Leto XXII., št. 34 LJubljana, nedelja 9« februarja 1941 Cena t Din ijpravmstvo. LijuDijana, k nnnji-v» fi — reiefoc Stev 3122, 3123, 812«, 8126, Inserauii oadeiek: LJubljana, Selen* burgova uL — Iel. 3492 ln 3392. Podružnica Maribor: Grajala trg tU 7 — Telefon 2456. Podružnica Celje: K. oceno va ulica 2. Telefon št 190. Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana 9t 17 749. —— Naša vojska Med vsakdanjimi vojnimi dogodki in ob posameznih fazah diplomatsko-politične, borbe, ki se vodi vzporedno z borbo orožja, se svet vedno znova sklanja nad zemljevidi naše stare Evrope. Cela vrsta držav je z njih izginila; nehale so obstojati kot samostojne državno-politične tvorbe ter prišle pod oblast mogočnejših sosedov. Vse te izpremembe so se godile često v naši neposredni soseščini, naša domovina pa je ostala nedotaknjena kot nekak otok, ki ga valovi dogajanja niso omajali ali preplavili. Mi Jugoslovani dobro vemo, da je ta skrivnost: predvsem v naši trdni odločenosti, da se ne damo zavleči v vojno, a da hočemo očuvati svojo svobodo za vsako ceno, tudi za ceno krvave borbe, ako bi nam bila vsiljena vkljub naši trdni volji, da ostanemo izven svetovnega požarišča. Modra in srnotrena zunanja politika Jugoslavije je znala uspešno prebroditi plitvine in se izogniti čerem, ki so se izncnada pojavljale na potu naši državni ladji. Toda tudi najmodrejša in najspretnejša zunanja politika bi sama le težko obvarovala za nas mir, ako bi se pri svojem delu ne mogla opirati na mogočnega činitelja, ki lahko da tehtnega poudarka besedi državnika Ta mogočni činitelj je naša narodna vojska. Vsi vemo, da je naša narodna vojska, čuvarica naših meja, zaščitnica naših domov in ognjišč, verno in neumorno na straži. Zgrajena na slavnih tradicijah one srbske vojske, katere legendarno junaštvo je v svetovni vojni zadivilo svet. je naša vojska nje naslednica v slavi in v vseh onih vrlinah. zaradi katerih je ves svet občudoval srbskega vojaka. Zavedamo se, da bi se jugoslovenska vojska v resnem primeru izkazala za vredno nositeljico velike dediščine in da bi le še povečala neprecenljivi moralni ka-^ pital, ki si ga je pridobila nje osnov-* na celica, mala toda po duhu in vojaški morali znamenita nekdanja vojska kraljevine Srbije. Naša bela Ljubljana pomni črne čase, ko nam je bil vojaški korak po ulicah našega mesta mrzek. kajti spominjal nas je naše sužnosti. Naše belo mesto pomni grozne dneve, ko je ista tuja vojska nastopila proti neobo-roženemu liudstvu. Tudi v tem je dragocena dediščina slavne srbske vojske. da po davno ukoreninjeni tradiciji nikoli ne posega v notranje dogodke. s čimer si je tudi stekla ponosni pridevek narodne vojske, zaščitni-ce domovine, naroda in njegovih svetinj. V polni meri se moramo zavedati tega prevažnega dejstva ter daleko-sežnega pomena, ki ga vsebuje ta prekrasni naziv. Naša narodna vojska pozna samo eno politiko: politiko učinkovite narodne obrambe, čuvanja naših meja in skrbne gojitve visokega voiaškega duha To je nje najvišji poklic in nosel. ki da naša narodna vojska tudi vrši 7 gorečo vnemo in neumorno žilavostjo. Zgodovina vseh narodov in časov nam" da je dokaze, v kak usoden pravec zajadra država, ki pozabi ria osnovno pravilo državniške modrosti, da je vojska nedotakljiva last vsega naroda, da je vojska oboroženi narod sam. Ves svet ve. da ima naš narod osobi-ne viteškega in bojevniškega naroda v najvišji meri. Malo je. kjer bi bila vojska tako zrastla z narodom kakor pri nas. kjer bi se smatrala služba pod vojaškimi prapori za tako častno, kakor jo smatrajo rav^o naivrleiši. najboljši in nainoštenejši naši možie in mladeniči. To dejstvo daje potrebno samozavest vsemu ljudstvu, da pogumno zre nasnroti vsakršnim možnostim usode, daje pa tudi notrebno zaledje našim državnikom, da imajo njihove besede učinkovito tehtnost. To samozavest čuvati in krepiti je velika naloga in dolžnost vsakega domoljuba, a tudi vseh institucij, ki imajo vpliv na javno razpolaganje in mišljenje. Zato je tudi v časih potrebno, da se zanaša stalno zanimanje za življenje. naloge in potrebe naše vojske v najširše narodne kroge Časopisje, radio, predavanje in vse drugo, kar služi utrjevanju vezi med vojsko in ljudstvom, mora biti venomer na poslu. Zgodovinske borbe naših prednikov za svobodo in zedinienje, junaški podvigi na bojnih poljih, primeru požrtvovanja in odločnosti, uspehi in zmage v prošlnsti — to naj bi bile stvari, o katerih bi se moralo danes govoriti v vsaki šoli v vsaki družini, v radiu, ob vsaki primerni priložnosti, ob kulturnih prireditvah v našem ča-sonisju. A tudi o tem kako je naša voiska danes prinravljena kako živi in dehije. kakšno je živlienje v četah, ko prihajajo in onravljaio svojo vojaško dolžnost mlajši in stareiši vojni obvezniki — skratka vojaško živi jen ie mora postati del našega srilošnega narodnega živi jen ia. Tu je nred nami še široko polje informativnega in propa-gandističnega dela. Na drugi strani pa je ravno tako res, da je moralna Izhaja raak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din. UrednitlTo: Ljubljana, Knafijeva ulica 0, telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg St 1, telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon St 65 Rokopisi se ne »Taftajo angleške ofenzive Angleške čete so prispele po zasedbi Bengazija do zaliva Velike Sirte, motorizirane prodirajo proti meji Tripolitanije — Izredno velik vojni plen Nekje v Italiji, 8. februarja. AA (Štefani) Službeno poročilo št. 246 glavnega stana italijanskih oboroženih sil pravi: Cirenajka: Dne 5. in 6. februarja se je bila južno od Bengazija ena najhujših borb, v kateri so bile naše izgube težke. Tudi izgube sovražnika v moštvu in materialu niso bile nič manjše. Na predvečer 6. t. m. je sovražnik zasedel Bengazi, ki so ga izpraznile naše čete, da bi s tem obvarovale grozot narodno in domače civilno prebivalstvo. Vzhodna Afrika: Živahno obojestransko delovanje topništva pri Kerenu. Patrolni spopadi na sudanski meji pri Galu in Si-damu. Naši letalski oddelki so bombardirali sovražnikove čete v njihovih taboriščih. V borbi z lovskimi letali so bila zbita tri sovražnikova letala, ki so padla v plamenih. Sovražnik je Izvedel letalske napade na Keren. Hargeišo in Javelo. Dne 31. januarja popoldne je neka sovražnikova podmornica napadla neki oborožen ponton italijanske mornarice, katerega so remorkirali na drugo mesto, in začela streljati. S pontona so takoj odgovorili z živahnim ognjem in podmornica je bila zadeta, mali remorker je bil med borbo zadet in se ,ie potonil. Od 67 posadke jih je 48 živih in zdravih. Prvi italijanski komentar Rim, 8. febr. p. Edini komentar k uradnemu poročilu o padcu Bengazija je dal danes Radio-Rim, ki je poudarjal, da se imajo Angleži zahvaliti za ta uspeh edino uporabi posebno težkih tankov, katerim se italijanske čete niso mogle upreti s primernim orožjem. Borba proti takim tankom bi bila možna samo z enako težkimi tanki ali pa z letali. Ker pa luke v Cire-najki niso sposobne za izkrcavanje težkega vojnega materiala, ni bilo mogoče poslati na pomoč potrebnega obrambnega orožja. Padec Bengazija predstavlja sicer važen dogodek, toda Italija bo nadaljevala borbo na strani Nemčije. Italijanski listi objavljajo o padcu Bengazija samo uradno poročilo brez komentarjev. Italijanski list o vojni krivdi Anglije Milan, 8. februarja. AA. (Štefani) »Cor-riere della Sera« piše, da so Angleži ho- teli vojno. List opozarja tudi v svojem uvodnem članku na zgodovinske dogodke, ki so se razvijali v preteklem letu in ki izpričujejo, kako je Anglija manevrirala, da bi izzvala spopad med Nemčijo in Poljsko, takoj nato pa je storila vse, da bi preprečila obnovitev miru. Tako je delala tudi v svetovni vojni 1914—1918. Tokrat je sicer stališče Poljske, Francije in celo Amerike čisto nerazumljivo, vendar pa ni treba dvomiti, da je Anglija bila trdno odločena, da izzove spopad Devet desetin odgovornosti za vojno pade na londonsko vlado, zaključuje list, in zato bi bilo zelo krivično, če Anglija ne bi plačala vsaj devet desetin odškodnine za škodo, ki je bila prizadejana človeštvu. Rim, 8. febr. s. (CoL B. S.) Davi so se dijaške demonstracije proti Angliji in Ze-dinjenim državam ponovile. Včeraj je 500 vojakov stražilo ameriško veleposlaništvo vendar so demonstracile potekle v popolnem redu in demonstranti niso poskusili prodreti v poslaništvo. Dijaki — dobrovoljci Rim, 8. februarja. AA. (Štefani) V Si-rakuzi so študentje priredili veličastne manifestacije, s katerimi so manifestirali proti lažem, ki jih londonski radio širi proti Italiji in Mussoliniju. Kakor je znano, se italijanski študentje nočejo zadovoljiti s platonskimi protesti, temveč hočejo svoje razpoloženje dokazati tudi z dejanji in se zato prijavljajo med dobro-voljce. Prve skupine prostovoljcev so že odšle v posamezne vojaške enote. Čedalje večje število študentov na vseh italijanskih vseučiliščih sledi temu zgledu in se prijavlja med dobrovoljce. Manifestacije v Rimu Rim, 8. februarja. AA. (Štefani) Zjutraj je bila v sedežu fašistične organizacije v Rimu manifestacija bratstva in solidarnosti med nacističnimi šefi, ki se mude v Italiji ter voditelji črnih srajc v Rimu. Sef nacistov v Italiji dr. Buting je sprejel najtoplejše pozdrave rimskih fašistov, izražene po federalnem tajniku kakor tudi bojni nož. V odgovoru je poudarjal čustva tesnega sodelovanja med dvema revolucijama. Pristavil je, da sta fašistična in nacionalna socialistična stranka danes združeni v vojni in da bosta še bolj združeni pri miru in obnovi. Nato so se gostje poklonili žrtvam fašistične revolucije. eška prečila Ugoden razvoj bojev južno od Bengazija — Prodiranje v Eritreja, Abesiniji in Italijanski Somaliji Kairo, 8. februarja s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija: Operacije južno od Bergazija se razvijajo zadovoljivo. Eritreja: V ozemlju pri Kerenu se naš pritisk veča. Medtem dalje proti jugu naša vojska nadalje zasleduje sovražnika, ki se umika proti Aressi, južno od Asmare. Abesinija: Ob cesti proti Gondaru pritiskajo naše mobilne edinice dalje. Italijanska Somalija: Prodiranje naših patrulj se uspešno nadaljuje. Delo presenečenja London, 8. febr. s. (Reuter) K zavzetju Bengazija poudarjajo v angleških vojaških krogih, da je tudi v tem primeru igral odločilno vlogo, enako kakor v vseh prejšnjih angleških operacijah v Libiji in Za-padni puščavi, moment presenečenja. Ko so Angleži 9. decembra napadli Mibeuo, prvo italijansko postojanko v Zapadni puščavi, je odločilo takrat presenečenje. Italijani napada niso pričakovali in niso utegnili tedaj niti pravočasno spraviti v .akcijo svojih tankov. Pri Bardiji je zopet odločilo presenečenje. Angleži so izvedli napad na drugi strani, nego je bilo v akciji angleško topništvo, tako da Italijani zopet napada niso pričakovali. Isti moment je bil uporabljen z uspehom pri Tobruku. Usodo Bengazija pa so odločili izredno nagli pohodi angleških oklopnih oddelkov ki so bili dovršeni z brezprimerno hitrostjo. Z zavzetjem Bengazija je angleška vojska v 57 dneh prodrla 700 km daieč V tem času so Angleži zmagali v 5 večjih bitkah, čeravno niso na vsem svojem pohodu imeli nikjer na razpolago nobenih bencinskih skladišč, nobenih zalog vode ter so se lahko posluževali samo ene same ceste. V bojih so se enako izkazali avstral- ski oddelki kakor tudi oklopni oddelki angleške vojske Pri tem je igrala zelo veliko vlogo odlična izvežbanost angleških vojakov. Važno pa je bilo tudi dejstvo, da so pomožni oddelki vedno vzdrževali zveze med frontno črto in zaledjem. Kairo, 8. febr. s (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vhodu javlja, da je pretekli teden ena sama južnoafriška eskadrila v letalskih bitkah nad Italijansko Somalijo in Abesinijo sestrelila 8 ali 9 italijanskih letaL Neki 22 letni letalski kapetan je sam sestrelil 3 bombnike. Druga letala iz iste eskadrile so uničila najmanj tri bombnike tipa »Savoia« in 2 lovski letali tipa »Caproni«. Angleži dospeli do obale Velike Strte San Sebastian, 8. febr. p. (United Press) Poveljništvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu v Kairu je uradno objavilo, da so čete po padcu Bengazija krenile k novi slavi in dospele do obale zaliva Velike Sirte, južno od Bengazija. Prav tako je bilo objavljeno, da angleške motorizirane enote že prodirajo proti Adžedabiji, ki je 160 km daleč od Bengazija. Kairo, 8. febr. s. (Reuter) Po angleških informacijah je italijanska vojska v Cire-najki po padcu Tobruka in Derne štela samo še dve diviziji Po nalogu maršala Gra-zianija se je ta ostanek vojske poskusil umakniti proti Tripolisu, vendar pa Je Angležem znaten del teh dveh divizij uspelo v bojih pri Bengaziiu zajeti število ujetnikov s po ročia pri Bengaziju znaša več tisoč. Armljski poveljnik, ki je bi' prav tako ujet. kakor je javilo že davi posebno poročilo angleškega vrhovnega poveljstva na Bližnjem vzhodu, je bil poveljnik celokupne italiianske voiske v Cirenajkl in je bil za vojska instrument državne politike, seveda le one. ki išče in določa svojemu narodu pot v družbi ostalih uradov in katere najvišja dolžnost je, čuvati svobodo in neokrnjenost, varnost in mir naše jugoslovenske domovine. V notranji politiki moramo torej vsi storiti vse, da očuvamo vojski njen splošno narodni značaj j. Napeti vse sile, da ji omogočimo čim večjo tehnično pripravljenost. V zunanji politiki pa je vojska pomožni organ diplomacije vse do trenutka, ko postane »poslednji argument« naroda in ko borba za narodovo eksistenco preide v njene roke. Od tega trenutka se umikajo vsi problemi edinemu cilju: dosegi zmage. Danes je ves naš narod postavljen pred dve veliki nalogi: utrjevati mora svojo notranjo povezanost, krepiti zavest, da bomo Slovenci, Hrvati in Srbi le v skupnem naporu in v pravi narodni slogi mogli vršiti svoje življenje. Istočasno pa mora storiti vse, da naša narodna vojska po duhu in po sredstvih nadaljuje tradicijo slave, ki je tradicija spoštovanja v zboru narodov in tradicija zmage ob uri preizkušnje. Grazlanljean najvišji general po činu v Libiji. Po angleških cenitvah so ob začetku vojne razpolagali Italijani v Libiji s 15 divizijami vojaštva Izmea teh so jih Angleži 10 razpršili ali zajeli. Ostalih 5 divizij je bilo oslabljenih zaradi izgube vojnega materiala, zlasti topov tankov in motornih vozil. Angleška oklopna kolona, kl Je tako iznenada prodrla do obale južno od Bengazija in bistveno pripomogla k zavzetju m». sta, je operirala od Mekelija ter je prodrla do obale med Solukom in Adžudabijo. Da bi angleška vojska konsolidirala zavzete postojanke in izkoristila vse prednosti uspeha, ki je bil pri Bengaziju dosežen, je sedaj del angleških oklepnih edinic pričel prodirati že tudi dalje proti jugovzhodu od Bengazija v smeri proti Sirti. Mojstrsko delo Wavellove strategije Podrobnosti o vojnih operacijah, ki so se končale z zasedbo Bengazija, izredno važnega italijanskega pomorskega oporišča v Sredozemlju London, 8. febr. br. (Reuter) Vrhovno poveljstvo britanskih čet v Kairu je objavilo v posebnem komunikeju naslednje zanimive podrobnosti o zavzetju Bengazija, ki kažejo silno spretnost, drznost in smelost angleškega vrhovnega poveljstva: Angleške oklopne divizije so v 30 urah prevaule 240 km dolgo pot skozi puščavo, dosegle morsko obalo južno od Bengazija in na ta način onemogočile italijanski posadki umik po cesti proti Tripolisu. Druga kolona, ki je prodirala iz Tobruka ob morski obali, je istočasno prispela na severnovzhodno stran Bengazija, tako, da je bila italijanska posadka v Bengaziju od vseh strani obkoljena in ji je bil umik onemogočen. Četudi so bile italijanske oklopne edinice mnogo močnejše, kakor angleške, jim kljub obupnim poskusom ni uspelo podreti skozi angleške klešče in se izogniti zajetju. Razvila se je srdita bitka, sledil je napad za napadom Italijani so vrgli v boj vse svoje oklopne in tankovske edinice, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. An-glešk protitankovsko topništvo je italijanske tanke in oklopne avtomobile drugega za drugim uničilo. Po končani bitki je ostalo na bojišču 60 razstreljenih italijanskih tankov Ko so Italijani uvideli, da bi bil vsak nadaljnji odpor brez smisla, so položili orožje. Imeli so velike izgube in priznati je treba, da so se junaško borli Vse zajete čete so se udale zmagoviti Wavellovi armadi. Med ujetimi oficirji je več generalov, med njimi en poveljnik armije. en poveljnik armadnega zbor" in mnogo drugih višjih oficirev. Voini plen. sestnieč iz vojnih potrebščin vseh vrst je ogromen. Kako so bUe Sklenjene angleške kiesce Klešče, ki ao jih pri zavzetju Bengazija izvedle angleške čete, so mojstrsko delo strategije. Po padcu Tobruka so se angleške čeie delile. Ena kolona je prodirala ob obali in zavzela Derno in Cireno, druga kolona, sestavljena iz tankovskih in oklopnih oddelkov, pa je prodirala od Tobruka preko puščave čez Mekeli naravnost proti Bengaziju. Teren je bil na tej poti izredno težaven. Oklopne divizije so .e mogle posluževati le slabe karavanske teste. Radijskih oddajnih postaj se niso posluževale, da bi sovražniku ne izdale svojega položaja. Ko so se te čete pojavile na morski obali južnq od Bengazija, je bilo to za Italijane največje presenečenje. To prodiranje je bilo izvršeno tako spretno, da je južna kolona prispela pred Ben-gpzi istočasno s severno kolono, ki je obkolila mesto s severne in vzhodne strani, tako da so bile klešče z obeh strani sklenjene Pri teh operacijah je zelo uspešno sodelcvaic tudi angleško letalstvo, ki je noč i dar combardiralo italijanske položaj? ter italiianska letališča. V dveh mescih zasedena vsa Ciirez4«»|zai Armada generaia VVavena je tako v d ven mescih zavzela vso Cirenajko, Italija pa je v dveh mescih izgubila svoja najvažnejša pomorska oporišča in vse zveze s svojim kolonialnim cesarstvom. Da nihče ni pričakoval tako naglega razvoja, dokazuje tudi pisanje ne samo italijanskega, marveč tudi nemškega tiska. »Hamuuiger Fremaenbiatt« je še pred par dnevi pisal, »da se zelo motijo om, ki mislijo, da bodo Angleži prodirali v severni Afriki brez odpora Dosedanje pičle zmage so verjetno zameglile Angležem smisel za stvarnost in vsi se udajajo utvari, če mislijo, da jim bo uspel pohod na Bengazi. Treba je samo pogledati na zemljevid, da se vidi, da je od Tobruka do Bengazija še zelo dolga in mnogo daljša pot, kakor od Sidi Baranija do Tobruka, in je najmanj dvakrat tako dolga, če se upošteva namesto zračne linije obalna cesta. Ne sme pa se tudi pozabiti, da je med Tobrukom in Bengazi jem maršal Graziani, ki razpolaga s popolnoma svežimi četami, ki še sploh niso posegle v boj.« Prodor angleških čet do Bengazija predstavlja najhitrejšo operacijo v vojni zgodovini. V 60 dneh so angleške čete po ozemlju, ki ne nudi ne hrane ne vode, v peščenih viharjih prevalile nad 800 km. V tem času so izvojevale sedem bitk in zavzele sedem najmočnejših sovražnih postojank in utrdb, ne upoštevajoč celo vrsto manjših forov in utrdb. Zajele so brez posadke v Bengaziju nad 110.000 ujetni- kov, med temi 13 generalov in nad 5000 oficirjev ter enega admirala Silne množine vojnih potrebščin milijardne vrednosti predstavljajo vojni plen. Pri vsem tem pa znašajo angleške izgube manj kakor 2000 mož. Pomen Bengazija za Angleže Od kar se je začela angleška olenziva v Afriki, se je hitrost operacij stopnjevala od tedna do tedna m je dosegla vrhunec v zadnjem tednu. 30. januarja je bila zavzeta Derna, 4. februarja je padla Cirena, a 6. februarja se je udal Bengazi, čeprav je bil oddaljen nad 200 km. Psihološki in vojaški pomen zavzetja Bengazija je ogromen. Bengazi je glavno mesto Cirenaike in drugo največje mesto italijanskega kolonialnega cesarstva, izhodišče najvažnejših cest v vzhodni Libiji. Letališči Barcia in Benina predstavljata najboljše letalsko oporišče v severni Afriki. Obe letališči bosta služili sedaj kot oporišče angleškega letalstva, s čimer se je razdalja do Sicilije in sploh Italije zmanjšal za angleško letalstvo za več sto kilometrov. Angleška mornarica je dobila z zavzetjem Bengazija poleg Malte drugo najvažnejše pomorsko oporišče na Sredozemskem morju. Luka v Bengaziju je najmodernejše urejena, ter se je lahko poslužujejo tudi večje vojne ladje. Uporabna je ob vsakem vremenu, vrhu tega pa razpolaga z vsemi modernimi napravami za naglo iztovarjanje in natovarjanje. Z albanskih bojišč Rim, 8. febr. AA. (Štefani) Vrhovno poveljstvo Italijanske vojske javlja: Na odseku 11. armade je bil odbit sovražnikov napad s težkimi izgubami za sovražnika Pri tej priliki se je posebno izkazal 13. pehetni polk. Naš letalski oddelak je bombardiral vojaške objekte v Prevezi Atene, 8. febr. j. (Un. Press.) Današnji atenski listi obširno poročajo o nedavnem obisku grškega kralja Jurija pri grških četah na albanskem bojišču. Kraljev obisk na fronti se je izpremenil v pravcati zmagoslavni pohod grškega suverena ter je nemalo vplival na dodatno utrditev že itak odlične morale grških čet. Kralj je obiskal vojake na vseh postojankah vzdolž bojne črte. Kjerkoli se je pojavil kraljev avtomobil, odnosno, kjerkoli je kralj peš obiskal grške pozicije, mu je vojaštvo priredilo navdušene ovacije- Po cestah, kjer ae je peljal kralj, je vojaštvo stalo v špalirju ter kralju navdušeno vzklikalo. V okviru tega potovanja je kralj nadziral tudi vsa poglavitna zbira^ča v frontnem zaledju. Sledilo je odlikovanje velikega števila zaslužnih častnikov in vojakov. Zasuti in zmrznjeni vojaki na Bogatinu MIlan, 8. febr. AA. (DNB.) Na Bogatinu, kl se nahaja v alpskem sestavu pri Gorici, se je dogodila huda nesreča. Sn»ž-ni plaz je zasul celo patrolo italijan^lch graničarjev, sestoječo iz enega oficirja in 8 vojakov. Trupel vojakov Se niso na-šlL Druga nesreča je zadela odde'ek 11 vojakov, ki so jih 5 februarja našli zmrznjene v snegu. Našla jih je patrola, ld je bila pos'ana za njimi, ker se vojaki niso vrnili ob določenem času. Edenova črta v Palestini Beiruth. 8. februaria. AA. (DNB). Kakor pravijo poročila s palestinske meje, grade angleške vojaške oblasti utrjeno črto. ki naj bi ščitilla severno mejo države. Ta utrjena linija, katero v vojaških krtgih imenujejo Edemm> črto, se vleče od morske obale do Tiberijskega jezera. Donovan v Kairu Kairo, 8. febr. j. (Ass. Press). Danes j« z i e ta lom prispel v Kairo iz Palestine posebni Rooseveltov odposlanec polkovnik William Donovan. General Brook odpotoval v Avstralijo Sanghaj, 8. februarja AA. (DNB). Glavni poveljnik angleških oboroženih sffl na Daljnem vzhcdu. general Robert Brook, ja prišel v Singapur. odkoder bo odpetovai V Avstralijo Priprave proti vdoru v Angliio Nove izjave o možnosti skorajšnjega nemškega napada na angleško otočje — Angleži se bodo f 3služili baje v svoji obrambi popolnoma novih metod London, 8 febr. s. (As>& Press). V nekem govoru v Londonu je danes tudi minister za Indijo Amery izrazil mnenje, da je pričakovati skorajšnjega poskusa nemškega vdora v Anglijo. Amery je dejal, da se mora vsakdo zavedati, da je možnost nemškega vdora neposredno pred durmi. Vladajoči krogi Nemčije vedo, da je za zmago potreben predvsem odločilni udarec proti Angiiji in osvojitev angleškega ^toč ja. Naj nihče v Angliji ne podcenruje ogromnega obsega, ki ga bo imel nemšk' poskus osvojiti Anglije, vsakdo pa naj se zaveda tudi velikega ciUja, za katerega se bo treba v tem primeru bcriti Gotovo bodo potrebne v to svrho tudi žrtve in izgube, o kakršnih se trenutno nikomur niti ne sanja, toda Anglija bo vse to prenesla in vzdržala. Tudi bivši angle^iki veleposlanik v Ber-9inu Neville Henderson je v nekem govoru danes izrazi! mnenje, da bo nemška voj sika prisiljena poskusiti vdor. V zvezi z ang!e"ikim; pripravami za ob rambo proti morebitni nemški invaziji je objavil londonski radio danes nekatere zanimive podrobnosti Govornik je naglasi! •da je obramba sedaj popolnoma organizirana in da Anglija mirno čaka na nadaj.iji razvoj dogodkov. O metodah, ki se jih bo posluževalo angleško vrhovno poveljstvo seveda ni mogoče objaviti podrobnosti, ki bodo širši javnosti znane šele takrat. Ko bc napočil odločilni trenutek. Zaenkrat ie bilo le objavljeno, da se bo angleška obramba posluževala docela novih metod, z'as'i v obrambi proti poskusom izkrcanja nemških čet. V ta namen je bilo konstruiran poseben tip letal, ki se bodo borila v nizkih poletih. Ta letala bodo imela izredno velik tovor bomb. Potrebno številio pilotov za to vrsto letal je že izvežbano De-, lovanje teh letal se bo docela razlikovalo od nem"kih stroglavcev. ki predstavljajo seda) že zastarelo metodo in dosežejo uspeh le toda j, če imajo nadmoč nad nasprotnikom. Praksa je pokazala, da lovska letaka s svojimi tepiči z lahkoto sestre-1 e n em ■ >k e strmoglave e. Glavna naloga angleških protiinvazijskth bombnikov bo v tem. da bodo napadala nemško vojno bro dovje v Kanalu in preprečevala vsak poskus izkrcanja. Poskrbela bodo tudi, da sovražnik, če bi se mu posrečilo kjerkoli izkrcanje, ne bo mogel vzpostaviti zveze s svojim zaledjem Vse te formacije so tudi temeljito izvežbane v tesnem sodelovanju z vojsko in mornarico. Poleg tega ima Anglija sedaj organizirane in izvežbane posebne čete, ki bodo vršile poseben način izvidniške sllužbe in nastopile povsod tam. koder koh bi se poskušali Nemci izkrcati. Berlin, 8- febr. br. (DNB.) Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje službeno vojno poročilo: Posamezna bojna letala so napadla z bombami vojaško važne cilje na angleškem otočju. Pri tem je bil v nekem pristaniškem mestu na vzhodni škotski obali zadet in zažgan rezervoar tamešnje plinarne. Bombe najtežjega kalibra so zadele v juž-novzho ni Angliji tudi neki kolodvor in neko tovarna. Pred Dundeom je Ml z bombnim zadetkom uničen manjši trgovski parnik. V Sredozemlju so nemški vojni letalci napadli snoči in ponoči letališča Luka in Hal Far, pomorsko oporišče Marsa Scirroc-co in pristaniške naprave v La Valetti na otoku Malti. Bombe so zadele in razdejale hangarje in stanovanjske objekte ter povzročile večje požare. Sovražnik je v pretekli noči s slabimi silami bombardiral kanalsko obalo, ne da bi pri tem povzročil omembe vredno škodo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Samo eno nemško letalo nad Anglijo London. 8. febr. s. (Reuter). Danes podnevi 1e oo dosedanjih Dodatkih eno samo sovražno letalo izvedlo napad na angleško ozemlje, na tudi to je bilo nad južnovzhodno obalo sestreljeno. Bil je to lovski aparat tina Messerschmitt 109. ki jer vrgel najprej nekaj bomb na neko okrožje v južnovzhodni Angliji, nato pa je obstreljeval napadeno czemlje še s strojnicami. Tedaj pa 1e bilo letalo direktno zadeto od izstrelka protiletalskega topa ter se je zrušilo na noko polje, kjer je zgorelo. Pilot se ie ubiL Naval na vdsme Inke London, 8. febr. j (Reuter). Dočim je bila Anglija preteklo noč brez vsakega nemškega letalskega naoada. pa so angleški bombniki tudi v noči od petka na soboto nadaljevali s vojimi napadalnimi poleti proti zasedenim pokrajinam. Poglavitni cilj so bile spet vdorne luke ob francoski obali Rokavskega preliva. Dokaj močne skupine angleških bombnikov so— kakor javlja letalsko ministrstvo — napadle pristanišča Boulogne. Dunker-que. Calais in Ostende. Čeprav vlada nad severoza-padno Evropo na splošno neugodno vreme, so vendar imela letala pri bombardiranju dobro vidljivost. Napad na Boulogne ie trajal cele tri ure. Na luko je bilo vrženih veliko število rušilnih in zažigalnih bomb. Med vojaškimi skladišči v luki so izbruhnili vel:ki požari. Nadaljnje bombe so padle na doke ter porušile več okolišnih zgradb. V Dunker-queu so piloti opazovali, da so se bombe razpočile med ladjevjem ter med doki. Prav tako ie večje število angleških bombnikov napadlo tudi doke v Calaisu in Ostende. Angleško letalstvo pri vseh teh napadih ni m o1 o nikakršnih izgub. O angleških letalskih akcijah preko tedna. ki se ie končal 7 februarja podaia informacijska služba letal-kega ministrstva Se naslednje podrobnosti: Delovanje angleškega letalstva v navedenem tednu ie bilo v glavnem usmerjeno moti invaziiskim lukam v Franciji, na tudi proti industrijskim napravam v Nemčiji in so bili spet zelo velikega obsega. Angleška letala so izvršila tri večie napa-j de na doke in druse pristaniške objekte v Brestu. Boulogneu. Ostendsu D eppm in Dunkerqueu, V vseh teh lukah je bilo hudo poškodovano tudi tamkaj zasidrano brodovje. Manjše formacije angleških bombnikov so v spremstvu močnih skupin lovcev izvršile dve prodorni dnevni ofenzivi na širokem področju severne Francije Ob tei priliki so bile bombardirane luke. kakor tudi razna letališča v notranjosti dežele Tekom tedna so angleški bombniki napadli tudi razne važne cilje na po-dročiu nemškega industriickoga me-ta Dtisseldorfa Pri nanadih sta bili bombardirani tudi dve železniški križ^šM. neki transportni vlak ter neko veliko ind"-striisko oodietie Nekai ru?ilnih bomb naiterie»a kalibra ie bilo vržonih na in-dustriin, 8. febr. j. (Ass Press.) Pod kraljevim predsedstvom je bila danes privatna seja članov vlade na kateri so bila potrjena razna Imenovanja: Za novega državnega ministra za kolonije je bil na mesto pokojnega lorda Lloyda Imenovan lord Mojme, za ministra za narodno zdravstvo Ernest Brown, za novega visokega komisarja v Kanadi Malcolm Macdonald, za državnega ministra za škotsko Thomas Johnston. Grof Norfolški je bil dodeljen parlamentarnemu tajništvu poljedelskega ministrstva, major Gwilym pa je postal parlamentarni tajnik ministrstva za prehrano. Lord Moyne Je bil že večkrat na raznih vodilnih mestih v upravni službi. Med drugim je bil tudi član finančne misije v Keniji leta 1932 ter načelnik za pa dno-indijske kraljevske komisije leta 1938. Kar se tiče imenovanja Macdonalda za vrhovnega komisarja v Kanadi, bo s posebno uredbo z zakonsko močjo omogočeno, da bo Macdonald tudi še nadalje obdržal svoje mesto v spodnji zbornici Lord Moyne bo prav tako postal tudj predsednik zbornice lordov kot namestnik pokojnega lorda Lloyda, ki je opravljal to funkcijo. Za novega guvernerja Falklandskih otokov je bil Imenovan Allen Woreey Cardl-nall, ki je bil doslej kolonljski tajnik na Falklandskih otokih. Cardjnall bo zamenjal sira Herverta Hennikarja. ki je bil guverner na tem otočju od leta 1934 Njegovo ime je bilo večkrat imenovano ob priliki znane pomorske bitke ob ustju reke La Pla-ta. o kateri je bivši guverner poslal prvo poročilo. m svojo nevtralnost Nasprotujoče si vesti o razvoju položaja v Bolgariji Zfeiraatje nemških turistov v Sofiji — Vesti o bližnji spremembi vlade Sofija, 8. febr. s. (Reuter). Bolgarski zunanji minister Popov je včeraj na vprašanje, ali grozi Bolgariji nemška zasedba. odgovoril pred zunanjepolitičnim odborom parlamenta, da ne more povedati, kaj bo prinesla Bolgariji bodočnost. Smatrajo, da je ukinitev večjega števila potniških vlakov v Bolgariji, zlasti v obmejnih pokrajinah, v zvezi z večjimi pokreti bolgarskega vojaštva. Nemška šola v Sofiji, ki je ena največjih zgradb v središču mesta, je bila sedaj izpraznjena ter bo v njej nastanjenih več sto mladih Nemcev, ki so v civilnih oblekah pravkar prispeli v Bolgarijo. V četrtek je prispel iž Bukarešte v Sofijo vlak. ki je pripeljal prav tako 350 mladih Nemcev. Nemško poslaništvo v Sofiji nakupuje baje večje zgradbe v prestolnici in v okolici za nastanitev nadaljnjih oddelkov mladih Nemcev. Sofija, 8. febr. i. (Un. Press). V Bolgariji ie vzbudilo dokaišnio pozornost poročilo Reuterjevega diplomatskega dopisnika, ki v daljši analizi podaia položaj Bolgarije v okviru aktualnih problemov jugovzhodne Evrope ter Bližnjega vzhoda. Reuter j ev dopisnik naglasa v svojem poročilu. da se za nevtralnost Bolgariie zlasti bori sam kralj Boris, ki ie doslej zmerom strogo pazil, da Bolgarija ni zašla s poti stroge nevtralnosti, ki jo je ubrala takoj po izbruhu vojne. V razmotrivanlu splošnega položala na Balkanu naglaša Reuterjev diplomatski sotrudnik. da bo imela angleška zma?a pri Bengaziju nedvomno na položai na Balkanu precejšen vpliv. V prvi vrsti ie Vichy — v središču odkov Admiral Darlan se je vrnil v Vichy in poročal Petainu o svojih razgovorih z Lavalom v Parizu — V Vichyju se pričakujejo važne odločitve Vichy, 8. febr. s. (Ass. Press.) Nocoj je francoska vlada objavila uradno poročilo o pogajanjih, ki jih je vlada vodila preko admirala Darlana z Lavalom. Uradno poročilo pravi, da je maršal Petain predložil Lavalu, da bi vstopil v vlado kot minister brez portfelja in obenem član ministrskega odbora, ki bi nadziral vse državne posle. Laval je to ponudbo odklonil. Uradno poročilo francoske vlade pristavlja, da je maršal Petain stavil to ponudbo Lavalu v duhu svoječasnega sestanka med kancelarjem Hitlerjem in maršalom Pe-talnom, ki je predvideval sodelovanje med Nemčijo In Francijo, toda samo v smislu nemško-francoskega premirja. Vichy, 8. febr. s. (Columbia B. S.) Admiral Darlan je takoj po svoji vrnitvi iz Pariza maršalu Petainu obširno poročal o svojih razgovorih v Parizu. Smatrajo, da Je prinesel s seboj v Vichy tudi dokončne pogoje, pod katerimi ha bil pripravljen Laval zopet vstopiti v francosko vlado. Berlin, 8. febr- s. (Ass. Press.) K razgovorom admirala Darlana v Parizu pravi poluradno nemško poročilo, da ni doslej o rezultatih teh razgovorov še ničesar znanega. Zato je treba potrpežljivo čakati, dokler se ne izkaže, koliko so resnične govorice, da bo Darlan sam sestavil vlado. Je to prvič, da se omenja možnost sestave nove francoske vlade pod admiralom Darla-nom. Berlin, 8. febr. (DNB.) Zastopnik francoske vlade v Vlckyju, admiral Darlan, Je imel včeraj dva daljša razgovora z bivšim francoskim zunanjim ministrom Lavalom. Med tema dvema konferencama se je admiral Darlan sestal s francoskim poslanikom v Parizu Fernandom de Brinonom. Po končanih razgovorih se je admiral Darlan spet vrnil v Vichy. O ozadju razgovorov Je bilo le rečeno, da je Darlan z Lavalom obravnaval politična vprašanja. Bera, 8, febr. j. (Ua- PreeeJt »Bastac treba računati, da bo Imela Anglija že v kratkem mnogo bolj svobodne roke glede razpolaganja s svojimi vojaškimi silami, kakor pa jih je imela drslej Znatni kontingenti britanske armade na Bližnjem vzhodu bodo v kratkem svobodni za vojaške akcije na drugih področjih. Tako bo Velika Britanija prišla v ugoden polža!, da bo lahko »pričela deliti udarce tara-kaj, kjer bodo lahko najučinkovitejši«. Rumunske napovedi Bukarešta, 8. febr. p. Tu pričakujejo, da bodo v kratkem izvršene v vladi Filova gotove izpremembe, ali pa bo morda osnovana celo povsem- nova vlada V zvezi s tem se omenjata Bagrianov in berlinski poslanik Draganov kot šefa nove vlade. V tem primeru bi Draganov prevzel zunanje ministrstvo. Nekateri rumunslci listi ob i ovijajo danes brzojavko iz Ženeve, ki poudarja prepričanje švicarskih političnih krogov, da bo Bolgarija že prihodnji tedsn dobila novo vlado, ki bo sklenila pristop k t-oi-nemu paktu. To vest smatrajo v novinarskih krogih kot povsem verietno. zlasti glede na nemške načrte, katerih izvršitev se pričakuie nred koncem marca ali pa v začetku aprila. V dobro poučenih krog:h v Bukarešti trdijo, da pričakujejo v Sofiji prhod generalnega tainika ruskega komi^ariata za zunanje zadeve Sobolieva. ki je že enkrat prej prišel v Sofijo v važni politiini m;-siii. Temu obisku pripisujejo v sofiisk;h političnih krogih izredno velik pomen in smatrajo, da bo v zvezi z aktualnim razvojem položaja v Bolgariji. Nachrichten« objavljajo informacije svojega berlinskega dopisnika, ld trdi, da je nemško zunanje ministrstvo naravno zmerom na tekočem o pogajanjih med Vich.v-jem in Parizom in cia je točno informirano tudi o Darlanovi misiji, vendar pa Wil-helmstrasse noče dati o teh pogajanjih javnosti nikakih pojasnil. Le toliko je znano, da v Nemčiji pričakujejo, da bo maršal , Petain v najkrajšem času storil važne odlo-I čitve. Nadalje so v Berlinu prepričani, da ' so zahteve, ki jih je stavil Laval Vichyju ! in jih bo admiral Darlan morda že danes i predložil Petainu, dokončne. Laval ni pri-! pravljen na nikakršna nadaljnja popušča-j nja. Po berlinskih informacijah, ki pa, ka-j kor rečeno, niso službenega značaja, je ena 1 izmed Lavalovih zahtev tudi ta. da se se-j dež francoske vlade prenese v Pariz in da I hoče Laval sam prevzeti predsedstvo vlade. Francoski škofje za Petainov režim J Pariz, 8. februarja AA. (DNB). Kardinali in nadškof je v zasedeni Franciji so se zbrali na konferenco v Parizu in določilli sivoje srtališče do vprašanja francoske ob-, nove. Na koncu posvetovanj so poslali papežu pismo naslednje vsebine: Trdno smo odločeni držati se vseh svojih verskih nalog. Poskušali se bomo držati izven vsake politike in storili bomo vse za blagor naših vernikov. Na socialnem in civilnem : polju se izražamo za francosko vlado, kateri obljubljamo popolno zvestobo. Apelirali bomo na vernike, da sc tudi oni držijo tega duha. Približali se bomo čim bolj narodu, ki trpi. Vernikom bomo sporočili, da zavisi obnova države od Boga. kakor tudi od vsakega posameznika. Ta obnova bo trajna samo v primeru, če bo vsak p»-aaroegnik pa njej sodeloval. Na I. zletu škfvenMh smučarjev j Prvi dan v Celju ; V teku na 18 km je med 3* tekmovalci zmagal Razinger, član Bratstva, v smuku pa se je mogel med odlično mlado gardo plasirati na t mesto Žnidar (Gorenjec) Celje, 8. februarja Pri brvi v mestnem parku je bil start in cilj za današnji tek na 18 km. Daaft je bil mrzel dan, se je na cilju zbralo toliko občinstva, kakor smo ga pri naših tekmovanjih v teku redko vajeni videti. Letošnji smučarski zlet v Celju je pravi športni praznik, ki ga s tekmovalci vred doživlja vse mesto. Krasen sončni dan in dobro vležan. suh pršič je praznično razpoloženje le še povečal. Tekmovanje samo je bilo skrbno pripravljeno in do zadnje podrobnosti dobro organizirano. Proga je bila bržkone nekoliko krajša od 18 km, kar potrjujejo tudi doseženi časi. Izpeljana je bila po večini do doline Savinje ln odlično markirana. Tekmovalci, ki so prihajali na cilj, so bili nad njo navdušeni, čeprav je bila mestoma dosti težka, zlasti dolgi, precej strmi vzpon nekako pri 8 km. Kako je bilo pri teku Današnji zmagovalec in letošnji junak vseh smučarskih tekmovanj Jeseničan Razinger, je na cilju pred zvočnikom izjavil, da na tako vzorno ln odlčno pripravljeni progi se nI tekmoval, niti ne v tujini. Njegove besede sta v celoti potrdila tudi »kanona« Zemva ln Klančnik. Med rezultati je bilo več velikih presenečenj. Predvsem ni prišlo do pričakovane borbe med Razingerjem in Klančnikom, ki je letos v odlični formi. Povedal pa je, da se je zamazal in v dokaz pokazal svoje č sto gole smučke Seveda je tudi zadnji del proge nekoliko omehčalo sonce, ob Savinji. kjer pa je najbolj padala, pa dilce niso nesle Drugo veliko pres nečenje je bil odlični 2emva. tretje in četrto pa člana Ljubljane Robnik in Starman in tudi Crnobori, ki je tik pred startom pokva-11 streme in odšel na progo nekaj minut za poslednjim tekmovalcem. Od 46 tekmovalcev jih je bUo na startu 36. 2al je manjkala petorica najboljših, in sicer Smolej Knific. Petrič, Pogačnik ln Klančnik Alojz, od katerih sta prva dva danes v državnem dresu start ala v Cortini d'Ampezzo. Tako sicer nI bila podana prava in popolna slika razvo.a slovenskega smučarstva, a tekmovanje je bilo zato tem zanimivejše ln Izenačeno. Ze dejstvo, da na progi teče cela vrsta manj znanih ali povsem neznanih tekmovalcev, ki so v borbo že tu pa tam resno posegli, govori o tem. že kot peti je z visoko startno številko 41 prismučal slkozi cilj Razinger, živahno pozdravljen od gledalcev ln funkcionarjev, vojaSka godba pa mu Je edino njemu na cilju zasvirala pozdravno koračnico. V strnjeni vrsti so nato prispeli ostali Kmalu za Razingerjem v močnem finišu Zemva, tudi z visoko startno številko 47. po času pa ne mnogo slabši od zmagovalca, Starman s startno številko 44 ln na vse presenečenje »stari« lev Crnobori, ki se je nepričakovano vrinil med najboljše. Redno so po progi prihajala poročila po telefonski liniji, ki jo je postavil oddelek 39. pešpolka celjskega. Na cilju je vsakega tekmovalca najavil zvočnik preko katerega so funkcionarji obve?čali gledalce o vseh zanimivostih na progi. Rezultati so bili: 1. Razinger (Bratstvo) 1:11:47, 2. 2em-va (Bratstvo) 1:13:06. 3. Robnik (Ljubljana) 1:14:49, 4. Starman ( Ljubljana) 1:15:28, 5. Klančnik Gregor (Dovje-Moj-strana) 1:17:05. 6. Crnobori (Ljubljana) 1:17:50, 7 Dekleva (LJubljana) 1:17:52, 8. Korenin (Ljubljana) 1:18:21, 9. Fanedl (Maribor) 1:20:35, 10. Rua (Ljubljana) 1:20:58 itd. Smuk Proga za smuk, ki so jo prireditelji položili nad Celjsko kočo od višinske točke 838 m na Tolstem vrhu do pod kočo na višino 495 m, leži žal nekoliko od rok, tako da so popoldanskim tekmovanjem v tej disciplini prisostvovali le najbolj - navdušeni športniki, drugega občinstva pa ni bilo. Veliko število prijavljenih tekmovalcev (77), od katerih je večina že dan ali dva prej trenirala na progi, je vidno vplivalo na njeno stanje. Danes je bila namreč na nekaterih mestih hudo zdelana, imelas pa je zlasti v gornjem delu tudi precej lukenj od padcev pri treningu. Razmeroma kratka proga je bila vendarle težka zaradi hudih strmin. Dolga je bila poldrugi kilometer, višinske razlike pa je imela okoli 400 m. Največ težav je povzročala zaradi tega, ker je v večjem delu prečkala strma pobočja, ki so jih morali tekmovalci presmučati na samo eni obteženi nogi. Končni izid je mnoge poznavalce precej začudil zaradi slabih uspehov favoritov, vsi pa so simpatično pozdravili zmago Emila Znidarja, ki ima zaradi svojega znanja v slalomu najsigurnejše nade, da bo osvojil pokal celjskega župana za prvaka v alpski kombinaciji. Startalo je 55 tekmovalcev. Podrobni izidi so bili naslednji: 1. Znidar Emil (Gorenjec) 1:25.8, 2. GaJ-šek Božo (SPD Maribor) 1:29.4, 3. Ravnikar Rado (Gorenjec) 1:31,4, 4. Volčko (SmK Celje) 1:33.5, 5. Carman (Tržič) 1:35, 6. Zvan (SPD, Beograd) 1:36.4, 7. Gradišnik (SPD, Celje) 1:37, 8. Ankele (Tržič) 1:37.6, 9. Cop (SPD, Maribor) 1:37.8, 10. Klein (Skala) 1:38.6, 11. Lukanc (Tržič) 1:39.6, 12. Koblar (Skala) 1:40. Drsalna produkcija Zvečer ob 18. je bila na drsališču SK Celje v mestnem parku lepa drsalna produkcija s sodelovanjem kompletne standardne ekipe ljubljanske Ilirije, v katera je manjkalo samo Betetta. Zanimanje za to prireditev je bilo ogromno. Saj je značilno, da so celjski trgovci nocoj zaprli trgovine že ob 18., da so tudi s svoje strani omogočili obisk te edinstvene revije na ledu. Tudi po mestnih ulicah je bilo v času prireditve skoraj prazno, na drsališču pa je bilo gotovo nad 1000 gledalcev. Na dobrem ledu, toda žal mnogo preslabo razsvetljenem, so najprej nastopili domači drsalci, med njimi tri juniorke, Rih-terjeva, Schmidova in Jeričeva, od katerih je zlasti druga pokazala elegantna izvajanja, ki dajo zaslutiti mnogo sposobnosti, da se bo razvila v dobro revijsko drsalko. Tudi Jeričeva je pokazala solidno začetni ško znanje. Junior Dobovičnik je z lepimi, temperamentnimi zamahi od drsal svoj spored. Kaže, da v Celju raste nova drsalna generacija, ki ji bo treba pač po-iskr u možnost za trening in nudit: čim več r.astopov. Nato so nastopili vsi naši v Ljubljani dobro znani mojstri na ledu, Iti so želi ori občinstvu mnogo odobravanja in nedelje-ne simpatija. Najbolj je seveda spet ugajala naša popularna državna prvakinja Silva PaLmetova. Jutrišnji zaključni dan I. zleta slovenskih smučarjev bo potekel v znamenju celodnevnih prireditev na terenu in sicer dopoldne tekem v slalomu za seniorje in mladino ter mladinskih tekov, popoldne pa velike skakalne prireditve na skakalnici v Liscah pri Celju. FIS-tekme 1941 Smolej V včerajSnjem teku na so km so zmagali Finci s Kurak-kalo, najboljši iz Srednje Evrope je bil Švicar br— Cortina, 8. februarja 44 tekačev iz osmih držav je šlo davi ob 8.30 na 50 kilometrsko progo in v najtežjo smučarsko borbo — na maratonski tek na snegu. V dveh zankah po 25 km je bila trasirana ta dolga pot, ki se je na polovici vrašala v bližino smuškega stadiona, kjer je občinstvo lahko sredi poti občudovalo tekmovalce. Zelo močni ekipi sta za današnjo tekmo postavili Finska in švedska in ras se je glavna borba za zmago odločila med njimi, ki so tudi letos še enkrat dokazali svojo premoč v tej najtežji smučarski disciplini. Ko prvi je šel na progo Nemec Kaseba-' cher, ki se je kljub nesrečnemu žrebu držal odlično do konca in zasedel mesto med prvimi desetimi kot drugi najboljši iz Srednje Evrope. Njegov rojak Demetz, ki je startal kot deveti, si je v prvi polovici proge zlomil smučko ter je potem nadaljeval še 20 km proge z izposojeno, potem pa je moral odstopiti. Cisto zase je v krasni formi prenesel ta ogromni napor Švicar Frei-burghaus, ki je posebno v zadnjih 10 kilometrih dal iz sebe vse ln res prišel na naj-častnejše mesto med Srednjeevropci, pri i čemer Je pustil za seboj rutinirane sever-j n jaške »kanone«, kakor so Lauronnen, Jal-| kan en, Lauri in drugi. Tretje častno me-! sto med tekači Srednje Eropc je pripadlo kot 11. Italijanu Confortoli, takoj za nJim pa se je kot četrti Srednjeevropec uvrstil Jngosloven Smolej, Id je ponovno dohajal svojo veliko formo. Njegov čas 4:04:25 zaostaja za zmagovalčevim nekaj manj kakor 28 minut, kar je spričo ogromne razdalje bi zelo težke proge — to kažejo tudi časi najbolje planiranih — spet velika afirmacija Jugoslovenskega smučarskega športa. Poglavje zase zasluži seveda ogorčena borba za primat, ki so jo v današnji tekmi med seboj izvojevall Finci ln Švedi. Krono dneva je odnesel žilavi Finec Kurikkala, ki je kljub silnim navalom švedskih konkurentov za skoraj dve minuti razlike obdržal prvo mesto. Švedi so tekli predvsem taktično, kar jim Je prineslo v celoti uspeh, kakršnega kljub zmagi Finska ni mogla zabeležiti, saj so zasedli v strnjeni vrsti štiri mesta za prvakom in tudi na desetem I imajo te svojega človeka. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Kurikkala (Finska) 3:36:35, 2. Bren-strdm (Švedska) 3:38:17, 3. Dahlqui3t (Švedska) 3:41:41, 4. Wic'Jv«d: Nekoliko topleje. Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme v vsej državi. Nekoliko vedro v južnih krajih. Lahen »neg v planinskih predelih._ INSERIRAJTE V »JUTRU"! Weygand Nekega junijskega dne v l. 1882. je nastala v liceju imenovanem »Louis-le-Grand*, prava pravcata revolucija. Kaj se je zgodilo? Dijaka Weyganda, temperamentnega mladeniča, vedno pripravljenega na bitke z blazinami, so hoteli profesorji prisiliti, da bi se vpisal na učiteljišče Povod za splošni upor je bil tu Štiriindvajset ur so dijaki vzdržali na »svojih položajih«, dokler jih ni razgnalo na pomoč poklicano vojaštvo. Dasi so bili vsi glavni krivci kaznovani, je mladi Weygand par mescev pozneje z obzirnim uspehom napravil maturo Leta 1885 je bil sprejet v vojaško Solo v Sa:nt-Cyr. Bil je že tedaj poln energije, dober matematik, ki si je navzlic izrednemu zanimanju za znanost izbral vojaški poklic Podporočnik pri dragoncih v Cham-beryu. poročnik v Saint-Etienneu in Lune-villeu, se ni vdal lahkotnemu garnizijske-mu življenju, ki zamori marsikaterega mlajšega častnika. L. 1896 je završil tečaj v Saumuru; bil je prvi in imenovan je bil za kapetana. Kot komandant eskadrona je bil imenovan za inštruktorja v jahaški šoli. Znane so njegove študije o konjenici, v katerih je trdil, da navzlic avtomobilu, ki se ie tedaj pojavil, konjenica ne bo propadla Postal je poveljnik edinice, in vrata v »Ecole de guerre« so mu bila na stežaj odprta. Toda šel je mimo njih, rekoč: »Biti hočem tam. ko bomo vzeli nazaj Alza-cijo in Lorenot. L. 1913. je bil Weygand dodeljen Centru vojaških ved. Proti koncu istega leta je bil poklican h genetalu Joffreu, ki je bil tedaj podpredsednik višjega vojnega sveta. »Sijajno prijatelj, povedali so mi, da ste popolnoma uspeli Če boste tako nadaljevali, boste prišli še daleč « Kratko in jedrnato, e Joffre si ga je zapomnil ter ga vzel s seboj v Rusijo ko je bil z vojaško misijo poslan na velike manevre carske armade. Do 26. avgusta 1914 je bil že podpolkovnik in se je kot tak med prvimi udeležil bojev pri Morhangu. Foch ga je dal med topovskim ognjem pozvati k sebi ter ga imenoval za šefe svojega generalnega šta-oa. Od tega trenutka se Foch in Weygand ni-da več ločila, dasi kavalerijci Focheu niso bili preveč pri srcu, povrhu pa Wey-gand n: imel niti Visoke vojne šole, čemur se je Foch ned1 se čudil, saj je bil on v njej eden njenih največjih mojstrcn'. Primerjajmo Foch* z IVevgandom: Foch je imel svoio lastno vetfc, intuicijo, vero, recimo, mistiko Vedno nervozen in vedno v zaletu, je mešal ogenj s tehniko, kletvice z argumenti. \Veygand je mirnejši ner-voznež, njegova vera se naslanja na podatke. N jego\'o zaupanje je sad premišlja-* nja in zagotovil, ki mu jih nudi realnost. \Veygand ima vedno zaupanje, ker ima vedno kak načrt, ki se spreminja, preobra-ža, obrača ter se prilagoduje najrazličnejšim prilikam. Foch ni bil nikdar poražen, ker nikdar ni verjel v poraz, Weygand nikoli ne obupa, ker brezup nima načrta. Ta dva temperamenta, tako različna, sta se sprva kresala, potem spravila ter se končno zlila. Najboljši sad tega sodelovanja pa je bilo čuvanje tajnosti. »Nobene indi-skretnosti!«, je bila maksima obeh vojskovodij. Skrivnostnost in tajnost sta tudi danes pogla\'itni lastnosti IVevganda. Dne 11. rwembre 1918 ga je Foch počastil s tem, da mu je pred nemškimi poslaniki dal brati besedilo premirja ter ga tudi pozneje uporablja pri sestajanju vojaških klavzul \vrsajske mirovne pogodbe. IVevgandova slava pa se z vojno še ni končala. Iz Varšave, kjer je Poljakom izbojeval zmago nad boljševiki, je odhajal do pasu pokrit z rožami. V aprilu 1923 je bila v nevarnosti sirijsko-turška meja. Po-incarč je naprosil Focha, naj mu da na razpolcgo IVeyganda. katerega je poslal za poveljnika in visokega komisarja Levanta. Takoj po svojem prihodu v Beyrouth je dol pcbesiti par tucatov razbojnikov, kar je imelo naravnost čudovit činek: vse se je vrnilo k redu in miru, in potreben je bil en sam obisk sinjsko turške meje ter par* dnevnih pove1 j, da so tudi na turški strani razumeli, da imajo opravka s človekom, ki ve. kai hoče Piei večno nemirne Be duine je tako navezal nase, da ti je bilo treba v puščavi le omeniti, da si Weygan-dev prijatelj, in tvoja varnost je bila zavarovana. Bil jirr jc kakor kralj, in h kateremu so trumoma hodili po nasvete Aprila 1924 je bil imenovan za direktorja šole Vrisnkih vojaških znanosti Ko je odhajal iz Bevroutha. so ga domačini odnesli iz avtomobila ter ga na ramah prinesli v luko 1930 je bil šef generalnega štaba, 1931 pa vrhovni poveljnik armade Starostna meja. m politične intrige so ga za kratek čas odstranile, in podoba je bila. da se bo njegovo ime izgovarjalo le še v zvezi z zgodovino 19 maja 1932 ga je Ju-les Cambor. s temile besedami sprejel v francosko Akademiio oVi ste eden tistih, kateiih Republika nikoli ne bo nehala klicati.« Vojni val je Weygonda res spet pripeljal v prve vrste ter mu zaupal najbolj del tkat ni in najbolj nevarni del francoskega imperija. Levant Toda v Franciji se je že odigrala tragedija. V zadnjih VRŠAC NAŠEGA OLIMPA D ne 8. februarja je poteklo dvain-devetdeseto leto, kar je prenehalo biti srce velikemu sinu slovenske zemlje — dr. Francetu Prešernu. Ob osmih zjutraj se mu je utrnilo pozemsko življenje ln prestopil je prag onostranske poljane, kjer nI trpljenja ne bolesti. Kakor je bil v življenju veder ln prepoln pesniškega duha, tako je bil v poslednjih dneh bolezni beden ln Ferdo Vesel: Prešernova podoba, najnovejše delo (olje) našega dolenjskega mojstra ubog. Skromno se je poslovil od življenja, nam pa je zapustil drobno, a dragoceno knjižico — polno lepih ln čustveno vezanih misli Vsaka stran te knjižice je pisana s srčno toplino Francetovega srca; venomer so njegove besede polne svežine in prisrčno lepe; čim večkrat jih prebiramo, tem lepše so nam. Čista umetnina! Ne pred njim ln ne za njim nI doživel slovenski poet toliko knjižnih izdaj svojih pisanih misli, kakor France Prešeren. To nam nazorno dokazujejo izdaje njegovih Poezij v najraznovrstnejših zasnovah izdajateljev: od krasotno ilustriranih, pisanih, pa do majcenih oblik pestrih lističev. ★ Kakor so nam postale njegove pesnitve drage in nenadomestljive, tako drag in ljub nam je postal pesnik sam. žal — ni nam ohranjena prav nobena podoba, ki bi ga nam kazala takega, kakršen je bil v resnici. Znani sta doslej le dve upodobitvi, ki naj bi predstavljali njegovo obličje. Prvo je delo slikarja Goldensteina, kl je podobo naslikal po spominu nekaj let po pesnikovi smrti s precej zarisanimi anatomskimi pogreški; druga naj bi bila po gotovih osebnih pesnikovih znancih izpričana in dokazana lahna risba: portret, kl predstavlja bidermajerskega mladeniča, kateregfi je v profilu prav vešče skiciral pesnikov prijatelj, znani slikar — portre-tist Matevž Langus. Pred leti se je tudi še utrnil žarek upa ' nja, da se bo našla fotografija, ko se j. dal Prešeren fotografirati s svojim nekda njim učencem, poznejšim pesnikom Ana stazijem Griinom. Slika pa se ni našla h upanje je utonilo v pozahL Ctm močnejše korenske dobiva deblo Prc šernove besede v srcih slovenskega naroda tem krepkejše valovi pri naših likovnikil zanimanje za nove zamlsleke Prešernovega lika. Poleg že omenjenih podob Franceta Prešerna so se nam ohranili tudi prav skrbni m natančni zapiski o pesnikovi zunanjosti lica ta postave. Prav na podlagi teh pripomočkov so nam ustvarili v teku desetletij že različni slovenski umetniki več ali manj posrečene like mojstra slovenske besede. Prav gotovo Je dosedaj najbolje napravljena upodobitev našega poeta ta, ki jo Je ustvaril v vseh podrobnostih in z vsem svojim mojstrskim znanjem naš največji kipar, pokojni Alojz GangL Ganglova upodobitev našega Olimpijca Je dosedaj nenad-kriljlva tn kdorkoli pogleda ta lik, mora čutiti, da je to tisti Prešeren, ki nam veje tako prisrčno z vsem svojim gorenjskim srcem lz nesmrtnih stihov svojega čudovitega »Sonetnega venca«. Znano ml je, da je kipar Gangl poleg vseh virov, kl so mu bili do tedaj na razpolago, uporabljal za model svojo Iskreno prijateljico, Prešernovo hčerko Ernestlno Jelovškovo ... Pred letom ml je prišlo na uho, da ustvarja naš častitljivi mojster Ferdo Vesel novo podobo Prešerna. Zakaj ne bi povedal — bil sem presenečen, ko sem ugledal pred dnevi njegovo Prešernovo upodobitev. Mojster Vesel je delo dokončal in ga sedaj razstavlja v izložbi znanega umetnostnega salona A. Kosa v pasaži Nebotičnika. Kaj naj zapišem o^eselovem Prešernu?! Je zelo zanimiv. Vzor in predloga pa mu je bila Goldensteinova zamisel; kar je ta anatomsko pogrešil in trdo zarisal, je Vesel ublažil, obenem pa vdihnil svoji podobi resnično življenje. Pesnika je upodobil Vesel z nežnimi in slikovitimi barvnimi odtenki svojega mojstrskega čopiča. Dovršil je podobo v značilni tehniki svojih zadnjih let, po kateri takoj spoznaš našega mojstra, čeprav bi umetnine ne signiral — v višino ta širino ... Edino, kar mi je na Goldensteinovi upodobitvi Prešerna zelo všeč, je dobro kom-poniranje silhuetne risbe pesnikovega lika v prostoru. Vesel se tega nI držal, — mislim, da sebi v kvar! Brez dvoma pa je ta Veselova umetnina topla počastitev našega pesnika ta dragocen doprtaesek k Prešernovi ikonografiji. Prepričan sem, da bo dobila tudi ta Veselova podoba kaj kmalu svojega ljubitelja, ki mu bo krasila steno domka v veselje. Ferdu Veselu bo prineslo to radost, Prešernu pa bo v čast ln slavo ... E. Justin, slikar-grafik DOGODKI PRETEKLEGA TEONA Na političnem in diplomatskem področju so bile pretekli teden v ospredju zanimanja Francija. Bolgarija in Zedinjene države Severne Amerike. Poročila iz Francije so nam ves pretekli teden javljala podrobnosti o iskanju izhoda iz krize, ki ni le notranjepolitičnega značaja, temveč sega neposredno tudi v odnošaje med Francijo in Nemčijo. Laval je na zasedenem francoskem ozemlju ustanovil svoio posebno stranko kot protiutež proti nedavno ustanovljeni eno.ni stranki na nezasedenem ozemlju. Istočasno so vsi pariški listi prešli v ostro kampanjo proti vichyjski vladi, ki so ji med d ugim očitali, da ne želi nadaljevati s politiko sporazumevania z Nemčijo. Obenem so glasovi iz Berlina dajali jasno razumeti, da bi samo zopetni vstop Lavala v viado vplival na izboljšanje nemško-franu>ikih odnošajev. Mornariški minister admiral D a r 1 a n je bil zaradi ureditve vseh teh vprašani dvakrat v Parizu, kjer se ie razgovarjal z Lavaiom in nemškim diplomatskim zastopnikom Abetzom Ni še znana ali ie prišlo do sporazuma giede vladnih sprememb, o katerih se že dolgo govori, tudi ne. kakšne so prav za prav nemške zahteve. Le o maršalu Pelainu so ves ta čas zatrjevala vsa poročila, da vztraja pri dosedaniih smernicah svoje politike, ki pomenijo: spoštovanje oogoiev premirja, varovanje nedotakljivosti francoskih kolonij in svobode francoskega vojnega brodovia ter teenio oo izboljšanju odnošajev z Nemčijo na teh osnovah. V Bolgariji ie bila pretekli teden predmet zanimanja oseba poljedelskega ministra Bagrjanova. ki se ie v nekem govoru zavzel za načrtno gospodarstvo po nemškem vzoru Zaradi tega je vlada Filova hotela podati ostavko, ki pa jo je kralj Boris odklonil, nakar je Bagr-janov 4. t. m. izstopil iz vlade. V Berlinu so njegov odstop sprejeli z obžalovanjem na znanie. Med tem oa so se pojavila nova ugibanja o nemških načrtih v tem delu Evrope, ki so zlasti v Turčiji vzbudila naj-večio pozornost. Turški listi so v tei zvezi znova poudarili odločno turško stališče za primer kakih zapletliaiev na Balkanu Iz Moskve pa ie prišel demanti vesti, da bi bila Rusija sklenila kak tajen doaovor s Turčiio o dobavlianiu voinesa materiala V Zedinjenih državah Severne Amerike ie bila pozornost osredotočena na razpravo o Roseveltovem zakonu za posoio ameriškega voinega ma^eria'8 Veliki Britaniji Zakon ie bil sorelet v zunanjepolitičnem odboru kongresa s 17 glasovi proti 8 glasovom v zakonodajnem odboru oa soglasno, nakar ie bil že v po-nedeliek predložen v razoravo kongresa ie priznal zakonu nujnost tako da 1e pričakovati nie?ovo odobritev v kratkem, in to brez večiih sprememb, ako izvza- vzdihih. ko je bilo že prepozno, so ga poklicali domov ter ga imenovali za genera-'issima Z obupnimi napori je skušal rešiti vsaj ono, čemur je on prinesel tako ogromen delež, francoski prestiž Rešil fe prestiž. in rešil ie čast ter se takoj odpravil na novo delo v Afriko, kjer budi vero v Veliko Francijo ter v moč francoskega duha. memo njegovo časovno omejitev. Med tem je bil nujno pozvan na poročanje v Ameriko republikanski voditeii W i 11 k i e . ki se ie mudil več dni v Angiiii in ki je pred svojim odhodom imel razgovore tudi z irskim ministrskim predsednikom de Valero. Njegovim londonskim ra govo: om so v svetu pripisovali posebno pozornost, med drugim tudi zaradi tega, ker so se baje nanašali tudi na vprašanje socialne in gospodarske unije med Ameriko in Veliko Britanijo. Za svojega stalnega d plo-matskega zastopnika v Londonu je ameriška vlada imenovala Johna W i n a n t a. Na Daljnem vzhodu ie vzbudia pozornost iziava japonskega zuna.niega ministra Macuoke z dne 2. t. m V njej je med drugim izrekel pripravljenost Japonske za pogajanja z vlado maršala Cang-kajška v Cunkingu. kar dokazuje, kako radi bi Japonska čimprej likvidirala svojo vojno na Kitajskem da bi si prid~bi'a proste roke za svojo ekspanzijo v druge smeri Med tem je Japonski uspelo posredovanje v konfliktu med Siamom in francosko Indokino. V Rumuniji je po zadnjih notranjih homatiiah zavladal mir. toda vlada je izdala zelo ostre varnestne ukrene ki določajo smrtno kazen za vse motilce javnega miru in reda. Na Madžarskem je umrlega zunanjega ministra grofa Csakyja zamenjal na njegovem mestu Bardossy. Na bojiščih moramo snet zabeležiti nekai važnih sprememb Medtem ko je letalska vojna na zapadu v glavnem mirovala, so se boii nadaljevali predvsem na sredozemsko-afriškem bojišču in v Albaniji. Angleži so 6. t. m zaokrožili svoje uspehe v Cirenjaki z zasedbo glavne luke Bengazi, kiseie predala brez odpora Na eritrejskem bojišču so zasedli Agordat in Barentu ter pritiskajo sedaj proti Asmari V Abesiniji izvajajo pritisk iz Sudana onkraj Mteme proti Gondarju in so ponekod prodrli že do 100 km v abssinsko notranjost Iz Kenije Da napreduieio predvsem v italijansko Somalijo Z albanskega bojišča so Grk' ves čas poročali o manjSem lokalnem napredovanju čeprav ie bil ponekod odoor Italijanov nadvse srdit in so ;ta'i;a-ske čete na več krajih prešle tudi v protinapade Najpomembnejši se zdi Grkom uspeh na gorskih grebenih nad Tepe-1 e n i j e m. kjer izvajajo sedai Grki nai-huiši pritisk. Scmtator Jekleno blago vsake vrste Se Vas loteva strah pred britjem ? Kdor ima občutljivo kožo, zanj je vsakdanje britje prava muka. Koža je stalno razdražena in peče ko ogenj. tU P° Nekaj kapljic zadošča, da pekoči žar in napetost kože popustita in neha skeleti. Koža naglo ozdravi ter postane gladka ta mehka, že naslednji dan poste opazili, koliko laže ta kako brez bolečine se brijete. Barka in Bengazi T z Tobruka, vojnega pristanišča ta važnega letalskega oporišča, je 70 km preko puščavskega pogorja Akaba, kl mu Italijani pravijo Marmarica, do vzhodnega rodovitnega dela pokrajine Barke. Akaba je apneniška planota, ki se od vzhoda dviguje do višine 500 ta celo 800 m, proti morju pa naglo pada ta se le v nekaterih predelih znižuje postopoma. V morje moli v podobi polotoka, od treh strani obdane- 7Ho$art-Gtal;lmaren-$abril: Gt>l in gen < Poskusite kakovostne kline ga z morjem ter pristopnega po morskih vetrovih ter padavinah. Dežja pade v tem predelu do 500 mm. Apneniška tla vsrkajo vase vso vodo, zato tu ni niti ene reke, pač pa obilica Izvirkov, studencev, luž ta jezerc, na severnem bregu se najdejo celo manjši potoki. Na rodovitni rdeči glini obrežja dobro uspevajo razne trave, grmovje in drevje, zlasti smokve, nizki hrast ta ciprese. Arabci imenujejo ta predel Zeleno pogorje. Proti jugu prehaja Barka polagoma v Libijsko puščavo s peščenimi sipinami. Dočim se severni del zaradi rdeče Ilovice Imenuje Rdeča Barka, pravijo puščavskemu delu Bela Barka. Vasi je v Rdeči Barki mnogo ta zemlja je dobro obdelana. Domačini so pestra zmes Feničanov, Grkov, Rimljanov in Egipčanov. Kasnejši priliv Arabcev je prevladal popolnoma ta danes vsi domačini govore arabski in so muslimanske vere. Italijanski konzuli so svoj čas cenili število domačinov na 350.000. V bojih, kl so trajali nepretrgoma od leta 1911. do začetka 1932.. se je precejšnji del domačinov preselil v Egipt, mnogo jih je poginilo v bojih in v pomanjkanju, ki jc bilo posledica dolgotrajne vojne, tako da so jih 1.1936. našteli le še 132.000. Italijanska oblast in uprava ima svoje središče v Benghaziju. Okolica tega mesta nI bogve kako rodovitna, ker so tla pre-nasičena s soljo, ki se pridobiva ta tvori znaten vir dohodkov. Nad nizkimi hišami mesta Bengazi kraljuje na griču stara trdnjava, ki je bila že v turških časih sedež oblastev ter posadke. Italijani so zgradili nov del mesta z lepimi modernimi stavbami ter prelepo katoliško katedralo. Italijanskih priseljencev je kakih 50.000, ki so deloma kmetovalci, deloma trgovci in delavci Pristanišče, ki ga zanaša pesek, je oblast obdala z velikimi pregradami, ki se še vedno ojačujejo. Mesto je dobilo svoje ime po glasovitem muslimanskem svetniku Bengaziju. ki je tu pokopan. Staro grško mesto, ustanovljeno okoli 1.500. pred našim štetjem, se je imenovalo Euhesperldes, kasneje pa Berenike. na čast ženi tretjega egiptskega vladarja lz rodu Ptolomejcev Od Tobruka 150 km proti zapadu leži mesto Dema. ki Ima preko 10.000 italijanskih naseljencev še 160 km proti zapadu od Derne leži Barka. Italijansko Barce. po kateri je ves polotok dobil svoje ime. Barka leži v globoki. 30 km dolgi in 12 km široki dolini. Ustanovili so jo grški nase-ljepci 1.551 pred našim štetjem. Enajst stoletij kasneje so mesto osvoHH muslimani. Zavojevalec Amr Je sklenil s tamoš- i njimi kristjani posebno pogodbo. Pustil jim je vse Imetje ter popolno samoupravo, naložil jim je le letni davek 13 000 zlatnikov V kasnejših nemirnih časih pa je mesto bolj in bolj propadalo ln prebivalstvo se je pomuslimanilo ter se preselilo v bližnjo pokrajino Merdž. Italijanska vlada je ob- novila mesto Barko ter jo zvezala s 100 km dolgo železnico z BengaziJem. Barka je Imela svoje posebno pristanišče Ptolemais, današnjo Tolmejto, oddaljeno kakih 30 km v severozapadni smeri. V tem mestu ta v okolici Barke je deloval znameniti škof Sinezij. Rodil se je na vele-posestvu svojih staršev v okolici Barke 1. 373. V Aleksandriji je poslušal filozofske nauke pri zadnji paganski profesorici filozofije Hipatiji Po študijah se je vrnil domov ter se popolnoma posvetil knjigam, lovu ta gospodarstvu. V tridesetem letu je še enkrat posetil Aleksandrijo ter se tam poročil s svojo ljubeznijo iz dijaških časov. Močno se je zanimal za javne posle mesta Ptolomais in hvaležni meščani so ga izvolili za svojega škofa. Sinezij pa dolgo ni hotel prevzeti škofovske časti, ker se nI hotel odpovedati posestvu, knjigam ta ženi, kl jo je iskreno ljubil. Aleksandrijski patriarh Teofil pa je Sinezija na vsak način hotel imeti za škofa, zato je sprejel njegove pogoje ter ga posvetil. Kot škof se je Sinezij izvrstno obnesel. Vodil je česte obrambne vojne proti puščavskim razbojnikom, zlasti pa je posvetil svoje moči borbi proti prefektu, ki ni bil niti pagan niti kristjan ter je kršil državne ta cerkvene zakone, kjer se je le dalo. Bil je tudi v prijateljskih stikih s sv. Avguštinom. Iz Tobruka je do najbližje železniške postaje v Barki 310 km. Po vsem obrežju drži asfaltirana cesta do egiptske meje. Eritreja in Abesinija El rodiranje britanskih čet iz Sudana v Eritrejo je osredotočilo svetovno pozornost na ta del italijanske kolonialne posesti. Eritreja je podolgovat pas ozemlja, razprostirajočega se vzdolž zapadne obale Rdečega morja od morske ožine Bab-eL-Mandeb do meje egiptskega Sudana Italija se je bila polastila L 1869. najprej južnega dela, ki se imenuje Asab, šestnajst let kasneje pa je zavzela še Masavo ter združila oba dela v enotno upravno področje pod imenom Eritreja. To ozemlje, ki je v svojem južnem delu le ozek obalni pas, je na severu nekoliko razširjeno v smeri proti Abesiniji, oba dela skupaj merita 120.000 kvadratnih kilometrov. Po zasedbi teh pokrajin je Italija sklenila z anglo-egiptskim Sudanom, Abesini-jo in Francijo, ki so mejile na novo posest, posebne pogodbe, da si je s tem zagotovila njih priznanje in utrdila mednarodno-po-litični položaj nove kolonije. Ko je izbruhnila Abesinska vojna, so se italijanske čete poslužile Eritreje kot oporišča in izhodišča za svoje prodiranje v cesarstvo ahe-sinskega neguša. Prodirali so iz Masave preko Asmare na Agordat ter odtod prekoračile abesinsko mejo pri Adigratu in Adui. Druga italijanska operacijska vojna pa je istočasno prodirala z juga na sever iz italijanske Somalije, nakar sta se obe vojski po porazu Abesincev združili ter si podvrgli še ostale dele cesarstva. Danes so Angleži tisti, ki so prevzeli iniciativo in njihov pohod iz anglo-egiptske-ga Sudana ima tri strateške pravce. Južnoafriške čete prodirajo iz Kenije z namenom. da privežejo nase čim več italijanskih sil. Anglo-indijske čete so prekoračile abesinsko mejo ter podpirajo abesinskega cesarja, ki ima namen izzvati upor abe-sinskega ljudstva, tretji pravec, ki Je nedvomno najvažnejši, pa so operacije britanskih čet iz Sudana proti Eritreji Pokraiina. po kateri se nonvkaio Angleži s svojimi glavnimi silami, ni brez porodnih ovir. ki zadržuieio prodiranje čet generala Wavela. Vendar te zapreke niso nepremaeliive Britanci so zavzeli že nre-cej ozemlja vzdolž železnice Agordat-Ma-sava ter vztrajno napredujejo v istem prav cu. Za Britance je zelo važno, da si osvoje Eritrejo ker bi si s tem zagotovili popolno varnost prehoda skozi morsko ožino Bab-el-Mandeb ter zaščitili tudi Aden. ki je bil doslej že nekol;kokrat napaden po italijanskem letalp+vu Zato so v tem pravcu osredotočili večji del svojih čet ter Sirijo klin svojega napada tudi proti jugu, dočim glavrdna neprenehoma prodira ▼ smeri na Masavo. Koliko stane vojna ivimo v času, ko se sirom sveta trošijo dnevno milijarde in milijarde za nabavo vseh novih vrst in zalog raznovrstnega vojnega materiala. Številke, ki jih čita povprečni čitatelj o izdatkih za vojno v različnih državah, postajajo že astronomske. Razlikujejo se od njih samo po tem, da niso daleč tako točne, ker krije vsaka država kot svojo državno tajnost pravi iznos svojih izdatkov za vojne namene ter redno objavlja manjše številke in vsote, kakor pa jih je dejansko potrošila. Na podlagi znanih podatkov pa je mogoče ugotoviti stroške za vzdrževanje vojske milijon mož, kot jo lahko postavi država z 10 milijoni prebivalci, ki lahko mobilizira po sedanjih računih kakih 10 odstotkov prebivalstva Po veljavnih taktičnih in vojnotehničnih normah bi bilo od teh milijon mož formiranih kakih oOO.OOO v 20 operacijskih divizijah. Od tega bi bili najbrže 2 motorizirani. Ostalih 500.000 mož bi bilo formiranih izven sestave operativnih divizij v zračni vojski, v težki in protiletalski artileriji, v konjenici in raznih tehničnih, pomožnih in neborskih edinicah. Za vzdrževanje vse te vojske je treba pripraviti že v mirni dobi rezervno hrano, vso bojno opremo in streliva najmanj za 100 dni vcjne. Pri milijonski vojski je treba pripraviti že v miru vsaj milijon uniform s pripadajočo bojno opremo in sto milijonov obrokov dnevne hrane. Mirne duše lahko računamo, da stane dnevni obrok hrane za vojaka 10 din. Oprema za vojaka (zimska uniforma, perilo, čevlji, nahrbtnik, krušna torba, plinska maska, lopata itd.) stane najmanj 3000 din. Na podlagi tega je treba izdati pri milijonski vojski že v miru za rezervno hrano najmanj 1 miljardo, za opremo pa 3 milijarde dinarjev. Pri oborožitvi je treba računati, da mora biti pri. milijonski vojski pripravljenih najmanj 500.000 puk. Za vsako puško je treba že v miru pripraviti vsaj 1000 pa-tron, ker se računa povprečna p>raba 10 strelov na dan za vojaka. Vsaka divizija ima v svojem sestavu okoli 250 strojnic (mitraljez) m okoli 750 strojnih pušk (puškomitraijez). V miru je treba pripraviti za vsako avtomatsko orožje (strojnice in strojne puške) povprečno po 5000 strelov rezerve. Za strojnice po 10 tisoč patron in za strojne puške vsaj po 3000. V sestavu vsake operacijske divizije je danes okoli 125 topov vseh kalibrov (poljska in brdska artilerija, havbice protitankovski topovi, metalci min in mm pehotni topiči. Tudi za topove je treba imeti že v miru rezervno murticijo in sicer do 500 strelov pri težjih kalibrih in havbicah, pri poljskih topovih pa do 1500, pri protiletalskih topovih 3000, pri protitankovskih in 37 mm pa 4000 streiOV. Glede števila letal prve linije, s katerimi mora razpolagati vojska milijona mož na prvi dan vojnih operacij so mnenja zelo deljena. Potrebno pa je najmanj 800 letal prve liinje in kakih 1600 letal za vzdrževanje zvez in za pouk novih pilotov. Za vsako letalo prve linije je treba pripraviti že v miru 500 bomb raznega kalibra in dejstva, kot so velike, srednje in lahke eksplozivne in zažigalne bombe. Število motornih vozil pri milijonski vojski se ravna pač po tem, s kakimi prometnimi zvezami razpolaga država in kolike so njene rezerve, odnosno viri pogonskega materiala. Vojske, ki imajo ofenzivne cilje, imajo dosti večje število mehaničnih vozil, predvsem tankov in oklop-iih avtomobilov, kakor pa vojske, ki hočejo operirati predvsem v defenzivnih operacijah. Lahko pa se računa, da je danes potrebno vojska od milijon mož najmanj 6000 motornih vozil, 2000 motociklov in 150 . tisoč glav vprežne, tovorne in jezdne živine. Ugotovili smo, da mora imeti vojska od milijon mož že v miru pripravljenih za slučaj mobilizacije vsaj 500.000 pušk s pol milijard^ patron, 6500 strojnic, 15.000 strojnih pušk s 600 milijoni patron, 3500 topov vseh kalibrov z okoli 5 milijoni strelov, 800 letal prve linije s 400.000 bombami vseh kalibrov in dejstev, 1600 letal za vezo in šolanje pilotov, 6000 motornih vozil in 2000 motornih koles ter 150.000 glav konj in mezgov. Ker pa mobilizira država velik del motornih vozil in konj iz popisanih vozil in konj lahko računamo, da mora država nabaviti za milijonsko vojsko že v miru na svoje stroške samo 1500 motornih vozil, 500 motociklov in kakih 40 tisoč glav konj in mezgov. Cene vojnega materiala so danes zelo različne in stalno naraščaja Računa pa se, da stane povprečno vojaška puška 750 din, krogla za navadno puško dinar in pol, strojna puška 5000 din, strojnica 15.000 din. Za topove moramo vzeti povprečno ceno milijon dinarjev, za poljski top z vso pripadajočo baterijsko opremo. Za artilerijsko munidjo vzemimo srednjo ceno granate za poljski top, ki znaša 1200 din. Letala prve linije med katerimi so lovska, izvidniška in bombarderji, stanejo povprečno kompletno s pripadajočo oborožitvijo okoli 7 milijonov kos. Za letalske bombe se računa danes, da stanejo od 50 do 200 din po kg svoje teže. Lažje bombe so relativno dražje, težje pa cenejše. Povprečno pa lahko računamo, da stane letalska bomba okoli 4000 din. Za motorna vozila vzemimo povprečno ceno 10.000 din za moto-cikle in 200.000 din za vsa ostala motorna vozila. Pri tem moramo seveda upoštevati, da so navadni mali potniški in tovorni avtomobili cenejši, zato pa so zopet neprimerno dražji tanki in oklopni avtomobili Za konje in mezge vzemimo povprečno ceno 5000 din po glavi Na podlagi teh cen je treba investirati za vojno opremo milijonske vojske že v miru za 600 milijonov krogel, za navadne in. avtomatske puSke 900 milijonov din, za 505.000 pušk 350 milijonov, za 6.500 strojnic 100 milijonov, za 15.000 strojnih pušk 75 milijonov, za 3500 topov tri milijarde in pol, za 3 milijone topovskih strelov 6 milijard, za 1600 šolskih letal 400 milijonov, za 800 letal prve linije 5 milijard in 600 milijonov, za 400.000 letalskih bomb, milijardo in 600 miiljonov, za 500 motociklov 5 milijonov, za 1500 motornih vozil, 300 milijonov in za 40.000 konj in mezgov 200 milijonov, Skupaj 18 milijard in 830 miiljonov. Pri vsem tem nismo jemali v poštev cpremo ostalih rodov vojske kot so inže-njerija, sanitetska stroka, vojna mornarica jfc^ prav tako nismo vračunali potrebne zaloge kuriva in nadomestnih delov za letalstvo -in motorizirane edinice. Lahko pa računamo, da znašajo stroški za te posebne stroke vsaj 25 odstotkov prej izračunane vsote. K temu moramo priračunati še 4 milijarde stroškov za opremo in rezervno hrano, tako da znašajo skupni s trojki za vojsko od milijon mož, ki je pripravljena za 100 dni vojne ob izbruhu sovražnosti, vsega skupaj najmanj 29 milijard dinarjev. Pojavlja se v zvezi s tem vprašanje koliko stane državo z milijon vojaki eno leto vojne. Po prej objavljenih podatkih znašajo stroški za prehrano milijon vojakov tekom enega leta 3 milijarde 650 milijonov, za opremo 3 milijarde 650 milijonov, ker je treba računati s tem, da se mora vojak v teku enega leta docela na novo obleči in opremiti z novo bojno oprema Za prehrano konj in živine je potrebno v enem letu milijarda din. Za obnovo izrabljenega in izgubljenega vojnega materiala pa 4 in pol milijarde din. Skupaj 12 mili- jard in 800 miiljonov din, ali okroglo 13 milijard din. Stroške za porabljeno muzticijo in pogonski material je danes sploh težko predvidevati Znani so nam samo podatki iz svetovne vojne, ko je porabila rv pr. nemška vojska 300 milijonov topovskih strelov Francija okoli 300 milijonov in Anglija 170 milijonov. V Frandji je izstrelila francoska artilerija v roku 14 dni na flandrij-skem bojišču 3 milijone strelov srednjega in milijon težkega kalibra. Ta municija je stala okoli 8 in pol milijarde din. O stroških letalskih napadov sploh nimamo podatkov, ker v svetovni vojni niso še poznali množinskih operacij z bombniki kot jih doživljamo tekom sedanje vojne. Po nemških podatkih, da zmečejo nemški bombniki pri svojih napadih nad Anglijo dnevno do 800.000 kg bomb, pa je mogoče izračunati da stanejo te bombe 64 milijonov din. K temu je treba še prišteti stroške za pogonski material in izgubljena letala prve linije. :!IMII oljša Anglija Angleški pisatelj J. B. Priestlejr je nedavno priobčil v ameriškem listu »Cliristian Science Monitor« nadvse z onimiv članek o reformah, ld jih bo morala izvesti Anglija po vojni. Pisec je nekoliko levičarsko usmerjen in na-glaša, da je bila Anglija doslej si cer politično demokracija, v socialnem pogledu pa je bila okorela fevdalna vladavina c mnogimi srednjeveškimi preostanki. o vojni se bo morala Velika Britanija lotiti temeljite preos-nove vsega javnega življenja. Pri tem se bo pokazalo, da-li ima dovolj moči, da Izvede to delo, ali pa bo popolnoma zapadla fašizmu, ki so ga nekateri širili še pred sedanjo katastrofo. Angleško ljudstvo ne vodi vojne edino zato, da bi onemogočilo totalitarno oblast v svetu, marveč je vzelo nase sedanje ogromne žrtve, da si izvojuje možnost za nadaljno razvitje prave demokracije. Skoraj deset let pred sedanjo vojno je vladala v Angliji toryjska klika, toda izbruh vojne je razločno pokazal, da do-sedaj vladajoča skupina nima nikakršne sposobnosti za vodstvo državnih poslov. Pravi boj ln učinkovita obramba se je lahko začela šele tedaj, ko se Je razširila osnova vlade. Danes nI več mogoče vladati nižjim slojem z dovoljevanjem podpor, navidezno reorganizacijo stanovanjskih zadev in z omiljenjem delovnih razmer. Narod hoče več nego drobtinice z niize bogatih fevdalcev. Hcče imeti besedo pri ckI'0-čanju o državnih poslih, kontrolo nad financami in podroben vpogled v zadeve zunanje politike. V ta namen bo treba temeljito oklestiti in obrezati razne prednosti, ki jih imajo po zgodovinskem izročilu nekatere družine in celotni sloj fevdalcev. S tem v zvezi je tudi korenita preosnova državne uprave in šolstva. Predvsem drugim pa je v Angliji potrebna izprememba socialnih odnosov. Za veliko večino ljudstva so bili slednji nekak od boga dani red, danes pa prodira prepričanje, da so ravno reforme na tem polju najnujnejše. Odstraniti se morajo vplivi na politiko, ki jih ni mogoče kontrolirati ter prihajajo do veljave najčešče na nezakonit način. Na vsak način pa se mora odpraviti dosedanja socialna piramida, v kateri narodni sloji s svojim delom rede nekoliko fevdalskih družin, stoječim na vrhu državne uprave. Slednje bodo po vojni gotovo poskušale, kako bi zakrpale doseda- nji red sebi v prid, toda proti temu se bodo že našta sredstva. Iz angleške pokrajine mora za vselej izginiti slika, ki je doslej zanjo najbolj značilna: poleg zamazanega Industrijskega mesta z vsemi strahotami prenapolnjenosti in neoplsne-ga siromaštva se beli graščina aristokrata ali denarnega mogotca, obsežna zemljišča, ki bi lahko služila narodu in njegovsmu kmetijstvu, leže neobdelana kot športna igrišča. Cele pokrajine so do polovice lastnina majhnega števila mogotcev. Mesta dajejo, pravi dalje Priestlejr, državi najboljše brambovce in zopet so meščanski sinovi tisti, ki tvorijo moštvo na britanskih bombnikih in lovcih. Ti morajo s svojo krvjo popraviti, kar so v odločilnih trenutkih pokvarile nesposobne vlade. Vladajoča klika je lz nespameti ali iz stra-hopetnosti dopustila, da je prišlo tako daleč in da se mora Anglija boriti sedaj za svoj obstoj in svojo svobodo. Občudovanje sveta ne velja onim, ki niso ničesar videli, ki se ni30 upali prevzeti nikakršne odgovornosti in so izvajali znano politiko ptiča noja, marveč širokim slojem, ki so že dokazale in še vedno dokazujejo svojo požrtvovalnost in svoje junaštvo. Velika Britanija je popolnoma dozorela za globoko-sežne reforme. Jaka duhovna nemirnost se je polastila najširših slojev, ki spoznavajo, da so prevarani in da je bilo vse njihovo vestno ln pridno delo zaman. TI ljudje so seveda še vedno pripravljeni žrtvovati vse, da se odbije sedaj preteča nevarnost, so pa tudi pripravljeni storiti vse, da se onemogoči posnemanje fašizma v Angliji. Te množice bodo ustvarile novo, boljšo Anglijo, v kateri ne bo glavno vprašanje, kaj sluit v korirt višjim slojem, marveč kaj služi ljudstvu in po teh vidikih se bodo vodili javni posli. Nakopičena energija ljudskih množic, ki se ie ra^po sedaj pokazala v tako odlični meri. bo angleškemu ljudstvu tudi omoeočUa izvedbo vseh naštetih prevažnih preosnov.« - iutn«ttm!aopiii«iawinimmtm- oliko bede sem videl te dni, ko sem hodil po delavskih kolonijah! Ljudje so popolnoma obupani in nikogar ni. da bi spregovoril toplo materinsko besedo nam siromakom, ki smo šli v tujino iskat sreče, pa smo postali siromaki po krivdi vojne... To ie zdanji klic SOS ...« To pismo, ki je prineslo prve natančnejše vesti o usodi naših izseljencev, zaposlenih v obmejnem francosko - nemškem ozemlju, je prišlo v domovino pred Novim letom. Pet tisoč naših izseljencev čaka odgovora nanj. Pettisoč mož. žena in otrok, raztresenih po občinah Freimengen. Mer-lenbach. Kreuzwald. Stieringen. Klein Rosel in drugod po zasedenem ozemliu. ie v tem pismu poslalo poslednji SOS domovini. Beg v negotovost Dne 1. sept. je prišel ukaz. da morajo biti obmejne pokrajine izpraznjene. Bilo je pozno popoldne, ko so zbegani ljudje v največji naglici vezali cule z najpotrebnejšim, zaklepali omare, skrinje in s be. se poslovliali od svojih skromnih a tor.lih domov, ki so si jih postavili in u tv.riii s svojimi žuljevimi rokami, da se polajo na pot. Kam? Peš po cesti, dolgi 42 kilometrov. v trpljenje v negotovost... To so bili dnevi ko smo doma svojci izseljencev in sezonskih delavcsv. s skrbjo spremljali potek vojaških dogodkov . Ko smo tedne, mesece zaman pri2akc,vaU prvega poročila iz tujine, poročila o življaniu ali smrti. To so bili dnevi, ko so svojci v d>mc-vini pošiljali pisma, dopisnice, odprta in priporočena pisma, v nemškem, scenskem in francoskem jeziku, a so se čei mesec dva ta pisma neodprta vračala nazaj... Kaj je z našimi na tuiem... Stotine žena širom cele Slovenije ie trepetalo za usodo mož. sinov, hčera, zaposlenih v Franciji. Kje so? So ž.vi. m tvi9 Se bomo še kdaj videli? -.. Beg«tnci. ki so morali zapustiti Lo eno so se do sredine oktobra drug za drug m vrnili v svoie iTooane domov?. Bilo je kakor po veliki selitvi... Premogovniki zaliti z vodo. Ljudje so dobivali hrano -a-stonj v skupnih kuhin'ah. p tem di si jih polagoma zaposlovali ori p oravljalnih delih, s tako ni^ko p^čo. da so imeli komaj za hrano. Stotine pi-om so takrat nosili vlaki, avtobusi in vsa moro*a Dre oz na sredftva iz Lorene orof naš' domo-dni Stztir.e beguncev j-» p-rsPo ni1 in i nomoči — a pisna niso priš'a preko m\ie Na mizah irs^lie-iškef3 odbora v L^u1-«-ljani pa so s^ k',ni6i1a P:"ma s olc". ki so croili o^d tk"> svrd^ kov v Fri-c ji Do 50 pi^em dnevno p-ha^a i' vsrh de^v S'oveniie. raiveč pa" iz Prek^urii in v ni h na p"efresljiv način pros;io ljudje. k->.ko b: prišli v TV*~n s s ci-i ali s^oh kai izvedeli o n:ih Br^t il.č - b ata sestro, mož ženo. oče hČ2r ali si-a sorodnik sorodnika. Tako pišeio .. »Veseli me vaše znanje (oglas v časopisih). da lejko pomagate enomi oči. ki dosti misli za svojimi otroki, či živiio ali so na mrtvi . .« tako Diše stari prekmurski oče iz svoje goriške * a ice. » svoio okorno roko. nevajeno pi anja s črni om in peresom, in prosi, ali b' mogsi kalor koli kaj izvedeti o svoji hčeri in sinu. ki se že do maia nista nič oglasila. Meseca maja so prenehale vse vasti o izseljencih. Od tega meseca mprel ni noben sorodnik v domovini vedel vbč. kai je s slovenskimi ljudmi v Franoiji. »Kai ie z mrio hčerko in sin-ho« sprašuje neka mati. od nvjn nimam nobenih poročil o niiiu in ne vem a'i sta še živi...« Iz Atj?S prosi nekdo za oetjatk? o Angeli. ki le.že »red tremi leti ©4*a v Fnn. cijo. in ie do maja meseca redno rošilisla domov denar in pisma, potem pa, ko bi bila morala sama priti. Je utihnil vsak glas od nje... Služila 1e pri K. Cialle fils, v mestu Sottville. Prišlo ie pismo priletnih zakoncev Ivana in Katarine, ki sta dobila poročilo, da 'je njun sin. zaposlen v rudniku Moselle, »po nesreči smrt storil«. Bil jima je velika pomoč in zdaj bi »uboga stara I. in K. rada vedela, ali bi mogla dobiti vsaj sinovo obleko in njegove reči. če iih 1e kaj imel in kako bi 1ih dobila ... V vseh teh pismih, ki so jih večinoma pisali in sestavljali učitelji ali župn ki. so skrbno in tečno zapisani prejšnji naslovi sorodnikov, stotine ipjen vasi. farm. trgov in pokrajin, do katerih so si naši ljudje služili vsakdanji kruh." Na farmi Alberta Van Voorda ie tri leta delala žena. ki 1e baje umrla, a moža niso obvestili o njeni smrti. »Obupana mati Smodiš Roza iz Prek-murja« poizveduje za svojo hčerio. zaooj sleno v departamentu Seine et Oise in ki od marca preteklega leta ni nič pisala .. Od meseca julija ni pisala hčerka, ki je služila pri e. Ferdinandu Fo>iry-u. v Pui-seaux Loirette in nje stari oče. ki ie bo-lehen in mati. ki ima zlomljeno nogo. prosita. kako bi prišla v zvezo z nio Svoje pismo sta podkrepila s pripombo: »Trdno (zelo) nama le hčerka potrebna doma« . Spilak Terezija se ie odpeljala z enm izmed transportov iz mursko soboške postaje v Francijo, v Pas-de-Calais Njen oče ne pozna slovenskega kniiževneea ie-zika. Malokdai kai d(še in piše oač tako kakor izgovarja in kakor misli, da ie prav Ob koncu decembra ie pisal v Ljubljano izselieniškemu odboru in ga v rvoii blagoglasni prekmurščini prosil, da bi poizvedoval za njegovo hčerko V prekmurščini 1e pisal tudi GAšpar Kšrol. pismo, ki se glasi: »Molim Všs. GosrK-da Narodni Izseljenski Odbor dami odpišejo kako jas najdem gori mojo szesztro in njenoga mozsa. ka- teri va sta odišla vu franciju 7. V. 1940. leta kak na szezonsko delo naslov gospodarja: Chez M Canyeuk. Avrigny Oise in nobenega glasa ni odnyi neznamo ako so živi ali mrtvi pa tudi so pustili kod mene deco in bi deca rada vedla za szvciga Oczo in Mater... Vu Vupanyi vašom ostanem zbogom...« Tako se vrste in kupičiio ta pisma in prošnje za tisočera pojasnila. Izse^ensici odbor, ki prireja zimsko pomoč za izseljence. bo kmalu poslal preko Rdečega križa prve pakete z živilom. Dobil je 230 naslovov onih. ki so pomoči najbolj ftp-trebnl a z vsakim dnem prihajajo novi naslovi. Iz Cambella so že decembra pisali. da je tam veliko Slovencev in da že stradajo, posebno hudo je za otroke in so prosili za takojšnjo pomoč. Ker ima večina izseljencev v najemu vrtove in niive. prosijo, da iim spctpladi pošljemo semenj e pese. kolerabe, solate, repe. posebno oa različnega fižola, da si bodo sploh lahko kai zase j ali. Domovina, pettisoč tvojih sinov ti iz tujine pošilja svoi poslednji SOS! -. n* Francoska Afrika je na obzorju ogodki v francoski Afriki, kjer pridobiva de Gaullov pokret vedno več tal. so začeli močno vznemirjati italijanske politične kroge. O tem prav zgovorno priča članek ugledne politične tn slovstvene revije »Rassegna" Italiana«, ki zelo nepristransko slika dejanski položaj v francoski ravniški Afriki ter opozarja na razvoj dogodkov ki ograža Interese osi ter ustvarja novo ognjišče francoskega odpora v tem delu sveta. »S predajo Port-Gentlla, ki se je izvršila brez vsakega odpora dva dni po predaji Librevilla, se je ves Gabon podvrgel svobodnim silam Francije, ki jim poveljuje general de Gaulle. Ti dogodki so izredne važnosti. Treba je vreči le bežen pogled na zemljevid tega dela Afrike, pa človek takoj spozna, da se ustvarja tu mogočen kolonialen blok iz angleških in francoskih posesti. Britanska južna Afrika, Tanganji-ka ln Kenija, belgijski Kongo, Niger in francoska ravniška .Afrika, — vse to je že pod oblastjo Londona. Le usoda Cadskega jezera še ni popolnoma odločena. Ce se de Gaullov pokret razširi še sem. potem se je tuja »la anatno približala italijanskemu zaledju ▼ Libiji. Tek blok ima. ncs'u-tene možnosti v gospodarskem pogledu, služi pa lahko ket izdaten vir za rekruta-cijo novih oboroženih sil. Ozemlje bloka se razprostira cd Atlantskega do Ind'i~k^-ga rcoana, njegova obsežnost je njega najboljša obramba in se nikakor ne smejo podcenjevati možnosti, ki jih nudiio mnoga zračna, kopna in merska oporišča tega ogromnega predela. Važnost njegova se vidi zlasti iz tega. ako jo precenimo s stališča obrambe an^lo-egip^skega Sudana ali pa napada na Abesinijo. Treba je napeti vse moči, da bi se ta blok ne razširil ter ne bi pritegnil še drugih življenjsko važnih točk. Poslednje mesece je postal položaj v francoski Afriki močno zap'eten. Ne vemo. da-li je resnična vest ameriSkih listov da bi bil general Weygand odbil zahtevo, naj se vrne v Franciio in da bi se bil postavil v odkrito nasprotstvo z vlado v Vichyju. Zato pa prav dobro poznamo dogodke, ki se odigra- vajo v francoski zspadni Afriki, v Maroku in v severni Afriki, ki je še vedno odvisna od vlade v-nezasedeni Franciji. Gotovo niso brez pomena vse one • ceremonije in izrazi zvestobe, ki jih dajejo v javnost razni sultani, begi in drugi imenitniki. Te izjave vsebujejo pozive vladi v Vichyju, naj ne odstopi niti pedl svojega ozemlja ter se vsebinsko krijejo z enakimi zagotavljanji raznih vladnih funkcionarjev na afi^kih tleh. Kaj naj pomenijo vsa ona odfroslanstva, ki hodijo iz Afrike v Vichy in obratno, kaj naj pomenijo prisege zvestobe ter razni upravni ukrepi, ki so take narave, kakor da med Francijo in velesilami osi nikoli ni bilo vojne in kakor da Francija junija meseca ni sama zaproriia za premirje? Nič bi ne bili presenečeni, ako bi slišali, da se je francoski kolonialni imperij združil z nezasedenim delom Francije pod zastavo trdovratnega upora proti vsaki tuji zasedbi... Tu ne gre za izmišljotine, marveč za dejstva, opita na mnogotera zgovorna znamenja. Da navedemo v dokaz le nekoliko vrstic iz članka, ki je nedavno izšel v »Tempsu«: Franeija se ne konča na bregu morja, marrsč se tla domovine nadaljujejo v 'severni Afriki. Nikoli, ]»op*ej ni bilo to dejstvo tako jssno, kr ker ie v dnevih premirja. Alžir, Tunis in Maroko so ostali zvesti. Treba je, da ljudstva severne Afrike vedo, da nikoli ni nobenemu Francozu prišla na misel ločitev teh dažela od Franeije. ki so s tisočerimi vezmi povezane s froncosko domovino. Te vezi s» danes nekolko zrahljane, toda gotovo le, da se bo domovina prerodila in tega preroda ne bo b»ez kolonij.« Incident v Franciji Neki pripadnik nemške vojaške sile je bil pri izvrševanju svoje službe v Bordeauxu , napaden od civilistov. Nemške vojaške j oblasti so zaradi tega naložile mestu dva I milijona frankov globe, ki so jo morali pla-j čati vsi prebivalci Bordeauxa. Poleg tega ! je moralo mesto položiti kavcijo štirih mi-! lijonov frankov kot jamstvo, da se takšen ! primer ne bo nikdar več ponovil. I Z NOVIM TEKOČIM ROMANOM H. ADAMSA DAISV IN R0SEMARY Majhna sleparija utegne povzročiti obilo veselih, konec koncev pa tudi zelo nerodnih zapletijajev. Te mora spoznati zala Dalsy, ko se je vtihotapila v Carterjevo milijonarsko rodbino ln jo razmere spet in spet ovirajo, da ne more odložiti krinke. Nazadnje pade nanjo celo sym, da je prekanjena goljuflca . . . Bralke ln bralci bodo z napetostjo spremljali vrtoglavi razvoj dogodkov, ki nazadnje pokažejo Dalsyji rešilni Izhod, onkraj katerega Jo čaka odveza in uresničenje njenih srčnih želja. — H. Adama pripoveduje to zgodbo z dobro-dejnlm humorjem ln bistrim darom za opazovanje ljudi. PRIČETEK V NEDELJO, PME FEBRUARJA 1941 u *Murfcop 8Cletnifc V češki Pragi praznuje jutri osemdesetletnico z uspehi in slavo blagoslovljenega življenja univ. prof dr. Matija Murko. Častitljivi starosta slavističnih znanstvenikoveden največjih raziskovalcev slovanskih jezikov in slovstev, kar jih je prevzelo izročila slavnega Ljutomerčana Franca Miklošiča, živi v novem delu velike Prage, na Bubeneču. Tja so v drugih časih prihajali njegovi učenci in častilci, če jih je pot nanesla v Prago. Kdor koli je bil deležen gostoljubne pozornosti v hiši našega učenjaka, ne bo nikdar pozabil prave slovenske domačnosti, ki je vladala v njegovi rodbini Vzlic temu, da je prof. Murko ves čas služboval izven domovine, je ostal tesno zvezan z domačo zemljo, s slo- Kvante o kartah in kvartah arte! Zopet jih imamo, kakor pred dvajset in toiiko leti. »An-cora una volta« — bi rekel prijatelj Burkar. življenje na karte, ne »a la carte«. Karte so mi že od nekdaj v slabem spominu. že na geograiične sem se malo razumel. — Burkar bi mi dal kljuko, da ne govorim o »ajnberufungskartah«. V kino in gledališče ne hodim, samo da mi ni treba kupovati kart. Kot študent sem včasih dobil takozvane »Speise Karten«. Vsaka je bila vredna petindvajset krajcarjev, pa sem jih mnogokrat prodal po dvajset. Izguba! Moj prvi šef je bil tudi nad mano bridko razočaran zaradi — kart. Pod sivim Krnom smo bili. na komisiji. Vse je šlo kot po želji, divno vreme, hitra poravnava, dober vipavec, še boljši kozliček. Časa je bilo dovolj še za — tarok. Pa sem moral s pravo karto na dan, da ga ne znam. šef je bil divji, zapretil mi je s slabo kvalifikacijo, češ da jurist, ki ne zna taroka, ni noben jurist. Menda se me od takrat drži smola — odlične ocene še nikoli nisem imel. »S kartami je nazaj« pravijo Goricam takemu, kateremu se eno kolesce prepočasi vrti. V Tolminu smo imeli moža, ki so mu pravili xGeld je moj«. Kadar je šel mimo sodnije, mu je spomin na doživeto krivico izvabil klice »Ven moje karte, reht je moj, geld je moj«. Tudi žrtev kart. Jaz som se jih še dolgo otresal. Prvič sem se jih moral privaditi med vojno. Pa tudi tedaj sem imel smolo. Krščeni ca mojega stanovanjskega gospodarja je biia namreč vsa srečna, če sem jo pozabil pra-šati po moji porciji gmote, ki so jo nazi-vali kruh. Prepuščal sem vse skupaj njej in tako je imel s tisto zmesjo svoje križe njen želodec namesto mojega. Po vojni me je zaneslo na severni konec Goriške. Dober prijatelj, poznavalec tamoš-njih prilik in neprilik, mi je želel dobro. »Fant, tam ne bo za te, preveč časa je, preveč slabe tovariši je«. Velikodušno mi je daroval lepo puško — dvocevko proti obljubi, da bom hodil na lov. Pa je zopet igrala vlogo — lovska karta. Predraga se mi je zdela. Tri leta sem ostal tam, tri leta je počivala puška v omari med »cor-pora delieti« in tri leta so pele skoro vsak večer — karte. Plačeval sem šolnino, »lirično«, dražjo kot ja bila kolegnina na uni-vei-zi. »Profesorji« so bili sicer dobri, sami profesionieti — a učenec je bil — nazaj s kartami. Sotrpin Andreje me je moral vedno tolažiti: »Tminc nima sreče«. Pa še ta tri leta druge visoke šole niso mnogo pomagala— čez šest let kasneje se je to drago št udiranje nadaljevalo in končalo brez diplome v lepem kraju ob najznamenitejšem svetovnoznanem jezeru. Sedaj sem imel nekaj let mir pred kartami. Naenkrat so zopet tu. še niso bile stopile v veljavo, že sem imel doma konflikt radi vprašanja, kake pravice nam dajejo. Pravica pa karte, to so različne stvari. Pokojni Mašera je« nekoč rekel kmetu, ki je prišel iskat pravico na sod-nijo: »Kaj pravico? Od nas boste prejeli eno karto, če bo pa njej zapisana pravica, to sam Bog ve«. Nu, karte so sedaj dejstvo, s katerimi Je treba računati. Pa še kako računati! že karto samo moraš plačati in potem moraš plačevati še tisto, kar ti za karto dajo. Ce bi še živel pokojni Lezi, bi rek?' da je treba za vsaito nepriliko znati primeren pregovor ln se z njim tolažiti. Ko je n. pr. padel tretjič pri skušnji, se je hitro pomiril — »v tretje gre rado«. Ko je neko; po prekrokani noči ostal suh, se je potolažil s tem, da je samega sebe prepričal, da je celo noč samo »šparal«. Mesto boljše večerje si je privoščil le navaden gulaš in prihranil polovico. Potem je Sel v gledališče, a le na galerijo namesto na sedež in tako zopet prištedil par šestič. S temi je šel v gostilno, kjer je zopet špa-ral, s tem da je namesto vina pil navaden »abcug«. In tako je šlo naprej celo noč, tako da je zjutraj od samega »šparanja« ostal suh. Bojim se, da bo tako z nami vsemi, če tudi nas uče šparatl — s kartami. Tisti večer pred usodnim dnem, ko je nastopil režim kart, je bilo naše omizje pri »Sahari« zbrano polnoštevilno. Ljudje, ki jih nikdar ne vidiš jesti v gostilni, so pridno segali po žeml^ah, tako da jih je FinI komaj tegnila. »Le dajmo jih zdaj. k' so še po cen' in pa fraj.« 1e zapel prijatelj Peter Ročnik. ki je prinesel s sabo kar aktovko, da bi si ne pokvaril žepov. Še Burkar. ki ni prijatelj oštirskih jedač. si ie tudi izbral dve leni in spomnil soseda Hala na tiste dobre stsre čase. ko si jih dobil kar sedem za šestico. Vsa debata se je vrtela le okoli kart in žemelj. Ročnik je kmalu izginil, menda v drugo gostilno poskušat srečo pri lovu na žemlip Rem^rk ln Bičarič pa sta si samo zato naročila brodet. da sta lahko udušila še vsak po eno. Bil je poslovilni večer od — žemelj. Sedaj pa smo že pod režimom kart. Pa Se predpust je, doba krofov — pa še žemelj,ne bo! Ko je šel Burkar tisti večer domov z žemljama v žepu, je rekel svoji sosedi: »Jaz mu bom že pokazal, če dobim tistega hudiča, ki nam je to našpilal.« Pa ga je zavrnila: »O, saj ga ne boste dobili.« »Žalibog.« je odvrnil »vsedite se« — in šel zatopljen v misli na karto in žemlje domov. venskim svetom. Zdi se nam, da fe treba to zlasti v teh časih posebej poudariti Svoje otroke, izmed katerih so trije sinovi v Ljubljani na uglednih mestih, je vzgojil v domači govorici in v narodnem duhu Tako je izpričal tudi z zasebnim življenjem, da je korenit mož, Slovan ne samo po besedi, marveč tudi po duhu. Visoka leta so v zadnjem času komaj •jpognila visoko, močno postavo profesorja Murka. Vzlic starosti se še ni docela umaknil v svoj zasebni svet ;n je tudi v novih razmerah ohranil odgovorni položaj predsednika praškega »Slovanskega insti tuta«, te osrednje akademije slovanskih študij, ki jo je pomagal ustanoviti in ki fi stoji na čelu skoraj že od ustanovitve Kdor ga je videl v prašk' intelektualni družbi, ie mogel opaziti, s kakšno pozornostjo in spoštovanjem ga osrečujejo najuglednejši učenjaki m pisatelji češkega naroda. Še v častitljivi starosti ga odlikuje razveseljiva gibčnost telesa in duha: z mlajšimi ga zbližuje plemenita dobrodušnost in neka očetovska naklonjenost, ki so je posebno deležni njegovi mlajši učenci Prof. Murko je ohranil vzlic vsemu bivanju v tujini marsikatero značilno potezo korenitega človeka iz Slovenskih goric, njegovo vesel ost in vedrino. tem lastnostim pa je pridružil tisto slovansko širino, k; je morda sad velike razgledanosti bogate izkušenosti in dolgega življenja v tujini, posebej še dolgih in rodovitnih stikov z ruskim svetom. Znanstveni • pomen profesorja Matije Murka je že dolgo trdnn določen. Utemeljil g a je ne samo z visoko kariero, marveč tudi z mnogimi znanstvenimi razpravami trajne vrednosti Z niimi si je pridobil mednarodno ime v slavistiki in njegovi spisi se vedno navajajo v znanstveni literaturi Pomember izbor »Razprav iz slon-anske filologijer je izšel za slavljenčevo 75letni-co v češki izdaji v redakciji njegen-ega mlajšega tovariša s Karlove univerze prof. dr. Jifija Horr.ka. Sedaj pripravlja prof. Murko eno svojih največjih in morda najpomembnejših del: obsežen spis o jugoslo- vanski narodni epiki Zanj jt dolga leta zbiral tvarino in večkrat prepotoval klasične pokrajine srbske in hrvatske junaške pesmi Tako Je tudi s tem poslednjim velikim znanstvenim delom zvezan t tvojo iir-So domovino. V tem okviru ne moremo podrobneje prikazati njegovega celotnega dela, o katerem so najbolj poklicani znanstveniki že dolgo izrekli avtoritativ besedo Zadostuje opozorilo da je prof. Murko eden zadnjih učencev svojegt velikega rojaka Miklošiča. mnogostransko delaven. V svojih znanstvenih razpravah te ni omejeval na čisto filološko področje, marveč se je mnogo in uspešno bavil s slovstveno zgodovinskimi raziskovanji s primeri al no zgodovino slovanskih literatur s problemi slovenske reformacije in protireformacije, z narodno poezijo itd. Poleg te izrazito znanstvene dejalnosti je vedno posvečal svoje izred- ne sposobnosti organizacijskim vprašanjem ' znanstvenega proučevanja slovanskih narodov; Se danes je sourednik znanstvenega obzornika za slovanska filologijo »Slaviec, kot predsednik Slovanskega instituta pa trna velik vpliv na publicistično dejalnost tega, za kulturne stike med Slovani in Slovanov s tujimi narodi tako pomenljivega zavoda. Že l 1886 je naš veliki osemdesetletnik promoviral na dunajski univerzi. Potem je živel nekaj časa na Ruskem, odkoder je pošiljal »Ljubljanskemu Zvonu« pisma z naslovom »V provinci ji na Ruskem« (1889), ki so najboljše, kar je bilo doslej v slovenščini spisano o Rusiji in Rusih L. 1902 je postal redni profesor slovanske filologiie na univerzi v Gradcu, kjer je preživel 15 let L 1917 ga fe povabila univerza v Leipzigu za naslednika znamenitega nemškega slmHsta A l&skiena in I 1920 mu je ponudila praška univerza, čije častni doktor je bil. stolico za jezik in slovstvo južnih Slovanov. Prof. Murko se je z veseljem odzval temu vabilu in je zadnjih dvaiset let svojega življenja tesno zvezal s Prago. Tu si je pridobil velikih zaslug za organizacijo slovanskega seminarja in Praga je v nemali meri po njegovi zaslugi postala važno univerzitetno središče slavistike Prevzela je v povojni Evropi tradicionalno vlogo Dunafa. S ponosom in spoštovanjem se spominjamo Slovenci osemdesetletnice profesor ja Murka, ki tako častno zastopa slovensko ime v širokem slovanskem in tujem svetu V teki■ svojega dolgega življenja ie bil deležen premnogih priznanj in časti, saj je član raznih akademij in učenih društev Časi niso prometni. da bi lahko slovenski rojaki ob osemdesetletnici pokazali našemu velikemu slavijencu kaj več kot iskreno ljubezen, s katero se spominjamo njegovega dela 'n njegovih neminljivih zaslug ln pošiljamo mu v Drago iskreno željo, da bi bil še dolgo ohranjen svoji rodbini, svoji znanosti n svojemu narodu ki ga šteje med največje može slovenske krvi. cžbalni tabori t>ojsKc Finska vojska je odkrila sovje tski vojikl nujnost temeljrteoa izvržhonja po zahtevah sodobnega vojevanja. Maršal TLnošenko, sedanji komisar narodne obrambe, ki je prvi združeval v eni osebi oblast poveljnik® in funkcijo političnega komisarja, je v uspešnih bojih pri prodoru Manner-helmove utrjene črte dokazal nepotrebnost dvotirnega sistema v poveljniškem sestavu. One čete, ki so sprva delovale na vzhodni finski fronti, ne da bi dosegle kakršen koli uspeh, so takisto zgovorno dokazale škodljivost institucije političn h knm Isarjev, ki so imeli moč, da so razveljavili ali izpremenili vsak ukaz vojaškega poveljstva, že v teku vojne je komi-sariat narodne obrambe odpravil politične komisarje, maršal Timošenko pa je šel na temelju svežih Izkustev še dalje ln je uvedel v sovjetsko vojsko zopet strogo disciplino, po korščino brez ugovora ter vsakdanje vežbe na terenu. Kot najbolj nujna novost so bili uvedeni vežbalni tabori, pri čemer je najzanimivejša okolišč ina, da se vežbe vrše tudi v zimskem času, ko je v Moskvi hud mraz in ka že toplomer v okolici mesta 30 in več stopinj pod ničlo. Posebnost vežbalnih taborov je ta, da Ima vsak bata'jon novincev posebno skupino mladih oficirjev, absolventov vojne akademije, hi vsak manever pokažejo v skupini in se potom vaje nadaljujejo tako dolgo, da iih novinci popolnoma obvladajo. Poročevalec moskovske »Pravde« Vse vol id Višnjovski takole popisuje življenje v enem izmed zimskih vežbalnih taborov: O KJs ozdovl pod Moskvo so v globokem snegu. Po geslo cbrasih | dragah prodirajo smučar ji. Iz-# ginjajo v gošči in se na ja^ah zopst prikazujejo, nakar odbrze v daljavo. To so vojaki strelskega batalkna kapitana Otreška. Prišli so v ta kraj pred kakimi tremi dnevi, da se nauče prave vojaške znanosti. Prišli so v deviško nedo- taknjeno prirodo m so morali najprej skr- beti za pripravna bivališča. Daleč naokoli ni drugega kakor gozd in zasneženo prostranstvo. Izkopali sio si zakope in utrdbe, v gozdu pa nasekali dreves za svoja bivališča. Vse ie še sveže in novo, povsod vlada duh po 3moli, vse je nastlano s svežimi jelkovimi vejami. Tu ln tam se dviga dim iz kupov snega, pod njimi se grejejo vojaki ali pa je tam pohodna kuh'nia Vstopimo v enega izmed zakopov: posod sami nahrbtn ki. puške, vojaško orodje, orožie. odeie in šineli. Spomnim se vojaških šal in spr~šujem: »S čim se vo ak pokriva, kadar spi?« Novinci očividno že poznajo dovtip in resno odgovarjajo: »S šinjelom.« Kaj ima pod seboj?« — »š:n-jel.« — »Kaj ima za vzglavje?« — »Spet šinjel.« — Koliko pa ima vo^ak šinjelov?« — »I, samo enega,« T'ko pr'd°mo od šale k resmm razgovorom. Nekateri o*'crj' ro se udeležili fin.>u niti no dimu nit} po ognju, kajti če 'ih najde, ne bo večerfe. Vsi morajo vedno imet' na nogah smuč', tega se morajo TTC-i popolnoma, tudi oni z juga. >Ta1prei "'ih b^mo nekoliko okreoiH in utrdUi. n-to na Preidemo k bo'r>im vežbam. "a* vidijo, kaj po^en' v boju naglica, zvijača in presenečenje.« Nedavno je tvl ves b^t^jon al^r-^iran. Napraviti je bilo treba trh^d 25 kome-trov. deloma po gozdu, diima po o^kri^em polju. Bataljon je bil ob^eččen. da so v teku pohoda mogoči n^p-d1 in z^s^d" so-vr^žmka. Premikati s* ia blo tr-ba z vsi pnsdico ln spotoma odh'iat1 napade manjših čet. ki ee prikazovale iz gozda nekoliko pos^rel^e in s° ropet um^k^ile. Treba ie bi1 o spoznati m'i*o-e namene in s° n<* dat' zavesti, da ne bi k^o man'*e sMmi-Mce imel za veVko čevo in svoji č»"H nai se ra7vije zt bnj = sovražnikom Nekaferi i^-med rovi^ev so se nri f-prr| for^^a^em pohodu »vrodi-anhi ^o gozdu in p-ovč','"i. nri vrč^pm n^ ^ml'0 ln vsfffi"n-'u res mo*no ufTd'V k~r k^*e na pomanjkanje vojno-športne tre-naže. Poveljstvo si prizadeva, da p-p^ln^ma izkorenini stari maneversk; n~čin ve^b* Vse mora iti tako. kakor bi č-ta v re-n'c= stala pred sovražnikom. De' popadke h">di izmenoma na iutrnie nohodp s prvim s^vi-tom. Ta čas je naiprim^r-ei*! za n°n*>dne napade, ker se sovražnik še ni popolnoma otresel metljavosti in zaspanosti. Najprej napadajo utrjeni sovražnikov položaj, ki je gosto zaseden s strelci, oddelki novincev. Vržejo se v napad z izrednim sunkom, razdrli so žično ograjo ter s klici »hura« zavzeli podaje. Pričakovali so pohvale, ki je pa ni bilo. Namesto nje so pred očmi novincev podvzeli napad na isto pozicijo absolventi vojne akademije. Premikali so se premišljeno, mestoma so popolnoma izginili v snegu, napredovali so po t:ikrat ali celo štirikrat hitreje nego novinci Naenkrat so šinili v napad, ki sicer ni bil tako Sumen kakor pri novincih, zato pa neprimerno učinkovitejši. Novinci so spoznali, kaj napravi šela in marljiva veža Prizor napada mladih oficirjev je bil res vreden vse pozorno°*i. Sami zdravi ln k~ep-ki mladi ljudje, odlično opremljeni z zimskimi kapami, do^mi šin^ell in močn'mi škornji. Vsak 'ma puško, pas s patrcnaml, pištolo, po štiri reč^e granate šk^rip za rezanje žice in protlpllnsko krinko Naenkrat so začutili, kje je slabotna t^čka sovražnika. začel' so ga ohlcož ti z boka. da bi zavreli položai in ga vrgli v reko. Ko so planili iz okooov, so naglo prod'rall dr>l'e niso Izombl^al' zvez? med sebii. pa se vendar nikoli ni^o 7Pro' "o po v^il' "a uč'li novince pnl"a-uiič jil metodiko bij"1. Po ve*hi so sp «tu*M!' v ra"«*ov^r r niimi, poudarjajoč zlasti okoliščino, da je Pročelje Vojne akademije v Moskvi njihov pehod tako priroden in silovit. Eden izmed njih pravi: »Tako tudi mora biti. Jaz ne dam prav nič na vojaka, ki pravi, da je sedaj samo vaja in mu ni treba napeti vseh moči in da bi se v resnem primeru drugače potrudil. Taka obetanja niso nič prida in jim ne dajemo nikakršne vrednosti. V vojni ni časa. da bi se človek šele učil, zlasti ako je nasprotnik temeljito iz-vežban.« Medtem so se po vsem gozdu razlegali posamezni streli in v skupinah, vmes se je čulo grmenje topov: Bitka se je razvila očividno no vsej dolžini in z vsem orožjem. Ravnokar se odpravljajo v pohod smučarji. To so izbrana četa, sami krepki in močno razviti ljudje. To zimo se sovjetska vojska pripravlja, da si bo osvojila temeljito znanje smučarstva. Prodrlo je spoznanje, da so smučarji pehota, ki ima obenem vso gibljivost konjenice. Taka nehata ie pozimi dvakrat več vredna Nje udarci in napadi so bliskoviti.« Italija in bencin V ameriškem strokovnem glasilu »Petroleum Press Service« podaja neki strokovnjak naslednje podatke o preskrbi Italije s tekočim gorivom: V mirnem času porabi Italija okoli 3 ln pol milijona ton nafte in bencina. Domača proizvodnja vrže nekaj preko 100 000 ton, bila pa bi'lahko večja, ako bi imela Italija dovolj kapitala, da bi izvršila velikopotezne načrte za pridobivanje nafte iz lignita ali iz bituminozmh ležišč. Nedostatek sredstev cnemogoča tudi pridobivanje večjih količ;n nifte In bencina potom hidrogena-cije in sinteze. Pač je v Italiji urejenih precej tovarn za rafiniranje in če vzamemo v poštev še tovarne za hidrogenacijo v Bariju in Livornu. bi imela država dovolj priprav za predelavo vsakršne količine nafte. Toda surova nafta se mora uvaža«, poleg tega pa so tovarne v Neaplju. Bariu ln° v V al on i v vo;'ni izpostavljene sovraž-n'm nap-dom. Rumrnlja ln Albanija sta v danr*n'ih č*sih edina vira, lz kat^rh lahko Ttaliia črpa notretno surovo nafto. Napadi na ^ari in n^ Va^ono ovirajo redni d^tok p-ekorist^e suro'-ine. zl"sti je po zadnjih dogodkih na grfkem boi:šču oto-žena proizvodnja nafte v Al^niii. v dolini reke Devcli. odkoder drži 80 km cevovoda do Valone. Maksimalna nroizvo^p-ia nafte v aAbaniii znaša okoli 300.000 ton na leto. Iz RumunUe Italija sedai zaradi britanskega bro^ovia ne nrre dobivati nafte po morju. Po Punavu je p'ovba sedaj ustavljena, razen tega pa bi se nafta z Dunava morala pretovoriti na železnico hod'si v T*eorr«d'!. B''dlmpe§t» Bratislavi p.H na D-ma^u Tz teh krajev bi imela nafta še vedno 500 km do^o pot po ?e-lpzricl v Trst ali na Reko. Res. da obstoj! direktna železniška zvpza lz PlopsMia do Trsta toda ta pot je dolHiala teh potov zato na po^r^n^h mestih ni nlkakr*nta državi na raz- noiprrr, somo dve Meffl^lf' proe4 ki na sta že brez t^a preobremenjeni s premogom in vola^klm mntprlalom Nemčila bi lahko rumunsko nafto usmerila v TtalPo toda v tema pogrledu bi se paiavPe skoro nppre-mfiedflvp prometne ovire. Ttallja ne more v doglednem času povečati domače proiz- PETROLEJA NI pt vtodai traso« m P*» letna *vcUoba t »ULIPUI« SVfcTILKC - SO SVEČAM) 1 lita ipirita «ot' 22 ar Svetilka cehnidnt popolno Ki! Ura Kompliciranih n tako« kol pn podobnih svetilkah Dokler trata zaloga ie cena din 295-— » kom pletnim priborom V a r u m e te i * d I o a Ni podobnega 'abrikata a ce cent m •> ro lakostk tLX N U-, CA GRfcB. RAD1SINA UL. 9 Prospekti brezplačno m franko! Tel 72-60. Bčcmci agilne zastopnike u» preprodaialce I vodnje ln ji zato ostanejo za uporabo samo domače rezerve v Genovi. Speziji Livornu, Rimu, Neaplju, na Reki in v Trstu ter v Benetkah in Bariu, ali te naprave so izpostavljene sovražnim zračnm napadom. Italija potrebuje mnogo bencina na bojiščih v Albaniji in v Afriki. Zlasti v puščavi se ga troši mnogo, ker je ves promet motoriziran. Velik potrošnik le nadalje vojna mornarica. Kar se tiče letalskega bencina, ga ima Italija velike zaloge iz Amerike, ki se pa sedaj ne bodo daJe več obnoviti. Pomanjkanje bencina v Ital'ji, zaključuje omenjeni ameriški strekovnjajk, nikakor ni pereče za sedaj, postati pa bi znalo v bodoče, a'.o se bo vojna preveč zavlekla Nezaupljivi Francozi N eki Švicar, ki je potoval po Franciji, piše: »Istovetnico, prosim!« Gospodična ob linici brzojavnega urada izgovarja ta stavek brez posebnega poudarka, vsakih nekoliko sekund in si zapisuje z brzino številko izkaznice na pošiljalčevo brzojavko, čim je pa zagledala že samo zunanjost moje osebne izkaznice, jo je prijela neka vrsta groznice in je vzkliknila: »Inostranec? — Dajte vi-dirati na policiji!« Od vseh stremi čutim besne poglede na sebi. že itak nevisoka temperatura poštnega poslopja je postala še hladnejša. Ker imam pa srečo, da nisem videti podoben kakšnemu verižniku, ljudožrcu ali lopovu, in ker se mi ne mudi, da bi priznal svojo ničvrednost, si uradnica kmalu opomore iz prvega strahu in izjavlja s prijaznejšim glasom, da je takšen pač predpis. »Švicar?« vprašuje policijski uradnik, »že prav.« In vidira. Naslednje dneve je tudi gospodična na pošti sprejemala moje brzojavke brez vizuma.« Ob neki avtomobilski zapori med Lyo-nom in Savojsko je imel priliko ugotoviti na podoben način, kako nezaupni so postali sedaj Francozi do inostrancev. Neki vrli orožnik je zahteval njegove listine. Obračal jih je in obračal, držal jih v roki in kazal očitno zadrego. Bral si mu na obrazu: »Tujec? Torej nad vse sumljiv. Tujce zbirajo sedaj v koncentracijskih taboriščih. Toda to je Švicar in njegovi papirji so v redu. Ima celo posebna izkazila. Vendar pa je baš to prav za prav spet sumljivo. Poleg tega ima njegovo vozilo pariško številko. In od kod ima bencin, ki ga v teh krajih niti na karte ne dobiš?« Stvar se Je vlekla. Tedaj je Švicar izvlekel zadnjo izkaznico, in sicer ne kakšne švicarske, temveč izkaznico, kakršne dobe novinarji, s podpisom pariškega prefekta. Tedaj si je orožnik oddahnil: »Saj razumete, Imamo stroge predpise.« Švicar je razumel in je počasi pognal svoje motorno kolo. V prodajalnah je povsod enaka. Ce vstopiš, si tako rekoč v praznem prostoru. Na policah in v steklenih omarah je malo blaga. Prodajalci in prodajalke stoje naokrog kakor lutke v kabinetu voščenih figur samo bolj v zadregi. »To blago nam je trenutno pošlo — pa smo ga že naročili«, pravijo s stereotipnim smehljajem. — »Ali pomeni to, da ga ne bo več?« — »O, ne smemo biti tako črnogledi«, te tolažijo brez prepričanja. Ce stikaš dalje, ti pravijo: »Blokada, blokada pač obstoji, to nI nobena pravljica«. Vsi pravijo blokada — a vsak misli nekaj drugega. Nemški reporterji, ki potujejo po deželi, so nad Francozi zelo razočarani. Zastavljajo mnogo vprašanj in ne dobe nobenega odgovora ali pa samo banalne. Iz tega sklepajo, da je slovita razboritost in univerzalnost Galcev prilično majhna Vendar se motijo. Ne znajo prisluškovati pre-sekanim stavkom in molku Francozov. Med uradnim leporečjem vlade in preprosto govorico ljudstva je zelo velika razlika. Vsi Francozi mislijo na isto reč: na de-markacijsko črto med zasedeno in nezasedeno Francijo. Ta ne seče samo dežele na dvoje, temveč seče tudi v dušo in boli. Da so Nemci tu, to je vojna usoda— da je pa dežela tako razdeljena, je nekak vražji izum. In to tem bolj, ker stanujejo ln potujejo Nemci v civilni obleki in uniformi kot kontrolne komisije pogojev za premirje tudi po nezasedenem delu In rekvirirajo cele hotele. Demarkacljska črta trže trgovinske stike in družine. »Moja žena je v Belfortu, v prepovedanem pasu. Moj sin stanuie v Parizu. Moj najmlajši otrok j« tu in kliče mater ... Torej, saj razumete?« To so besede, ki se ponavljajo s pogledi, ki strmijo v tla, povsod. »Kaj mislite o Angležih?« — »Nu. kar si pač vsakdo misli!« To je skop odgovor, a saj več, kaj si »vsakdo« misli! »Toda razbijajo vam obalna mesta!« — »Gotovo ne morejo drugače. To je usoda. Od 1914. do 1918. smo morali delati Isto v Belgiji.« — »In požgali so vaše barke ter zapirajo dovoz!« — »Seveda«, odgovarja mož s čudnim nasmeškom. »Da so sežgali barke, ki so jih Nemci vzeli na naših rekah, da bi se prepeljali na Angleško, temu se pač n1 bilo mogoče izogniti. Da so nam zaprli dovoa, Je, na žalost, tudi razumljivo. Ako ne bomo imeli ničesar več, kar bi nam mogli vzeti, bodo gotovo nekaj spustili skozi.« Maršala Petaina časti vse. Kar stori, napravi za to, da bi deželo rešil. Vsega ne razumejo, kar naredi, prepričani pa so, da hoče najboljše. Med njegovimi ministri gotovo niso vsi tako čisti kakor on, toda državni poglavar se mora pač tudi aranžirati. saj ni sam. Sčasoma bo gotovo našel moža ali može. ki bodo pravi. Francozi vseh slojev so prepričani, da bo maršal naSal moža. ki bo Francijo napravil spet mogočna Verujejo v bodočnost svoje dežele in T njeno notranjo moč. Zaupajo času in £»» kajo. Gospodarstvo flki so lani dosegli i§ milijard Finančno ministrstvo objavlja podatke o gibanju državnih financ v mescu decembru preteklega leta. V tem mescu so znašali vsi državni dohodki 1409 milijonov din nasproti 1149 milijonom v decembru prejšnjega leta in 1047 milijonom v decembru 1938. Nasproti lanskemu letu so torej dohodki narasli za 260 milijonov ali za skoro 23%. V prvih treh četrtletjih tekočega proračunskega leta 1910 41 pa so državni dohodki dosegli 11.590 milijonov, to je za 2206 milijonov več nego v istem razdobju prejSnjega proračunskega leta. Ker se bo v bodoče po načrtu novega zakona o državnem računovodstvu računalo proračunsko leto kakor koledarsko leto (in ne kakor doslej od 1. aprila do 31. marca prihodnjega leta), zato je zanimiva primerjava državnih dohodkov v koledarskem letu 1940 v primeri z ustrezajočimi dohodki v prejšnjem koledarskem letu. V lanskem letu so državni dohodki dosegli 14.931 milijonov din, to je skoro 15 milijard dinarjev nasproti 12.461 milijonom v letu 1939 in 12.137 milijonom v letu 1938. Nasproti letu 1939 so lani narasli državni dohodki za 2469 milijonov ali za skoro 2 in pol milijarde din. V posameznih četrtletjih je bilo gibanje naslednje (v milijonih din): 1939 1940 razlika v odstot. I četrti. 3.077 3.401 -f 324 +10.7% II četrti. 2.817 3.150 + 333 +11.8% III četrti. 3.171 3.972 + 801 +25.3% IV četrti. 3 397 4.408 +1011 +29 7C/, skupaj 12.462 14.931 +2469 +19.8% K-kor je razvidno lz gornje razpredelnice, ie znašalo povečanje dohodkov v primeri s prejšnjim letom v prvem in drugem četrtletju ianskega leta le nekaj nad 10%, v tretjem četrtletju že 25%, v četrtem četrtletju pa skoro 30%. Gibanje najvažnejših državnih dohodkov je bilo v preteklem letu v primeru z letom 1S39 naslednje (v milijonih din): 1939 1940 razlika v odstot. neposr. davki 2865 3214 + 349 +12.2% trošarine 1044 1241 + 197 +18.8% takse 1307 1591 + 284 +21.7% carine 1004 877 — 117 —12.7% monopoli 2156 2543 + 387 +18.0% železnice 2609 3613 +1004 +38.1%, PTT 546 610 + 64 +11.7% rudniki 204 249 + 45 +21.8% gozdovi 86 66 — 20 —23.7% Sorazmerno so med davčnimi najbolj narasli dohodki od taks. Pri neposrednih davkih znaša povečanje sicer le 12%, vendar je treba upoštevati, da v podatkih za lansko leto niso všteti dohodki od neposrednih davkov, ki so bili prenešeni na banovino Hrvatsko, navzlic temu smo dosegli večji donos nego v prejšnjem letu, ko so dotični davki na Hrvatskem še upoštevani v računu skupnih državnih financ. Deloma to velja tudi za trošarina in takse. Med davčnimi dohodki izkazujejo manjši donos le carine, kar pa je razumlllvo erlede na težkcče pri uvozu. Vendar pa bil v zadnjih mescih tudi donos carine večji nego v ustrezajočih mescih prejšnjega leta. Izredno povečanje železniških dohodkov V največjem obsegu so narasli lani dohodki državnih železnic, ki so se povečali v primeri »prejšnjim letom za več nego 1 milijardo, pri čemer je treba pripomniti da so se že v letu 1939 dohodki železnic precej dvignili V letih 1935 ln 1936 so do segli dohodki železnic le dobri 2 milijardi, leta 1938 2 45 mili^r^e rfin. leta 1939 2.61 milijarde din in lani 3.61 milijarde din. Lani so bfi dohodki železnic za skoro 1.6 mUimrde din ali za 79% več*i nego v letu 1935. ZMmi vsedržavsie konference o kontroli iimanje trgovine Na konferenci predstavnikov gospodarskih zbornic in drugih gospodarskih organ zacij in ustanov, ki je bila 7. in 8. februarja v B zogradu na vabilo direkcije za zunanjo trgovino, je bila sprejeta naslednja spomenica: 1) Konferenca soglasno pozdravlja besede trgovinskega minstra, ki jih je izgovoril no. začtku zasedanja. Gospodarske organizacije upoštevajo potrebo državne ingerence v zu-anii t govini. in sicer v mej:h ki jih je razložil trgovinski nrnister. Pripravljene so nuditi državni up avi vse potrebno sodelovanje pri tem delu. 2) Ako se vprašanje državnega posega v gospodarstvu pojavlja, potem se ne pojavlja samo na pedročju zunanje trgovine in nrav zato smatra konferenca, da ni primerno, če se to vprašanje rešuje v odlomkih z ustanavljanjem organizacij ad hoc le za vprašanje uvoza in izvoza. K^n-f?~e*Ta je prepričana, da ®e dajo z ob^io-fe^lmj gospodarskimi ors^rzaeij^m' rešiti usre^no vsa vprašonia zunanje trgovine. Kc-l;kor pa bi se v tem pogledu poka- nt treba. nekaterih dopo'nitev in pri-lae-cd'tev. so gospodarske organiz~cije pripravljene storiti vse potrebne uk"eoe. 13) Zaradi pravilnega vodstva zunanje trs-cv;nske polit ke je potrebrr stalno to-de'ovanJe gospodarstva z direkcijo za zunanio trgovino. To sode^vanie je treba zagotoviti prvenstveno z udeležbo predstavnikov gospodarsk h organizacij v svetu za zunanjo trgovino. V ta namen je potrebno omo^ofiti. da vstopijo v sestav s' eta za zurrnio trgovino kot člani po en predstavnik kmetijstva, zadružništva, industrije obrti in trgovine, in sicer iz banovine Hrvatske, iz dravske banovine in iz vseh ortalih po^roč-j države. Tako sestavljen svet naj bi se sestajal n^jmani po enkrat mesečno. Med tem časom pa naj bi posle sveta opravljal izvršilni odbor. v katerega bi razen pred^avnikov države in banske oblasti banovine Hrvatske vstopili tudi po en zastopnik vsake Imenovane gospodarske panoge in zadruž-n:štva. ki so člani sveta. Svet kot posvetovalni organ naj bi predlagal svoja mnenja in predloge sporazumno. V primeru, da se mnenje a!i predlog sprejme z večino e^a^ov. pa se z mnenjem večine predloži tudi mnenje manjšine. 4) V svet za zunanio trgovino naj vstopi zaradi posebne važnosti gozdarstva in rudarstva v banovini Hrvatski tudi en predstavnik pristojnega oddelka banske oblasti banovine Hrvatske. 5) Zaradi pravilnega izpolnjevanja dolžnosti direkcije za zunanjo trgovino in sve- ta za zunanjo trgovino je potrebno v uredbi o direkciji za zunanjo trgovino izvesti nekatere izpremembe in dopolnitve, ki jih spomenica podrobno navaja. 6) Največjo pozornost je treba posvetiti polni" usposobitvi notranje uprave direkcije za zunanjo trgovino za nalogo, ki so ji poverjene. V ta namen je treba storiti zlasti nas^dnje: a) izpopo'nitl Je treba delo urada direkcije za reševanje pogosto zelo zapletenih strokovnih vprašanj iz področja naše zunanje trgovine; b) organizirati na čim bolj popoln način poročevalko službo s tem, da se za vsali važneJši Izvozni ali uvozni predmet dajo potrebna navodila o možnost-lh in pogojih izvoza ozir uvoza, pa tudi tako, da bi se vsa pojasnila o oprgšanjih, ki spadajo v pristojnost drugih ustanov (devizna direkcija Narodne banke, Prizad in druge privilegirane organizacije) dobla tudi pri direkciji in bi se s tem združila poročevalska in informacijska služba o vseh. pa tudi najbolj podrobnih vprašanjih zunanie trgovine: c) na čim h trejši način je treba reševati vse prošnje ln dopise gosoodarstvenikov in gospodarskih organizacij. da bi za;n+eresirani čim prej prišli do jasnosti glede svojega gospodarskega poslovanja; č) Pcsebno je treba, da se o vseh sklep'h splošnega značaja za naše gospodarstvenike, ki jih izdaja svet za zunanjo trgovino, takoj obverte gospodarske zbornice in organizacije, katerih člani so izvozniki, oziroma uvozniki. 7) Dosedaj je obstojalo nezadostno sodelovanje gospodarskih zbornic in ustanov z direkcijo za zunanjo trgovino na področju trgovinskih sporazumov z Inozemstvom. To sode'ovanje je treba postaviti na čim širši in trajnejši temelj, zlasti pa tako, da bodo zbornice In ustanove pritegnjene k sodelovaniu pri pripravljalnih de^ih pred trgovinskimi pogajan:*!. 8) Vprašanje kompenzacijskih poslov je dobilo poseben pomen v današnjih razmerah. Doslej določena načela, ki so jih pristojna oblastva podala, ni=-o zmerom ustrezala našim potrebam. Pred'agamo, da se o tem vprašanju skliče konferenca zbornic in drugih organizacij in ustanov. V nedavno ustanovljenem kompenzac'jskem odboru, kier so sedaj izključno le uradniki. nai bodo zastopani tudi praktični gospodarstveniki. 9) Konferenca pozdravlja ta sestanek ln veruje, da bo vsem njenim predlogom ustreženo in da se bodo ti sestanki za sodelovanje med predstavniki gospod"1 rfrtva in direkciio za zunanio trgovno n°d<>lj9-vali v korist vsega našega narodnega gospodarstva. Objave bilance naše Narodne banke se je letos nekoliko zakasnila, kar je v zvezi s podržavljanjem Narodne banke. Vprašanje odobravanja bilance z uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o Narodni banki od 14. septembra lanskega leta ni bilo urejeno, zato je ministrski svet dne 17. januarja t. 1. izdal dodatno uredbo, ki pravi da odobrava bilanco in račun izgube in dobička finančni minister. V smislu novih predpisov je finančni minister te dni odobril bilanco, ki je sedaj objavljena v »Službenih novinah«. O spremembah najvažnejših postavk aktiv in pasiv smo na tem mestu že poročali 5. januarja t. 1. na podlagi tedenskega izkaza Narodne banke za 31. december. Zato nas zanima sedaj predvsem račun izgube in dobička. Čisti dobiček, ld ga izkazujeta bilanca in račun izgube in dobička, je za preteklo leto nekoliko manjši in znaša 46,7 milijona din nasproti 52.7 milijona din v prejšnjem letu. Navzlic temu ostane dobiček za delničarje skoro nespremenjen ln se celo za malenkost poveča. Tudi delež države na dobičku je nekoliko večji. Bistveno pa je zmanjšana dotacija rezervnemu fondu, ld je bila prejšnja leta pretirano visoka, kar smo na tem mestu ponovno grajali. Za leto 1940 znaša dodatclja 2.3 milijona din, to je 5% čistega dobička, kakor to predpisuje zakon; prejšnje leto pa je znašala dotacija 10 milijonov, leta 1938 in 1937 pa 8e več- Pretirano dotiranje rezervnega, fon- da, je imelo v zadnjih letih predvsem namen pomnožiti lastno premoženje družbe. Razdelitev čistega dobička se je zadnja leta gibala takole (v milijonih oin); čisti dot. rez. delež dob. za dob. fondu države delnič. 1930. 64.5 — 38.7 25.8 1932. 24.0 1.2 4.2 18.6 1934. 33.1 1.7 9.8 21.6 1936. 41.0 2.1 14.7 24.3 1937. 56.5 17.5 14.7 24.3 1938. 52.9 12.0 16.0 24.9 1939. 52.7 10.0 17.3 25.4 1940. 46.7 2.3 18.5 25.8 Posledice podržavljenja so torej že vidne pri letošnji razdelitvi čistega dobička, čeprav so bili pri tej razdelitvi še vedno v veljavi dosedanji zakonski predpisi. Z lansko uredbo o podržavljenju Narodne banke je bil namreč spremenjen člen 37. zakona o Narodni banki, ki govori o razdelitvi čistega dobička, in sicer tako, da se najprej izloči predvideni odstotek za rezervni fond, nakar dobe delničarji divi-dendo največ 8°/o, ves presežek pa pripade državi Ta novi predpis pa se bo pričel izvajati šele pri razdelitvi čistega dobička za leto 1941. Iz višine čistega dobička, ki pripada delničarjem, je sklepati, da bodo delničarji ta preteklo leto dobili še dividendo v prejšnji višini, to je 400 din na delnico (v nominalni vrednosti 3000 din) to je preko 13 %. med tem ko bo za bodoče znašala divl-denda le največ 8°/«. Povečan kosmati dobiček Kosmati dobiček je za lansko leto iz-kazan v višini 187.1 milijona din nasproti 169.0, 135.6, 136.2 in 122.4 milijona din v prejšnjih štirih letih. Dohodki od eskontnih obresti so bili nekoliko manjši in so znašali 82.2 milijona din nasproti 86.3, 70.1 in 72.2 milijona din v prejšnjih treh letih. Tudi dohodki od lombardnlh obresti so nazadovali na 4.1 milijona din nasproti 6.3, 6.4 in 15.1 milijona din v prejšnjih treh letih. Manjši so bili tudi dohodki od vrednostnih papirjev, namreč 14.9 milijona din nasproti 16.5, 12.1 in 8.7 milijona din v prejšnjih treh letih. Ostale postavke dohodkov pa so se precej povečale. Tako so lani znašale obresti od eskonta bonov za narodno obrambo in blagajniških zapisov za narodno obrambo 11.2 milijona din (v prejšnjem letu 0.4 milijona din). Nadalje je Narodna banka v lanskem letu izterjala na že odpisanih terjatvah 10.1 milijona din nasproti 6.5 milijona din v prejšnjem letu. Izredno pa so se povečali razni dohodki, ki so se povzpeli na 64.1 milijona din nasproti 52.5, 34.0, 28.7 in 15.8 milijona din v prejšnjih štirih letih. Narasli upravni stroški Na strani izdatkov so se občutno povečali upravni stroški, ki so dosegli 88.5 milijona din nasproti 70.4, in 57.7 milijona din v prejšnjih dveh letih. V izrednem obsegu so narasle tudi amortizacije namreč na 44.9 milijona din nasproti 21.3, 16.8, 11.6 in 8.5 milijona din v prejšnjih štirih letih. Odpis sumljivih terjatev pa se je lani bistveno zmanjšal na 6.9 milijona din nasproti 24.6, 8.2, 10.6, 16.8 an 33.7 milijona din v prejšnjih petih letih. Soli je dovoli V zadnjem času so prišle iz nekaterih okrajev v Sloveniji pritožbe, da je soli za kupce premalo na razpolago. Zlasti so biti to nekateri severni obmejni kraji lz teb pritožb bi bilo sklepati da je dejansdco preskrba s soljo zastala in da konzum m mogel dobiti dovolj blaga na razpolago. Temu nasproti je treba ugotoviti, da je soli dovolj, le prodaja soli se je v primeru s prejšnjimi normalnimi časi izredno dvignila, mnogo preko dejanske potrebe konsumentov. Če danes v nekaterih okrajih ni toliko soli. kakor si jo žele kupci, je to le posledica prekomernega zalaganja i» soljo pri potrošnikih Pristojna državna oblastva so že poskrbela, da so prišle v Slovenijo količine soli, ki daleč prekašajo nor-malni konsum. Če je tcTei kje zastoj v dobavah soli, je vzroke iskati pri konzmen-tih samih,, ki se prekomerno zalagajo s soljo. Na razpolago so nam statistični podatki, ki kažejo, da je na osnovi večletnih izkušenj normalna poraba soli v Sloveniji 12.4 milijona kg na leto. Od 1. aprila 1940 do 31. januarja 1941, pa je bilo v 10 mesecih dana na razpolago kcnsumu v Sloveniji že 14.5 milijona kg. V teh mesecih je torej Sloven ja dobila že 2 milijona kg več soli, kakor znaša normalna potrošnja v 12 mescih. Ker znaša normalna potreba v 10 mesecih 10.4 milijona kg je znašala v tem razdobju prodaja preko normalne potrebe 4.1 milijona kg ali 40%. Znano pa je, da spada sol med one življenjske potrebščine, katerih potrošnja je najbolj stalna. Zato gre večja prodaja zgolj na račun pretiranega in nepotrebnega zalaganja Nadalje je iz statistike razvidno, da je od 35 veleprodaj soli v Sloveniji 31 vele-prodaj prodalo v 10 mestih več soli kakor znaša normolna celotna poraba, le 3 vele-prodaje izkazujejo normalno prodajo, k: ustreza nekako potrošnji, semo ena vele-prodaja pa je prodala manj soli kakor znaša normalna celotna poraba. Gospodarske vesti = Poslovanje Trboveljske premogokop-ne družbe na Hrvatskem. Z odredbo hrvatskega bana je bila ukinjena prisilna uprava nad rudniki in rudnimi tereni Trboveljske premogokopne družbe na področju banovine Hrvatske, ker je družba z dovoljenjem banske oblasti odstopila del svoje rudne posesti sosednim rudarskim podjetjem in so se novi lastniki zavezali, da bodo na prevzetih rudnih posestvih nadaljevali iskanje in eksploatacijo premoga. Večji del drugih rudnih posestev, med katerimi je 66 rudnih polj in 149 rudosledov pa je TPD, kakor smo že poročali, odstopila banovini Hrvatski brezplačno in brez bremen. TPD je obdržala v svoji posesti v Hrvatskem Zagorju ona rudna polja, kjer so že rudniki, ki stalno obratujejo. LfssMpnski trg Prav nič optimistično razpoloženi srno se odpravili v soboto na trg. Tembolj nas je zato presenetil dobro založen trg. Kljub precejšnjemu mrazu, so prodajalke prodajale povrtnina po večini odkrito, nezavarovano. kar gotovo ne koristi, čeravno je res, da nekatere vrste povrtnine ne trpe tako hitro zaradi pozebe Sveže zelje, ohrovt. tudi čebula, tepca, krompir itd. pa ne prenašajo mraza kot je bil v soboto. Skrbno zavit je biil le motovileč, bilo ga je vsega komaj en kilogram, nadalje radič, endiviia, špinača in rudi južna zelenjava Posamezne prodajalke že prinašajo seboj tehtnice in so prodajale radič po 18 do 20 din kg Ta cena velja za najmanj poi kg. manj pa že zopet morijo na merice, ker je težava z manj§inv uteži Prodajalke si jih bodo morale čimprej nabaviti, da bodo lahko ustregle gospodinjam, ki po večini kupujejo le za par d narjev solate. Uradniki mestnega tržnega nadzorstva vztrajno opominjajo na nove predpise, tudi gospodinje zahtevajo svoje pravice, zato upamo. da se bodo tudi prodajalke kmalu privadile novemu načinu prodaje. Dober zgled dajejo stalne prodajalke malih mlevskih izdelkov, ki že vse tehtajo svo-je blago. Včasih simo pri njih lahko kupili domačo kruano moko, rž eno moko. kašo. zdrob in vse vrste ajdove moke. Danes dobimo le še črno ajdovo moko po 12 din kg. ješprenj po 9 din. koruzni zdrob pi 6.50 in koruzno moko pc 5.50 din. Razen tega prodajajo še več vrst fižola od 6 do 10 din kg. Značilno je, da se odpirajo vedno nove trgovine & sadjem in zelenjavo. V splošnem ni blaso \ teh trgovinah dražje kakor na trgu. z izjeme nekaterih domačih kmečkih pridelkov Z uvedbo prodaje na težo na trgu in z nastopom pomladi p« bo ta konkurenca trgu težja. Uvoženo špinačo prodajajo po 16 dm k£ goriški radič pa 22 6o 24 din endivi jo po 12 :<■.r sc- roui Fraiiozi pripov^i' vali ln kazali, žalibog pa takrat še nismo razumeli dost; frar :ošč. i-*. ua nam n iho-va razlaga ni dovfij koristila. It č^f.i^o se nam je zdelo, da so nas skrili pred An-zaki. Seveda, ker so bili nevarni za nas! Ko pa sem se v letu 1917 v maju ustavil s tovariši na veliki in lepi postaj} v Lionu in smo čakali na drug vlak, je kar naenkrat završalo na peronu: »Les Anza-kes. les Anzakes!« Nas pa so zopet nagnali francoski spremljevalci, da smo se morali poskriti. Vrag vedi, sem si mislil, kakšni hudiči so ti Anzaki, če nas pred niimi teko skrivajo. Menda nag ne b >do ka*- živ'h odrli ln požrli-! Spremljevalec nam je s strahom in grozljivim pri p o /edovanjem razlagal, da go Anzaki ljudje ki vse dn'g"> kar ni Francoz ali Anglež, pomore, da, brez milosti vse pobijejo, pa naj dobijo »les Boches« (Nemce), kjer hočejo. Tudi v ozadju ne prizanašajo. Zatorej naj se skrbno skrijemo! Zdaj poznate človeško radovednost; te-veCa. sem bil tudi jaz zelo, za o idoveder., kakšni so ti »hudiči« Pa sem se previdno spazil in skrivaj opazoval te vražje Ao-zc.k3. Vlak Ha ^ta progi .n polno je bilo Anzakov njem. To vam je bL živ-ž&v! Vpili so, kričali, peli, ne ve ka; šo vse so počenjali ti Anzaki. 31)1 sc sami mladi, od 20 do 25 let stari, lepi, stasčti fantje-vojaki. Imeli so hlače dokolenke. na nogah škornje do polovice golenice. za škornji pa nože Ker je bilo vroče, gornjega odela in čepic niso imeli, le srajce Res, hudirjeva mladež! Ko so se odpeljali, sem zvedel, da so to avstralske čete, k: niso na fronti prizanašale ujetnikom ln so baje vse poklale. Borile so se z neverjetnim pogumom in so se jih Nemci naj-bolj bali. Povsod so imeli velik rešpekt pred Anzaki. To ime ni nič drugega kakor začetnice uradnega vojaškega n?zi"a: Au-straltan and New Zeland Army Corps. Torej borci iz Avstralije ln Nove Ze'andl-je. Ti vojaki slove po neustrašenem pogumu kakor naši Bosanci. Da, kakor naši Bosanci. Pozneje, ko sem bil v civilni obleki, sem se celo razgovarjal z Anzaki. In sem spoznal, da so jako prijazni in b'stri fantje. Z oči pa sem jim bere odločnost. p> gum in neustrašenost. Vozili so j:h v l°tu 1916—17 po vsej Franciji, z njimi so delali reklamo in vžigali domačinom pogum. Res je, da so nekaj nemških iretnikov v nagli jezi napodli, zato ie bil toMkš^n strah, ds so nas skrivali. Todi dmgače so se obnašali prostodušno veselo. VekoTiv Milja nadučitelj v p. v Novem mes^i Krmilnica s puščico za dobrovoljne prispevke in napisom, ki ga je čas že zdavnaj prehitel. Baje ptiek! še ne ločijo praznikov pa hi kazalo napisati: za zimo in mraz... Zapeka, neredno presnavljanje v debelem črevesu slaba prebava, glavobol zaradi zaprtja izginejo z uporabo Franz-Josefove greneiee — ena polna časa na prazen želodec. Franz-Josefova grenČica učinkuje milo. Reg. S. br. 15485 35 Leo Funtdc — prvi dirigent Siits&e državne opere v Helsinkih Njegov uspeh pri premieri Gotovčeve opere Finska Enciklopedija, ki se imenuje »Is> Tietosanakiria«. pravi, da je finski skladatelj. bivši generalni intendant finskega državnega gledališča v Helsinkih in sedanji glavni dirigent tega gledališča Leo Funtek rojen na Finskem, vendar pa je sin slovenskih staršev, ki so se bili priselili na Finsko. To je za nas vsekakor zelo zanimivo. Potrudili se bomo. da dobimo ožje pismene zveze z Leonom Funtkom, na kar bomo morda nekoč mogli o tem podrobneje pisati. V tei zadevi smo prosili tajnika finskega konzulata v Zagrebu g. Hannesa Markkula. nai nam pomaga, da b. mo čim prei dobili pisemske stike z g. Leonom Funtkom.« Po tem res zanimivem odkritju pri občujejo »Novosti« še nekatere močno ugodne kritike o Gotovčevi operi. Finski dnevniki so ob premieri posvetili več informativnih člankov iueoslovanski glasbi. O izvedbi pa naglašajo. da sta zlasti Leo Funtek kot dirigent in Vaino Sola kot režiser umetniško skrbno pripravila ooero. da ie predstavi navdušeno prisostvovala vsa premierna publika Sin pokojnega pisatelja Ljubljana, 8. februarja Ante Beg. dobri prijatelj pokojnega, pred nekaj leti umrlega slovenskega pesnika. pisatelja, urednika in prevajalca prof Antona Funtka, čigar »Tekmo« ravno let^= spet uprizarjajo v ljubHanski drami. nam je opozorjen po kratkem p *\>-č-lu v opoldanski radijski rioaji, posnetem očitno po »Novostih«), sp"»i"i5M naslednje podrobnosti: G Leon je edini sin pokojnega pisatelja Antona Funtka. R-vJ^ se je v Ljubljani. Leta 1904 je v Ljubi ;an1 ma-turiral. Pri Funtkovih je bila glasba vedno Coma. Kakor oče ln mati Je ludl sin že zgodal sedel pri klavirju 'n se vežbal na glasbeni šoli. Po maturi na klasični gimnaziji se je od'očil za glasbeni Študij BI 'e na akademij' na Du-vvu tn m -rd1 tudi še v Berlinu Nekaj ča??a je še bival kot dirigent v Nemčiji, potem pa se je Zdravilno delovanje ] Rogaške mineralne vode Pri lenem delovanju črev Je dovolj večkrat piti izvir Tempel m ▼ kratkem času neugodnosti prestanejo. cozvai vabljivi ponudbi iz Helsinkov, kjer A je ustvaril svojo življenjsko pozicijo. V Helsinkih biva že okrog 30 let. Danes je g. Leo Funtek že onkraj abrahamovine, poročen pa je z Angležinjo. Nekajkrat je prišel na kratke obiske v Ljubljano, a zdaj ga že dolgo let nI bilo. Poročile v »Novostih« samo potrjuje, da si Je Leo Funtek priboril velik sloves, kakršnega z»>5luž. s svojimi odličnimi ap.*sornos*mi, ki Jih jt pokazal v teku treu j-setietij iz-prva kot upravnik Državne opere v Hel-sink.h zdaj pa kot njen prvi dirigeni. Razstava Franca Klemenčiča nosti. način, ki sa z velikim uspehom uporablja tudi pri portretih. Na pričujoči razstavi je slikar razstavil tudi nekaj začetnih in starejših del s svoje umetniške poti Posebno dva starejša interieurja sta odlični stvaritvi naše predvojne likovne umetnosti. Razstava ie okusno aranžirana, razstavljene slike so pregledno razvrščene ter zaslužijo vso pozornost občinstva. Iz ljubljanske okolice Ljubljana. 8. februarja Za svojo 601etnico razstavlja kolektivno zbirko svojih del v razstavnem paviljonu pod Tivolijem slikar Fran Klemenčič. Slikar spada v generacijo, ki se ie uveljavila takoi po naših starejših impresionist h ter si nasprotno od teh posluževala tudi močnejših barvnih kontrastov pa tudi krepkeiših tonskih skal. Po tehnični plati ie Fran Klemenčič nedvomno naš najzanimivejši slikar. Krajine in tihožitja oblikuje na široko, brez slehernih podrob- Zagreb. 8. februarja Kakor je beležilo današnje »Jutro«, ja Gotovčeva opera »Ero z onega sveta doživela v Helsinkih na Finskem močan uspeh. Današnje »Novosti« prinašajo o tem uspehu zanimivo razkritje: se lanji prvi dirigent opere v Helsinkih Leo Funtek, ki je dirigiral Gotovčevo opero. —je slovenski roiak »Novosti« izvajajo: »Ko smo dobili programe in kritike Go-tovčerve opere »Ero z onega sveta«, to se pravi njene izvedbe v Državni operi v glavnem mestu Finske, v Helsinkih, in ko smo pregledali ta material ter preoitali imena enih. ki so sodelovali pri izvedbi opere, smo posebno opazili ime glavnega dirigenta Državne opere, ki je dirigiral Gotovčevo delo Imenuje se Leo Funtek. Ker je pri nas več takih imen. še posebno Pa v Sloveniji, nam je po?tala ta reč »sumljiva«. Ko smo dalje raziskovali zadevo, smo prišli do nenavadnega odkr tja. Gorenjski motiv Tihožitje Žrtev hude zime Slovenska Bistrica, 8. febr. V četrtek zgodaj zjutraj je banovin-ski cestar na svojem obhodu na cesti Slov. Bistrica—šikole-—Hajdina našel v snega zmrznjenega moškega, nI imel pri sebi nobenih osebnih dokumentov, našli pa so pri njem v žepu živinske potne liste za pet govedi. Ugotovilo se je, da Je zmrznjeni bil gonjač živine nekega mesarja v Slovenski Bistrici, živino je prevzel na sejmu v Ptuju. Zaradi visoko zapadlega snega je mož na poti omagal in zmrznil. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Cirkovce, kjer so ga na tamkajšnjem pokopališču pokopali. M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR ! t?V®RAD VUKOSAVLJEVIC PILOT- PODPOROČNIK^ BRhNf BEOCRAb Bil je čas izprehoda. Knap je bi! sam v sobi, ostali so se razšli po svojih potih. On pa je ogledoval skozi okno ravan pred seboj in vzbočeni Beograd, ki se je že svetlikal. Pogled se mu je zdajci uprl v višave, v nebo, na katerem je vladala ta trenutek skrivnostna tišina. Koliko bolesti, krivice in ječanja posluša in vidi nebo, razpeto nad zemljo, — se je Knapu vsilila misel. Njegova bolest je ena sama. neznatna, ki pa ga tako hudo skeli. Misel, da bi se odpravil na izprehajališče, ga Knap je bil prepadel. Vedel je, da poveljnik polaga največjo skrb na snago v vojašnici. Spomnil se je: kadarkoli je bil napovedan obisk kakega višjega starešine, je bilo treba pokositi travo, krčiti steze, čistiti pod, zastran letenja pa nihče ni vprašal. To se je razumelo po sebi. — Pri tebi sem ob pregledu našel nered, pajčevino na stropu, na stranskem prostoru. Dokler se ponovno ne prepričam, da je vse v redu, ne smeš v mesto... si razumel? Na svoje mesto! Knap je odšel ves zardel, kakor oplažen, tiščalo ga je nekaj težkega in krivičnega. Takoj se niti ni ovedel, kolikšno kazen mu je bil naložil poveljnik, bolela ga je sama opomba, v glavi so mu brnele poveljnikove besede, venomer je imel pred očmi njegovo razsrjeno lice. Potem je naenkrat spoznal: izhod v mesto prepovedan! ... In Bela in sestanki?... Naenkrat se je oddaljila od njega, kar zavrtelo se mu je v glavi. Spoznal je, da ju bo to razdvojilo. Ko mu bo vnovič dovoljeno. ko se bo poveljnik prepričal zastran reda... zbogom! Tedaj se bo že odtujila. »Pa zakaj, zakaj vse to?« mu je šumelo v glavi. Bilo mu je. kakor da ga je kdo udaril s kladivom. Zakaj? Belina s!ika mu je trepetala pred očmi in se naglo izgubljal. Začutil je, da je Bela zdaj daleč, daleč od njega. Nikoli nobena kazen ni bila hujša od te. Kakor da so ga zaprli v celico, ali ga napol presekali. Ona tam, on tu. Ni pomoči; ona j > zanj izgubljena. Vse to tako iznenada... »Šli so moji lepi dnevi, šli so« ... Na ravnino je legal večer. Solnce se je razplinilo nizko, bujno je žarelo samo z ene strani in ožarjalo zapad. Kakor povodenj. Vendar se je nekam dolgo poslavljalo od polj in polagoma umiralo v daljavi. Polja so se rdeče bleščala. Na letališču je bilo vse mirno, prazno, hangarji zaprti, vojašnice molčeče. Oficirji so že od poldne v mestu. Samo nekje na drugem koncu, v nekem oglu vojaškega dvorišča, je bil šumet vojakov, ki so se pripravljali k večerji. je odvrnila od neba in tegob in se je vprašal: kaj neki ona počne prav tale trenutek? Mar ga išče, ali misli nanj, ali ga pričakuje?... Zdaj je tam na promenadi vrvež, polno glav je tam, toda njo zanima ena sama. njegova. Vzdrhti pred vsakim uniformirancem. Glej, izbrala si je njega, narednika, vzljubila ga je, a on jo slepi, ne pride, sili jo, da čaka. Zdaj je brez pomoči, je razmišljal Knap, jaz pa takole zaprt! In potem je spet začel razpletati svojo misel o nebu: vse to je majhno ali pa tudi veliko, kakor se pač vzame. Danes je na primer letel in z viška ogledoval tisti kraj, kjer se shajata: to je majhen, prazen, nepomemben drevored, komaj viden, komaj ga je našel, vsega kakšni dve drevesi, kakor dve travici. A koliko pomeni njemu! Z viška jc to bila prava ničla. Pa celo tudi ves park in in ves Beograd jc z višine petih tisočev metrov mrtev, mrtev, mrtev, podoba brez giba in življenja. Z viška je to popolna ničevnost. Toda on je pazno gledal: tista Belina uličica, njena skromna hišica s komaj vidnim vrtom mu je vendar tako draga! Samo ta kotiček na zemlji je vznešeno ogledoval pod seboj, vse drugo mu je bilo malo mar. Bela je vsemu temu vdihnila svoj čar, ona je dala življenje dijaškemu drevoredu in tihi ulici, kamor zahaja Knap. Tu se je trikrat zavrtel v zraku — v pozdrav. In ko se je spet vzravnal in pogledal pod se, ni bilo vsega tega nič več. Vrstile so se hišice, parki, gaji, vile. Toda vsega tega ni hotel gledati. Ravnodušno zleknjen je pod njim ležal Beograd. Ona ga bo zvečer zaman pričakovala. Kaj ga briga vse drugo, on vč samo za njo, v vsem Beogradu, v državi, na evropski celini, na vsem svetu! Čakala ga bo: a ker ga ne bo, bo morda ravnateljev sin pristopil k njej. Morda se ji bodo ovlažile oči, ko bo sprevidela: minilo je četrt, pol ure in njega ni. Ravnateljev sin jo bo zbodel. Predrzen je. Da ga ima zdajle pred seboj! Razbil bi mu nos, da bi poslej vselej zbežal kilometer daleč od nje. »Le zakaj so me kaznovali?« je razmišljal dalje, »to bi rad vedel. Mar se lahko komu pritožim pa rečem: čakajte, ali je to pravično? Kaj sem v resnici zagrešil? Bil sem na poletu, komandir mi je bil zapovedal: Knap, pojdi na akrobacije nad Beogradom, takoj!... Potem sem naročil kap-larju. naj pregleda vse prostore, toda kadar hoče nesreča, pač hoče po svoje. Prav davi nisem sam vsega pregledal in prav d^pi je moral pajek splesti svojo mrežo na tistem tramu. Tri-pasti kaplar tega seve ne vidi. A poveljnik je videl. In ko sem se vrnil s poleta, mi pravi komandir: Dobro je bilo, Knap, odlično. Videl sem, kako si razgnal tisti beli oblaček!... In tisti oblaček je bil lep, okrogel, mehak kakor svila in je potoval nekam za velikim oblakom. Toda pajko?va nit na straniščnem tramu je važnejša! Kaj, če b se slučajno ne bil vrnil z višave? Če bi se bil na primer ob loopingu prilepil k zemlji, ves zdrobljen... tedaj bi se poveljnik vsekakor manj razburil kakor zavoljo pajčevine!« Knapu je prvikrat, odkar je letalec, stopila pred oči naslednja slika: pada in ne more uravnati letala, zemlja mu hiti vedno bliže naproti, on čaka. Naenkrat: bum, vse se zruši, zemlja z njim vred začne nekje propadati. Prilepil se je ob njo, zdaj je samo še kup krvi in mesa, da ni mogoče spoznati, kdo je. Svet hiti vkup. Vsi vpijo: »Letalec je padel! Siromak, ničesar ni več od njega. En sam madež. Dolgo smo gledali, kako se je prevračal v zraku, ta je vsak dan počenjal akrobacije! ... »Pa to je Knap!« — bi vzkliknil nekdo — »Poznam ga!« Podmornice bodo nastopile... se pripravljajo, Angleži pa tudi ne počivajo - Korvete s posadko so mož - Letalske akcije proti podmorniskim oporiščem V rimskem dnevniku »Pooolo di Roma« priobčuje berlinski dopisnik tega lista članek Dod naslovom »Velikanska množica podmornic bo pripravila Dot za napad na Anali Io«. v katerem nravi med drugim: »Domnevati 1e. da se Nemčija pripravila na to. da odpošlje veli k*a n s k o Število podmornic v boi proti Angliji. Nemčija bo razpolagala v zelo kratkem času z močnim in popolnoma prenovljenim brodoviem podmornic. Nove podmornice bodo vse dcse-danie modele, kar se tiče tehnične izoo-polnitve. daleč prekašale.« Po drugi strani se tudi Angliia dobro zaveda nevarnosti, ki 1o čaka;o s s'rni nemških podmornic. Ladjedelnice Vel ke Britanije in dominionov delaj o s polno paro in se baviio zlasti z gradnjo novega tioa vojnih ladij, tako imenovanih korvet. ki jih bodo uporabili zla?« proti nemškim podmornicam na Atlantiku. Korveta je manjša od rušilca in sliči ribiškemu ku-terju Sedai jih izdelujejo že v serijah. Izkazale 90 se že doslej kot jako učinkovito orožje proti podmornicam. Pravijo, da bo v kratkem lahko vsaka britska ladjedelnica izdelala po eno teh malih vojnih ladij na mesec. Stroški za takšno ladio znašajo komai majhen del stroškov za rušilec. O akciiskem radiu korvet niso znani podatki. znano Pa ie. da so nekai p^ča^nejše od rušilcev. a da razpolagajo z isto obrambo proti zračnim napadom in da imajo Drastično svarilo Policija v Kansasn Je nedavno priredila razstavo, kl naj bi obiskovalcem vlila več strahu pred prometnimi nezgodami posadko 50 mož. Zaradi manjše razsežnosti je korveto zelo težko zadeti, in sicer tako z letala, kakor s podmornice. V nekem poročilu se izražata poveljstvo bombnikov britske zračne vojne sile in obalno poveljstvo povoljno o šan-sah borbe proti nemškim podmornicam. Iz mnogih znakov ie sklepati, da gre nazadovanje angleških ladiiskih izgub v zadnjih tednih v veliki meri na račun močne britske letalske ofenzive proti oporiščem nemških podmornic. Tako so Angleži do 26. januarja napadli Wilhelmshaven 41-krat. Kiel 26-krat. Lorient. 53-krat. Brest 47-krat. Bordeaux 13-krat. Hamburg 64-krat in Bremen 60-krat. Pri tem so bombardirati seveda še druge objekte, ne samo ladjedelnic in dokov za podmornice, toda glavna pozornost ie bila usmerjena na podmornice. Angležem je znano da so Nemci sprednja oporišča za svoie podmornice premestili iz Severnega morja v Biskajski zaliv. Lorient predstavlja glavno oporišče in s temi novimi oporišči 1e Nemčija dobila razne prednosti, imajo oa tudi ta nedo-statek. da so Angležem lažie dosesliivt Nemške podmornice operirajo tudi iz Bresta. med tem ko ie Bordeaux glavno zatočišče italijanskih podmornic, ki delujejo zunaj Sredozemskega m orla Podmornica, ki operira povprečno 2 mesca na morju, mora prebiti okrog 90 dni v pristanišču in to daje napadom na podmorniška oporišča vsakovrstne prednosti. Koliko podmornic so potopila britska letala doslej, ni znano, ker namerava ai-miraliteta podatke o tem objaviti šele 00 koncu vojne. Uradno oa zatrjujejo, da je število potopljenih nemških podmornic dovoli znatno, da lahko rabi kot dokaz velike učinkovitosti napadov nanje. Ti neposredni napadi na podmornice in sistematično uničevanje dokov ter ladjedelnic postavlja za nemške podmornice določene meie v njihovem nastopanju proti britski plcvbi. alta iti majhen otok jNfena površina Je skalo vita ravan O Malti, ki beremo o njej v vojnih poro- AngleŽl so v času svojega gospostva nad I Malto storili 'v^^^lp^ov/nT hen otok Sredozemskega morja. Temu pa ni tako. Malteško otočje ima površino 323 štirjaških kilometrov, od tega odpade 248 štirjaških kilometrov na južni, glavni otok Malto, 18 na srednji, skoraj neobljudeni otok Camino, 57 pa na severni otok Gozzo. Malta meri po dolgem v zračni črti 44 km, najširše mesto pa ima 24 km. Površina Malte je v glavnem okrog 250 m visoka skalna ravan, ki pada proti jugu in jugozapadu strmo ter nerazčlenjeno v morju, proti severovzhodu pa se počasi niža k morju in tu so številni zalivi, med katerimi so najvažnejši zaliv Marsa Sciroc-co, St. Thomas, La Valetta, St. Paul in Mallieha. Prednost ima La Valetta s svojim, strateško izredno ugodnim položajem. Skalnat in močno utrjen pomol sega daleč v morje in brani ozke prehode v obe naravni pristanišči Marsa Mouscetto in Great Harbour, ki gresta daleč v notranjost otoka. Pasja zvestoba V začetku tega mesca je v majhnem kraju pri Erfurtu v Nemčiji izginil neki gostilničar. Dva dečka, ki sta teden dni pozneje v gozdu pregledovala krmišča za divjačino, sta ob robu gozda zagledala psa, kl je začel lajati. Sporočila sta to domačemu županu, ki je takoj menil, da je to morda pes Izginulega gostilničarja. Na kraju, kjer je pes sedel, so potem res odkrili gostilničarjevo truplo. Po njegovem položaju so sodili, da je bil pokojnik sedel na tla, da si odpočije, pri tem je zaspal in zmrznil. Pes, ki je šele nekoliko dni prej pritekel v njegovo hišo in se tu udomačil, je vztrajal sedem dni in noči brez hrane ob truplu svojega gospodarja. zavzetno trdnjavo, zlati pa so pospešili to delo v zadnjih letih, ko so se začeli Italijani oglašati s svojimi pravicami do Malte- Zgradili so dolge vrste podzemeljskih, betonskih utrdb, garnizijo so povečali, s kablom so zvezali otok naravnost z obema ostalima glavnima oporiščema svojega imperija na Sredozemskem morju, z Gibraltarjem in Aleksandri jo. Mnogo sto milijonov funtov je šlo za ta dela. Ne samo zoper napade z morja, temveč tudi zoper napade iz zraka je otok silno zavarovan. Svetlikajoče se roke Dve mladi sestri az Bostona zbujata pozornost ameri- ških zdravnikov Pred leti so opazovali pri nekem ameriškem podeželskem dekletu, da ae jI svetlika leva roka. Polagoma so nanjo pozabili. Sedaj pa se je pozornost zdravnikov in fiziologov obrnila k drugemu podobnemu primeru. Tokrat gre za dve mladi sestri lz Bostona. Betty in Betsy. Pri obeh sestrah žari leva roka z modrikasto svetlobo. To žare-nje Je znatno, a je vidno seveda le v temi. Ce se svetlikajoča se roka v temi približa odprti knjigi, postanejo črke čitljive. V dnevni in umetni svetlobi svetlikanje preneha. V ostalem sta roki obeh sester hladni tn brez vsakega duha- Zdravniki so pojav ponovno opazovali in ao pri tem onemogočili vsako morebitno varanje. Pri poskusih ao nadzirajoči zdravniki držali svetlikajoči se roki za zapestje. Čudnega pojava še niso mogli razložiti. Fiziologom daje posebno to misliti, da kažeta obe sestri enake lastnosti in da se jim svetlikanje pojavlja periodično, v rednih presledkih. Morda gre za podedovano kon-stituclonalno posebnost. Nekateri opazoval-ci govore o živčnem osredotočenju sil ki se združujejo v levi roki in spreminjajo v svetlobo. S tem pa ne povedo seveda še ničesar. Miši so se vračale Kako se živali znajdejo Monakovski živalski psiholog prof. Ba-stian Schmid je pred nekaj časa poročal o zanimivi zgodbi. V predmestnem kraju Monakova je neka ženska v shrambi svojega stanovanja počasi ujela v past 43 miši. Ker so si ji živali smilile, jih ni j končala, temveč jih je odnašala vsakokrat daleč od hiše ln izpuščala. Prof. Schmid je te ujete miši zaznamoval tn je ugotovil, da gre samo za štiri živali, ki so se stalno vračale »domov«. Schmid je nato napravil lastne poskuse. Dve miši je odnesel v zagrnjeni pasti 800 m stran, navzlic temu sta se vrnili 33krat, in sicer pogosto že po nekoliko urah, včasih pa tudi po tednih. Pri tem sta morali premagati razne ovire, n. pr. preplezati steno z divjo trto. Da bi se mogli razgledati v zagrnjeni pasti, je bilo izključeno. Miši imajo tedaj kakor mnoge druge živali doslej nepojasnjeno sposobnost orientacije brez pomoči znanih čutil. V novejšem času so ta čut orientacije z vrsto poskusov še nadalje raziskovali. Iz poskusov, ki jih je napravil ornitolog dr. Heinroth v berlinskem živalskem vrtu, je razvidno, da imajo neke ptice samo orientacijski čut s pomočjo vida. S tem prepoznajo kraj svojega gnezda že na veliko daljavo. Izkazalo se je, da so imele ptice tudi dnevno in nočno podobo Berlina v glavi. Neka vrsta rac Je ponoči preko vodovja, ki je 4 km V osmih dneh 2.7 milijona frankov zaslužka Gangstrske metode in borbe v MarseUleu V Marseilleu se je odigrala razbojniška zgodba, kakršne so bile v tem sončnem mestu nekoč precej pogoste. Razbojniki so hoteli opleniti eno izmed državnih SKiadišč živil v neki bivši garaži. Zgodba se je začela s tem, da se je vselil v neki odlični hotel proslul zločinec s Korzike po Imenu Gaston Roussel. Čakal je, da se mu ponudi kakšno »delo«. Nekega dene je prišel k njemu tujec in mu dejal, da potrebuje nujno 100.000 kg kave. Ce mu jo hitro in dobro dobavi, bo tudi plačilo dobro. Roussel je malo pomislil, potem je odvrnil, da opravi ta posel lahko v osmih dneh, stvar pa bo veljala 2-7 milijona frankov. »Dobro,« je dejal kupec in je Rousselu takoj izplačal znaten predujem. Roussel Je v naslednjih dneh zbral tolpo samih »težkih mladeničev«. Oborožil jih je z avtomatskim orožjem težkega kalibra in Čisto volneno — za obleke, Itr — - «_« površnike, Kvalitetno blago zimske suknje itd. — dobite še vedno pri tvrdki Drago Schwafa LJUBLJANA —- Aleksandrova cesta 7. Zaloga konfekcije za gospode in dečke. »In foxtrott Pred mikrofenom zdaj. goapoda moja, zaplešimo c< (»Politjken«) po temeljitem posvetovanju so izvedli napad na garažo. Stvar je šla sprva g adko. Prvi tovorni voz z 30 tonami kave je bil že pripravljen, da se odipelje, V tem trenutku se je pojavila policija in razvila se je takoj divja bitka. Ko je enemu izmed policistov uspelo, da je ustrelil enega izmed glavnih razbojnikov, so drugi pobegnili, a so jih še v isti noči polovili v raznih lokalih marsejskega podzemlja. Policija je napravila dober lov. Prijela je osem samih starih znancev, rred njimi tudi možaka, ki je bil pobegnil iz prisilne delavnice in ki so ga po razburljivem obleganju potegnili s strehe garaže. Med ostalimi je bil tudi Roussel. Kot devetega pa so pozneje prijeli nočnega čuvaja v državnem skladišču živil. Našli so ga sicer zvezanega ln nezavestnega v nekem kotu garaže, a prav kmalu se je izkazalo, da je bilo vse to samo prevara in da je mož že pred napadom prejel nekaj denarja iz predujma, ki ga je bil plačal »kupec« kave. Srna v boju z orloma Presunljiva smrt na dnu prepada Neki kmet iz Grischbacha v Švici je v neki globači opazoval srno. ki si je z muko utirala pot po mehkem, globokem snegu v gora Nenadoma sta io napadla dva orla in jo začela preganjati proti neki skali, ki je padala strmo v prepad. Srna se ie branila, kolikor je mogla, toda brez uspeha. Nazadnje sta io orla pregnala na skala Z nenadnim udarcem peruti io ie tedaj starejši orel. ntica z mogočno razpetino kril, sunil v prepad. Ko je obležala na njegovem dnu. sta se ujedi takoi spravili na pojedino, čeprav ie bila srna še živa. Kmet je še dolgo poslušal presunljive krike nesrečne živali, zavoljo globokega sneaa pa ii ni mogel na pomeč. Tudi s klici in kamni se obe roparici nista dali pregnati. Tudi on se je naučil streljati V berlinskem zimskem vrtu nastopa prešič, ld se povzpne na prednji nogi ln % rilcem sproži strel. Gledalci kažejo pri tej točki posebno ve6elost Novinar v nebesih Kevše$nos£V kl niso doma samo »a zemlji V francoskih novinarskih krogih je krožila pred leti sledeča anekdota; Nek- pariški urednik je umrl in prišel v nebesa. Tam so mu naložili isto delo. s katerim se je bil bavil na zemlji. Izdajal naj bi časopis. Ker je bilo to v nebesih, v tem časepisu ni smelo biti politike. Nebe-ščani se zanimajo samo za literaturo, glas- Prisluškovalec raiia — ssov Vohunska služba v Amerrtti Malokdo si predstavlja, koliko najrazličnejših prenesov gre po brezžičnih valovih izven valovnih dolžin, ki so namenjene posameznim uradnim postajam. Samo v Ameriki ima kakšnih 55.000 amaterjev posebno dovoljenie za radijske oddaje. a ti predstavljajo na vseh mogočih dolgih, srednjih in kratkih valovih komaj neznaten delec vseh oddajalcev. Pomisliti moramo samo na vse oddajajoče voine in trgovske ladje, bombnike in prometna letala, tajne vojaške postaje in oostaie. ki iih upravljajo — vohuni... Običajen smrtnik bi kmalu obupal, če bi hotel zasledovati vse te oddaje, da bi si ustvaril približno sliko o njihovem številu in njihovi vsebini. So oa uradna me-ste. ki jim je mnogo do tega. da bi imela čim natančnejši vpogled v te stvari. Zlasti velja to za politične oblasti večine dežel', ki dobro vedo. da se vohunska služba najrajši okorišča s tem načinom oSdajanja sporočil. Zato ni čudno, da ie nasta1 cel nov poklic uradnih prisluškovalcev radija, zlasti v Ameriki, kjer so v zadnjih mesecih vsakovrstni agenti iz inostranstva v takšni meri začeli uporabiiati radio, da je morala oblast silovito pomnožiti število specialistov za prisluškovanje. Ti prisluškovalci so doslej v resnici odkrili ce'o vrsto tajnih brezžičnih central, ki so i m agenti iz vseh delov Zedinjenih držav pošiljali svoja poročila. Ti agenti uporablia-io večinoma prenosne majhne oddajne postaje. ki jih priključujejo avtomobilski bateriji ali kakšnemu drugemu podobnemu viru. Poleg dosedanjih prisluškovalnih postai so ameriške oblasti uredile še nadaljnjih 32 postai po vsej deželi, tako tudi na Aljaškt na Portorilcu in na Havaiih. Poklicni prisluškovalci radia moral« biti v svcfem poslu seveda zelo dobro izvežba-ni. zlasti pa moraio obvlrdati znanost o šifriranem oddajanju poročil in razumeti celo vrsto jezikov. bo, za vse lepe umetnosti ln kar je še podobnih stvari. Honorarjev ni bilo treba plačevati, kajti v nebesih se tudi nihče ne zanima za denar. Skratka, vsa stvar je bila nebeška. Spočetka se je časopis tudi zelo dobro držal. V prvi številki je uvodnik napisal Homer, kiatko zgodbo je napisal Boccac-cio, Lafontaine je v podlistek dal novo basen, Mozart je skrbel za glasbeno kritiko, Boileau za ocenjevanje knjig, Vlctor Hugo je poslal več spevov. Ni čudno, da je bil urednik ves blažen. A že naslednji dan je moral zabeležiti v svoj dnevnik: »Neprijetnosti X. Boileau je poslal 400 vrst. dosti preveč- Hotel sem skrajšati, pa je pobesnel in ml zagrozil z razsodiščem.« Dva dni pozneje je urednik zapisal: »Mozart se je Izrazil neugodno o pianistki, ge. B. Predlagal sem mu, naj bi izraz »popolnoma brez talenta« zamenjal z »izredno nadarjena,« pa se je branil in trdil, da bi s tem prišlo v kritiko nekaj povsem drugega. Ne vem, kaj bi storil.« Tretji dan je stalo v dnevniku: »Nov polom. Gledališko kritiko sem hotel poveriti Shakespeareu, pa se je izkazalo, da je pol tucata Shakespeareov, ki trdijo vsi, da so pravi. Vsak se sklicuje na kakšno učeno delo. Kateremu naj verjamem?« In četrti dan: »Vlctor Hugo je poslal nekoliko popolnoma brezumnih pesmi. Seveda bo nekoliko Idiotov tn snobov reklo, da so genialne. Moram jih priobčiti, ker Jih pač ne smem odkloniti.« Pri tej misli se je urednik tako razburil, da mu Je stopil znoj na čelo ln se Je zbudil. Blaženi občutek: saj ni bil mrtev, temveč Je o vsem tam samo sanjal. Sele sedaj je dobil pravp nebeške občutke: svgj list bo lahko Izdajal brez Bolleauja, Mozarta, Shakespearea, Vlctorja Hugoja ln vseh drugih neprijetnosti. oddaljeno, našla najkrajšo pot do živalskega vrta in so se usmerjale pri tem po razsvetljenih cestah in svetlobnih reklamah. V sedanjem času zatemnitve pa ta usmerjevalna možnost seveda ni mogoča. Ptice selllke po so večinoma neodvisne od orientacije po vidu. Tako so škorce tn lastovke prenesli v zagrnjenih kletkah v kraje, kl niso ležali v smeri njihovih selitev ln ki so jim bili neznani. Kljub temu so se po nekoliko dneh vračali v živalski vrt. Staro vijeglavko so spravili iz botaničnega vrta v Dahlemu z letalom v Solun — deset dni pozneje je sedela spet v svojem duplu. Preletela je 1600 km dolgo pot. Da bi se ptice med prevozom ne zapomnile morda obratov vozila, so jih omamljali z etrom ali pa so jih v zatemnjeni kletki vrteli na stalno vrteči se gramofonski plošči. A vendar so našle domov. Celo v velemestnem vrvežu živalski orientaciji čut ne odpove. Prof. Sehmid je dal prepeljati ovčarja v zagrnjenem košu Iz predmestnega kraja v 8.5 km oddaljeno Monakovo. Kmalu potem, ko je pes sredi mesta zapustil voz, se je odpravil v smeri proti domu. Križišča in dragi psi so ga odvračali, vedno na novo pa je našel pravo smer in po dveh urah je dospel domov. Mamut s kožo in dlakami Newjorški naravoslovni muzej je podaril vseučilišču na Aljaški mamuta, ki ga je odprava tega »luzeja izkopala v bliž:ni mesta Juneauja na tem polotoku. Okostje p red potopnega velikana tehta več nego 2000 kg. Posebnost naj-cibe Je precej dobro ohranjena, z gosto rdečo volno pokrita koža. V zemlji, ki je prepojena s petrolejem in skoraj vedno zmrznjena, se jc ta koža ohranila oellh 40 tisečletij. Angleška otroška imena v vojni »Daily Mail« se bavi v nekem članku z otroškimi imeni iz novejše dobe. Članek pravi, da so stotine in tisoči otrok, ki se danes rode na Angleškem, v nevarnosti, da dobe imena, n. pr. Bardia, Libye, Tobruk ali Wawell- Mogoče je, da se bo kakšen otrok imenoval Bukbuk Jone ali So-lum Smith. Ze v prvi svetovni vojni so bili otroci, ki so nosili imena, kakor »Douglas Freneh Joffre Kitchener Morton« ali W al ter Ypem Cann«, v tej vojni pa so jih imenovali že »Dunkerque« in »Sirena«, neki deček pa je dobil celo ime »Bombnik«. A N E K D 0 T E Slavni pariški pevec Levasseur je sodeloval nekega večera na koncertu v korist revežem nekega predmestja. Prej je hil izjavil, da se odreče za ta koncert vsakemu honorarju. Po večeru je imoviti župnik tistega predmestja povabil sodelujoče na majhen prigrizek. Levasseur je pri tem našel pod svojim prtičem piruh. Ko ga je odprl se je iz njega vsulo pet zlatnikov. Pevec se je obrnil k župniku in dejal prisebno: »Gotovo veste, gospod župnik, da trdo kuhana jajca rad jem — a morda ne veste, da povžijem samo beljak. Dovolite mi zato, da vam rumenjak vrnem za vaše reveže!« * Med bursko vojno je neki angleStd polkovnik dobil od* svojega generala povelja naj izsledi burskega generala de Weta in mu rade v hrbet. Res je začela bitka. Prvi ranjenci so dospeli z bojnega polja General je vprašal: »Ali je polkovnik moje povelje izvršil?« »Tako približno, gospod general,« ie odgovoril neki ranjeni častnik. »Kaj pomeni to: približno?« ga je na-hrulil general »Gospod polkovnik ni padel Buru v hrbet. temveč v roke!« je odvrnil častnik. VSAK DAN ENA Med gledališko predstavo »Vidiš Lina. takšne trajne kodre bi si želela imeti tudi jaz...« (»Schweizer Illustrierte«) Marinčič Toni — dijakinja: Mamici za god Mamic mnogo: eni lepo, drugi dobro, tretji sladico se godi, mnogim pa življenje togo vse najslajše zagreni. Tebi lepo, vse najboljše in najslajše, kar želiš; skrite želje in očite mamici se izpolnite! To prisrčno ti želi tvoja hči. I z Jako je bil opica. Doma je bil sredi velikega pragozda. Tam ga je ujel neki častnik, ko je bil Jako še tako majhen, da ga je lahko v nogavici odnesel domov. Častnikova gospa in mali sinko, ki sta ga imela, sta bila kaj veselo presenečena, ko se je prikazal iz nogavice tako zabaven gost. Dala sta mu lepo ime in kmalu je bil Jako ljubljenec vse hiše. Na žalost so se morali Jakovi redni-ki že prve dni prepričati, da reja mlade opice ni samo prijetna stvar. Jako je bil namreč poln bolha. Da bi mu jih pregnali, so ga od nosu do konca repka natrli z mazilom zoper bolhe. Jako pa ni bil te dobrote prav nič vesel. Narobe, strašno se je hudoval, ko so ga izpustili. V veliko radost svojih bo'ha se je jel lizati kakor nor in ni odnehal, dokler ni pospravil vsega mazila. Toda pomnite, otroci: ni vsako zdravilo /a notranjo rabo! Huda maža je povzročila v Jakovem želodčku strašno homatijo. Več dni je živel med življenjem in smrtjo; ker je bil pa mlad in čvrst, se je nazadnje vendarle opomogel. Zdaj se je začela nova muka: okopali so ga! Jako je pihal, pljuva! in cepetal takisto kakor otroci, ki se bojijo vode. A bolhe, kolikor jih ni bilo pregnalo mazilo, so pri tem potonile. Dobri redniki pa niso pomislili, da je opičje življenje brez bolha zelo pusto in žalostno. Ubogi Jako, ki se je prej po cele ure zabaval s tem, da si je lovil bolhe, je imel zdaj mahoma prazen kožušček. Dolgo, dolgo se ni mogel utolažiti. Nu, kakor človek, se tudi opica vsemu privadi. Jako se je tako navadil snage, da je hotel imeti na svoji poste-Ijivi vsak večer novo prevleko. Kadar je videl, da mu niso bili dali oprane rjuhe, je potegnil staro s postelje, jo vrgel na tla in zabavljal tako neznansko, da ga je bilo strah poslušati. Pri jedi je posebno čislal dobre reči. Najrajši je imel pečenko. Ker se tepel, se je dolgo časa delal, kakor da Jaka vobče ne vidi. Več dni ga ni ne pogledal ne pobožal. Vsi so videli, kako je šlo to zaničevanje grešniku do živega. Potrt je bil, da nikoli tega, nič več se ni igral, nobena jed mu ni šla v slast, in ko mu je deček položil v skledico košček pečenke, se je ni dotaknil. Nazadnje mu je častnik odpustil in Jako je od veselja nad tem prevračal take kozolce, da so ga komaj ugnali. Ugriznil pa ni nikoli nikogar več. Še nekoga se je bil Jako z vsem srcem oklenil: mladega prašička, ki je tekal po dvorišču. Tega je ljubil menda nad vse. Če si mu dal kolača, je vali veseli in žalostni dnevi. Radi so ga imeli in dobro se mu je godilo, a vendar mislim, da je bil kdaj pa kdaj nesrečen. Kdo ve, morda bi bilo zanj bolje, da ga je častnik takrat pustil v domov. Kajti kakor ljudem, tako je tu-pragozdu in ga ni v nogavici odnesel di živalim najdražja na svetu prostosti meso v vročih deželah hitro pokvari, je prišla ta dobrota le redko na mizo in Jako je bil nanjo tem bolj pogolten. Nekoč so imeli častnikovi obisk; gostje so bili pojedli juho in kuharica je prinesla na mizo glavno jed — velik, slasten kos pečenega mesa! Častnikova gospa e že hotela vstati, da bi razdelila pečenko, kar plane izpod stropnega tramovja majhen škrat, popade pečenko in izgine, preden so mu jo utegnili vzeti. Bil je Jako! Zadovoljno se je držal za tram in tiščal pečenko k sebi, ne pazeč na omako, ki je kapljala od nje in gostom po oblekah. Tolikanj so se smejali, da tudi častnik ni mogel biti prehud na malega razbojnika. Kaznoval ga je sicer, a bolj radi lepšega kakor zares. Častnikovega sinka, ki se je z njim igral, je imel Jako zelo rad; tudi z gospo sta bila prijatelja, ker mu je zmerom dajala poslastkov; najrajši pa je imel častnika, in kadar je zunaj začul njegove ostroge, je pustil vse in mu stekel naproti. Da, kar ujezil se je, če si ga hotel v takem trenutku zadržati. Najbrže in maral, da bi častnik videl, kako se njegovo opičje srčece oklepa tudi drugih ljudi. Nekoč sta bila sinko in Jako vsa zatopljena v igro s kositrnimi vojaki. V tej zaverovanosti nista slišala častnika, ko se je vrnil domov in stopil v sobo. Šele čez čas ga je Jako opazil. V svojem presenečenju je ponorel. Kakor iz uma je podrl kositrne vojake in jel skakati po njih. In ne samo to: mahoma je planil na dečka ter ga grdo ugriznil v komolec. Častnik pa je bil kljub nejevolji in prepadenosti pameten mož. Namesto da bi malega neobrzdanca pre skrivaj odlomil košček, se splazil k prašičku in -mu ga po drobtinicah stlačil v rilček. A tudi za prašička ni smel nihče vedeti, da sta prijatelja. Kadar ga je kdo zalotil z njim, je v jezi pahnil cvilečo živalco od sebe in jo ozmerjal na vse pretege, kakor da mu ni prav nič do nje. Tako je živel Jako v častnikovi hiši precejšnjo vrsto let. Kakor pri ljudeh, so se tudi v njegovem življenju menja- Postojnski: Vse sem v redu prejel Odgovorim Vam v pismu! A. š. dijakinja: Upamo, da sri med tem že prejela knjigo. Spis »Vrnil se je« ni do-volj zanimiv. Le pošlji c priliki še kaj na ogledi B. Č. dijak R.: Tvoja pesem »Naša vojska« mi je bila zefle. zelo všeč in žal mi je, da je ne morem objaviti. Vsi čutimo tako, kakor si povedal v svoji pesmi Prosiš me, naj jo ocenim. Vidiš, v tem primeru se ne bi rad spuščal v siuhoparno kritiko. Res je, mnogo velja pravilna rima. oblika, jezikovno znanje — a kaj Ti pomaga vse to, če ni srce na pravem mestu! Ostani takšen, kakršen si, fant od fare zaveden, pogumen in ponesen. Prisrčno pozdravljam Tebe in vse Tvoje tovariše stric Matic Jutrovčki pišejo Spoštovani stric Matic/ Zelo rada prebiram »Mlado Jutro«. Vedno komaj čakam nedeljo. Čitam tudi rada druge knjige. Najrajši na svetu imam mamico, lepe knjige in mojega malega mucka. Najbolj Te pa prosim, da ne zavržeš mojega prvega pisma v svoj požrešni koš. Lepo Te pozdravlja Vera Ažman, uč. II. razr. osn. šole, Jesenice na Gorenjskem. «=>B0tC3«0BCD10»C- 1CD1C 1C IZ KRAJEV, KJER ŽIVIJO SLOVENCI Zgodba o brodniku Malnar iu O cerkvici sv. Danijela na volčan-skem polju smo na tem mestu že govorili. Nahaja se na desnem bregu Soče, nasproti Sodnice med Volčami in Tolminom. Stari očanci so vedeli mnogo povedati o zakladu, ki da je zakopan pod pragom cerkvice sv. Danijela O brodniku Malnarju, ki je tudi poskušal dvigniti zaklad, je znana naslednja zgodba: Ko pod Pršetovim klancem še ni bilo mostu preko Soče, so se potniki posluževali Malnarjevega broda. Brodnik je bil rajni Malnar. Nekega večera sedi zamišljen na brodu. Iz sna ga zdrami klicanje: »Hoj, brodnik Malnar, prepelji me čez vodo!« Malnar odrine z brodom na drugo stran. Nikjer nikogar. Jezen se vrne. Komaj pristane, zasliši zopet: »Malnar. hoj, Malnar, prepelji me čez vodo!« Zaman gre na drugo stran. Zopet se prazen vrne. Komaj pristane, ponovno zasliši žalostno klicanje. Zdi se mu. da kliče otroški glas: »Malnar, hoj, Malna-a-ar, prepelji me čez vodo!« »To pot grem zadnjič,« si misli, ko odriva brod. Pristane. Pod vrbovim grmom komaj zapazi malega, jokajoče-ga otroka. Posadi ga v čoln in odrine. Toda, kaj je to? Bolj ko se brod pomika proti sredini reke, težji postaja, reka vedno bolj deroča in otrok vse večji in večji. , Brod pristane. Brodnik se začuden ozre v nenavadnega potnika. Ko vidi njegov nebeško ožarjeni obraz, se zave, da je vozil samega Boga. Poklekne. Potnik vpraša: »Kaj hočeš za brodnino?« »Ker si vsemogočen, daj mi moč, da izkopljem zaklad pri Sv. Danijelu,« de brodnik. »Naj bo,« pravi potnik-Bog, »toda pri tem te čaka velika huda preizkušnja. Če vzdržiš, bo zaklad tvoj. Zakopan je pod cerkvenim pragom. Tam kopiji! Ko dokoplješ do njega, se ne daj motiti od prividov. Hiša ti bo gorela, žena vpila na pomaganje, otroci bodo jokali, živina mukala. Od Volč doli se bo pomikala proti tebi goreča kopa sena. Ti se na nič ne oziraj in kopaj dalje. Če prenehaš, bo tvoje delo zaman! Bog izgine. Drugi večer gre Malnar na delo. Ko i dokoplje do zaklada, se res pojavijo [ prividi: Hiša mu gori, žena prežalostno vpije na pomaganje, otroci jočejo, živina muka in doli od volčanske cerkve sv. Lenarta se pomika nroti njemu velika goreča kopa sena. Ne prenese tega. Vse prikazni ga tako presuneio. da vrže kramjp in hiti na pomoč. Tisti hip pogoltne zemlja zaklad. Ko pride Ma'nar domov, je vsa domačija tiha in pokojna. Zaklad pa še vedno čaka tam pod pragom cerkve sv. Danijela. Toni Hvala Svatba Miki Miške Princ Vej-Haj-Vej je pograbil meč in prisegel, da bo ubil strašnega zmaja. In ne samo ,da ga bo ubil, marveč mu bo odsekal glavo in jo prinesel samemu kitajskemu cesarju — Dovolj bo — je odvrnil cesar — če mi princs&š zmajeva prednja zoba. Pravijo, da mu molita iz čeljusti kakor dva ognjena klina. Tedaj bo pošast izgubila svoio moč, kakor če bi ji bil odsekal glavo. Princ je obljubil, da bo izpolnil željo Njegovega Veličanstva. Kaj je pogumnemu princu lažje kakor obljubiti, da bo izpolnjeval voljo svojega vladarja! Cesar je še enkrat dvignil desnico in zapovedal, naj pokličejo njegovo hčer. da bo videla junaka, ki je pripravljen podati se zaradi nje na tako nevarno pot. Princeska je prišla in zagledala junaka, ki se je podajal v gotovo smrt In rekla mu je: — Na dobro srečo, princ Vej-Haj-Vej!— Cesar je zadovoljen z odgovorom svoje hčere nazdravil princu in mu zaželel srečno pot. Tudi princ je dvignil zlato čašo, pogledal v črne princeskine oči in dejal: — Pijem v slavo, moč in srečo najmogočnejšega vladarja pod soncem!— In pred prestolom je zaigrala prekrasna godba in vitke deklice so pogumnemu princu v čast zaplesale najlepši ples. Princ pa je gledal črne princeskine oči in mislil na groznega zmaja Hu-Hu-Hu. Tretje poglavje Neznana miška pred cesarskimi vrati. Skrivni vhod v prestolno dvorano. Dve solzi nesrečne miške. Pred glavnimi vrati cesarskega dvora se je v istem času ustavila neznana miška, potna in prašna od dolge poti. Prav resno je zaprosila stražo, naj jo pusti pred cesarjevo obličje. — Hej, kdo je že slišal in videl, da bi miške obiskovale cesarja! — se je zasmejal vojak. — Beži od tod! — In ker je bil vojak pravi vojak, je potegnil težki meč in zamahnil z njim nad majceno miško. — Stoj, hej, kaj delaš! — je zavpila miška. Ali ne veš, da me s tem nožem Man J. Tavčarjeva: Biba in šola Biba: »Nič se nisem naučila, po zabavah sem hodila, meni vsaka je naloga, ooh pokora in nadloga.« Učiteljica: »Zopet zvezki so vsi prazni, tvoji redi so porazni, kdor se mlad nič ne uči, revež je vse žive dni.« Biba: »Šola meni ne ugaja, ročno delo mi nagaja, ooh in tisto pet in dve, meni v glavo kar ne gre.« Učiteljica: »Kaj pa misliš, Biba mala, saj boš zopet zaostala, v prvi razred osem let, boš hodila v klop sedet.« Biba: »Koliko še časa, prosim, v razred ta naj torbo nosim? Vse učenje mi preseda, prav posebno abeceda.« Učiteljica: »Še svarim te, Bi-ba, Bi-ba, v grmu raste zate šiba, ko boš z njo svoj del dobila, pa se rada boš učila.« Biba: »Mo-ti-te se gospodična, jaz sem dama že odlična, nov imam doma sa-loon, radio in gra-mo-fon.« Učiteljica: »Milostiva, oprostite, prosim, v šolo le hodite, vas na rokah bom nosila, v glavo učenost nalila.« f v Biba: »Proosim, to so moje želje, vedno sem vam na povelje, kar pri meni pozvonite, kadar v šolo me želite.« Nič učila, nič ni znala. Biba reva je ostala, šel na boben je sa-lon, radio in gra-mo fon. Križanka lahko posekaš? Spravi ga in vzemi tole... — In prebrisana miška je spustila na vojakovo dlan zlatnik. (Zlato je kakor dobra beseda — tudi cesarska vrata odpre.) In vojak je rekel: Če te spustim skozi glavna vrata, mi bodo odsekali glavo kakor petelinu. Povem ti pot, po kateri boš prišla najlažje naravnost v prestolno dvorano.— In ji je razložil, kako naj se zmuzne skozi kuhinjsko okno, od tam skozi luknjico med skrinjo 6 sladkorjem in velikim sodom z japonskim medom, nato po dolgem hodniku z mrtvaškimi podobami, potem skozi spalnico cesarjevega norca Lu-Tu-Tu, nato po ozkih skrivnih stopnicah, ki so bile znane samo kitajskemu vladarju in vsem prebivalcem Nebeškega kraljestva, nato po tretji podstrešni gredi v prvo nadstropje in tako bo prišla do luknjice, ki se nahaja natanko pod sobano, kjer je v tem času zasedal državni zbor in razpravljal o snubitvi princa Vej-Haj-Ve-ja.— (Dalje prihodnjič) n I8 1 6 | 7 8 9 10 I12 _ Vodoravno: 3. poljsko orodje, 6. pevski glas, 7 dekle ob poroki. 10. luč ju-goslovenstva, 11. ozka izhojena pot, 12 neodmtnska naklonitev Navpično: 1. oprijemalni, varovalni, rastlinski izrastek, 2. ploskev, ki nas nanjo priklepa težnost, 4 sladkovodna riba, 5. plačilno sredstvo, 6. knjiga zemljevidov, gorstvo v severni Afriki svila, metulj itd, 8. prometilo, 9. tekočinska posoda. Kraljestvo mode dvakrat več kakor nastrgane krompirjeve kaše. Premešaj dobro in tako naj stoji na smerno hladnem prostoru preko noči. Potem z rokami premečkaj vso kašo; med nenehnim mešanjem jo nato precedi skor sito. Ko sede gošča na dno, kar traja par ur, odlij čisto vodo, prilij sveže vode ir zopet mešaj in mečkaj s čistimi rokami nakar kakor prvikrat počakaj, da se napravi na dnu usedlina krompirjeve moke da potem čisto vodo zopet odliješ. Tako je treba usedlino, t. J. moko, vedno na novo s svežimi vodami izpirati a vmes vsakokrat počakati, da zopet sede na dno. Ko je moka popolnoma bela. odlij zadnj!krat vodo. odloči usedlino od sklede in lo z'oži na močan čist papir ali na gosto krpo ter pusti, da se na toplem mestu, kjer ni prahu moka dobro posuši. Docela suho mok" stolci v možnarju, presej Jo ln spravi v vrečico. Za jpolne psstave »Narišite vendar že nekaj tudi za nasi, ki smo malo bolj okrogle!« mi je oni dan prigovarjala malce debelušna gospa, ki se venomer jezi zaradi preveč vitko narisanih postav v modnih listih. Nič ni pomagalo, da sem ji razlagala, kako je moči vsako moderno obleko z malenkostnimi spremembami primerno ukrojiti tudi za boij polno postavo: tu ali tam pač izpustimo kako gubo. malo mani naberemo životek. zvonča-sto krilo poenostavimo in rahlo podaljšamo .. »Vse druge skrbi mi rojijo po gflavi,« ie dejala »Nikar da bi se še ukvarja.la s podobnimi umetni jami. Veste, kar t&k.-"no obleko narišite, da sc mi bo takoj podaia, ne da bi jo metra i a spreminjati.« Ustregla sem j: torej, njej in pa drugim niiVce okroglim gospom, ki očitajo modi Pspdlflai&ke blme Kako so If ; e te moderne b^uze, ki nam v zvezi s picprostirn temnim krilom lahko nadomestijo popoldansko in celo večerno obleko. Na vsaki izmed njih najdsmo kaj posebnega: tu nas očarajo kakor pri nar(Klnih no ah bogati široki rokavi, tam zopet dolg kazak, ki daje postavi posebno vitko linijo, ugajajo nam originalni trikotni a'' izbočeni žepki, široki pasovi v obliki šerpe ali pasovi zapeti z gumbi kakor mali stezniki. Moda o .^"-uje te elegantne bluze tudi z nežno prešitimi robovi, z drobnimi ažurji ali razkošno vezenLr-o v narodnih motivih. mačehovstvo, češ da so ji pri srcu le suh Ijate ženske. Kri'a teh »okroglih« oblek so malce daljša od kril. ki jih trenutno predpisuje moda. Saj veste linija ki podailj:a hkrati tudi zoži! Ta krila niso bog ve kako široka, p« tudi preozka ne. kaiti pre«/zka obleka učinkuje na polnem telesu naravno«*! izdajalsko... Evo treh modnih zapovedi, ki br jih morala upoštevati vsaka debelušna ženska: Varujte se preozk'h oblek! Odkla njajte prekratka krila! Bojte s« volikh vzorcev! In če smem dodati še iz svojega Ljubite preprostost' Kajti v preprosti glad ki ob'cki boste vselej učinkovale bolj mila dostno in tudi najbolj vitko. Kaj pravite na primer k dvodelni oble. ki, ki ima obliko klasično krojenega ko stuma z dokaj dolgo jopico? Spomladi brste taksno obleko nosile brez plašča in vam bo v po'ni meri nadomestovala lahek kostum, sedaj pa jo seveda lahko ob'ečete kakor vsako navadno ob'eko pod topli zim ski p:a:č. V do'gi. ozki vratni izrez ji pn-pnefe vložek iz bele srvile, iz belega platna ali iz belega pikeja — takšen vlo2ek učinkuje tukaj kakor lena b'uza Rever.ie okoli vratnega izreza lahko obložite z ža rnetom v barvi obleke ali 9 podobno svilo (I. skica). Posta o podaljša, zato tudi zoži dolga navpična linija, ki jo z dvoino prešitim srednjim šivom vnesemo v ob'eko. Eleganten je lahko dr-apiran vratni izrez s trikotnim vložkom iz blaga obleke. Dolgi rakavi sn, lahko nabrani ob za pest nrk i h (2. skica). Prav tako upošteva pokončno razdelitev ir, potemtakem zoženje postave obleka s tremi dr/gimi šivi in s koničastim vfložkom iz be'ega pralnega tvorih Obleko zapne-j mo spredaj z ozkim pasom iz blaga (3. skici). Močnim postavam se zelo lepo podajo letos moderne do!ge bluze brez pasu. Tudi tak:no bluzo razdelimo z dvema dolgima šivoma in jo po vsej dolžini za p nemo z drobnimi gumbki, ob vratu pa jo lahno naberemo in drapiramo. Bluza učinkuje izredno elegantno in jo zato nosimo k črnemu krilu popoklne a)li zvečer (4. sikica). Preprosta promenadna obleka -a močne postave ima kratok oplecek, ozke. pod ko m o* c i nekoliko nabrane rokave in z dvema gubama razdeljeno krilo Ob'cka je brez pasu, život ji zap-iemo dokaj nizko z gum bi iz biaga obleke (5. skica). h zmrznjenega kr^i ,e posebna ponosi odv*. a.neqa veds.v« Da-^O Veh,, »ega delu,e m.lo T bre> Za* ^.va,c odcasimno.roe. -ad^rmo fcjMUU Krompirjeva moka je posebno dobra in primerna za prirejanje raznih močnatih 1 jedi in sladic. Napravimo jo lahko doma takrat ko je krompir zrel in najbolj cenen. Malokatera gospodinja ve, da je krompir, ki je pozimi zmrznil, posebno dober za izdelavo krompirjeve moke. Krompir treba prenesti v zmerno topel, nikoli ne v gorak prostor, da se odtaja. Potem ga v hladni vodi operi in olupi ter ga na strgalnikii nastrgaj v večjo skledo, ki naj bo do polovice napolnjena s hladno vodo. Ko je nastrgan ves krompir, dolij še vode, da Jo bo Jedi Iz koruzne mske In zdroba Iz koruzne moke lahko marsikaj napravimo. Dobra moka ima prijeten vonj, pokvarjena pa zauderja po plesni. Dobro moko spoznamo, ako jo ščepec pokusLmo in Čutimo, da ni grenka Ker je sedaj na razpolago mnogo koruzne moke, naj sledi nekaj navodil in receptov za nekatere jedi. Predvsem treba naglasiti, da kotuzni zdi ob ln moka nista težko, maiveč lahko prebavljiva. Kdor ima slab želodec, mu ga koruza uravna Zato se nikari ne bojmo jedi iz koruzne moke in koruznega zdroba. pulenla. Koiuzni zdrob treba v pločevinasti posodi na milem ognju na suhem. t. j. btez vode, paliti dobre četrt ure; vendar mora biti kuharica pri tem uelu zelo pozorna, zdrob treba ve3 čas urno mešati eta izgubi vonj po surovem, nikakoj pa se ne sme zapaliti. šele ko je zdi ob sp.ažen a prijetno vonjav, ga zalijemo s slanim kropom, ki ga mota biti pribLžno še enkrat toliko kakor koruznega zdroba. Na eno mero zdroba torej ave meri vode Polento treba med kuhanjem skoraj ves čas mešati. Kuhana je v pol ure. Ako bi se med tem časom preveč zgestila, jo raz-mešamo z nekoliko slanega kropa in kuhamo Se nekaj časa. — 2ganci iz koruzne moke so tudi okušnejši. ako moko prej prav malo prepraži;.10. Kiopa naj bo za polovico več kakor moke Ker ni vsaka moka enako suha, je težko dolo.Mti natančno mero vode. Izkušnja izuči kuharico, žgan-ci se kuhajo okoli pol ure. Moko vsujevno v krop vso hkiatu, tako da se napravi velik cmok, ki ga posredi s kuhalnjčnim ročajem prevotlimo do dna lonca, da se krop polajgoma vlije piekc vsega cmoka in se torej tudi vrhnja moka kuha. Paziti treba, da ne jemljemo preveč voie, ker je škoda, da bi jo pozneje odlivali, saj nI čista, temveč se vedno nekoliko pomeša z moko. Ta moka gre potem v izgubo ako ne napravimo iz nje morda juhe po naslednjem receptu. Juha Iz koruzne m^ke. Zakuhaj koruzno moko na slani vodi, pn tem ves čas motaj z motičem. da se ne napravijo kepice; vretl mora približno 20—30 minut. Moke mora biti toliko, da je kuhana juha slična bolj redki kaši. V juhi razanešaj žlico presnega masla, z ..kar naj ne vre več Zelo Izboljšaš juho, ako narežeš vanjo kuhano kranjsko klobaso ali razmešaš v njej precej nastrganega sira. Tudi na suhi juhi (t. j. juha od prekajene svinjine) kuhana koruzna jrJia je okusna ln izdatna. Kakor iz koruzne moke napraviš juho tudi iz koruznega zdroba. Boljša je, ako zdrob prej pražiš v železni posodi, da zapiši, petenr. zalij z vrelo slano vodo ali juho ln kuhaj. Koruzni pt»žcnec. Ako ostanejo koruzni žgancl, otrde Zdrobi jLh; stresi na razbeljeno mast ali maslo, mežaj nepz-estano. posipaj s sladkorjem in cimetcm ln daj prav vroče na mizo z razredčeno češplje-vo ali kakršnokoli sadno irezgo. Grmada lz koruznih cmokov. Stresaj polagoma v liter vrelega mleka pol litra koruznega zdroba in kuhaj, da so zgosti. Ko se malo ohladi, napravi kakor šiške velike cmočke. Id jih polagaj na krožnik, da se popolnoma ohlade. Nato zloži v skledo plast cmočkov, ki jih posipaj z drobtinami ocvrtimi na maslu ali masti, pokrij to precej na debelo s povidlcm ali s kako drugo sadno mezgo in naloži nanjo zopet cmočke Drugo plast cmočkov potresi z rozinami, tretjo plast pa z osminko kg zmletega maka, pomešanega z rozinami. Vsako vrsto osladi s sladkorjem ln poškropi z raztopljenim mas'om. Dodaj Se košček masla ln peci četrt ure v pečici. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Novi orehi Posetnica Dr. Pino Zagorov Kolo Kaj Je ta gopod po poklicu? Enačba (a—b) + (c—č) + (d—e) + + (f —g) + (b —«) - * a = žensko Ime, b = kraj n» Rivijorl, c » pogrešek, č — reka na štajerskem, d = velik obrat, e «= mesto v Bo4gariji, f = lep travnik, g = vsebina pasti, h = slovenska goia, 1 = uničevalec divjačine, x * — pokrajina v Mali Aziji. Dopolnilni sa ... išče — .. stra — ... in°t — .. V°r — ... ovaina — p.. .. čilo — m° .. ost — c • • • rijo — . e .. Ij® — . ji. če — .. lodec — r.. elj — h ... .. nlca Namestu pik vstavi prave črke. da dobiš popolne besede. Novo vstavljene črke ti dajo upoštevanja vreden rek. Prepir pri vkuliavanju Tri ženske so šle na trg ln so Kupile skupaj večjo količino sliv ker so jih tako dobile ceneje Potem so sklenile, da jih bodo zaradi manjših stioškov tudi skupaj vkuhavale. Pri nakupu je plačala vsaka svoj del kupne cene Ker sta Imeli dve izmed njih plinski Štedilnik so se vse tri dogovorile, da bodo ugotovile porabo plina in stroške vkuhavanja na Števcu Prva ženska je kuhala od 7. zjutraj do 11 dcpoldne in je porabjla 3 kub m plina druga je kuhala od 1. popoldne do 6. zvečer in je porabila 4 kub m piina Skupno sta torej porabili 7 kub m plina in ker stane kubični meter plina 3 dinarje so bili stroški vkuhavanja 21 din. Tako je odpadlo na vsako gospodinjo 7 dinarjev Tretja ženska ki ni Imela plinskpga štedilnika, je torej plačala drugima dvema 7 dinarjev Prva ženska je j rekla, da bo razdelitev teh 7 dinarjev prav j preprosta ker je bilo porabljenih 7 kub m 1 plina tako da bo ona dobila za svoje 5 kub m tudi tn dinarje druga pa za svoie 1 4 kub m štiri dinarje Druga žensia pa i je rekla da bi bila pri takšni delitvi ona j prikrajšana. Beseda Je dala besedo in na- zadnje je nastal pravcat prepir. Kje je tičala napaka in katera ženska je imela prav? Skrit pregovor BEŽIGRAD — SEDMICA — DENARNICA — SOBOTA — LE VIN J A — PESNIK — DELAVEC — JALOVEC — NJIVA — ALBIN — EPIKA — SAMOTA. Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki ln sestavi lz njih pregovor. Pet fafeclk šest dečkov ima skupaj en kilogram jabolk. Slučaj hoče. da je jabolk pet in da so vsa enaka Najstarejši deček meni. da to ni nič hudega. Saj lahko pet jabolk razdele! Najpametnejši Izmed dečkov pa stavi za pogoj, da ne sme biti nobeno jabolko razdeljeno na več kakor tri dele in da sme dobiti vsak deček svoj delež v samo dveh koščkih. Najmlajši mora razdeliti jabolka tako, aa bo obecna pogojema ustreženo Kako je delil? Rešitev ugank je treba prsati do četrtka na uiredn štvo »Jutra«, "oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti orclii Skrit pesnik: Josip Stritar. P°scstnica: Prometni uradu k. Obratnica: Omara, trebuh, oblak nabor, žepar, udar. Praga Altal, narok, Cargo, Istra čelo — Oton Župančič. Koliko vr«t: Potrebnih je 20 vrat tn — to je večina reševalcev pozabila — vsaj ena vrata kj vodijo lz hiše. Domače živali: V hlevu je bilo pc 22 živali vsake vrste. Za prebrisane glave: Ko sta se oba v'a-ka srečala, sta bila enako oddaljena od Ljubljane Račun s črkami: število 2226 pomnožiš s 526 in dotiš 117C876 Vraza: Kad — ilo. karti 1«». Med reševalce je stric Matic razdelil Sest knj;žnih nag;ad Po eno knin:o revije »življenje In svet« dobe po žrebu nasednjl: Milan Bižal, Kamnik Mekinje 17. Frane Stepančič, Ljubljana VII. Jernejeva 7. Moj-zij Murovec, Jesenice, Tova:na »Savac, Mitja Gruden Beograd, Kraija Mitena 34 1 Mirni Mulej Mengeš 52 in Adalbert 1'irnatj Ljubliana Univerza. Ljubljanska nagrajenca nai -"ripneta nagrado v upravi »Jutia«. A. P. Cehov: • 't** lllfCO m smmc Na peronu Nikoiajevske železnice sta se arečaia prijatelja: eden debel, drugi mr-šav. Debel inko je pravkar pokosil na peronu in njegove ustnice, ki so bile še mastne, so se svetile kot sveže višnje. Ves je dišal po fieur d'orangsu. Suhec je pravkar stopil iz vagona .Bil je ves obložen s kovčki, zavoji in škatlami. Dišal je po kavi. Izza njegovega ramena je kuka'a suha ženica z dolgim podbradkom — njegova žena in do.g gimnazist s y.upiiiiru očmi — njegov sin. — Porfirij — je vzklikni! debelinko, ko Je bil zagledal suhca. — Ti si to? Golob-ček moj! Koliko zim, koliko let! — Batjuška! — je bil ves presenečen suhec — Miša' Prijatelj iz mojih otroških let! Od kod si se vzel? Prijate.ja sta se trikrat poljubila in se spogledala z očmi. polniim solza. Oba sta bila prijetno presenečena _ Mili moj! — je začel suhec. — Glej ne bi si bil mislil' Glej. kakšno presenečenje1 Nu. pa dobro se me oglej! Prav tak len lepotec .kakršen sem bil! Ah, moj bo- že' Nu, a kaj ti? Bogat? Oženjen? Jaz sem že oženjen, kakor vidiš ... To je moja žena Luiza. rojena Vanzenbah ... luteranka ... A to je moj sin, Natanail. učenec tretjega razreda Tole, Natania. ie moj prijatelj! V gimnazijo sva hodila skupaj l Natanail je maio pomislil in se odkril. — V gimnazijo sva hodila skupaj! — Je nadaljeval suhec. — Se še spominjaš, kako so ti pravili? Pravili so ti Heroetrat, ker si s cigareto prežgal kazensko knjigo, meni pa Efialt, ker sem rad tožil. Ha-ha .,. k-ikšni otroci smo bili! Ne boj se Natanja! Stopi bliže k njemu,.. In to je moja žena, rojena Vanzenbah ... luterfinka. Natanail se ]e zamislil in se »kril za očetov hrbet — Nu, kako živiš, prijatelj? — Je vprašal debeli in navdušeno pogledal prijatelja. — Kje si v službi? Ali si že doslužil? — Služim, mili moj! Ze drugo leto sem kolegijski assesor in Stanislava imam! Plača je majhna... nu, Bog z njo! Zena poučuje glasbo, jaz pa privatno izdelujem lesene doze za cigarete. Odlične doze! Po rublju jih prodajam. Ce pa kdo vzame deset ali več kosov, ta ima, razumeš, popust Prebijamo se nekako. Veš. bil sem v okrajni službi, zdaj pa so me prevedli sem za načelnika iste stroke... Tu bom službovaL Nu, kaj pa ti? Morda si že mestni, a? — Ne, mili moj, pojdi više, — Je dejal ! debelinko. Do tajnika sem se že prebil.. Dve imam. Suhec je pobledel, okamenel, a njegov obraz se je brž raztegnil v najljubeznivej-ši nasmeh; zdelo se je ,da so mu z obraza in oči sijale iskre. A ves se je naježil. sključil, zožil... Njegovi kovčki, zavežljaji in škatle so se naježili, pomračili... Dolgi ženin podbradek se je še podaljšal; Natanail se je vzravnaj in si zapel vse gumbe svojega plašča ... — Jaz vaša pre vzvišen ost... Zelo me veseli! Lahko bi rekel, prijatelj iz otroških let, in naenkrat ste poslau takšen veuuozl Hi-hi! — Nu, dovolj! — se Je namrščil debelinko — Cemu ta ton? Mladostna prijatelja sva — in čemu zdaj ta podrejenost? — Prosim vas ... Kaj vi... ae je zahl-hital suhec in se še bolj naježil... Dobrot-Ijiva naklonjenost vaše prevzvišenosti... Je kakor poživljajoča vlaga ... Tole, vaša prevzvišenost, je moj sin Natanail... žena Lujza, luteranka, nekako ... Debelinko kakor da je hotel nekaj odvrniti, b lice suhca je izražalo toliko spo-štljivosti, sladkobe in kisle vdanosti, da se je tajni svetnik obrnil stran in podal suhcu roko v slovo. Suhec mu Je stisnil tri prste, se poklonil z vso dolgo postavo, se zahihitai kakor Kitajec: »Hi, hi, hI«. 2ena se je nasmehnila. Natanail Je udaril z nogo ob nogo in »e odkriL Vsi trije so bili prijetno presene. čanL Vodoravno: 1. Siji J, 4. zvijača. 8. nordijsko moško ime, 11. divja Jeza, 14. gora cb albanski meji, 16. Lavalov nasledn!k, 18. bolgarski zunanji minister, 20. kratica humanitarne org:n'zaclje, 21. loža I1J, ! 71. numizmatika, 74. Joj, 76. Mlakar, 77. ! sarma, 78. Tamara. j Navplftn®: 1. Kasta v, 2. Oskar, 3. nart, 4. Ob, 5. rep. 6 Darej, 7. Aron, 9. Erol. 10. lirik. 11 oba. 12. da. 13. Avas. 14. maslo, 15. Altona, 18 Galapagos, 22. Brestova«, 24. Metuzrvlem. 26 Anti. 29 vrba, 32. Ea, 33. belin. 34 Natan. 36 no. 38. arterija, 39. nav. 40. Lot. 42 Tunizija. 43. pola. 44 ban-tam. 45 nositi. 47. raca, 48. Maksom. 49. no. 50. rt. 52 Marija 54. rt. 57 oc. 60 ori«, 61. ruta. 64. Bur. 65 Iza. 66 kam. 67. akt 70. H. 7L na, 72. Mr (=iniater). 78. Aai 75. or. DomaČe vesti * Svečana promocija na lju<>ijaiif»Kem vseučilišču. Kakor srna že zabeležili, je profesorski svet juridične fakultete na našem vseučilišču sklenil podelitj g. Ivanu Hribarju ministru v p., bivšemu dolgoletnemu zaslužnemu ljub'janskemu županu, častni doktorat v priznanje njegovih velikih zaslug za ustanovitev ljubljanska univerze. Svečana promocija bo v s:boto 15. t. m. ob 11. v slavnostni dvorani na univerzi. Promotor bo vseučiližki profesor g. dr. Pole. + Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Katja demetova in gg. Vlado VodOpivec, Dinko Podkraj§ek) Franc Jerovec in Viktor žibert vsi iz Ljubljane, Rudolf Jereb iz Novega mesta, Pra-njo Favlin iz Kranja, Milan Pavl°včič iz Brezovice in Vinko Pucko iz Ivanjcev. čestitamo! * Službeni list kraljevske ban;ke uprave dravske banovine z dne 8. februarja objavlja: uredbo o avtentičnem tolmačenju člena 9. odst. 1. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samo-unravnih uslužbencev: naredbo o kontroli uvoza nepredelanega kavčuka iz št 100/1, prečiščenega kavčuka iz št. 336. gum za avtomobilska kolesa iz št. 339 ter cevi in plaščev za pnevmatike iz št. 393/1 c uvozne carinske tarife: nravi n:k o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se b vijo z zavarovanjem pogrebn:h in bolniških streškev; podaljšavo veljavno ti pripombe za št. 177 uvozne carinske tarif?; prodajno ce^o kvasu in sr.remembe v sta-ležu državnih in banovinskih uslužb .nccv na območni dravske banovine. * Nevzdržne razmere pri gradnii ceste černuče--Domžale. Prejeli smo! Dela na cesti cd čmužk-ga mostu proti Domžalam se vrša že cd jesc-i in ves čas je cesta uradno zaprta za ves promet. Zapora je bila mišljena najbrž le za tranzitni promet, ker je trf.ko razumeti, na.i bi bili stanovalci ob sektorju, ki je v gradnji, in ob občinski cc-sti, ki se tu cdoepi, ter nimajo nobenega drugega dohoda do svojih biva liše, kratkomalo za dolgo dobo odrezani od sveta. Prizadetih je večje število kmetova'cev. ki ne morejo z vozovi do svojih njiv v času. ko jc treba nnvczii: gnelo. m pričfti vse ostalo poljsko delo, pa tudi vsi hišni posestniki in trgovci ob ccsti, ki noj bi vso to dobo ostali brez živeža in kuriva. Običaj je, da se vrše taka dela vedno le polovici cestišča, ostala polovica ps ostane lokaln?mu prometu, če je de'o res take narave, da je potrebna začasna zapora vsega cestišča, naj bi se določili določeni dnevi za neobhodno potrebni vozov-ni promet. Podjetje, ki gradi cesto, nikakor ni pokazalo kake uvidevnosti nasproti domačinom in je s tem povzročilo ž<* nekaj neljubih incidentov. Zato prosimo odločujočo ob'ast, naj ukrene, da bo ustreženo vsem. kollkfr se to da. — Pri7adp*'. * Dri mesranska šola v j? bila na r. cšnio občinsiee ud a 'e z odlokom ministrstva presvete II br. 31S35 z dne 10. I. 19'1 pretvori ep a iz mešane v deško. Na š:li ie v 2 razred h 83 dijak v, od teh ie covorečno izde'n'0 I ooll t.ie 62.9*/». Razve eijivo ie. da število d .brot-nikov šole vedno boli raste. Svoio posebno naklonjenost ii je izrazil g. Ludovik Pirnat. upokojeni katast. urad "ik s t m. da ji je poklonil krasen re':ef Kamni fkih planin. Odlitek ie izdelal akad slknr g. S;ane Cudrrman. Dalo ie sirol^cvnjašro in velike vrednosti G. R Ker ."m-ne. lastnik tnaovine z lesom in kamnom Da je izpopo!n'l mineraloško zbi ko z darom so ko-: v rudnin in kamenin. Oba gospoda sta s svojimi darovi šoli mnogo pripomogla in pokazala, da s 3 v Kamniku ljudje, ki jim i a uri srcu napredek in izobrazba mladine. * Proslava 70letnice Frora Fi-ž^arja v Zagrebu. Slovensko prosvetno društvo »Narodni Dom« v Zagrebu si je postavilo za cilj. da s svojim prosvetnim delovanjem pokaže Hrvatom in zagrebškim S oven-cem kulturne veličine našega naroda ter tako doprinese skremen de'ež h kulturnem zbližanju Hrvatov in Slovencev. Društvo organizira vsako leto nekaj veojih kulturnih prireditev. Lansko leto ie društvo priredilo lepo uspelo »Prešernovo matinejo«. Tudi letos ima na sporeda več prireditev. Ker praznuje te dni Fran S. Finžsar 701etnico rojstva, bo društvo v četrtek 13. t. m. ob 20. priredilo »Fin~gar-jev večer«. Uvodno besedo bo spregovoril predsednik društva g. Hinko Nučič. nato oa bo g. prof. Franc Poljane prikazal delo in pomen Frana S. Finžgarja za slovensko literaturo. Prireditev bo v društvenih prostorih na Tomislavovem trgu 19 II. Vstoo prost. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva! * Jugoslovanska umetnostna razstava v Budimpešti. Prejeli smo: Kakor sem osveščen z merodajnega mesta, ne ustreza dejanskemu stanju notica v »Jutru« dne 31. januarja. Za sedaj je to samo prizadevanje enega dela naših slikarjev, ki hočejo naoe-ljati vodo na svoj mlin- Do danes ni namreč še nihče poveril te naloge DSLU, ker je vsa zadeva šele v prvih pripravah. Nasprotno pa uradni činitelj želi sodelovanja obeh naših stanovskih organizacij: DSLH, kakor osrednje strokovne organizacije mladih slovenskih slikarjev in kiparjev umetniškega društva »Slovenski lik«, pa tu li neorganiziranih (predvsem kroga naših impresionistov). O vsem se bomo tedaj šele medsebojno dogovarjali. Rok za priprave pa je zelo kratek, do 22. t. m. Za »Slovenski lik« France Krajj. + Draždanska opera pride v Zagreb. Dne 2. in 3. marca bo v Zagrebu gostovala draždanska opera, 4. marca pa bo prirejen simfonični koncert. Orkester draždonske opere šteje 190 glasbenikov, med katerimi je več uglednih profesorjev. Ker pa v zagrebški operi ni toliko prostora, bo prispelo 84 glasbenikov, ki bodo z vserni solisti in zborom uprizorili »Kavalirja z rožo« in »Fi-delia«, tretji večer pa bo orkester podal skladbe nemških skladateljev. Draždanska opera pripelje s seboj tudi vse potrebne dekoracije in kostume. .^utziiice v gostinskih obratin. Po navodilu Banovinskega prehranjevalnega zavoda objavljamo: Gostinskim obratom je dodeljena na obratne nakaznice tako majhna količina moke, da komaj zadostuje za izkuhavanje toplih jediL Po določilu čl. 12. naredbe, s katero se uvajajo krušne nakaznice, so imetniki gostinskih obratov pod kaznijo dolžni oddajati kruh samo proti odrezkom uradnih nakaznic. Ker torej dobe gostinski podjetniki kruh od peka oz. od trgovca le proti odrezkom nakaznic, zato prosimo spoštovane goste, da upoštevajo naslednja navodila: Vsak gost je dolžan izročiti za vsak kos kruha pripadajoči odrezek krušne nakaznice. Gost, ki ne bi imel krušne nakaznice, aU je ne bi hotel izročiti, naj prinese kruh s seboj. Gost, ki ne bi storil niti prvega niti drugega, naj se zadovolji s postrežbo kruha iz same koruzne moke, ki je v prosti predaji. Uverjeni smo, da bodo spoštovani gostje pravilno razumeli ta apel ter blagohotno upoštevali predmetna navodila. — Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske hanovive. * Nov grnb. Po dolgem trpljenju je umrla su. Matilda Trenzova. vdova štabnega zdravnika Pokopali so jo na o~ko-pališču v St. Jerneju. Pokoini gos-e blag spomin žalujoč'm ca naše i'kreno so"a-Ije. * Smrt ge. L'ubrce Cvijič. V četrtek ponoči ie v Beogradu preminila srpr-ga pokornega Jovana Cvijiča. znanega znan- j stvenika Pokojna gosoa se ie rodila 1877 | v Beogradu in se ie leta 1911 tioros,1a j Vse življenje ie preživela t'ho v senci sla-j ve svcieea son^o^a. k; mu ie bila vrdno j verna tovarišica in sodelavka. Svoj d "m ! ie zaDu^čala le tedai kadar ie svoj ga j bolehnega soproga sorem'ia'a na njegovih i znanstvenih potovanjih Edino med ba1-| kansko in svet vno voino ie ga Ljubica j Cvijič pustila svoie oe»i:šče in dala svo-j ie moči na raToolaso domovini V neki j beograjski bolnišnici ie neeovala ran;ene | vojake. Tudi do smrti svoieea sonroga je j ga. Cvijičeva nadaljevala svoie korictno j skromno življenje. Neutrudliivo ie ure.a-! 'a beležke in rokopise rokoinega učenia-ka. ki i h bo sadai dobila Akademija znanosti. Blago pokojnico so včerai coaoldne ob veliki udeležbi občinstva pokopali. I Ohranjen ii bo len spomin. * Novica o očetovi smrti jo je strla. Te j dni je umrl v Zagrebu Emil Sikla, bivši ravnatelj filmskega podjetja v Novem Sadu. žalostni dogodek pa ni bil osamljen. Ko je bila o očetovi smrti obveščena njegova hčerka ga. Elizabeta, vdova Kvasova, ki že več let živi v Ljubljani, jo je novica tako prevzela., da se je zgradila mrtva. Pokojnega Emila Siklo so prepeljali z avtofur-genom v Novi Sad, kjer so ga pokopali ob veliki udeležbi občinstva. Ob istem času so v Ljubljani pokopali njegovo hčerko -> Vsa hrvatska mesta morajo ustanovi« J aprovizacijske ustanove. Kakor beležijo zagrebški dnevniki, je doslej na področju banovine Hrvatske organiziranih 25 prehranjevalnih ustanov, od tega samo 8 v mestih. V kratkem bo odrejeno da se morajo tudi po vseh ostalih hrvatskih mestih organizirati prekrbovalne ustanove, ker bo »Pogod« samo te zalagal z živežem, ne pa veletrgoveev in trgovcev. Nadalje beležijo zagrebški dnevniki, da izdelujejo pri ban-ski oblasti v Zagrebu naredbo, po kateri bodo vsi lastniki zemljišč, pripravnih za posevke kateregakoli žita, primorani, da v bodoče posejejo vso površino. Nobeno uporabne zemljišče ne sme ostati neizkoriščeno. Na ta način se bo zelo povečal donos žita. katerega zaradi današniia razmer ni mogoče uvažati v zadostni množini- * Da se mladina približa gledališču, je intendant zagielškega gledališča z nekaterimi kulturnimi društvi povabil hrvatsko omladino, naj se strne v posebna društvo, ki bi se imenovalo »Gledališka ©mladina«. Gledalska uprava je namreč sklenila, da tako organizirani mladini omogoči po najnižjih cenah obisk vseh gledaliških predstav. Pogostokrat je v zagrebških gledališčih nekaj praznih mest, ki se lahko za malenkostno vstopnino ponud'jo mladini, navdušeni za gledališče. Uspeh te nove pobude je bil prav lep. V novo društvo se je prijavilo okrog 1000 mladeničev in deklet v starosti od 16 do 22 let. Kar je dijakov in dijakinj, jim bodo direktorji izdali posebna potrdila, da smejo biti člani in članice tega društva. Tako dovoljenje pa dobijo samo oni. ki pridno študiralo. * Narodne manifestacije v skopskem gledališču. V četrtek ie b;la v Narodnem gledališču v Skonliu druga predstava igra »Za kralja in domovino«. Obe predstavi sta bili razprodani in ie med predstavama publika priredila navdušene manifestacije. Vzkl;kali so Ni. Vel. kralju in voj ki. v odmorih Da so na galerijah peli narodne pesmi. * Največja cerkev v banovini Hrvatom, bo poleg zagrebške katedrale nova bazfi-ka kraljice Hrvatov, posvečena Mariji Lurdski, ki jo bodo morda še letos dovršili v Zvonimirovi ulici v Zagrebu. Za zidavo zbirajo prispevke; največ je doslej prispevala ga. Jelka Harapmova. ki je umrla lani v marcu v Zagrebu Ker ni imela otrok, je zapustila novi cerkvi vso svojo zlatnino in polovico hiše v vrednosti 200.000 din. * Zagrebški žldje se želijo vaditi v Kmetijstvu. Okrajni odbor v Samoboru je prejel "prošnjo židovske bogoslovne občine iz Zagreba ,da bi dal v najem precejšnje zemljišče, ki pripada ondotnemu gospodarstvu Brezju. V ponudbi je navedeno, da želi židovska občina porabiti zemljišče za svoje potrebe v prvi vrsti za to, da bi se njeni pripadniki urili v kmetijstvu. Okrajni odbor se o tej zadevi še ni dokončno odločil. * V Beogradu so preteklo leto sezidali 447 novih zsrradb. Ako primerjamo gradbeno delavnost v preteklem letu z drugimi leti, vidimo, da ie zaostala in ie šele na sedmem mestu. Največ se je sezidalo v Beogradu leta 1932. in sicer 695 stavb v vrednost 261,448.244 din. Sledi leto 1927 s 692 stavbami v vrednosti 334,105.000, potem leto 1939 s 593 stavbami v rednosti 295,916.627. leta 1928 ie bilo zsraiemh 685 stavb v vrednosti 307,664.000. 1938 459 stavb, leta 1926 457 stavb in leta 1940 447 stavb v vrednosti 234.790.500 din. + Novemu Sadu spet preti velika pov<>-denj. Poročali smo o povodnjih na Madžarskem. Zdaj pretijo velike množine vode v gornjem tok« Donave tudi našim pokrajinam v* Vojvodini. Poročajo, da se led na Donavi v Madžarskem razprostira na daljavo 100 km. kar je zadržalo tok vode, ki se je potem razlila daleč naokrog. Pri Budimpešti Donava še narašča, pri Novem Sadu pa I vpada. Polagoma so začele plavati velike množine ledu po Donavi, ki pa še niso prispele do Novega Sada. če se bo lei polagoma talil In bo voda v redu odtekala, ne oo hujših posledic. Ce pa nastopi nagla od juga, utegne Novi Sad z okolico spet doživeti nesrečo kakor lansko pomlad. Nasipe aaglo utrjujejo. e*ez te ti* 3Ai£osT.\ OTUOH* ^ DROGE R I0 A An c Za obletnico smrti ge. Marte Frell-hove. Tako nepričakovano si se poslovila od nas. Z nasmehom svojih malih usten si nas zapustila in odšla v neznane kraje. Mnogo se je spremenilo pri nas odkar te ni. Dom je prazen, mrzel in pust, odkar nI v njem tvojih božajočih oči, toplih besed ... Delo ie bilo tvoje življenje, težko delo brez počitka. Storila si več ko zmore žena, prenašala si težje breme; kakor ga zdrži mož, toliko trpljenja zmore le — mati. Nesebično je bilo tvoje trpljenje, nesebična je bila tvoja ljubezen do otrok, družine. Nisi zahtevala plačila, zato si se odmaknila daleč od nas ... Mati! Vrni se v naš zapuščeni dom, da bo mogel spet odpreti Soncu vrata na stežaj. Spet bo naš domek topel, spet bodo vzklile rože na oknih. Pridi, da te bom mogel spet klicati z blagoslovljenim imenom — mati, mamica, tolikokrat izgovorjenim v najlepših Časih otroške prešernosti in v mračnih dneh mladosti. Mati — najslajša beseda, ki razveseljuje v tugi in grenkobi, beseda, ki te spremlja kakor blagoslov, popotnika skozi te pokrajine prostrane. Vrni se! Čaka '.e zapuščeni dom. — Emil. * Velika slovenska maškarada v Beogradu. Preteklo soboto ie Društvo Slovencev v Beogradu priredilo veliko maškara-do, ki ie po svo.ii širokop'težnost i. originalnosti in reprezentativnosti presegla vse dosedanje maškarade beograjskih Slovencev. Maškarada se je vršila v Inžen er-skem domu. ki slovi med naiodličnejšimi beograjskimi prostori za prireditve širšega obsega. Dvorana ki more lahkotno sprejeti vsa i 500 liudi. ie bila to pot na- | bito polna Med publiko ie b;1o v:deti j mnoge odlične Slovence Iz Beo~rrda. j Okrasie ie bilo obilno in ie skuDno z re- j predmete. Retfektanti z vsaj dvoletno prak vijo mask in nekaterimi originalnimi to- i so in z opravljenim državnim strokovnim čkami naDravilo zares leno razooloženie. izpitom pri ministrstvu za gradbe naj se VSI NA PLES godbe »št. Jurij« 9. t. m. popoldne Gasilni dom — Ponova vas, p. Grosuplje o— Drž. tehniška srednja šola * Ljubljani bo predvidoma potrebovala strojnega inženirja ket učno moč za obče in strokovne Društvu Slovencev ie treba nriznati. da v naslednjem času stori vsv da bi slovenske orireditve v Beogradu bile na dos+oini višini in dovolino reorezentativne Da 1e v tem Društvo Slovencev v veliki meri usnelo. vidimo že Iz tega. da so slovenske nrireditve v Beogradu vedno boli pri-liubliene med Srbi in da iih sledni5 radi in v vedno večiem številu noseča !o. + Dan razmišljanja o usodi Evrope. Danes bo molitveni sestanek bratstev kr®čan-§ke zajednice iz čačka in okolice. Sestanku so dali ime dan premišljevanja o usodi Evroroe in bo imel širši obseg Poleg li^ur-gije in pridige, ki jo bo imel škof dr. Nikolaj. bodo popoldne tudi razna predavanja. + Slab uspeh na gimnaziji v Prištini. Zaradi sedanje vojne in zakasnitve pouka, ki se je prjčel šele 24. oktobra, ko je bilo rgrajeno novo šolsko poslopje, je na pri-štinski gimnaziji velik del dijakov vzel to za vzrok, da se niso učili tako. kakor v drugih letih. Iz gimnazije je bilo po prvem polletju odstranjenih 84 dijakov od 1. do 6. razreda. V bojazni pred domačo kaznijo je 10 dijakov pobegnilo Iz Prištine- Nekaj so i;h orožniki že vrnili staršem, za nekaterimi pa še vedno poizveduje mestna policija in orožništvo. osebno iavijo pri ravnateljstvu zavoda med ura nimi urami do 28. februarja POZOR prireditelji predpustnih zabav! Novo došJc nad 300 najnovejših vzorcev mask — Konfeti. serpentine. Domblee, balončki, Kotiljoni lampijončki. Klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikah in velikostih, v veliki izbiri, tudi v Komisijo! Uhogreln dospeli! - Se priporoča: BAZAR FOTO HH K1ST, Lojze Šmuc, Ljubljana Prešernova ul. 9 poleg glavne pošte. u_ Por°ka. Včeraj sta se, poročila ob 18 uri v farni cerkvi sv Petra g. Milan Ja-ger, lastnik tvrdke »žima«, sin uglednega cbrtnika-tapetnika in posestnika g. Pran ..a Jagra, in privatna uradnica gdč. Krista Titnikova, hčerka '-'elovodje tvrdke Dukič g. Jožeta Trtn ka Mladoporočencema raše iskrene čestitke (—) IZ LASTNF EDILNirE KUPITE MAJCEN E)t 1 Rl ,2IM,V OO tO. VETSKA c I * Sto tisoč din nagrade p°nuja Hstcmu, ki mil dokaže -krivdo Politična nasprotja večkrat privedejo do dejanj, ki b; jih sicer ljudje ne delali. Razprava pred okrožnim sodiščem v Požarevcu proti banskemu svetniku in bivšemu predsedniku rašanske cb- Cre/plačni večerni FOTO-TEČAJ prireja tudi letos Soto&ro§2riJa ,.Hcnnesw Vpisovanje v drogeriji do 13. febr. Začetek 13. U. ob 20. Vodslvo tta KlemCnčičCvi razstavi. Kdor še ni utegnil ogledati si kolektivno razstavo Frana Iliemcnčlia v Jakopičevem ^ x __ . .. . ji«*! ^ i*i paviljonu, naj to stori danes. Imel bo naj- čine Dušanu Djorajeviču je dobila te dni | Jnedejjs4 „žitek Ob 11. bo na razsta- svoj epjlog. O pa cč eni Dušr.n Djordjcvič jc v/votlll prof Ivsn Vavpotič. vlomil tnčbn nroti e rlr-n icmn ra^anskemu i __________ JAMA MADELEINE diplomirana tera-peutlnja 'za govorilne, glasov«« in dihalne motvje, deluje na državni šolski polikliniki. Ordinira v hotelu »Slon« v torek, četrtek, petek od 11. do pol 13. vloži! tožbo proti £ jdnnjemu ravanskemu županu in nekatf '-j njegovim tovarišem, čei da so gjt pr. 1 so- i%em po nedolžnem krivili. Obenem z vlrž.tvijo tožbe je I' -šan razpisal 10C.0C0 t.in tistemu, ki mu dokaže krivdo za dej on je, za katerega je bil obtožen. * Delavec je padel v globok vodnjak. V vasi Topoiovcu pri Vrbasu na Hrvatskem se :e smrtno ponesrečil 371etnj delavec Franjo š k vere iz Crkveine. Urejeval je u— »Vis°ko pesem«, dramo like Vašteto-ve iz Prešcnvjvcga življenja bodo ponovili v šentjjkoV-sXem gledališču drevi ob 20.15. Pri predstavi socjeluje preko 40 oseb. Za precsl^.vo rc-pio^ane. Kupite vstopnice že ost*lim delavcem, naj ga dvign:jo. Vsedcl se je v čebe-. v katerem se je bil prej spustil v vccjrak. Delavci so v^ekM in sta I do 17. ter eno uro pred začetkom, manjkala lo še ova metra, pa bi b.l f.kvo. c na varnem. Toda nesreča je hotela, da se je utrgala vrv in je ečni škvero P?del z višine 22 metrov nazaj v vodnjak. Dobil je teka hude poTkodbe, da so ga vsega okrvavljenega komaj potegniU iz vodnjaka in ga prepeljali na kliniko v Zagrebu, kjer je izdil.mil. ^ Z — *-.* Ob Stmžerct^cevnlci (Spominu dvorne dame f.Iirke Grujičeve) Od štiridesetdnevnici sm.ti dvorne aa-me ge. Mirke Grujičeve se je ljubljansko Kolo jugoslovanskih sester toplo spominjalo pokojnice. ki je tudi med ljubljansk:m članicami uživala neomejeno spoštovanje Čeprav je ga. Mirka Grujičeva odšla v večnost v starosti 71 let, je njena izguba v današnji dobi tem občutnejša, ker .ie treba povsod poprijeti in pomagati narodu. Ga. Mirka Grujičeva je bila predsednica zaslužnega Kola srbrkih sester, dejavna članica glavnega odbora Jugos^van-ske unije za zaščito dece in mnogo drugih človekoljubnih in narodnih društev. Izhajala je iz stare ugledne družine, ki je dala srbskemu narodu in Jugoslaviji vrsto oficirjev, junakov, diplomatov in dvorja-nikov. 2e davno pred vojno je tudi ga. Mirka pokazala, da tli v njej vnema velike nacionalne delavnosti. 2e leta 1912. je stopila v Kolo srbskih sester in je bila v balkanski vojni bolničarka V pričetku leta 1914. je bila poslana v Južno Srbijo kjer ie s predstavniki Narodne odbrane organizirala nove odbore. Kola srbskih sester in se je vsestransko trudila za narodni dvig Južne Srbije. Ob nričetku svetovne vojne ie vodila ta^ni5*vo i" sk^di-šče Kola v Nišu, potem je morala peg z vojsko in narodom čez Albaniio, prestaja je mnogo tegob, vendar je srečna prispela v Solun in potem v Atene. Leta 1917. je odpotovala v Haag, kjer je organizirala pošiljanje paketov srbskim beguncem in ujetnikom v Nemčiji. Avstriji in Bolgariji. Po vojni je pred vsem obnovila Kolo srbskih sester in uredila Invalidski dom. Leta 1925. je bila imenovana za dvorno damo kraljice Marije. S kraljevskim Darom j» bila vse!ej na notovaniu in ie kot priča marseiske žaloiere prva prižgal svečo ob'pokojnem ViteSkem kralki. S svojim delom ln zgledom si Je zaedtovila ne» 19. uri v kemijski dvorani L drž. realne gimnazije v Vegovi uUci. Predmet predavanja: Sadni izbor za male vrtove * posebnim ozlrom na podnebje Ljubljan? ui ■jene okolice. * skloptičmml slikami. Predava upravnik drevesnic Kmetijske drufifc« g. Breceljnik Ivan. Vstop pro«t. a— Osmla nalivna pere"« dobite v papirnici M Tičar, Ljubljana, fielenburgova ulica 1 in Sv. Petra cesta 26. (—) ZVOČNI KINO SOKOL — ŠIŠKA V 8ISK1. telefon 41-79 Velika ljubavna drama GOSPA JUDITA V gl. vi.: Bette Daviš, George Brent. Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9., jutri ob 7. in 9. uri — v torek ofc 7. in 9. uri. Prihodnji spored: v soboto 15. H. ROBIN HOOD od 15. — 18. H. 1941. KINO MOSTE Danes ob 14.30, 17.30 in 20.30, jutri ob 20. TRIJE LEGIONARJI U. del JEKLENA ARMADA Georg Brent, Oiivia de Havilland. — Akrobacije v zraku — Bombniki! Strmoglave!! u— Jugoslovansko kirurško društv°. sekcija Ljubljana, bo imelo v torek 11. t. m. ob 18. strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani-Spored: predavanje: primarij dr Leopold Ješe: O blefrroplastiki. Asistent: dr. Slavko Preveč: Demonstracije. Pustna sobota 22. februarja mašks^ada So&cla l na Tabora u— Teden vzgojnih večerov za starš® na Viču. Pedagoško društvo v Ljubljani bo priredilo pod okriljem Drž. ljudske šole na Viču teden vzgojnih večerov za starše. Spored predavanj bo nasleden: ponedeljek 10. t. m. dr. Franta Mis »O slabotnem otroku«, torek 11. t. m. prof. A. Cernejeva »Vzgoja v družini«, sreda 12. t. m- prof. R. Kobilica »Vzgojno sodelovanje šole in doma, četrtek 13. t. m. dr. Kr. Brenkova »Časopisi, gledališče, kino in mladina«, petek 14. t. m. prof. V. čopič »šport, igra in delo«, sobota 15. t m. Fr. Brenk »Pomoč otroku pri poklicni izbiri«. Predavanja bodo vsak večer ob 8. uri v telovadnici drž. ljudske šole na Viču. Vabljeni vsi starši ljudskošolske in meščanskošolske mladine. Vstopnine ni. Naročite revijo rLJUBLJAMSKI ZVON"! u— Dr. tVUhelm Althaus, ne AlthanS, bo imel 10. t. m. recitacijski večer v Ljubljani. V tam smisiu je treba popraviti napako tiskarskega škrata v sobotni kulturni u-briki. u— Ljudska univerza, mala dvorana Filharmonije, K°ngre»ni trg. V sredo 12. t.,m. ob 20. bo pokazal svoje barvne posnetke pod devizo »Izbor planinskega cvetja« univ. asistent g- Janko Brane. Dopolnilno tolmačenje k slikam bo imela ga. prof. Eeta Hu-čalesova. y.O)VplLE|l REPREZENTANČNI • i u— Klub izložbenih aranžerjev v Ljubljani, sporoča vsem članom, da bo 9. redni občni zbor 27. t. m. ob pel 20. v sejni dvorani Trgovskega doma. Gregorčičeva ulica. Dnevni red običajen. Za člane prisotnost obvezna. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor eno uro pozneje. Odbor. (—) u— Podpornemu dnišlvu za gluhonemo mladino so darovali: Vera dr. Papeževa v spomin obletnice smrti nepozabnega soproga in društvenega predsednika dr. O. Papeža 300 din, neimenovan dobrotnik iz Kamnika namesto cvetja blagopok. ge. F. Zupanovi 100 din, ga. Zinka štorova iz Ljul: liane 100 din, neimenovan dobrotnik iz Kaštelov pa v Sklad Doma gluhih 100 din. Vsem skupaj prisrčna hvala! Za dotna kuhano milo prodaja lažni kamen in ostale dodatke drogerija Kane Ljubljana — židovska al. L Preizkušeno navodilo na razpolago u— Šolski plesni turnir za prv^nstv0 Ljubljane se bo vršil v t°rek 11. febr. ob 20. uri v v«liki dvorani Kazine med plesno vajo Jenkove šole. Vsi obiskovalci ljubljanskih plesnih šol in tečajev se vabijo k pose-tu In udeležbi. Prijave tekmovalnih parov za začetniško tn nadaljevalno skupino v plesih Swing-Step, Tango in Angl, valček se sprejema še do torka ob 21. uri pri mojstru Jenka v Kazini. (—) u— Swing-step in četvorka se prične poučevati ta p°nedeljek ob 20. v začetni-feko-nadaljevalnem tečaju Jankove S°le ▼ Kazini. (—) u— Grafol<>g Rarmab sprejema obiske v hotelu »Soči«. (—) o— Sokol Ljubljana n. priredi na pustno soboto, dne 22. februarja mašk&rado v vseh prostorih dama v Trnovem. (—) u— Zveza blagajniških zdravnikov vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo ▼ nedeljo 16. t, m. ob pol 16. url v klubski sobi »Zvezde«. (—) o— Pokojninski zaklad za zdravniške vdove hi sirote v Ljubljani vabi svoje člaa$ na občni zbor. ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 18. v klubovi sobi kavarne »Zveede. o— Lovsko društvo Ljubljan« bo imelo svoj redni občni zbor 17. februarja ob 20. url v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani. (—) DANES Na drsališču SK Ilirije Prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju Do 10. obvezni liki — 10.30 do 12. prosto drsanje Odbor Glasbene Matice ljubljanske razpisuje mesto honorarnega učitelja klavirja na šoli Glasbene Matice. Mesto je začasno ln traja namestitev do konca šolskega leta 1940/41. Nastop službe 20. februarja t. i. reflektanti morajo biti najmanj absolvent siednje glasbene šole, prošnje opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti se vlože čo 16. t. m. na odbor Glasbene Matice v Ljubljani. (—) n_ Angleško društvo v Ljubljani vabi na predavanje v angleščini, ki ga bo imel v ponedeljek 10. t m. ob 18. v beli dvorani hotela Union g. Anthony Robinson o zanimivi temi »Nameščenski družabni klubi v Angliji«. O_ »Merkur«, društvo trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Ljubljana, sporoča članstvu, da se je preselila poslovalnica iz prostorov na Aleksandrovi cesti 5 v nove prostore v Beograjsko ulico štev. 4 11. (za bežigrajsko gimnazijo poleg Ravnikarjeve parne žage). Uradne ure do preklica vsak delavnik od 12. do 15. Telefon 40-72. (—) u_ Pred tatovi ni va"'::i nobena reč. šofer Josip Krn:čar si bo zapomnil, da človek v mectu res nikoli ni varen pred dolgoprstneži. Pred dnevi se je ustavil s tovornim avtom pred kavarno Evropo na Gosposvetski cesti in odšel po opravkih. Njegvo odsotnost pa je izrabil drzen tat, vlomil v kabino avtomobila ter odnesel zavitek galanterijskega blaga, vrednega okrog 2000 din. last Delavskega konzum-nega aruštva. Stanovanje odvetnika dr. Albina Kandare.a v škrabčevi ulici je ob skal tat in odnesel par rjavih zimskih čevljev, par visokih čevljev na gumbe, večji kos damskoga modrega volnenega blaga, žensko haljo z rdečimi pikami, dve blazini, nekaj posteljnega perila in še več drugih reči. Z vrta h;še št. 17 v Apihovi ulici je nekdo odnesel Mariji Lebigmanovi več kosov perila v skupni vrednosti okrog 500 din. Za 4C0 din perila je bilo ukradenega Francu Kutinu z dvorišča v Lav-ričevi ulici 9. Tudi posestnica Marija Gr-dadnikova, stanujoča na Ilcvskem štra-dc-nu 37, je prijavi'a, da ji je tat odnesel z dvor šča več rjuh ter nekaj moškega in ženskega perila, vrednega pieko 500 din. V Ciglarjevi ulici 1 se je podjeten tat splazi' ponoči na podstrešje ter ukradel 2C00 din vredno veliko vojaško plahto, ki je bila zdaj last prevoznika Leopolda Kosa Ukradena plahti ima napis »Dravsko interdnntsko slagalište« ter ima na robovih državni grb. Iz stanovanja Mihaela Tudžine v Gledališki ulici 12 je bfo ukradenih por novih rjav h čevljev, par sandal, oljnata sika na črni svili z zlatim okvirom in lesena tasa s črnim okvirom Tu-dž na je oškodovan za preko 1000 din. V vlaku, med vožnjo od rta ihenburga do Ljubljane, je bila Bened ktu Kušarju ukradona rjava aktovka, v »-at-:ri je 'mel fotografski aparat na plošč-* s 4 kasetami. pokrom an stativ. 10 gramofonskih plšč. žarnico, novo lečo ter nekaj drugih predmetov. Kušar je oškodovan za 1800 GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠE& BEETHOVNOVA UL. 14, javlja izid žrebanja z dne 8. februarja V. razreda 41. kola. DIN 200.000.— št. 21351 DIN 100.000.— št. 21287 DIN 80.000.— št. 54519 DIN 60.000.— Št. 19407 97042 DIN 50.000.— št. 33»>37 59481 DIN 40.000.— št. 9452 72762 DIN 30.000.— št. 2360 9905 DIN 24.000.— št. 36455 45872 65788 69630 74461 DIN 20.000.— št. 2630 58305 64223 DEN 16.000.— št. 27539 48108 65235 85580 DIN 12.000.— št. 2337 16531 26365 34411 59707 69038 PO DIN 10.000.— 1172 1736 10771 13128 18047 19798 23047 36629 49509 52600 56555 64259 67163 67303 69804 74025 PO DIN 8.000.— 6708 14755 15416 19077 22029 80375 34366 34368 50738 60028 61S95 62839 68553 71705 77234 79700 85712 88304 92578 94557 97416 99562 99781 PO DIN 6.000.— 1498 4180 7425 15839 16626 20729 23549 23793 25803 27181 37034 400S2 65538 67636 69163 71064 77539 78420 84187 88182 96185 PO DIN 5.000.— 6706 23721 25370 26162 29573 32754 38103 41421 41852 51549 617S9 62736 64227 63393 69740 73156 75143 76269 91331 95484 PO DIN 4.000.— 6182 7695 14845 15202 15786 16427 18613 21Z07 21735 2S763 27732 43260 44584 47087 51691 55433 55862 58030 61146 61551 63645 65895 65786 67753 681S1 68314 69523 78757 81640 82413 84341 86344 88715 89211 90144 91815 92636 93713. Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javljeni telefonično, eventuelna pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo v ponedeljek, dne 10. februarja. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče« naj srečke takoj predložijo v izplačilo. Novim naročnikom so srečke še na razpolago. u— Spet tatvine koles, z dvorišča trgovske šole v Gregorči5i/i ulici je bilo ukradeno 1.600 din vredno kolo znamke »Diamant« Dušanu Uraniču. Iz drvarnice na Vodnikovi cesti je iz^p v-lo trgovcu Antonu Kušarju črno pleskanj žensko kolo znamke »Elektra«, vredno 1500 din. Adol-ri S.f, ano kolo znamke j Pariz«. Iz Celja e— Proračunska seja mestnega sveta bo v petek 14. t. m. že ob 17. in ne kakor sicer ob 18.30. e— Opozorilo gostilničarjem. Dogodilo se je. da so gostilničarji zahtevali tudi od svojih stailnih abonentov, ki dobivajo hrano brez kruha iz gostilne na dom večino krušnih kart ko bi imeli kvečjemu pravico v takih primerih zahtevati četrtino kart. ker bi abonenti sicer ne imeli dovoij kruha za lastno porabo. Da ne bo nepotrebnega razburjenja m škodše. apeliramo na gostilničarje, da pokažejo v teh težkih časih uvidevnost in da ne prihajajo s pretiranimi in neupravičenimi zahtevami. e— Planinski dom pom Tovstom. Celjska »Nova doba« objavlja: I. zlet slovenskih smučarjev pomeni za Celje športen dogodek prvega reda m nedvomno veliko počastitev Celja, katere se naj naše mesto tudi v vsakem pogledu izkaže vredno Smučars/ki svet iz vse naše ožje domovine bo cb tej priliki videl tudi nedograjeni planinski dom pod Tovstom ob stari Celjski koči. ki bo v teh dneh morda vendarle dokazala našim merodajnim celjskim očetom, kako prav so imeli vseh zadnjih pet let. da še niso dogradili modernega planinskega doma pod Tovstom... Lepim in sladkim besedam ki bodo v teh dneh gotovo mdi izgovorjene, bo nedograjeni in razpada |oči pianinsiki dom vidno dodal svoj komentar e— Umrla je v petek v celjski bolnišnici v 47. letu starosti ga Marija Papeževa, roj. Flajsova žena gostilničarja in posestnika iz Boštan>a Pokojna ki je bila vzorna žena in izredno skrbna mati, zapušča moža ter dva »ina in hčerko. Truplo so prepeljali iz Celja v Bosta nj kjer bo pogreb danes ob 16 iz hiše žalosti na tamkajšnje pokopališče. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Pogreba g. Balda Detička, uradnika Celjske posojilnice d. d., ki je bil v petek ob 16. na mestnem pokopališču, so se udeležili člani upravnega sveta in uradništvo Celjske posojilnice, zastopniki drugih denarnih zavodov ter številni pokojnikovi prijatelji in znanci. e— V celjskem gledališču uprizori dramski odsek Zveze slovenskih skavtov Iz Ljubljane drev ob 20. burko s petjem »Pardon. pomota i a, k, jo je napisal in re-žiral Silvo Pajk e— Burko s petjem »Habakuk«, delo celjskih rojakov dr. Rudolfa Doboviška in Radovana Gobca, uprizori mariborsko Narodno gledališče v torek 11. in sredo 12. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Obe predstavi sta izven abonmaja. Vstopnice za prvo predstavo so razprodane, za drugo predstavo pa je v predprodaji v Slomškovi knjigarni še nekaj vstopnic na razpolago. e— V ciklu zdravstvenih predavanj na ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. v risalnic meščanske šole zdravnik dr. Drago Mušič iz Celja o temi »Kaj vedo ljudje premalo o nalezljivih boleznih«. Zanimivo predavanje bodo spremljale sikiop-tične slike. e— Celjani, ne pozabite! Tudi letos bo priredilo Sokolsko društvo Celje I. svojo III. tradicionalno maškarado v soboto 15. t. m. v Sokolskem domu v Gaberju. Radi preranega zaključka začetek točno ob 20. Za najlepše maske krasne nagrade! Prvovrsten jazz! Vljudno vabljeni! (—) e— Hodnik za pešce ob državni cesti v Gaberju mora po sklepu mestnega sveta vzdrževati in čistiti mestna občina. Tega sklepa pa še vedno ne izvajajo. Tako n. pr. ni nihče očistil na novo zasneženega hodnika. Ce velja ta predpis za vse hišne posestnike, mora veljati tudi za občino. Ob tej priliki ponovno opozarjamo hišne posestnike, da morajo skrbeti za temeljito čiščenje in posipanje zasneženih odnosno zaledenelih hodnikov za pešce pred svojimi poslopji in posestvi. e— Nepošteni perici. V nekem velikem podjetju v Gaberju pri Celju sta bili kot perici zaposleni 36-letna Helena K. in 30-letna Marija K. iz Gaber)a. Ko sta hodili prat v podjetje, pa sta začeli krasti perilo ln ga odnašati domov. Tako sta pokradli za 2.000 din perila. Te dni je policija izvršila preiskavo v njunem stanovanju in našla vse ukradeno perilo. Storilki so prijavili sodišču. Iz Maribora a— »Sedmi križ« si je nadel nestor mariborskih poročevalcev in novinarjev g. Franjo Pire. Kdo bi mu jih prisodil? Na sveti večer 1940 jo je mahnil v najhujšem snežnem metežu, kakor vsako leto, k Mariborski koči. Vsak dan v največji vročini ali najhujšem mrazu jo ijiahne na Kal varijo krmit ptiče. Je vegetarijanec, vnet planinec, prijatelj živali, želimo, da bi si tudi nadaljnje »križe« nalagal z mladostno či-lostjo, ki ga odlikuje ob prevzemanju sedmega »križa«. a— ostavko na župansko meto je podal limbuški župan g. Avguštin Javnik, ki ie županoval od 1. novembra 1936. a— Mariborski delovni trg. Za takojšnji nastop išče Borza dela 12 do 15 tkalcev z dveletno prakso. a— Deputaeiia mariborskih »avarisarjev se bo oglasila jutri pri banu v Ljubljani ter se zavzela za to. da se dovoli mariborskim kavarnam in barom izjemno podaljšanje policijske ure. a— NedelJa v gledališču. Danes popoldan »Cigan baron« ob znižanih cenah, zvečer »Dva tucata rdečih rož«, a— Limbuški šolarji priredijo danes v Sokolskem domu »Triglavsko rožo«. a— Prvaka beograjskega baletnega ansambla v Mariboru. Prvič obiščeta Maribor prvaka beograjskega baletnega ansambla prima balerina ga. Janja Vasilje- ▼a ln šef baleta g. Anatolj ŽukovskiJ Mariborčani bodo lahko občudovali njuno umetnost 15. t, m. v Narodnem domu. a— Mariborsko ženstvo se bo polnošte-vilno udeleževalo aktualnih predavanj letošnjega materinskega tečaja. V torek 11. t m. je v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu s pričetkom ob 20. uri otvoritveno predavanje. Predava g. Meško o družini in njenem poslanstvu, dne 12. februarja pa predava upravnik bolnišnice dr. Radšel o rodbini v boju proti tuberkulozi. a— Čigavi so načrti za tekstilne stroje. Hišnik Stanko Crnčec iz Mlinske ulice ie našel na Aleksandrovi cesti načrte za tekstilne stroje, ki iih lastnik lahko dJai pri policiji. a— Pojasnjeni streli. Nenadno so odjeknili po Teznem streli. Takoj se je začela preiskava, da se ugotovi, kdo je streljal. Dognali so, da je bil to vajenec nekega tamošnjega obrata, ki je hotel poizkusiti samokres, ki ga je nekje našel. gel je v stranišče ln tam streljal. Vznemirljive govorice so se takoj polegle. % a_Nov transport nemšKih otrok, namenjenih na oddih v Italijo, je napovedan te dni. V prvem transportu ki je šel čez Maribor so bili otroci, ki jih je poslala dunajska občina v svojo kolonijo v Italijo. ■ a— Nove odpovedi. Pri tukajšnji Hutter- j jevi tekstilni tvornici je bilo spet odpušče- i nih nekaj delavcev in delavk. Vzrok je pomanjkanje surovin. a— V počastitev spomina blage pokoj-niče ge. Ane Kukovčeve je darovala ga. Ana Lajovic, soproga kasacijskega sodni-i ka iz Ljubljane 200 din za Pomožno akci- ' jo. , a_ 1500 dinarjev je Izgubil zasebni uradnik F K. in sicer 1000 din bankovec in 500 din bankovec. Pošten najditelj dobi nagrado. a_ izropana zidanica- Na Dravinjskem vrhu so izropali zidanico ge. šoštaričeve in odnesli razne predmete, vredne 3000 dinarjev. Tam okoli je v zadnjem času na delu nevarna tatinska druščina. Na Smrekovcu je zasvetila elektrika Pozimi so tam gori krasna smučišča Šoštanj, 8. februarja. Vpisna knjiga v koči na Smrekovcu izkazuje stalno naraščanje obiskovalcev te naše ponosne planinske postojanke. Smre-kovec postaja splošno znana ln priljubljena izletna točka ln izhodišče za večje ture proti Raduhi ln Kamniškim planinam. Pozimi pa je Smrekovec pravi raj smučarjev, njegove planote in pobočja so polna krasnih smučišč. Na Jesenicah imajo zanimivo razstavo Pomen reje malih živali za industrijske kraje Jesenice, 8. februarja Že dolgo je društvo »Rejec malih živali« na Jesenicah pripravljajo pod pokroviteljstvom referenta za malo gospodarstvo pri kmetijskem oddelku banske uprave g inž Greifa obsežne razstavo malih živali. Od bor društva pod predsedstvom marljivega Albina Vistra je zbiral male živali z odličnim znanjem, spretnostjo in razumevanjem potreb malega gospodarstva. Tako je bila razstava skrbno pripravljena in se je ob današnji otvoritvi v meščanski šoli pokazala v takem obsegu, da je v čast mestu in društvu ki je razstava priredilo. Na razstavi je 47 kletk kuncev, 8 kletk kokoši. 9 kletk golobov, nekaj kletk zlatih fazanov in pavov, dalje kanarčkov, dve volijeri malih papigic skobčevk in kletka japonskih zalepčkov Mod kunci pre vladujejo predvsem orjaki, ki so gotovo ena najboljših gospodarskih pasem Razstavljene so lepe živali, med katerimi so Anici v slovo Vsa ljubljanska Rožna dolina je bila v začetku tedna pod vtisom žalostne vesti, da je v njem sredi ugasnilo dragoceno življenje ljubeznivega komaj 24-letnega dekleta, ki so ga vsi radi imeli. Anica Svetina je bila sestra ugledne rož-nodolske trgovke gospe Rezike Lunderjeve, h kateri je bila prišla pred 10 leti kot va-jenka v Ljubljano iz svojega domačega kraja Koroške Bele. Svetinovi otroci so že zgodaj osiroteli. Oče je padel kot žrtev svetovne vojne, meter pa jim je pobrala smrt, ko j* bilo Anici koma) U let. Zato pomeni njena smrt za Lundrovo držino, v katere krogu je srečno preživljala svoja dekliška leta. Se teiio izgubo, saj sta fi svak in sestra nadomeščala očeta in mater, ona pa je bila svojim nečakinjam najnež-nejša tetka. Anica je bila vzor marljivosti in Je na smrtni postelji je bila njena največja skrb delo v trgovini, ki ga zaradi hude bolezni ni mogla in ni smela vi opravljati, čeprav bi bila tako rada delala in pomagala pri urejevanju nove trgovine, stregla rožnodol-skim strankam, ki so jo vse kar po imenu klicale in se rade pošalile z vedrim dekletom, ki je imeto za vsakogar dobro besedo in ljubezniv nasmeh. Zavratna bolezen Jo Je bita napadla ie pred dvema letoma in kljub najskrbnejši negi ljubeče sestre in dobrega svaka Je shirala. Mnogi RožnodoJci so Jo kropili, ko Je kakor bleda nevesta ležala na mrtvaškem odru. V čestnem številu so jo spremili do preranega groba na viškem pokopališču. Zemlja, odeta v zimsko odejo, je sprejela vase, kar je bilo njenega, duša blage Anice pa se je vrnila k solncu Večne pomladi. zapleteno vloeo. da si težko mislimo boljšega Davida Strbca. Na Klajiču ie bila teža elavne vloge tudi v Nušičevi enode-janki »Analfabeta«. kjer je igral sreske-ga načelnika. V Nušičevi »Muhi* se je postavil v glavni vlogi Draktikanta D. Korparič. Obe enodejanki sta dokai ne-pretenciozna komada, vendar ie »Analfabeta« zaradi svoie tioično nušičevske kemike značilneiši Sodelovali so še Ainv Lefeuvr. H- Jankovičeva :n Z Šunterš:č. Igralski je družina še neizenaeena in brez močnejših umetniških individualitet ce izvzamemo B Klajiča V splošnem na ie njen nastoD občinstvu uga:al in tr štedi-lo z Dri znanjem ODaziti Da ie bilo skoraj Dooolno odsotnost Liublianf-amv srb-skohrvat.-keea iezika ki bi iih bila morala oredvsem zamikati prireditev v njihovem domačem jeziku. Spričo vedno večjega zanimanja za Smrekovec tudi šaleška podružnica SPD vsa leta ni držala križem rok. Z nemajhnimi žrtvami je zgradila kočo in jo opremila z raznimi potrebami in udobnostmi. Prejšnji teden pa je naša koča obogatela za novo ln važno pridobitev. Dosedanje petrolejske svetilke ja zamenjala — elektrika! Ce stopiš okoli koče, pa le opaziš petmetrskl stolp, v katerem je montiran ameriški generator, ki daje v zvezi z akumulatorjem električni tok Akumulator deluje na vetrni pogon. Podružnica ga je kupila skupno s slovenjgraško podružnico, ki je na tak način elektrificiraia svojo kočo na Pungartu. Ni treba še posebej poudarjati, da je nova luč prinesla v smrekovški dom polno prijetnosti ln da je ta pridobitev tudi v pogledu higiene velik napredek Hvale vredno je prizadevanje podružnice, ki se ni ustrašila bremen, nastalih z elektrifikacijo. Akumulator in montaža staneta okoli 20 000 din. Delni sanacii te postavke j je bil namenjen tudi sobotni Planinski sejem, ki se je vršil v Sokolskem domu. Seveda bodo morali podpreti podružnico najširši prijatelji Smrekovca in planin. številne odlične ocenjene Od kokoši so razstavljene predvsem štajerke dalje pli-metke roda^en^ke ir leghorn Tudi med golobi prevladuje gospodarska pasma škr jancev. Kanarčki sr ;zvrstni vrvivci in med okrasno perjadjo so razstavljene lepe živali Zanimivi so mali laponski za- j lenčki Živali so ocemevah strokovnjaki in' predvsem tudj predsednik Zveze društev »Mali gospodar« g. D Grabnar iz Ljubljane Živali sr bile skrbno pregledane in ocenjene ter številne označene z odlično oceno. Reja malih živali je za industrijske kra je še prav posebno pomembna Take tudi za Jescnice. Vs& razstava kaže, da je leja v tem mestu in njegovem okolišu izredno dobro razvita in ima izredno vrednost za ves tamkajšnji žive j. kjer prevladuje mali in srednji stan. Razstavo naj si ogledajo vsi ljubite ji ma.ih živali in mali gospodarji. Gostovanje Ribičeve igralske družine Gostovanje potujočih igralskih družin so pri nas redka, brez tradicije. z3to tudi nirnaio svoiega občinstva, razen ljudi, ki jih zval v gledališče trenutno zanimanj e za program gostovanja. To za goste kai neorijazno dejstvo je občutila tudi igralska družina g. Kliiiča ki je gostovala v petek zvečer v ljubljanski Drami. Skromna opozorila gledališke uprave, ki sama ni imea zadostnih informacij, niso mogla vzbuditi večiega zanimanja, tem bolj. ker je bila ob isti v Ooeri pre-mierska predstava. Tudi družina sama ni nič storila, da bi bila opozorila na svoj nastop, čeprav je bilo njeno ime v Ljubljani povsem neznano Šele sedai se je izvedelo, da ie vodja družine g. B Kla-jič v srbskih krajih uspešno uprzarjal Cankarjevega »Hlaoca Jerneja« in predaval o njem. Redki gostje pa so se lahko šele na predstavi prepričali, da ie nastop njegove družine upravičil zgniman'a za ta gledališki večer. Toda obisk je bil pičel, da že dolgo ne tako. Ta izkušnja bodi opomin gestom. ki se zanašajo zgoli na naključja in nič ne store za propagando svojega nastopa. Klajičeva igralska družina je nastopila najprej s pravim klasičnim komadom iz srbske dramatske literature: s Petra Ko-čiča satiro » Jazavac pred sudom«. Z neusmiljeno ironijo smeši pisec avstrijsko oblast v Bosni in njegov David Strbac prekaša vse kmečke tipe. ki so bili kdaj ustvarjeni na slovanskem jugu v tem žanru. Navihanega kmeta, ki pooseblja v sebi ves odpor primitivnega človeka zoper tuio nadvlado in ki iedko biča pred-stavitelje cesarskega in Potiorekovega režima pri majhnem bosanskem sodišču. 1e igral B. Klajič s tolikim vživetjem v to Cblav 2 Dar CMD. Kvartopirsko omizje v Ljubljani je poklonilo Družbi sv. Cirila in Metoda 100 din. Iskrena hvala! Nižji uslužbenci Pošhie hranilnice — zva ničniki in služitelji Inevničarji poklanjajo ob priliki skromne letne nagrade Društvu slepih znesek 270 din za kar se jim Društvo slepih najtopleje zahvaljuje. (—) Naše gledališče DRAMA Nedelja. 9. ob 15.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 cin navzdol. Ob 20.: Šesto nadstropje. Izven. Ponedeljek, 10.: zaprto. Torek, 11.: šesto nadstropje. Red torek. Sreda. 12.: Krog s kreio Red A- Nedelja v drami. Smehu zatavi in krat-kočasju je namenjena satirična burka Fr. Milčinskega »Cigani«. Za vse tiste ki ljubijo burke in njihove značilnosti, bo predstava popoldan kratkočasja. Nastopila oo-sta tudi popularna kupletista Jožek in Ježe«. Veljajo cene od 20 din navzdol. — Alfred Gehri popelje v svoji igri »šesto nadstropje« gledalca v ozračje in med osebe, ki jih je izklesal kot zanimiv relief z izbe-ro blestečih podrobnosti in mešanico humorja in čustva, ki nas zabava in razneži. V glavnih vlogah Jan. Simčičeva, Gale. Ga-brijelčičeva, Lipah, Sever i- dr. Režiser dr. Kreft. OPERA Nedelja. 9. ob 15.: Frasquita Izven. Gostovanje beograjske sopranistinje Zlate Gjungjenčeve. Ob 20.. Friderika. Gostuje g. Gostič. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol-Ponedeljek, 10.: zaprto. Torek. 11.: zaprto. Sreda. 12.: Ples v maskah Red sreda. Danes popoldne bo g°>>t0\ala ZPta Giun-gjenčeva v naslovni partiji blestele ra'io-diozne Lehar.jeve operete »Frasquita-<, v kateri bo pel tenorsko partijo naš popularni tenorist Ivan Franci ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 9.: Visoka pesem MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 9.. ob 15.: Cigan baron Znižane cene. Ob 20.: Dva tucata rdečih rež. Prvič. E A D I Nedelja. 9 februarja Ljubljana 8: Jutmji pozdrav — S 15: Godalni kvartet s kitaro. — 9 Napovedi, poroči'a. 9.15: Odmevi iz Španije (plošče). — 9.45: Versk; govor (dr V Faidiga) — 10: Prenos cerkv glasbe 'z stolnice — 11' Plo"če. — 11.30: Pevski zbor »Sloge« — 12.30 Objave. — 13: Napovedi — 13 02: Cimermanov kvartet. —13.50: Kar žehte to dobite (plošče pc ždjah) — 17: Kmet. ura. — 17.30- Popoldanski končen radijskega orkestra — 18 10: Plo če — 19 Napovedi. poročila — 19 30 slovenska ura. Ob sedemdeset letnici F S Finžgarja — 20.30 Domače veselje Sodeluje Akademski pevski kvintet in radijski orkester — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples (p'o"-če). Beograd 20 40. Orkestralni koncert. — 22: Lahka in plesna muzika — Zagreb 20: Tambura^ki zbor. — 20.30: Recitanje. — 20.45 Pevski kvartet. — 21.15: Plesi. — 22.15: Bachova glasba. — Praga 18.30: Smetanova simf. pesnitev »Moja domovina«. — 20.30: Zvočna igra. — 22'. Lahka glasba. — Sofija 20: zborovski koncert. — 21: Vesela muzika. Ponedeljek, 10 februarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročida. — 7 15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: balalajke (plošče). — 12.30- Poročila objave. — 13: Napovedi — 13.02: Vesel opoldanski spored (Rarij-ski orkester. — 14. Nape vedi. porcčila. — 17.30: Komora: trio (Gregorc—klarinet, Ivančič—viola. Svetel—klavir). — 18.10: Duševno zdravstvo (dr. A. Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40. Vsakoletni razvoj pri rod e (prof. A. Moder). — 19: Napovedi, poročila. — 1925: Nac. ura. — 19.40. Plošče. — 19.45: F. S. Finžgar »Razvalina življenja«, izvajajo čl. Nar. gled. — 21.15: Za razvedrilo (Radijski orkester). — 22. Napovedi, poročila Beograd 19.40- Zborovsko petje. — 20: Zvočna igra. — 21.10. Pester glasbeni spored. — 22.50: Ples. - Zagreb 18.30: Simf. koncert iz Leipziga. — 21.30: Petje. — 22.15: Ruski zbori. — Praga 20.20: Simf. koncert češke glasbe. — Sofija. 20: Simf. glasba. — 22.15: Ples. Za pol milijona na pogrebu veljaka Ivana Zagreb, 8. februarja Za pol milijona dinarjev cvetja na pogrebu našega Izseljenca. Kakor poročajo »Novosti« se je ob avtomobilski nesreči v Arvinu v Kaliforniji smrtno ponesrečil Jugoslovan Ivan Kovačevič, ki Je prebil v tujini polnih 40 let. Pridobil si je premoženje ln Je postal pravi oče siromakov. Bil je fie deček, ko je zapustil svoj rodni H vajin se odpravil čez morje s trebuhom za kruhom. Najprej je prodajal sadje na drobno, pozneje na debelo, nakupil je zemljišča, uredil krasne sadovnjake ln vinograde, ugodna zvezda mu Je bila naklonjena ln premoženje je raslo od leta do leta. Uredil si je tudi pivovarno z velikansko kletjo, v katero je lahko hranil do 50.000 balon piva (balona meri 3785 litrov). Dnevno je v pivovarni nakuhal do 8000 balon piva. Toda srečen konec mu ni bil usojen. Na j poslovni vožnji z avtom se je ponesrečil. Bakerfield, kjer je živel, je splošno obža- dinarjev veiscsv Rovačeviča v Kaliforniji loval njegovo smrt. Po pogrebu je neki ta-mošnji veliki dnevnik zapisal: »Zgodovina Bakerficlda ne pomni, da bi bil kdo po svoji smrti tako počaščen kakor pokojni Ivan Kovačevič.« Polnih 50 avtomobilov je vozilo vence na pokopališče. Za tolikšno grmado Izbranega cvetja je bilo treba plačati nad pol milijona dinarjev. V pogrebni sprevod se je uvrstilo 430 potniških avtomobilov, saj so pogrebci prišli iz vseh krajev Kalifornije in sicer sami ugledni možje lz San Franclsca, San Pie-dra, Los Angelesa, Hollywooda. Oaklanda ln drugih mest. Bakerfielska pošta je sprejela 2500 sožalnih brzojavk iz raznih krajev Zedinjenih držav. To pač najbolje pričuje, kako priljubljen je bil podjetni rojak med vsem prebivalstvom, še prav posebno pa med našimi siromašnimi izseljenci, ki jih je podpiral prav izdatno, kadarkoli je bilo potrebno, in ni za to terjal nobene hvaležnosti. t? JUT KOVA" POSVETOVALNICA Davčna Nekaj važnih določil iz davčne izvršilne uredbe Nedavno smo objavili, na katere predmete, prejemke itd. se izvršba radi neplačanih davkov ne sme voditi. Danes pa naj navedemo v vrstnem redu vse one imovinske predmete davčnega dolžnika, ki pridejo pri rubežni vpoštev. Ti so: 1) gotovina; 2) vrednostni papirji; 3) plače, pokojnina, oskrbnine in drugi prejemki v zakonskih mejah; 1) nakitl in di-uge dragocenosti; 5) terjatve v gotovini, zlasti: hišne najemnine. zakupnike, glavnice, vložene pri denarnih zavodih, glavnice, posojene privatnim osebam, In dohodki od teh glavnic kakor tudi vse druge podobne terjatve, če so te terjatve popolnoma varne, če se morejo izterjati najkasneje v treh mescih od dne rubežni in če končno pokrivajo davčni doig z obrestmi in stroški vred. Ce katerega izmed teh pogojev ni, je treba predhodno zarubiti premičnine, izmed njih v prvi vrsti one, ki se dado lahko vnovčiti. Ako pa tudi vrednost premičnin ne zadošča, da bi se dolg poravnal, je treba zarubiti tudi najvarnejše terjatve. Rubežen se mora izvesti tako, da je za dolžnika kar najmanj žaljiva in škodljiva. Rub ini takih stvari, s katerih prodajo bi se i >gla povzročiti davčnemu dolžniku -••c-čja škoda, nego je treba, da se dolg pokrije, se je treba po možnosti izogibati. Zarubijo naj se v prvi vrsti take stvari, ki jih označi davčni dolžnik sam in ki se dad--> lahko vnovčiti. če dolžnik dolžni znesek >b rubež.-li prostovoljno plača, mu mora i-dati oni. ki je upravičen za prejem, takoj potrdilo. Točen prepis potrdila pa se vpiše tudi v rubežni zapisnik, če se zaru-bijo za poravnavo dolga vrednostni papirji, zlati in srebrni predmeti, mora izdati oni, ki je izvršil rubežen, pravilno potrdilo o prejemu teh predmetov in vpisati točen prer potrdila v zapisnik. Pri rubežni preleti denar, vrednostni papirji in dragocenosti se morajo izročiti najkasneje v 24 urah Izvršilnemu oblastvu. * I. — D. — Leta 1957. ste kupili nekje malo lcm«'ko posestvo, ki plačujete zanj i^mljarino z dokladaml in znižano zgra- .iarino brez doklad. Pred kratkim pa Vam jo pristojna občina dostavila položnico davčne uprave za plačilo takozvanega cerkvenega konkurenčnega davka. Kakšen namen nn ta davek, ali je zakonski ntemeljen, iji kakšni osnovi se odmerja in kam je vložiti proti odmeri pritožbo? — Ako posa-■nezna cerkvena občina nima dovolj lastnih lohodkov, iz katerih bi krila razna cerkvena popravila itd., javi to ob priliki r Možitve proračuna sreskemu načelstvu, :r -mo odgovoriti. Pojasnilo pa lahko do- protizakonita dejanja, če gospodar neupravičeno zadržuje pogojene prejemke. če je posel brez tehtnega razloga predčasno izstopil iz službe, ima gospodar pravico zahtevati- naj se vrne v službo in povrne dokazano škodo pa plača dokazano škoio, ker ni izpolial pogodbe. To odškodnino mora tudi plačati, če je po lastni krivdi predčasno odpuščen. Če je pa gospodar predčasno, brez tehtnega razloga odpustil posla ali zakrivil njegov predčasni izstop, ima posel piavico zahtevati povračilo dokazane škode. Ne da bi dokazal škodo, sme zahtevati plačilo prejemkov v gotovini in primerno odškodnino za materialne prejemke do poteka dogovorjene dobe, oziroma do odpovednega roka, Če ta doba ne presega treh mescev, vendar po odbitku tega, kar si je zaradi prestanka službenega razmerja prihranil aH pridobil ali česar namenoma ni pridobil. če sta oba pogodbenika kriva predčasne razveze službenega razmerja, odloči v sporu sodnik, ali in v kakšni izmeri gre eni ali drugi stranki pravica do odškodnine. Vse zahtevke radi predčasne razveze službenega razmerja je sodno uveljaviti tekom 6 mescev od dne, kc prestane službeno razmerje, sicer zastarajo. če se redno razveže službeno razmerje, ki je brez presledka trajalo deset let, gre poslu odpravnina v znesku četrtine letne plače v gotovini. Odpravnina narašča z vsakim nadaljnjim polnim službenim letom za 5fl/o vsakokratne letne plače, dokler se ne izenači z njo. Ta zahtevek odpade, če je bila poslu odpovedana služba iz tehtnih razlogov za predčasno razvezo. Vsf spori, ki nastanejo iz službenega razmerja poslov, so morajo najpreje obravnavati pri pristojnem občinskem posredovalnem uradu, če se pri tem uradu ni sklenila poravnava, smeta stranki uveljaviti svoje zahtevke pri rednem sodišču. Po6el ima pravico tožiti pri onem sodišču, v katerega okolišu ravno službuje. J, S. Lj. Ker sta obe stranki, ki sta T pravdi, ob« vaša prijatelja, bi se radi odrekli pričevanju v njuni zadevi. — Zgolj priiatelistvo do pravdnih strank va» še ne odveze dolžnosti pričevanja. Odkloniti bi smel pričevanje le, če bi na vprašani«, ki bi jih moral odgovoriti, bil odgovor v sramoto, ali če bi nastali nevarnost kazenskega pregona zoper vas ali vašo ienc ali zaročenko, ali zoper osebo, s katero ste v sorod stvu ali svaštvu v kateri koli stopnji v premi vrsti r stranski vrsti pa do druge stopnic, ali s katere »te zvezani po posvojitvi; nadalje rednikom, rejen cern, varuhu ali varovancu. Če bi odgovor na vprašani a prizadel priči ali kateri koli zgoraj naštetih oseb neposredno in znatno imovinsko pravno škodo, sme priča tudi odreči pričevanje. V zakonu so našteti ie drugi razlogi, ki pa v vašem pnmern ne pride j < v poštev. Če bi meli pravico odkloniti vprašanje morate to sporočiti sodišču, ki bo o tem odločilo Če ne bi hoteli pričati, bi V8S sodišče moglo k temi prisiliti z denarno kaznijo do 10.000 din ali I priporom 6 tednov. J. S. Ali je možna nadaljnja pritožba zoper drugo-inštančno razsodbo, ki jo je izdala kraljevska baoske oprava. — Pritožba ni dopustna, kot je razvidno ž* iz po-iuka v razsodbi sami. Pač pa morete t 20 dneh po prejemu razsodbe vložiti tožbo na upravne sodišče v Celju. Tožbe same ne boste znali sestaviti, zato vam svetujem«, da jo naročite odvetnika. J. B. M. DolSik izjavlja, da bo vaša terjarer, za katero ste dosegli izvršbo na njegovo plačo, plačana šele nato, kc bo plačal terjatev, ki jo dolguje podjetja. — Zavezančev dolžnik, t vašem primere njegovo podjetje, mora na vaš predlog, ki ga morate staviti pri izvršilnem sodišču, točno izjaviti tekom bite pri vsaki najbližji carinami, pri če- / 15 dni- a!i Prh'ns terjatev, ali ima že kdo drug ner Vas opozarjamo, da boste morali pri vu kol »^a plačati tudi skupni davek na - lovni promet in luksuzni davek. Ali -".s nimamo v lest ni državi zastopnikov, ki ir+eresentoni postregli s kolesi, ne da bi / ti morali uvažati iz inozemstva? K. P. — č. — Vzemite na znanje, da je bil odstavek 2. § 9. o sodnih taksah sprs-n enjen z uredbo iz mesca decembra 1939 v- da se sedaj takole glasi: >če se v pravdnem ali izvršilnem postopku, kjer je ena 7troi'ka oproščena plačila taks, prisodi tej karkoli proti stranki, ki ne uživa taksne oprostitve, aH če se postopek dokonča s navo aH s sporazumno umaknitvijo I-->e, ie treba obsoditi stranko, ki ne uživa taksne oprostitve, tudi na plačilo vseh tistih taks, ki bi jih morala plačati opro-. stranka, če ne bi bila oproščena.« Pravna Tažne dclcčke naredbe, ki ur.-:ja službeno razmerje hišnih poslov Prvi del važnejših določb uredbe deželne vlade za Slovenijo od 18. junija 1S21, ki ureja službeno razmerje hišnih ali gospodinjskih poslov, smo priobčili v nedeljskem »Jutru- cine 2. februarja 1941. Gospodar irna pravico odpovedati službo posbj če opusti svoje gospodinjstvo ali če se stalno preseli iz dosedanjega stanovanjskega okoliša in posel ne gre ž njim v novo bivališče. Poslu gre v tem primeru plača z- dobo odpovednega roka, v dvakratnem iznosu, toda le, če je bilo službeno razmerje sklenjeno za določen čas. Službeno razmerje, ki ni bilo sklenjeno za določen čas in je trajalo nedoločeno dobo. se razveže z odpovedjo. Odpovedni rok je za obe stranki enak. Pri različnjh rokih velja za obe stranki daljši, in če ni bilo me: strankama dogovora, velja 14 dnevni c "povedmi rok. Izpod enega tedna se odpovedni rok tudi dogovorno ne more skrajšati. če je službeno razmerje sklenjeno za po- skučnjo, ga sme vsaka od strank razvezati v teku prvega tedna kadarkoli hoče. Ob d. eh delavnikih po odpovedi ima posel pravico brez odbitka plače Lskati novo s-užbo po tri ure. Tako gespodar, kot tudi posel sme pred potekom dogovorjene dobe, oziroma brez odpovedi, razvezati službeno razmerje iz tehtnih razlogov. Gospodarja opravičuje razvezati službeno razmerje brez odpovedi zlasti: če mu je posel predložil krive izkaznice (legitimacijo), zamolčal bolezen, za katero boleha že dalje časa, če ni sposoben za službo, če jo zanemarja kljub opominu, če zakrivi prevaro ali kako drugo kaznivo dejanje, tako da gospodar po pravici izgubi zaupanje vanj, če se vda pijančevanju, očitnemu nenravnernu življenju, ali če zboli za boleznijo, ki je posledica takega neuradnega življenja ali ki je ostudna, oziroma če take bolezni ne prijavi takoj gospodarju. Tudi občutna žalitev gospodarja ali njegove obitelji in kratenje hišnega ugleda 'n zanemarjenje osebn^ snage je razlog za razveze službenega raemerja Posel more brez odpovedi raaveeati službeno razmerje, če ne more opravljati dela brez nevarnosti za svoje zdravje, če gospodar z njim grdo ravna, če ga navaja, v nemravna ali pred vami zahtevo do zarobljene terjatve. Podjetje je odgovorno upniku za vso škedo, ki bi mu jo pri zadejalo s tem, da se sploh ni izjavilo aH če se j< izjavilo vedoma na neresničen ali nepopoln način. & TRAVNIK OB VODI F. X. Nekaj nad en oral travnika ste kupili. Zemljišče leži ob reki, tako da ni kaj prida za seno. Skoraj polovico prerašča trsika in bodeča trava. Ker vam je potrebno več krme za rejo živine v vinl-čariji, hočete da se travnik izboljša. VLni-čar ugovarja, češ da sami ne bi zmogli tako velikega de1 a in da trsika več izda ko krma Vprašate, če bi dobili javno oo-moč za izsušenje travnika. V soseščini je še veliko take pustinje, ki bi io morali popraviti. Dalje žalite vedeti, koMko dohodkov prinaša trsika in kdaj se reže? Kolikor nam je ?nano, javna uprava še vedno podoira osuševalne akcije. Poedin-cem seveda ne daje pomoči, pač pa zadrugam, ki se v take namene ustanovijo. Priporočamo, da vprašate za nasvet na pristojnem sreskem načelstvu. Kjer je količkaj mogoče iztrebiti, ne bomo pustili rasti trsike namesto trave. Trs;ka se lahko odproda in da na oral tudi 12C0 snopov trsike. Na 1 snop se računa 350 šib. Po koliko se snop vnovči, vam ne moremo povedo ti, včasih je (y n a višja, včasih nižja. Trsika se rež? enkrat na leto. in-sicer na jesen, ko porumeni. PliOSEN KRUH A. S. T. Pravite, da bi mcg'i p?čl tudi proren kruh v mešanici ostale moke. Vp-ri-šate, če se proso lahko melje. Med svetovno vo;no se je vel'ko prosa porabilo v zmesi med koruzno in drugo moko. Uboge hiše so c-ro-o zmlele kar doma v mornarjih. Pekli so skoraj samo proseno kašo. mešano s koruzno moko Taki pečenmi so rekli »torta«, to pa zaradi lepe oblike, ker se ni dala drugje speči kakor v oMiko-valu, ki služi za pečenje tort. Proso se prav dobro melje, vendar ie bolje, če zdrob zelo stanjšate z o^alo moko. Prosen kruh se slabše drži in hitro izgub; na okusu. ZIMSKA JAJCA C. J., Lj. Na trgu kupujete jajca ki po večkrat zelo slaba. Prodaja'ke plavijo da so jajca sveža, doma pri uporabi pn se pokaže, da so bila jaiea konrervirana. Nekaterih jajc ne morete uporabiti za napravo snega, ker se srloh ne penijo, želite vedeti, kateri nač;n konzerviranja jajc je najboljši in kako se poznajo sveža in stara jajca, v dnižini potrebuiete popolnoma sveža, tako imenovan? pilna jajca, zato vam je treba poznati, katera jajca so popolnoma sveža. Načinov konzerviranja jajc je več. Pri na« vlagajo jajca največ v apneno vodo in v tekoče steklo. Se najbolje se ohranijo jajca v hladilnicah. Temperatura mora stalno biti 1 stop. C. Ta način lahko uoo-rabljajo vsi, ki imajo primerne hladilne naprave. Sveža pitna j^jea se poaMni teže dobe, k*, je nesrieet kokoši manjša. KoliHo je jajfee staro, spoznate na zelo preprost način s pomočjo slane vode. V stekleno posodo, ki Ima obliko velike čaše, nalijete pol litra vode. Primešate še 6 dkg soli, ki se mora stopiti. Sveže, še ne tri dni staro jajce pade na dno posode, nad tri dni staro plava proti vrhu, starejše jajce pa plava kar na površju. PODLASICA O. F., Kr. Pravite, da pri vas preganjajo podlasico kot škodljivca, ki baje pije kurja jajca In se loti celo mladih ptičev. Radi bi vedeli naše mnenje. Kolikor je nam znano, je podlasica zelo koristna živalca, ki v veliki meri uničuje poljske miši. V Prekmurju na primer, kjer nastopijo včasih miši v velikem številu, hvalijo podlasice kot edinega sovražnika, ki prežene miši. Zaradi tega se tamkaj podlasica čuva. Nekateri ljudje vidijo v vsaki divji živali samo škodljivca. Da bi imeli na razpolago orožje in strelivo, bi ne ostala živa niti drobna senica, kaj šele okrogli Sčinkavec in pisani HSček. Vse bi pobili. Zdravniška P. Vera., Vrh: V glavnem tta možni dve stvari fkiljenje je lahko posledica ohromenia očesnih milic kar opažamo n. pr. po difteriji in sličnih boleznih V drugi vrsti pa je možno, da vid obeh oči ni enak. Enemu kakor drugemu zlu je mogoče odpomoči, odnosno je možno napako mi t veliki meri po praviti. Peljite otroka k Jpccialistu za očesne bolezni ki bo ukrenil potrebno. Danilo Z., Zgb: Na daliavo bi sodil, da imatt otekla jetra, kar je posledica preslabega, ali ps premalo treniranega srca. Na vsak način vam rve-tujem, da opustite Jport. iloklet se niste posvetovali z zdravnikom. Usoda: Vpraianje je predvsem, dali ste lesnično ozdraveli od kapavice, na kateri ste zboleli pred 7 leti. Posebno pn ženah, vsaj pri preiiniem načinu zdravljenja, se dogodi dostikrat, da se ta bolezen, da se tako izrazim, samo nekako potuhne in da vzplamti pri gotovih pogojih nanovo. Po sedanjem načinu zdravljenja «o nade na popolno ozdravljenje vsekakor dosti večje. Pri tem deistvo. dali ste se ponovno okužili, ali pa se je bolezen samo ponovila, ni važno. Jelica: Opisani način masiranja laailča je gotovi dober. Povzroči namreč pospeien dotok krvi, kai pospešuje rast 1m. V iste tvrhe se priporoča obsevanje lasiiča s kremensko lučjo. Tudi proti prhljaju, ie omenjeni postopek dober. Omeniti moram, da it prhljaj eden glavnih vzrokov plešavosti. Posvetuj« se s kakim Specialistom za kožne bolezni. B. F., Lj.: Vzrok vaiega zaprtja prav gotovo ni v načinu prebrane. Nasprotno, groba hrana Je po speSuje iztrebljanje. Zato se mi zdi verjetneje, da j« vzrok zaprtja val način življenja (Itudlranie 8—1C ur). Sami pravite, da se vam stanje izboljia, ko *e vrnete domov na deželo, kjer se gotovo več gibljete Svetujem torej, d*, vsak dan porabite nekaj časa a sprehod ali pa telovadbo, odnosno Iport. Na ta način boste vsaj deloma odpomogli vaii nadlogi ir ne boste navezani izključno na odvajalna sredstva M. P. A: VaJ opis bolezni ni popolnoma jasen Zdi se ni, da imate kronično vnetje ledvic in kr© ničen revmatizem, ki imata lahko skapea i*vo< (maodlji, gnili zobja). Potrebno j«, k seda) nekaj ukrenete in oe snete čakati de pomladi, kc hočete M v toplice. Toplice naj M bile samo do polnilno zdravljenje, ae p« glavno. Svetujem, A greste v bolnic«. L. L. C. j Po vaiem opisa sodim, da imate prece težko vnetje okoli maternice. Zelo dvomim, da bi mogli doma doseči kaj prida ntpefac. Najfeot)« M bilo, da greste vsaj xa dva tedna v bolnico, kje boste imeli poleg odgovarjajočega zdravljenja pod vsem mir. Sele kasneje, ko ae vam bo stani« p« pravilo, lahko nadaljujete » zdravljenjem doma po navodilih zdravnika. Športnik: V prejšnji iteviiki sem vam itkd, je krvavitev tako važna stvar, da zahteva temeljit« preiskave. Mislim, da gre za vnetje prostate, odnos« za začenjajoče se zoženje sečne cevi. Več na daljavo ce morem reči. Ljubeča žena: Najbolje bo, da se osebno pogo rorite i Jsdravnikom. ObJimeje na teat mestu n« morem razpravljati o vaši zadevi. igra. beli 12. c3„ Sc3:?, 13. Dd2). 10. a3 : b4, d4 : c3, 11. Se2 : c3. Se4 : c3. 12. b2 : c3, Dd8—c7, 13. Ddl—d2. b7—b6? (Naravneje izgleda peč Sc6.) 14. h2—h4' g5—g4, 15. Lfl—e2. Th&—g8. 16. 0—0, h6—h5. 17. Dd2—h6!. (Osvojitev kmeta h5 je seveda važnejša nego zaičita slabega dvojnega kmeta na c — liniji.) 17.... Sb8—c6. 18. Dh6 : h5. Seč—e7, 19. Lg3 - f4. (Na 19. Lg4 : bi prišeJ črni z Bc4 do nekaj protiigre Zato naje beli najpreje skuša opraviti še drugega lovca v igro.) 19 .. Dc7 : c3, 20. Le2—d3, Dc3 : b4, 21. Lf4—cl. (Z grožnjo La3, prott kafteri je vsekakor treba nekaj pod vzeti. Ce namreč brvi vfle-6e sedaj na pr Ld7, sledi 22. La3, Dc3, 23. Ld6 in črni nima nobenih izgledov, da bi kdajkoli konsolidiral svojo pozicijo.) 21.... g4—g3?, 22. f2 ! g3!, Db4—d4+, 23. Kgl— h2, Dd4 : al. 24. Dh5 : f7+ m črni 90 vda (2e po eni potezi se mora črni prepričati, da trdnjave na al ni smel vzeti. Ce namreč sedaj igra Kd8, sledi enostavno 25. Lg5, Da3, 26. Dg8-+ ter neto Tf7. Na 24____K.d7 pa pride se preje 25. Lb5 + ). Vasja Pire. ^^ m ir Iz današnjega sporeda Glavna prireditev — drsalno prvenstvo Slovenije Razen zaključnih tekmovanj pod okriljem I. zleta slovenskih smučarjev v Celju, o katerem poročamo na drugem mestu, je danaSnjl športni spored razmeroma skromen. Ljubljanska smrtna publika bo v dopoldanskih urah lahko prisostvovala dobri športni prireditvi, ln sicer tekmovanju za prvenstvo SDS na drsališču Ilirije. Po udeležencih in tudi sporedu tekmovanja bo ta prireditev prav za prav popolna reprlza nedavnega državnegpa pvenstva v Zagrebu. Ce omenimo še smučarske tekme v smuku z Golovca, smučarski tek v Naklem pri Kranju in občni zbor ljubljanske kolesarske zveze, smo navedli precej vse današnje dogodke, na katere so uas opozorili prireditelji. Mimo tega sporeda bomo danes izvedek Se za rezultate petih tekem v III. poletnem kolu hrvatske lige, za potek nekate- rih manjših smučarskih prireditev na Hrvatskem ln v okolici Beograda ter za zadnje prireditve na FIS-t«kmah v italijanski Cortlni. Odhod naših smučarjev v Ga-Pa Z jul) LŠnjlrn dopoldanskim brzovlakora potuje naša smučarska reprezentanca na V. mednarodni zimskosportni teden v Ga-Pa. Našo ekipo sestavljajo naslednji tekmovalci: za teke: Smolej, Kniiic, Razin-ger ter brata Alojz in Gregor Klančnik za skoke: KLančnik Karel, Pribofeek in Nov-Sak, za alpske discipline pa Lukanc, žvan ln Bertoncelj. Moštvo bosta vodila gg. Ravnik in Cerer, v spremstvu bo tudi bivši zvezni načelnik Stane Predalič. Naši smučarji bodo tekmovali v Ga-Pa od petka 14. t. m. do ponedeljka, 17. t. m., na po-vratku pa se bodo ustavili še v Beljaku ter sodelovali pri tamkaj£nji'n velikih smučarskih prireditvah. Na smuč! — v Planico In o!cr®g nje! Povsod je letos dovolj snega, marsikje se lahko danes navžije zimskega veselja, toda najlepše Je pač zmerom tam, kjer Je za smučarja poleg lepe narave in dobrega snega poskrbljeno tudi za čim večjo udobnost. In tega ima smučar v Planici brez dvoma več kakor marsikod drugje. Zakaj ? Od lani obratuje na velikem pobočju pod Cipernlkom. kjer so idealni tereni za vei-banje smuških likov, električna vzpenjača ali po domače imenovana »potegavščina«, ki potegne naenkrat lahko osem oseb za Vzpenjača potegne štiri ljudi naenkrat i v višino 100 m ln še več v vilino. Vzpenjačo je letos njen graditelj luž. Bloudek dal pomakniti bolj na desno, tako da je prostrano pobočje, ki je vse izravnano in očiščeno korenin ln skal, še mnogo večje. Ta vzpenjača nudi smučarju veliko udobnost, saj skakalnice, tudi Se standardno progo za smuk, ki nudi smučarju obilo tehničnih in pokrajinskih sprememb. V vrhnjem delu proge je svet gozdnat ter so ga lani široko izseka 11, potem pa preide proga v dolino Kamarlce, ki pada tako, da ima levo in desno tudi za smuko uporabno pobočje. Najlepši del tega smuka je na krasnih se-nožetlh v Lomih, ki zavzemajo skoraj tretjino vse proge ln se razprostirajo prav do železniške proge. Trasa poteka večinoma po severnih pobočjih tako, da so tamkaj skoraj zmerom tudi idealne snežne razmere. VISInske razlike ima ta proga z M®-cesnovca okoii 600 m, dolga pa je 3.5 km. Ce torej kje, potem se mora smučar sredi teh udobnih naprav, ki mu nudijo vse mogoče možnosti za udejstvovanje. res počutiti zadovoljen! CN"a tpomeji Eden najbolj hvaležnih ln kratkih izletov s terenov, o katerih smo pravkar pisali, je oni do koče na tromeji med Pečjo ln Petelinjekom. Udobna ln prisojna koči ca. ki leži 1444 m visoko, je dosegljiva v poldrugi url hoda od železniške postaje v Ranici. Dostop Je možen bodisi peš, bodisi na smučeh. Najemnik tega udobnega zavetišča za smučarja ln planinca je poskrbel za to, da je vsako soboto ob 19. ln vsako nedeljo ob 9. pri vlakih na razpolago vodič na postaji, ki lahko popelje smučarje po kateri koli poti na one prijetne vrhove nad Ratečami. Snežne razmere so zdaj tamkaj, kakor si jih le moremo želeti. Na trdi podlagi 80 cm snega je zapadlo Se 45 cm novega pršiča, tako da je tam okrog smuke in veselja v snegu v izo-j bilju. Ne pozabite na Peč in Petelinjek, ka-i dar pridete do Planice! Oba vod?!na šahovska Jdluba v Ljubljani sta ime!a pred kratkim svoja redna Iotna občna zbora. Ljubljanski šahovski khib si je izvolil naslednji odbor: predsednik univ. prof. dr. M. K«sal, I. podpredsednik A. ,„ , . Hreščak, II. podpredsednik A Preinfalk ga za maJhno ooSkoamno potegne izdatno tajnik R. Mrzlikar, Ma^jnik M Slokan' • v vi51no' odkoder se lahko P° 111111 ^ knjižničar prof. S Baraga, gospodar V.' ! tudl v najrazličnejših smereh ln »podla- Siokan, odbornika prof L. Gabravšek in dr. I Murko, člana tahničnega odbora D. Hreščak, revizorja C. Vidmar in V. Iskra, člana razsodišča dr. N. Valefitinčič in dr. I. Sever. — V Centralnem šahovske-m klubu tvorijo odbor: predsednik prof. S. Osterc, I. pndpredsednik F. Bizjak. II. podpredsednik L. Furlani. tajnik J. Šiška, blegaimk S. Samobo*, knjižničar A. Atrigler, odbor-n ka L. Hren in M. Korbanova, člana tehničnega odbora G. Pin-tarč hi S. Sočan. re- najrazličnejših smereh ln »podla-j gah« spužča v nižino. i Razen teh terenov za vežbanje smuSkih i likov je SK Ilirija lani priredila z vrha i Mecesnovca, to je na pobočjih izza velike v: zev rja A. Ko-zina m r rof. J. čop, čkmi razsodišča I. Bolha, I. Sodi in dr. S. Ce- plak. Amaterski "ahovskj klub v Zagrebu bo pro&lavii! 10-letn co s>i pri Liti/i Je pred 50 leti tekla zibelka možu, ki z dimainjim dnem še \-edno čil in mladeniiki stopa v Abraha-movo polo\ico življenja To je dobro znani, tihi in skromni naš človek Josip Jesih, glavni arhivar pri ljubljanski železniški direkciji. Po dovršenih Mah v Ljubljani ga je življenjska pot zanesla v Trst, kjer je leta 1911 stopil v rfuibo pri takratni južni železnici. V družbi tržaških Slovencev se je kmalu udomačil in si tam Izbral tudi svojo življenjsko družico v brhki gospodični Mariji Ferlugovi Leta, ki flh je prežtv- Vremcttsha poročila Kranjska gora 810 m: —7, Jasno, 90 cm snega, prSlč, Erjavčeva koča na Vrtičn 1515 m: —8, jasno, 160 cm snega, pršič, Bled 501 m: —7, jasno, 70 cm snega, pr- Sič, drsališče na jezeru uporabno, Pokljuka 1300 m: —9, Jasno, 150 cm snega, prSlč, BohlnJ-Sv. Janez 580 m: —&, jasno, 80 cm snega, sren, Bohinj-Zlatorog 580 m: —10, megleno, 145 cm snega, srerfr Ijai na Primorskem, niso bila, posebno v časih svetovne vojne, kakor za vse, nič kaj rožnata, toda on je vsirajel, dokler se po prevratu ni preselil v bližino svojega prvega doma — v belo Ljubljano. Bilo je to leto 1918. Kot človek, ki ni zdrav, ie ae vedno ne giblje in dela, se je g. Jesih takoj prijel dela na organizat ornem polju, posebno v strokovnih železničaiskih organizacijah, kjer ga še dandanes srečujemo kot ne-t utrudljivo moč pri žel. strokovni organizaciji UJNŽB. Njegova podjetnost in neumorna delaimost pa sia bila povod,, da st je tudi v očeh vodilnih delavcev v železničarji športni organizaciji pridobil simpatije, katerih posledica je bila, da jo tej »čebelir leta 1936 naprt^i še vodilno in nehvaležno mesto predsednika aglnega kluba ŽSK Hermesa, ki ga v splošno zadovoljstvo zavzema nepretrgoma še danes. Kakor pridna čebela leta od cveta na cvet in vsa njegova skrb je samo, kakor bi ukrenil čim več dobrega in koristnega za svoje Če je potrebno kakršno koli posredovanje za to ali ono organizacijo — stano\'sko, dobrodelno aH športno — on Je vedno tu, ki pte\'zame (če ne mu pa Jo naložijo) vsako dolžnosi in jo tudi uspešno izvede.Velik del z&sJug ima današnji jubilant tudi pri zgradiivi reprezentančnega športnega stadiona ŽSK Hermesa, na katerega ae zavidlfi\"o ozirajo oči marsikaterega športnika. Z željo, da bi neugnana podjetnost in nesebična požrtvovalnost jubilantova ostala takšna še mnogo let, mu ob tem jubileju najiskreneje čestitajo — športniki ŽSK »Hermesac. * Njegovim klubskim tovarišem se pridra žujemo tadl mi m gotovo ie mnoOee spor*' ni kov, ki so ga kdaj spoznalel Poročili o celjskem zleta In §0 km teka ▼ Cortinf ste ca IL strani! Sobolstvo Občni zbor Ljubljanskega Sokola Matica vsega jugoslovenskega sokolstva •— Ljubljanski Sokol je polagal obračun svojega dela za minulo leto. Skupščino je posetilo članstvo v lepem številu, vendar smo z oziram na važne sklepe pričakovali večjo udeležbo. Starosta br. Janko Jazbec je po uvodnih formalnostih pozdravil zastopnika župe in predstavnike mnogih sokolskih društev. Prvi pozdrav so izrekli zborovalei starešini Saveza SKJ Nj. Vel. kralju Petru H. med živahnimi vzkliki »Zdravo!«, potem pa počastili spomin pokojnih bratov in sester s klici »Slava!«. Brat starcsta je nato v lepem govoru poudaril delo Ljubljanskega Sokola v minulem letu in omenil naloge, ki čakajo društvo v tekočem. Zvrstila so se poročila društvenih činiteljev. Kronološki pregled o društvenem poslovanju je podal tajnik br. France Ahčin. Najprej se je spomnil bratov, ki so za vedno zapustili vrste Ljubljanskega Sokola, predvsem br. dr. Rika Fuxa in br. dr. Miljutina Zamika. Omenil je slovo brata Engelberta Gan-gla, petem pa naštel vse važnejše društvene prireditve in nastope. O prosvetnem delu je poročal prosvetar br. inž. Gojmlr Pehanj. Tndi letos je društvo izdajalo svoj vestnik. Mladina pa je zaključila I. letnik svojega glasila »Sokolska mladina«, ki pišejo vanj naraščajniki samL Jako marljiv je bil lutkovni odsek pod vodstvom br. Lojzeta Kovača. O tehničnem delu v društvu sta izčrpno poročala načelnik br. dr. Ivko Pustiš ek in načelnica sestra Dušica Koma-čeva. Vaditelje ki zbor je štel na kcncu leta 18 članov in članic, ki je vodil telovadbo osmih oddelkov. V njegovem okviru so delen-ali še strelski, smučarski, plesni, zcravnlčki, mladinski in odsek za telovadi-šče- Najlepši praznik je imelo društvo 26. maja ob priliki javnega nastopa, ki je na njem nastopilo 421 telovadečih. Razen tega so telovadci nastopali tudi na drugih prireditvah in na nastopih bratskih društev. Uspešno je bilo delo zdravniškega odseka, ki ga je z vso ljubeznijo vodil br. dr. Fran-ta Mis. Z odobravanjem so bila sprejeta tudi poročila socialncga odseka, odseka za gradnjo doma in poročili blagajnika društva in o-£eka za gradnjo doma. Statistično poročilo izkazuje, da je štel Ljubljanski Sokol na koncu leta 1940: 959 članov. 353 članic, 119 naraščajnikov, 108 naraščajnic, 140 d^kov in 110 deklic, tedaj skupno 1779 osob. Na predlog nadzornega odbora je bila soglasno Izrečena razrešnica br. blagajniku In knjigovodji in celotni upravi. Pri volitvah je bila soglano izvoljena nastopna kandidatna lista: starosta br. Janko Jazbec, nam. podstaroste br. inž. Peha-ni in br. Slave Simončič, načelnik br. dr. Ivko Pustišek, nam. načelnika br. Polde šega, Janez Malnarič in Lojze Vrhovec, načelnica s. Pavla Vrhovčeva, nam. načel-nice sestra Zora Ličcnova, Jerica Ahčinova, Alenka Ferlinčeva, prosvetar br. inž. Pe-hani, tajnik br. dr. Kamilo Wildman, čla- ni uprave: bratje dr. Ivo Murko, Tine Novak. Leo Rogl, Lojze Mahkovec, Anton Trebeč, Fran Lesjak, Ančka Ver dir jeva, France Ahčin, Bogo Javornik, dr. Mis, dr. Spiller Muys, Lojze Kovač, France štajer, Majia Slapničarjeva, Tomaž Saunik, Viktor Rus in Bernard Mikuletič. Nadzorni odbor bratje: Miroslav Gregorka, Peter Klinar, dr. Albin Štele, Boris Germek. Razsodišče: br. dr. Fran Vončina, dr. Ja-kica Pehanijeva-Ganglova, dr. Miha Kam-bič, dr. Fran Kandaie, dr. Vlado Suklje, Ras to Pustoslemšek in Janko Miiller. Gradbeni odbor: dr. Vladimir Ravnihar, dr. Drago Marušič, Peter Klinar. Janko Jazbec, Leo čebular Jože Simončič, dr. Fran Pavlin, Viktor 6 eni ca in inž. Albert Pože-nel. V imenu župe je čestital in pozdravil zborovalce br Vinko Kocijan. Ko so bili sprejeti še umestni predlogi glede nabiralne akcije za gradnjo doma, je bila uspela skupščina zaključena s petjem »Le naprej brez mini...«. —at. Ljubljanski Sok°I obvešča svoje članstvo, da je preminul njega dolgoletni zvesti član br. Josip Platner Pogreb bo danes ob pol 15. iz šubičeve ulice 3. Vabimo članstvo, da se pogreba polnoštevilno udeleži. Zbiramo se pred hišo žalosti ob 14. Obleka civilna in znak. Uprava. Sokol Ljubljana O. javlja, da je preminul brat Josip Platner. Dragega pokojnika spremimo na zadnji poti danes ob pol 15. iz hiše žalosti Subičeva ulica 3, v civilu z znakom. Dolgoletnemu zvestemu bratu ohranimo časten spomin. Odbor. Sok°l Ježica. Danes ob 20. bo vprizoril dramatski odsek Sokola na Ježici »Dva para se ženita«, veseloigro v treh dejanjih. Kdor se želi od srca nasmejati, naj pride k predstavi, ki bo v celotni igri nudila vesele prizore, smeh za vsakogar Vabimo zato svoje zveste obiskovalce predstav in vse druge k mnogoštevilni udeležbi. Odbor. Delovni zbor župnih načelnikov bo sklican v Beograd proti koncu februarja ali v začetku marca, a njem bodo imeli bratje žic, Jovanovič. dr. Pihler in zveznj načelnik važne referate: o obsegu obrambne vzgoje, Kako poživetl delo v telovadnicah, Vzgoja vaditeljev, Smer našega dela, Zlet 1941 itd. Načelništvo pripravlja na vsej črti vedno več dela župam in edinicam, ker debro ve, da da več dela tudj več uspehov. Drobiž iz našega sokoiskega življenja. V Jajcu so trije nepridipravi navalili na novo ograjo okrog sokolskega doma ln jo poškodovali. Oblast jih je seve kaznovala. Sedaj samo manjka, da jih ne proglase kake protisokolske org n zaciie za junake-mučenike! — župa v Skoplju pripravlja izredno prtred'tev: festival v narodnih plesih svojega področja. Kdor pozna bogastvo vardarske banovine na tem območju ljudske kulture in krasoto ta-mošnjih narodnih noš. bo vedel ceniti tudi to delo skopljanske župe, ki je že marsikje zaorala ledino. Težnje in težave n^šlh obrtnikov Ljutomer, 8. februarja Obrtniško združenje za sodni okraj Ljutomer je imelo v nedelio svoj drui.'i us a-novni občni zbor. ker je Zbornica TOI prvega, ki je bil mesca oktobra, iz formalnih razlogov razveljavila. Od 335 članov sa jih je udeležilo 235. Predsednik skupnega združenja, ki je imela nalogo, da likvidira strokovna združenja, g. Josko Rus. ie D>-zdravil zastopnike obrtnih Dredstavništev. Po udanostni izjavi Nj. Vel. kralju se je predsedmk spomnil v preteklem letu umrlih članov ter podal poročilo, v katerem je orisal potek likvidacije strokovnih združenj in težave, ki ovirajo obrtnika Dri njegovem delu. Tajnik je nato poročal o delu združenja zoper šušmarstvo. o povišanju cen materialu in orodju, mezd in raznih dajatev. Blagajniško poročilo izkazuje izdatkov d:n 7258. dohodkov pa din 8766. torej prebitka din 1508. Imovina znaša din 2999. priš eti pa ji je še din 3895 zaostankov na članarini Predsednik nadzorstva e. Kukovec ie poročal, da so vsi računi s prilosami v redu. in predlagal upravi abso.utorij. Po sprejetju tega predloga je občni zbor razpravljal o proračunu, ki določa din 23 0..0 izdatkov. Po daljši debati je bilo sklenjeno. da znaša vpisnina za moistre v treh kategorijah din 350. 450 in 600. vpisnina za vajence 50 din. oprostnina pa 150 din brez takse za izkušnje. Na članarino pride v celoti 12.000 din. Upravi je bilo ra-ročeno. naj reši vprašanje članarine tako. da se bo pričela s 30 din letno in se st p-njevala v 3 ali 4 kategorijah po ševilu zaposlen:h pomočnikov in po konjsk h silah. Občni zbor je do sprejetju rnravil pooblastil upravo, na i določi število strokovnih odsekov po želji posamsznih strele. Nato le odposlanec Zbornice Izrekel pozdrave te ustanove ter opozarjal posebej na veliko važnost dobre utrave. v kitori naj bodo izkušeni stanovski delavci in zanesljivo narodni možje. Po izjavi g. Rusa. da svojo kandida^n-o umakne, je bil izvoljen za predsednika uprave za obrtništvo zaslužni slikarski mojster g. Janko Horvat. Za podpredsednika uprave 1e bil izvoljen ključavničarski mojster g. Martin Topolnik iz Križev-cev. Druga lista z kovaškim mojstrom Antonom Semeni čem in mizarskim mojstrom Matijo Novakom ie ostala s 67. odnosno 69 glasovi v manjšini, v upravo in n d-zorstvo pa so prišli vsi kandidati s prejšnje Rusove liste Tako je bilo rešeno vprašan ie vodstva velike obrtniške stanovske organizacije v zadovoljnost vseh. Nova uprava jamči za uspešno delo v prid obrtništva. Iz življenja na deželi RADOMLJE, šahovski klub Radomlje, ki je bil lani ustanovljen, Je prestal prve težave in razvija vse večjo delavnost. Klub Ima ob ponedeljkih in petkih dobro obiska-ne igralne večere, kjer se bo pravkar pričel ožji turnir za prvenstvo kluba, sicer pa se igrajo športne ln debatne partije ter slmultanke. Klub je odigral že več mat-chov s šahisti lz Vira in Centr. šah. klubom iz Ljubljane, ki je ljubeznivo kumo-val tudi pri ustanovitvi kluba in ga tako moralno podprl. Kljub temu, da klub še ni dosegel žaljenih uspehov, vendar to igralcev ni potrio, nasprotno, s pravo ideal- no šahovsko gorečnostjo delajo naprej in so prepričani, da uspeh ne bo izostal. Klub ima v načrtu več prireditev, tako bo prt redil današnjo nedeljo brzoturnlr, ki ga bo iz prijaznosti vodil g. Hren Lado, član CšK iz Ljubljane. Klubu ni na tem, da žanje uspeh za uspehom, temveč, da združi pod svojim okriljem res idealne prijatelje kraljeve igre, zato vabi vse bližnje m daljne šahiste, da pristopijo v klub. Tudi mladi in stari začetniki so iskreno vabljeni, kjer bodo dobili potrebni pouk. Prav posebno pa se vsi šahisti vabijo na udeležbo pri brzoturairju, kjer bo udeležba vsakemu svobodna. Turnir se bo odigral v klubo-vih prostorih v salonu gostilne pri »Zlati kaplji«. St PAVEL PRI PREBOLDU. Na zadnji občinski seji je bil izvoljen občinski prehranjevalni odbor, katerega tvorijo gg: Uršič, župan, predsednik; Sadnik Juiij, ravnatelj tov. Mautner, podpredsednik; Vidmar Franc ,tov. nameščenec, Govc Ivan, delavec in Kapus Franc, trgovec kot člani. Krušne karte izdaja občinski urad vsak ponedeljek, četrtek ln soboto. Ze prvi dan je bilo v občinski pisarni živahno in slišala se je marsikatera kritika glede prehrane v januarju. Upamo ,da bodo z uvedbo splošno obveznih krušnih kart izostale nepravilnosti, ki so prizadele baš socialno najšibkejše. Ker je z imenovanjem občinskega prehranjevalnega odbora prešla vsa skrb nanj, smemo pričakovati, da bo odbor strogo in objektivno izvrševal njemu poverjene dolžnosti, tako da bo izostala vsaka kritika. — Kakor čujemo je polzelska tovarna nogavic na 14 dni odpovedala večjemu številu delavcev in delavk zaradi pomanjkanja sirovin, pri čemer je prizadet tudi naš kraj. V ta namen je odpotoval g. ravnatelj v Beograd posredovat, da se tovarna primerno založi s surovinami, nakar bodo vsi de.avci zopet poklicani na delo. — V tiskarni Cosmanos so kot dodatek k božičnici Izplačali v zameno za moko vsakemu delavcu oziroma rodbinskim članom po 5 dm vsak kilogram. Ker je pripadalo na vsakega delavca oziroma nameščenca 5 kg. nezaposleno ženo 3 kg, a za nedoraslo deco po 2 kg, je to lep prispevek ter je delavstvo podjetju hvaležno. Enak dodatek k božičnici namerava razdeliti tudi tovarna Mautner. BELTINCI. 1. februarja se Je nep-o-stovoljno posovil od nas vssrplišm priljubljeni banovinski zdravnik dr. Mirko Sesardič. Ko je pred osmimi l?ti pustil službo v bolnici v Mariboru in je pršil poln volje do dela v Belt nce, pač ni m slll, da bo moral kdaj zapustiti ta kraj in kot zdravnik z dolgoletno Drakno romati v Faro v srezu Kočevje. Za vel ko d?lo, kt ga je opravil v mnogih letih na pr k "-j'irskih tleh. je b'lo pačilo — ra~.o5aranje. Dr Sssard!č Je bil zdravnik a src^nj z^to je odšel prazn:h rok iz Prekmuria. V n~iz-brrenem spominu bo ortal mnogim stotinam prekmurskih p-e"rosih 1 u'i u5i-te'jstvu, državnim uradnikom in mnofm drug m, za katere je Imel ra-unnva-ij^ in odprte roke po geslu: »N3j ne ve levica, kaj da desnica«. Beltinci so izgubil z nj m narodno zavednega zdravnika, pred"B~m odličnega porodn'čar^a ki do1,ro ne bo pozabljen. Dragi dr. M'rko, ob s'o-ewi Ti želimo vso srečo na novi življenjski poti. Iz Kranja *— Kaj je s krušnimi nakaznicami T Kranjski peki so te dni razglasili, da od 7. t. m. ne bodo več prodajali kruha brez nakaznic. Ker si mnogi še dosedaj niso preskrbeli krušnih kart, 00 seveda ostali 1 ta m bodo pač sedaj bolj podvizali s nabavo. Mnogo razburjenja je med prebivalstvom zbudilo dejstvo, da so nakaznice po dinarju m ne po 0.25 par, kakor določa banska naredba. Razburjenje je upravičeno saj bo morala na ta način plačati 10 članska družina namesto 2.50 oln celih 10 dinarjev, kar je danes za ubogega delavca kakor tudi za uradnika že velik denar. Kdo je samovoljno vpeljal to ceno, nam ni znano, vemo samo, da prehranjevalni odbor ni izdal v tem smislu ni kakega sklepa, ker te dolgo nI imel seje. Do njegove zadnje seje pa o povišanju cene nakaznicam sploh nI bilo govora. Pozivamo v Imenu javnosti g. župana kot predsednika prehranjevalnega odbora, naj ne-mudno skliče sejo prehranjevalnepi odbora. da bodo v tej zadevi odborniki prišU do besede. r— Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe bo v sredo, 12. februarja, ob 20.30 v dvorani Narodnega doma. Na sporedu, ki ga bo izvajala ga. Marta Osterc-Valjalo, so sami slovenski skladatelji. (—) Z Jesenic s— Kulturni dogodek na Jesenicah. Gledališka družina jeseniškega Sokola pripravlja opereto »Ljubezen naj živi« (Liana). Opereta je najnovejše delo poznanega slovenskega skladatelja g. Janka Gre-gorca. Onereta Je zelo melodiozna, deloma v folklori, deloma s prav klasičnimi arijami. Posamezne točke krasijo odlični šlagerji. Celotna glasba je zelo ritmična in učinkovita. Instrumentacija je za veliki orkester ter je zelo posrečena. Libreto Je napisal g. Simončič. član Narodnega gledališča v Ljubljani. Dejanje s« vrši večinoma na Bledu, torej v najlepšem kotu naše zemlje. Vsebinsko Je prav zanimiva ln komična. Sestavljena Je v lepo doneči domači besedi Krstna predstava te najnovejše slovenske operete bo v kratkem aa Jesenicah, na kar smo Jeseničani še posebno ponosni. Zasedba vlog je v najboij-š;"n rokah, kar nam Jamči za dobro izvedbo. Sodelovalo bo 60 igralcev, godbenikov in pevcev Opereta je komponirana ln pisana tako skrbno in strokovnjaško. da bi delala čast vsakemu ookllcnemu gledahšču. Naši sokolskl gledališki družini čestitamo, da se jI je po.»i«?čilo dobiti to originalno slovensko opereto, ter jo skrbno naštudirano predstaviti javnosti z vsem zamahom. Iz Kamnika ka— Koncert za »Zimsko pomoč«. Danes zvečer bo v dvorani »Kamniškega doma« zanimiv pevski koncert. Nastopili bosta domači pevski društvi »Lira« in »Solidarnost« in bo zapelo prvo šest, drugo pa 8 narodnih in umetnih pesmi Koncert »Lire« in »Solidarnosti« so vedno dobro obiskani in spadajo med naše zanimive prireditve. Z ozirom na plemenit namen prireditve so nekoliko višje cene vstopnicam, kar naj pa nikogar ne moti in naj nihče na ostane doma, ampak naj smatra za svojo dolžnost prispevati na ta način svoj znesek k ublažitvi bede najpotrebnejših. Iz Gornfe Radgone gr— Zanimivo predavanje. Zveza kulturnih društev lz Maribora priredi v ponedeljek 9. t. m. ob 20. v šoJi prvo in zanimivo predavanje. Predavaj bo predava-teflj g. Bučar iz Ljubljane o snovi: »Nevtralnost in dolžnosti nevtralnih držav do vojskujočih M držav ▼ sodanji vojni.« Vstopnine ni. Pozivajo se v« društva, da tpozorč svoje članovo na to izredno in poučno predavanje, vabljeno pa je seveda tudi vse ostalo občinstvo. gr— Smučarske tekme. Obmejno sokol-sko društvo Gornja Radgona pri rodi tudi letos smučarske tekme za članstvo, rno-Tki naraščaj in moško deoo. ki sicer danes popoldne. Zbirališče bo pri gasilskem domu ob 14. uri. Vabljeno je tudi članstvo ostalih društev. gr— Namesto venca na grob pok. Kar-be je daroval Sokolskemu društvu Gornja Radgona mehanik g Ožbaflt Vurcer iz Slatine Rad en cev znesek 50 din. gr— Velika tatvina Neznani vlomilci so vlomili v mlin pooesitnika in mlinarja Jožefa Zorgerja v Stavešincih ter odnesli vso zaSogo zrnja m moke. pobrali pa so tudi razno orodje m povzročili precej druge škode a tem, da so razsekali nekaj ^ken m vrat. Za vlomilci, ki so izkoristili gospodarjevo odsotnost, zaenkrat ni sledu. kz s»i55ve«s>i2?sa G-raaca sg— Javna bolnica v preteklem jetn. v letu 1940 je bilo na novo sprejetih v bolniško eskrbo 3078 boln'kov, dočim jih je bilo v letu 1939 sprejetih le 2902 Oskrbnih dni aa bolnike je narastlo na vseh oddelkih 49.451 (v letu 1939 le 48 591). Vsak bolnik je bil oskrbovan povprečno 18 dni. Povprečno dnevno stanje je bilo 135 (v letu 1939 133), najvišje stanje 157. a na:nižje 109. Umrlo je 78 oskrbovancev (v letu 1939 106), največ v mescu novembru, in sicer 9. najmanj v mescu februarju trije. E o'n leo Je zapustilo 3074 bolnikov od teh 1997 ozdravljenih. 900 izbolfonh. 99 neoziravljenih (v letu 1939 139). Selnica ima kirurgičen in medicinski odde'ek z in-fekcljnk m odsekom. Na s'edrjem je bilo v letu i940 zdravljenih 1293 bolnikov. Na me-dic!nskem oddelku je bilo 1304 rentgenolo-ških preiskav, 139 punkcij 301 umetnih preumothoraksov, 1329 kavnih preiskav, 2219 drugih pre'akav (blata seia, želodčnega soka, azetemile in druge), danih je bilo 29 ambulantnih pneumothoraksov in 194 ambu'pntnih pregledov. Na kirurg! snem oddelku je bilo 1870 bolnikov V pretekli poševni cobl je bilo 1.151 operacij (v letu 1939 1080). od teh 3S9 velikih. 617 malih in 145 mavčnih obvez. Porodov je bilo 96. od teh je bilo potrebnih operrt'->-nih posegov v 27 slučajih, med temi dva carska reza. Am^ulrntnih pregledov je bMo 297, rentgenskih sl'k Je bilo napravllenll- G4. sg— D~tvrtctsh| od "ck Sokolskega društva priredi v ne3elk). 9. t. m. ob 20. uri igro »Pcht, srček moj« sg— Ob".nl rbr sreekega odb»ra dru*tva Rdečega ltr*ža bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. v dvoran^ okrame hranilnice. Udeležba za članstvo je stro°ro o'vezna. Vabijo se novi čV*ni, ki mj se prija\ijo na dan zborovanja. It Brežic br— Nekaj vin ke statistike. Samo ▼ 1 Brežican smo preteklo leto pi^il! 84 030 litrov vina. 47 0C0 litrov piva in 8 03 l trov žganja. Za te r' ja<*e Brno p'ača l občinske tro5a"ine ekrog 100 0 0 d n. Ce malo računamo. pridemo do zaključka, da odoade na vsakega Brež čana n č manj ko 25 litrov vina na l?to Ce odštejemo deco (Brežice im°jo 3272 prebivalcev), ki sploh ne pije' alkohola m dodamo k vinu Se pivo ln žg-nje dobimo okroglo številko 65 litrov. Toliko popije odrasel Brežičan na ■ leto samo doma. Da pa ne boste mislili, j da smo Brežičani preveliki pijanci, naj ' povemo, da so vso navedeno množino vina in piva pomagali izprazniti tudi bližnji Hrvatje, ki hodijo k nam na letovanje ln lov. Kinematografi Ptuj. Zvcčni kino bo predvajal danes ob prt 19. in pol 21. uri razkošen nemški film »Temu je Napoleon kriv«. Za dodatek filmski žuinal. Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15. in 20. velefilm »Otrok ljubezni« s Hildo Krahl v gl. vlogi. Med dodatki domač kulturni film in zvočni tednik. — Sledi velefilm »Bar pri Rdečem mlinu«. (—) Kranj. Kino Narodni dom bo predvajal danes samo ob pol 19. in 21. uri prekrasni francoski film »P^st«. Erotika, ljubezen in pustolovščine! (—) Ribnica. Sckolskj zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob običajnih urah film »Kraljevič in prosjak«. Za dodatek Foxov zvočni teinik. N°vo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16.. 18. in 20.15 francoski velefilm, v katerem prvič nastopa naša slavna balerina Mija-čorak Slavenska »Labodja smrt«. Od Vas ie ,\isno da imnt« obleko vedno kot nov« sato Jo pustite redn< •cemično čistiti ai oarvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljana KI aasip 4-t Priioic* tretiolikaloio Gtomane imamo zopet » veliki izbiri na zalog) pc ielo Konkurenčni ceni tapetništvo C. Zakrajšek. MiMottčeva 34. KLIŠEJC ENO VECBAtVNE JUG0G2AMKA SY PET2A MAS1PZ3 | IZDELOVANJE j "Hit RECEPTI ' za Izdelovanje raznega mila, parfemov, pudra, šanpona, kolonjske vode, masti za nego kože, kreme, pomnde, zobne vode, zobne praške in paste itd. — Vseh 150 receptov stane 50 din. — Pošilja po pošti: SteCunija Knez — Maribor, Aleksandrova cesta 36. ČUDO moderne tehnike Naj bolj 1» dolgotrajna žepr.a svetilka z la.?tnlm električnim pogonom! — Daje zanesljivo ln Jako svetlo luč. brez vsaklnih baterij Din&mo žepna svetilka »MAN1TLUX« —brez baterije. Samopro daja; »Lo7os<, Beograd, predal telef 25 459. Iščemo povsod preprodajalce ali zastopnike. Kupim stroj ali stroj za trganje starih cunj ln predelavo vate. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vata«. nalivna peta 3 krasili avtomobili, malo rabljeni, s skoro novimi gumami v odličnem stanju NAPRODAJ pri ADLER SERVICE L M. KENDA Ljubljana, Kersnikova allca (za Slamičem) Vsem cenjenim znancem ln strankam Javljam — da bom UUABSTVO po svojem pokojnem možu, & HENRIKU VRL^ČU vodila tudi vnaprej v dosedanjem obsegu. BETA VRUNČ, urarstvo, p. Slovenjsradec Reg. 17816/35. Bolniška prssrmfrJa 1 Poseben oddplek: banovin sre Sarajevske TKALNICE PREPROG ZAGREBt Gunduliceva 3. Zahtevajte ponudbe sassacaEEEassKa FILATELISTI! Plačamo najvišje cene za nerabljene Jugoslavije Michel št. 16, 17^18, 19'20, 27/29, 51/54. 62'63. G4'65, 70, 82/83, 270/75, 280 85, 303/05, 306, 03, 345/48. Kupujemo čim največ: vse dobrodelne serije, množinsko blago za gotov denar. Ponudbe na Fllat. biro dr. Simlč, Zagreb, Illca 25 telefon 39-27 Takojšnja dolgoročna POSOJILA državnim, banovinskim ter mestnim uradnikom in uslužbencem, železničarjem, žandarjem. finančnim organom, vpokojencem itd. podeljuje star renomiran denarni zavod. Obrnite se na zastopnika Mihiela Kreča, Ljubljana, Tyrševa cesta 33. Pozor gospedje kupci! V Splita in na rivieri so naprodaj: hiše, vile, stavbišča, posestva, lokali, hoteli, pensijoni, trgovske in stanovanjske palače 1 najmodernejšo opremo in komfortom po telo zmernih cenah. Strokovni nasveti glede objektov in informacije brezplačno. Biro za prodajo nepremičnin M. Musanld, Split, Zadan,ka 10 — telefon 28-28 9vr- Mest.ni pogrebni zavod Oojlna Ljubljana t Vsem, ki ste ga poznali, naznanjamo, da je preminil naš dobri oče, stari oče in stric, gospod Janko Globočnik notar v pokoja Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 10 februarja ob 4. popoldne z 2al. iz kapelice sv. Andreja, na pokopaližče pri Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Inž. STO J AN, sin; MARTA roj. DRENOVEC, snaha; BLANKA, SELMA, LEA. vnukinje — in ostaio sorodstvo. g-" - i r . • * . r jc- l, t r iim II s- . hm m; t'C ■»v? Čriff": Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da nas je nafin nadvse ljubljena soproga in skrbna dobra mama, gospa MARIJA PAPEŽ roj. FLAJS soproga posestnika in gostilničarja v petek 7. t. m. zvečer po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo 9. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti v Boštanju, na farno pokopališče istotam. Sveta maSa zadušnica se bo brala v ponedeljek 10. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Boštanju. Boš tanj, dne 7. februarja 1941. JOSIP PAPEŽ, soprog; JOSKO. ŠTEFI ln NIKO. otroci. Nedelja, 9. H. 1941 IS >JUTRO« St. 34. s CENE MALIM OGLASOM Fo 50 par ia Dt*seUo, Din a.— davka ia vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje MaUvglasi ■ \ Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanfa, tičoča se malih naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—% V si ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino DiD 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TOm I. v znamkah odgovor, priložite J* T *,TtT oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Vino od 15 din dalie in razne tuhinjske specialitete. Gostilna LOVŠIN. 2613-18 Halo! V nedeljo kc«cert s harmoniko v gostilni pri »Univerzi«, Židovska steza 4. Domače krvavice, gorka in mrzla jedila, ter izborna vina po zmernih cenah, specialiteta Štajerski k.ipnn. Se priporoča Rozi Velka-vrh. 2738-18 Kam pa v nedeljo? Vsi v gostilno RAHNE. Moste na aobro vince in fino Jedačo. Nizie cene. Igra g^dba. Pridite, ne bode Vam žal. Na obilen obisk vabi Rahne. 2773-18 Martinčeva dvorana Zg. Slika, tel. 4183. — Dane? »Ples športnikov* Vesela zabava v korist našega ko'esarskega In moto športa. 2787-18 Danes ne pozabite obiskati gostilno pri »Panju*. Vegova ul. 10. Vesela zabava, razna topla ln mrzla Jedila, iz-borna vina. pustni krofi itft. Zato na vedelo svidenje. 2846-18 Iščemo ključavničarje sposobne za samostojno Izdelavo kovinskega in bakelltnega orodja. Mesto stalno. Zaslužek Jako dober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ključavničar«.. 2644-1 Kovaški pomočnik strokovno popolnoma sa mostojen, se takoi sprej me. VerzeL kovaški moj ster. Maribor, Frankot>i-nova. 2514-1 Viničarja sposobnega, marljivega, vesnega, zanesljivega — iščem za vinograano-gozdr.o posestvo v velikosti 20 Jutro v b!izu Va-raždtna. Ponudbe na Pi;blic:tas. Za3reb, pod »58057.. 2492 1 Pisarniško moč za nekaj ur dncuo sprejmem. Ponudbe pod »Dobra strojepiska« na ogl. odd Jutra. 2483-1 Vzgojiteljico k dve ecni zaravi deklici iž&vno Pogoji: dovršen te za otrolko 'vzgojo (Kindergartenktirs) ali daljža praks^, s perfekt-njm znar.jem nemščine. Zdravn *V:a obitelj. Dobri poaoji. Ponudbe s sliko, — navedbo dosaaanjih služb, refren?, spričevala čol iS tečajev itd. ter pogojev je poslati ns og^as. oddel. Jutra pod »Vzgcjiteljica«. 2473-1 Železninar a večletno prakso prvovrstna moč, se sprejme. — Ponudbe s prepisom spričeval na ogl. oddel. Jutra pod »Ljubljana«. 2470-1 Dva urarska pomočnika za takoj ižče A. Janko, urar. Maribor. Tedenska plača din din 400 do 500. 2469-1 Monterja aveSbmega za prostovode in icitalacije ter monterja ta popravla električnih Jtrojev (navijalca) sprejme večje elektrotehnično podjetje. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Sposoben elektromonter«. 2931-1 Rezbar ara fina dela, dobi takoj mesto. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Rezbar«. 2932-1 Pridno dekle od 20—30 let z znanjem kuhe in vseh hišnih del, iič -m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.. 2933-1 Oskrbnika Za planinski dom iščemo. Prednost imajo oženjeni, ki lahko polže nekaj kavcije in ki so vešči gostilničar-skih poslov. — Nastop 1. marca Ponudbe na ogl. odd. futra pod »Oskrbnik«. 2880-1 Sobarica zanesljiva, zarava in pridna, ki zna nemški in ima veselje in ljubezen do enega otroka se išče za takoj na deželo. Ponudbe je poslati s fotografijo in * mesečno plačo na ogl. oddel. Jutra ood »Pievna. 2alec«.. 2472-1 Frizerko prvovrstno. sprejmem Plača dobra. Nastop 15. februarja. Ponudbe na podružnico Jutra Trbov ;je pod »Frizerka«. 2398-1 Sposobne mizarje :a pohištvo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva 2. — [stotam se sprejme stremi j iv mizarski delovodja s strokovno šolo. 1358-1 Podeželsko podjetje išče preddelavca, prednost imajo tisti, ki so že delali pri rudniku. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija 7000 dm«. 2628-1 Frizerka dobra moč, dobi mesto takoj, prednost imajo, ki delajo tudi moško stroko. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna 2222«. 2608-1 Trgovska pomočnica mešane stroke, mlajšo moč, se sprejme. Ponudbe na ogl. ocid. Jutra ood »Dežela 24«. 2478 1 Trgovski pomočnik-(ca) izvežban v elektrotehnični in radio trgovini, zmožen samostojnega vodstva, vajen pisarniških ael ter vešč srbo-hrvutskega in nemškega jez;ka, po možnosti, da ni vojni obveznik, dobi stalno službo v mestu na štajerskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Zvest sotrudnik*. 2510-1 Postrežnico pošteno, samo s priporočilom ali dolgoletnim spričevalom, sprejmem za dopoldanske ure takoj. Služba stalna, brez hrane. Plača 350—400 din mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Služba«. 2896-1 Enega do dva peurfektna šererja sprejme usnjarna. — Samostojnega vodstva pri apnu zmožni imajo prednost. Reflcktanti z brezmadežno preteklostjo naj stavijo ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Usnjar«. 2909-1 Damski krojaški mojstri in pomoč. popolnoma izvežbani samo za prv^urjtno damsko kro-i ideM dobe stalnn zaposlitev. Predstaviti se od srede naprej pri »Elite«. 2625-1 Frizerko prvoxTrstno, sprejmem. — Nastop 15. februarja. — Plača ciobra. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod ^Frizerka--. 2398-1 Mlajšo natakarico prijetne vnanjosti sprejme boljša gostilna. Prepisi spričeval se želi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Kranj«. 2735-1 Kuharico ali kuharja, perfektnega, zmožnega dobre gostilniške kuhe. sprejmem. Piača dobra. Naslov v vseh poslo-va.nuab Jutra. 2767-1 Išče se modistinja Sedej-Strnad, Prešernova 32 2713-1 Dobro frizerko iščem v stalno službo kot družabnico z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letovišče«. 2662-1 Gospodinjo do 40 1 z nekaj kapitala sprejme ločenec 30 1 s premoženjem 500.000 din za prevzem skupne obrti. — Ponudbe na ogl. odd. Jut-r apod »Samostojna gospodinja«. 2117-1 Industrijsko podjetje v Ljubljani išče mlajšega treznega mlinarja, veščega mletja na kamnih. Javijo se naj samo mlajše moči, po možnosti vojaščine proste in sicer na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Mlajši mlinar«. 2607-1 Krojaškega pomočnika kateri dobro dela male in velike kose, sprejmem ta-koi. Cela obskrba v hiši. Salon Marolt, Zagreb, Vlaška nI. 41. 2633-1 Frizerka dobra moč se sprejme, 400 do 500 din plače in vsa oskrba. Nastop 20. t. m. Kovač Mirko, Loke. Zagorje ob Savi. 2573-1 Mlada gospodična ki želi vstopiti v kapelo kot učenka, lahko odpotuje 1. iz Ljubljane. Plača din 250. Ponudbe na kapel-nika: Stevo Rošker, Vidov-danska 1, Ljubljana. 2621-1 Šiviljo za boljša dela, katera pride šivat na dom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. JuTi pod »Boljša šivilja«. 2803-1 Modistka vajena kot prodajalka s« sprejme. Olga Japelj Fatur Nabrežje 20. oktobra 2. Tromostovje. 2733-1 Iščem vzgojiteljico Slovenko z znnajem nemščine k dvema fantoma v 3 in 4 razredu ljudske šole. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Od-gojiteljica 2727«. 2719-1 Dve modistki res prvovrstni, samostajnij spremne takoj salon »Julči Klopčič«, Resljeva c. 8. 2721-1 Mlado služkinjo od 14 do 18 let staro, brez kuhe, išče oficirska obitelj brez otrok za Beograd. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2745-1 Sprejmem dobro prodajalko galanterijske in modne stroke. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moda«. 2740-1 Oskrbnik, vešč kmetijstva in vinogradništva, dobi službo. — Ponudbe na podružnice Jutra v Novem mestu pod »Oskrbnik«. 2683-1 Služkinjo, zdravo, čisto in pošteno, ki zna samostoino kuhati, iščem. Nastop takoi: Ba-juk, Trbovlje, Loke 160. 2682-1 Modistinjo prodajalko z dobrim nastopom sprejme za stalno Salon Cbic, Ljubljana, VColfcva 3. 2604-1 Marljivo dekle prikupne zunanjosti, staro do 35 let, ki ljubi red in snago, ter je vešča gospodinjstva, kuhe in obdelovanja vrta, dobi službo pri popolnoma samostojnem gospodu. Ponudbe z navedbe plače s sliko je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Posestnik 40«. 2570-1 Hišnika za oskrbovanje sadnega in zelenjadnega vrta sprejmem Za hišo, oddaljeno 25 mi nut od pošte. Vrtnar in sadjar ima prednost, biti mora v vsakem pogledu zanesljiv. Ponudbe z navedbo vsega dosedanjega službovanja rja ogl. odd. Jutra pod »Rožna dolina«. 2903-1 Dekle ali vdovo vajeno kuhe. sprejme starejši vdovec, trgovec obrtnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja'. 2778-1 Služkinja zdrava, ki zna nekoliko kuhati, se sprejme. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Iz dežele nad 20 let«. 2789-1 Uradnik zanesljiv in agilen, za žitno stroko v Vojvodini, se sprejme. Ponudbe z r.avedbo zahtevkov na ogl. oad. Jutra pod »Voj vedina«. 2799-1 Iščemo 1 samostojnega ilrugar- ja, 1 samostojnima klHJ čg,vničarja ali mehanl čarja ln 1 varilca. Po nudbe pod »S« ra rgl. odci'. Jutra. 279i-l Vezalko cvetlic sprejmem takoj. Naslov v vseh posi. Jutra. 2871-1 Modistko samostojno vodilno moč sprejmem. Ponudbe poslati Fronner. šelenbur-gova. 2872-1 Hlapca za prevažanje pohištva ln aruga dela v delavnici sprejmemo. Mizarstvo »Sava-r d. z o. z., Rožna dolina, Pred lam-ska 32. 2Š52-1 V železninski stroki izučeno moč za svojo razpožiljalnlco sprejmemo takoj. Ponudbe podružnici Jutra Maribor pod »Železninar«. 2926 1 Službe išče Spreten kovaški pomočnik išče zaposlitev v kakršnemkoli obratu. Ponudbe pod »Nastop lahko takoj« na ogl. odd. Jutra. 2647-2 Mesarski pomočnik dober sekač, z znanjem nemščine dobi takoj službo. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko« 2844-1 Mizarja za furnirana dela se sprejme takoj. Mizarstvo »Sava« d. z o. z. Miklošičeva c. 2854 1 Več čevljarskih pomočnikov sprejme Franc Krmelj, — Kokrica 76, Kranj. 2816-1 Postrežnica mlada, zdrava, pridna ln poštena, dobi službo od 6. do pol 3. ure popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2826-1 Perfektno natakarico sprejme za takoj — hotel Novak, Jesenice, Gorenjsko 2836-1 Mlajša dama ki piše na stroj, ima veselje sem in tja malo spodlnjitl, goji do6ti šport, visoke rasti, prikupna, more nastopiti takoj ali po dogovoru, vse prosto ln začetno din 1000 do 1600 mesečno. Osebne podatke in sliko na ogl. oad. Jutra pod šifro »Točna in vestna«. 2873-1 Delovodja za opekarno, z večletno prakso 6e sprejme. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Takoj delovodja«. 2866-1 Daktilografko iščem za popoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Advokat«. 2875-1 Mizarja za napravo lesenega strop« v lokalu in JtefSž. iščyn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizar«. 2883-1 Želim premeniti mesto skladiščnika. Sem pošten ln vsakega dela zmožen. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra ood šifro »Skladiščnik«. 2639 2 Absolventka trg. akademije (z odliko) z nekaj pra kse. vešča francoske, nemške, italijanske ln srbohrvatsfce korespon aence. želi premeniti službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K 20«. 2630-2 Prodajalko ki je zmožna sama voditi trg z meš. blagom, sprejmem. Ponudbe pod »Poštenoet« na ogl. odd. Jutra. 2434 2 Šivilj a gre šivat na dom samo v boljše hiše. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Točna«. 2619-2 Mlada frizerka išče mesto za izven Ljubljane Dela vse v to široko pripadajoče delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Zagrebčanka«. 2617-2 1.000 dinarjev nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi stalno službo trgovskega pomočnika, skladiščnika, lesnega manipu-lanta ali kaj sliČnega. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro: »Mlajša moč«. 2633-2 Samostojna kuharica stara 28 let, iSle mesto gospodinje pri manjši ali večji rodbini. Naslov: Marica Koritnik, Sevnica 40 ob Savi. 2651-2 Iščem zanoslitev za ili izven Ljubljane na deželi. Vajena vseh hišnih del tudi vrta. Gred tudi k samski gospe ali pa gospodu. Nastop takoj ali po dogovoru. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«. 2616-2 Strojepiska začetnica !52e službe. — šla bi za nekaj časa tudi brezplačno lr. obenem kot pomoč v kuhinji. — Nastop takoj aH po dogovoru. Naslov v vsf>h posl. Jutra. 2517-2 Vpokojen graščinski upravitelj ki Ima. tudi prakso v lesni industriji lri na žascl fS5gebetrieb) išče mesto kot ekonom ali upravitelj. Skromne zahteve. Ponudbe na osel. oddel. Jutra pod »B. R 603«. 2421 2 Iščem mesta kot žagovodja ali manl-pulant. tram dolgoletno prakso, ter sem vešč vseh pisarniških poslov, kakor tudi vse manipulacije trdega ln rnehkeca lesa. Ponudbe pod »žagovodja«. 2420 2 Frizerka z dolgoletno prakso iš^e službo v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Samostojna moč« na ogl. odd. Jutra. 2545 2 Trgovska pomočnica mešane stroke, vajena carr.ostojnega gospodin!-stva in kuhe želi primerne zaoo«Iitve. Cenjene ponudbe pcslati na ogl. odd. Jutra pod šifro >Dobra moč 222«. 2541-2 Prodajalka 18 letna. Išče službe, najraje na Gorenjskem. Nastop takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 2542-2 500 din nagrade dobi, kdor preskrbi službo v tovarni na Gorenjskem mlaae-mu dela voljnemu fantu. Naslov v vseh posl. Jutra. 2560 2 Trgovski pomočnik mešane stroge, dobra moč želi premeniti službo takoj ali pozneje. — Ponudbe pod šifro »Pošten in delaven«. 2557-2 Friuerski pomočnik dobro vešč, damske stroke, z znanjem madžarskega Jezika, išče zaposlitve. Nastop od 24. februarja dalje. Ponudbe pod Šifro »Frizer« na ogl. odd. Jutra. 2530-2 Krojač 2 mojstrskim izpitom, iHe mesta poslovodje ali pri-krojevalca. Damskega ali moškega. Kroji prvovrstni. Nastrp takoi ali pozneje. Naslor: Verbič Ig., krojač. Dol. Logatec 49. 2674-2 Boljše dekle z znanjem kuhanja in pospravljanja prosi mesto k boljši družini, k starejšim ljudem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2763-2 Postrežnica išče službo za ves dan. Zna tudi kuhati. Pri Besol Cecilija Za Gradom št. 4. 2697-2 Gospa stara 32 lft z lOletno prakso v trgovini, želi sebi primerno službo ali gre kot gospodinja k boljši družini. Event gre tudi k boljšemu gospodu. Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod: »Poštena ter zanesljiva moč«. 270"' 1000 din dam onemu, ki mi preskrbi za marec ali april stalno službo skladiščnika. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Marec 1941«. 2656-2 Prodajalka dobro izurjena, poštena, išče namestitve v trgovini mešanega blaga za 15. II. ali 1. III. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 100«. 2655-2 Brivski pomočnik s petletno prakso , hiter, dober delavec bubi-štucer, išče službe z vso oskrbo in 200 din mesečno. Nastop takoj. Domuzič, brijačka dvorana, Zagreb, Zadarska 15. 2629-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, star 22 let, izvežban v vseh strokah, želi namestitve. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2576-2 Gospodična vešča držav, in nemškega jezika, stenografija, strojepisja, knjigovodstva, korespondence, izvežbana v lesni stroki, išče nameščanja. Gre tudi za blagajni-čarko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2579-2 Plačilni natakar vsestransko verzi ran, izobražen, z znanjem tujih jezikov, finega nastopa, išče odgovarjajoče mesto v bpljšem obratu, restavraciji kavarni ali v baru. Pooud-pod »Verziran«. 2837-2 Napredniaki! Vneta članica Sokola, pridna in poštena, prosi za zaposlitev. Sem inteligentna, a sprejmem tudi delo v tovarni. Prijave na ogl. odd. Jutra pod »Zdravo«. 2808-2 Prodajalka pr-.ovrstna moč, modne in galanterijske stroke s prakso v detailu in engrosu, ve iirana v vseh pisarniških poslih, strojepisju, popolnoma samostojna, želi spremeniti dosedanje mesto. Cenj. ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zelo zmožna«. 2737-2 Šivilja srednjih let išče primerne službe, šla bi tudi k otrokom ali za sobarico k bolj. ši družini, najraje v Celiu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in natančna«. 2694-2 Službo natakarice iščem. Grem tudi Izven LJubljane. Nastopim lah ko takoj. Naslov v vseh posli Jutra. 2794-2 Mlad, močan mož pošten ln lepega vedenja, Ižče nujno zaposlitve kot sluga ali slično. Cenjene ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zrcožen«. 2841-2 Natakarica pridna, poštena, čedne zunanjosti, želi spreme niti službo, eventuelno tudi za sobarico. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna«. 2912 2 Mlada gospa s pisarniško prakso želi kakršnekoli primerne za posritre. Cen J ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •Vsestransko zaneslitva« 2916 2 Simpatična gospodična stara 21 let, priona ln poštena želi mesto natakarice - začetnice kjerkoli. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Cenj. ponudbe na podr- Jutra v Celju pod značko »Pri kupljlva«. 29162 Kuharica vsestransko zanesljiva, — Z večletno prakso in gospodinjsko šolo želi službo. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Na deželo«. 2891-2 Trgovska pomočnica verzirana v trgovini z mešanim blagom želi namestitve. Službo lahko nastopi po dogovoru. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Marljiva«. 2924-2 Va|enci(ke) Za vajeako brivsko-frlzersko gre 16-letna, pridna, poštena deklica, ki Je že nekoliko delala v moški stroki. Naslov v vseh ocel. Jutra 2533-44 Polovica nesnage v vodi za namakanje! Neverjetno, koliko nesna- v ge odstrani Ženska hvala čez noč med namakanjem perila. To se občuti šele pozneje pri pranju po z lahkoto opravljenem delu in po mali porabi Brivskega vajenca lz boljše, situlrane družine, sprejmem v ui s celo oskrbo. Salon Leč-nlk, Dravograd. 2429 44 Šiviljska vajenka 23 mesecev službe, želi premeniti mojstra, da se dokončno Izuči. Kocbek Marja, Stročjavas, Ljutomer. 2516-44 Natakarski vajenec zdrav, močan in priden se sprejme v uk v boljši restavraciji. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Vsa oskrba v hiši«, 2696-44 Krojaškega vajenca sprejme takoj Ivan Kac, Gledališka 7/1. 2701-44 Prodajalca išče mesto v trgovini 2 mešanim blagom. Kot začetnica ne zahtevam ve!i- ' ke plače. N.'.slov v vseh poslovalnicah Jutra. 2692-2 a gre šivat na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2592-2 Za šivUio bi se šla rada učit l?ietna dcklica. stanuioča v Ltublia ni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2593-2 Trgovska pomočr>'ra manufakturistka, mlada, vestna in marljiva prosi za takojšnjo namestitev. Gre tudi v galanterijo. Ponud be na podruž. Jutra Ptuj pod »Vestna«. 2569-2 Iščem mesta žagovod ie ali manipulanta. Imam dolgoletno prakso, vešč sem vseh pisarniških poslov, kakor tudi vse manipulaci-cije trdega in mehkega lesa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«. 2649-2 Dobra šivilja ki šiva obleke, plašče in fino dansko perilo, gre šivat na dom. Kersnikova ul. 8 pri hišniku. 2907-2 Mlada gospodična Išče službo tja vzgojiteljico ali kaj uličnega. Govori perfektno francosko in slovensko. Ponudbe pod Slfro »Ljubim otroke« na ogl. odd. Jutra. 2806-2 Mlad, 32 let star iščem službo za pisarniško moč ali skladiščnk«. Vešč v kniigovodstvu, slovenski, hrvaški, adminiaracift in stroiepisju. s s"ičevalom Naslov v vseh poslovalm ca Jutra. 2817-2 Učenca (učenko) močnega in zdravega poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Sinovi kmečkih ali železničarskih staršev imajo prednost. Hrana in stanovanje v hi?i. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Veliki industrijski k^ai«. 2680-44 Sprejme se kiparski va cnec kateri ima veselje do kiparstva. Vprašati Ceenarieva ul. 4. — Ljubljana. 2744-44 Trgovskega vajenca rročne slo-n n^dl spodobnim ln marljivim osebam banka. ObSirpe ponudbe z dvema slikama le poslati ns Interreklam. Za greb. Masarvkova 28 pno » G radje vinski kred'ti P-6478«. 2476 3 Kdor želi da pride do lepega za služka z Izdelovanjem raznih, stalno potrebnih stvari, naj naroči naSa navodila s 155 najnovej šlm; kemičniri recepti ln navodilom za pridobitev dovoljenja za izdelovanje. Cena S-C din po povzet'u. Kemičn: za- vod Pa3i?evo 24913 __^ Vsak mesec 509 din dobi oseba, ki mi vloži v prometno tr-ovino din 10.000. Ponudbe na o?l. oda. Jutra pod s Nagrada 500 din? 2359 3 Inslrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposelni proie-sorski kanddatj-e stro kovnjaki. — Novinan-ki com Cospo.s>:a 12: ura o ne ure og 10. do 12 239-4 Nemško konver^acijo in pouk nudi izobražena gospa. Skupine *—6 ostb honorar relo m.^hen. Pnuk giasovina p,-» me- todi, zelo pr>ceni. Kongresni trg lili. 2710 4 Resen akademik instniira po zmcml ceni in uspe m vse predmete. Pil-ravlla privatiste za lw»:te. Ponudbe na oel. oJ'l Jutra pod »Filozof 23 2774 4 V privatno gimnazijo se sprejme ene. ki se že le pripraviti za privatni ali razredni izpit, do 15. t. m. Informacije ZrlnJ skega c. 7-U. 2840 4 Profesor poučuje jezike in druge gimnazijske predmete. Pošljite podatke na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh zaiam-čen«. 2855-4 Učiteljica poučuje nemščino po uspeš ni metodi. Hodi na dom (10 din za uro). Informacij o šolskih uspehih so na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mnogo uspeha«. 2889-4 /Agilen zastopnik trgovsko naobražen v raz-; nih panoflah trgovin«, za-. nttliiv, v belovarsketn ia sosednih v Mih dobro ut»-den. išfe zastopstvo katere koli stroke Ponudbe na: Rudolf Ebenšpanger, Bje-lovar. 2673-5 Potnika za obiskovanje obrtnikov, sprejmeipo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Svoj rajon«. 2825-5 Potnika sprejmem za prodaje em^j-litamh napisnih tablic. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lasten izdelek«. 2831-5 Prodam Pozor mizarji! Furnirje, panel in • špor-plošČe v vel-ki izbiri poceni pri »OBNOVA«, Maribor, Jurčičeva 6. 2089-6 Trgovci! Ugodno priliko imate za nakup večje količine (80 do 90 tisoč din) damskega, moškega trico in volnenega perila, puloverjev, veshj, nogavic, svilenih srajc itd. Blago ie korantno boljših znamk. Ogleda se lahko osebno. Prednost z gotovino ! N.islov v vseh poslovalnicah Jutra. 2622-6 Prodam cca. R0 m3 bukovih čepa-nic. Podsedenšek, Oplotni-ca. 2652-6 Briljanten prstan in starinsko zlato verižico, rridam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2612-6 Prodam avtomatično amertkan 'ko pu.x>ko »Re-rinpton« z zelo nosnim prebojem z 100 naboji. Naslor v vseh pciil. Jutra. 2553 6 Perje kokošje, naravno, kg din 10 ter štajersko pitano perutnino, zaklano, nudim. Cenik brezplačno. St. Ekart, Rače. 2548-6 Na Akra jermenu naostrite tudi najbolj topo britev. Zahtevajte v trgovinah samo znamko AKRA. Prospekte pošlje brezplačno Schnur, Zagreb, Blažekova ulica 8. Štedilnik (Tischherd) opločen, nov 180V87 cm, 3 masivna plošče, dve ppčnlci, z grelcem, bakrenim kotlom. krasno izdelan, sa din 4500 naprodaj. 21 bret. Radeče, Zidani most. 2523 6 Kompletno kopalnico banjo, peč, umivalnik, ugodno prodam. Kolbe, Mestni trg 8.-HL 1930-4 Po?nojarmenik .izven obrata, prodam takoj. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod »Jarmaaik«. 2724-« Vort?ek avtomodel. skorai «ov, pro-- - c. 24/11. 2638-« dam. Sv. Petra Prodam večjo množino vsakovrstnih praznih steklenic od 0.5 dc 1.5 1. Vprašati na ogl. od. Jutra pod »Steklenice — Laško. 2566-6 Prodam dpbro ohranjemo hrastovo pohištvo za samsko sobo. raztezalno mizo s štirimi usnjatimi stoli, kuhinjsko omaro ln skoro nov. moderen letal otroški voeiček. Rožna dolina c. III. št. 5. 2777-6 Stare žlebove, odtočne cevi in nekaj železa naprodaj. Vprašati: Uprava Ljubljanskega veiesejma. 2770-6 Ultra violetno obsevalko 220-110 roltno, ugodno prodamo. M. Kovačlč, Gerblčeva ul. 10, LJubljana. 2861 6 Pletene jopice cefir volna, nova, manjka partija naprodaj. Ponudbe pod šifro »Prima« na. ogl. odd. Jutra. 2870-6 2 do 4000 kub. m bukovine na pen Ju za hlode ln drva prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poo ^Bližina Poljčan«. 28(54-6 6 marmornatih miz z podstavki za kavarno ali slaščičarno, skoro nove ln BILJARD Selfert poceni naprodaj. Dobrajc — Maribor, Aškerčeva 16 2931-6 Krasna zapestnica naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bri ljantl«. 2915-6 Peč Amerikan, na potrošnjo koksa, poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križev-niške cerkve. 2881-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ižanska 30. 2917-6 Wertheim blagajna 150 cm, nadstavek 70 X 60 ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2878-6 Kupim till ZLATO SREBRO - PLATINO BPIL3PNTE ' SMflRACOE-SRFMIC RBIINI - BISERE tT.O. STBamsm ' NSKITE TtR TIMETNIME PO NflJVI&JIH CEHAM '- STARR TVRDKR 3os EBERLE UUBUflMfi.TVRSEVA 2 > * ^ MOTEL v" SLOM Kupujem krojaške in volnene od-paake po najnižjih cenah. R. Vltajevec, Stari trg 15, LJubljana. 2529-7 Mizo za pisalni stroj takoj kupim. Ponudbe u ogl. odd. Jutra pod šifro: »Miza«. 2720-7 Otroško posteljico in šport, voziček, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro: »Od zdravega otroka«. 2705-7 Mizni štedilnik dobro ohranjen, kupim. — Poizve se M. Stibernik, Mivka 17 Trnovo. 2706-7 Električni zračnik premer 40 cm. 1 in pol k. s. nov, ali rabljen, kupim takoj. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod iifro: »Zračnik«. 2684-7 Z zakonom saUlteao Ime »EMONA« la gornji žig nam jamčita za kvaliteto naiaga zdravega, resnično pravega »Emona« cvetličnega čaja, ki ruskega (kitajskega) t vsakem pogledu nadkriljuje. Kupim mlin za kavo B< električni pogon, event. t pražilnikom. Kolodvorska restavracija, Zidani most. _ 2571-7 Kino projektor doDiu ohranjen za nemi no<:naiii film znamke Er-nemil i kupim. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod iilro »Kino«. 2813-7 Vreče 85 kg od moke, kupim. Ponudbe s cenami na ogl. odd (utra pod »Plačano«. 2899-7 Raznovrstne odpadke kakor kroiaške, šiviliske. »tare volnene topice, |uto in vse vrste vreč. kupujem Plačujem po naivišjih dnevajh cenah. Zavržen Jože, Liubliana, Tyrševa 36 (Grebene). 2897-7 Vodno črpalko manjSo '»a mororni po gon ter pisalno mizo. ku plmo Naslov v vseh po lsov .7 utra 2849 7 Zavržen denar Je va^e staro zelezje ko rine pme. stekler.k:c-ttd.. če ga ne prooaste »Metalljl'. Cm' posvetsk;. 16. telef 32-86. 2847 7 Kupim okrog 80 m2 starih, še uporabnih hrastovih part:e-tov in staro železje, uporabno za predelavo za .ken- | Pozor! Pohištvo »SAVA« Naivečia izbira posameznih komadov, omar. posteli, ku nnjskih kredenc, stolov, •tioških postelic it. Se pri poroča »SAVA«, mizarstvo Vliklošičeva. 2850-12 Elegantno spalnico . oreiav>vi kui tuagiai :io proda Janez Rozman .iiizar, Poclo.nica. HorJu. jn Ljubljani. 2782 12 Krasno spalnico OiOAlOvC ft.o'1 ciiiiiie. £ arancijo, poceni pro jam Fraujo Sivic, Brez je. Oi.eaa se Celovška ■A v skiiiaišču. Spre je .iiajo se naročila 2840-11 Sedaj je čas 13. pregled, čiščenje in popravilo Vašega motornega kolesa. Vse to Vam izvrši strokovno in po zmerni ce ni tvrdka J Praprotmk Domžale, telefon 22 Gene ralno zastopstvo »Ardie« m »Korex« motornih kole.- in vseh nadomestnih delov 1575 10 20 do 30 tisoč din I Trgovski lokal I Hišo ali parcelo z vsem inventarjem, sta v posojila za 1 leto, iščem Vknjižba na posestvo in vrnitev v zlati valuti. Prodam tudi lep vinograd, kier se pridela do 40 hI vina. 10 minut od državne ceste. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2686-16 Kateri upokojenec bi nudil situiran. zakon cema gotovino 10.000 din za dobo 2 let. Dobi prosto stanovanie, postrežbo, ka kor član družine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nuina pomoč«. 2574-16 Avto Ford amenkan štirisedežen, mak rablien. prodam ali zame mam za poltovornega, nove še tipe, nosilnosti do '•00 kg. Borošak. Tyrševa 47. 2615-1C Posojilo ">0—70 tisoč, išče mlad . » r,ii pod leten trgovec in obrt »ko omrežje profil polju- rj). s sezi.skim -)obrold0 ben Ponudbe na ogl. j Č!m artlk!om 2a DOvečan,e Jutra pod »Uporabno«. j obrata Ponudbe na ogl 2819-7 l (jjj Jutra pod »Garancua« 2762-10 Tračno žago dobro ohranjeno, kupi — j Drago ViJnar, Jesenice. 2835 7 Kupujem po naivišji dnevni ceni kroiaške. flviliske. pletili-ske volnene odpadke, stare cunje itd. Kovačič, Tyrševa C. 35 bivše Stroine tovarne. 2830-7 Stare pletenine voinene. kupim ni pla čam najvlžje Gliha Jo sipina. Ljubljana. Kar Skova 26. Šiška. 2860 Pisalno mizo ln mizo za str i i iz tr dega lesa ln dobro o u vano. kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra nor" »TUtza 912= 2S42-7 Kupim avto don.c ohranien. noveiši tip dvosedežen. znamke Topo hno (Fiat) Janko Dolinar, Brezovica 105 p. Liubliana 2764-1T večio Kupim količino Ugodno prodam avto-kabriolet' Opel-supei 7 z dobrimi gumami kei od-notuiem Obrniti se v hotel Balkan od 12 do 13.30. 2716-1C Prodam 2 in pol ton. tov. avto »Diesel« z zelo dobrimi cumami in generalno popravljen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj prodam«. 2669-10 Avtomobilski motor 45 HP 4 cilindre z magnetnim vžiganjem, gene-. ralno popravljen, brušeni rabliene ■ cilindri, novi bati, pregle-Opeke. — Prevzamem tudi i dar. po strokovnjaku, ki Staro hišo za podreti. Po- ' 829-16 Hranilne knjižice vrednostne napirie kupujemo faln< tn po naivtšuh cenah in 'akoiUgodr.a cena«. 1904 2i Kupimo hišico dvostanovanisko z vrtom v Šiški, Bežigradu, Moste, Kodelievo ali v Trnovem Plačam od 85 do 100 tisoč din. več ne. Cen), ponud be na ogl. odd Jutra pod »Takoi izplačam«, s 2609-2C Enonadstropna hiša trgovino ln trafiko it -lavni cesti na Notranj --■k£m se radi družlnskr -azmer tako.1 proda s ^em inventarjem ln za oeo ali tudi brez tega S ven tu r'no da tudi ^ •lajem Ponudbe na op xid Jutra Dod »Re leodno- 2550 20 Gostilno, večio, oddam na spomlad ■ naiem V poštev prideic amo sposobne osebe 7 pri ■nemo gotovino Osebna pravica m potrebna, tei ' ksistenca sposobnim zasi gurana Ponudbe 7 natanč mmi podatki na ogl. odd lutra pod »Veliki industrn ki kraj«. 2681 ic Ročna tkalnica spreime kompanjona za povečanie mehaničnih strojev. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tkalnica 1940« 2619-16 Damski krojač z obrtnim Ustom in n» kaj gotovine bi Sel kol družabnik h krojaču najraje pa k šivilji za nIašče in kostime v iz delavo — si. marcem Ponudbe pod šifro »Dru žabnik 111« 2775 lfi Vsakovrstno /iato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana. VVoltova ali ca 8-34 Oblačila Krznen plašč damski, za srednie močno postavo, še kot nov naprodaj za polovično ceno. — Naslov v vseh poslovalni-cha Jutra. 2879-13 Radio 6-cevni ▼ brezhibnem stanju, izvrsten zvočnik, ugodno naprodaj. Gasilska 15, buffel liubliana VII. 2884-9 2 triciklja iahka za mleko, ugodno naprodaj. Mehanična delavnica. šuštaršič pri Figov-cu. 7yrševa 13. 2747-11 Moško kolo selo dobro ohranjeno, radi !bolerni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2887-11 PohišM Spalnico fcperano, fino lakirano proda Krže. pohištvo Vrhnika. Osrleda se na zalogi v LJubljani. Preč na ul. 6. 2507 12 Pczor! Pohištvo »SAVA« Naiveiia izbira žičnih vlož kov peresnih modrocev modroci otomane kauči leialm stoli, okvirji. Se priporoča »SAVA«, mizar »tvo. Miklošičeva. 2855-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« Največja izbira pohištva, ilpalnic m kuhimskih oprav Spreimemo tudi vsa naro čila po konkurenčnih ce Dah Se priporoča »SAVA«, mizarstvo. Miklošičeva. 2851-12 Spalnica ter damski tnčetrtinski kožuh, naprodaj po zelo ugodni ceni Sodarska šteta 2/a pritličje levo nad cerkvijo Sv. Florjana. 2704-12 Prodam Diesel motor Junkers stoječ, stabilen 13 KS pogon na nafto in en bencinski motor ležeč 8 KS oba dobro ohranjena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1670-1C Orobilnica za kamen ^tuzzato« 400 KS na diesel motor, s sortiranim rešetom z 1 parom novih in 1 parom rezervnih še nerabljenih če' usti in vsemi dru-eimi deli in 1 tovorni avto FAUN DTE-SHL. 90 KS 3.5 tonski, z dobrimi gumami, vse v ja-ko dobrem stanju naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »I.epr priložnost«. 2927-10 Ureditev dolgov izterjavo. Inka«1 tn kup teriatev, sodne ln tihe poravnave dobi ka nosno — vsrno nan^bo kap?tf»ia. nos;'- jil. kn1!govo^s-vo. bila:.--ce. kalkulacije. =p!oi .-se trgovsko obrtne zadev vam diskretno uredi k"nc«"lntiirana oisama ZAJC LOJZE Ljubljana. Gledališka ulica 7. Posojilo Valemo našim '•lanom ln varčevalcem Ugodni po jojl Vloee ■-vbrestujemf (r»r g od«tntkov 7s) var čevalci brezniačnr sava -o-.'a nI Zadruea »Moi Dnmi Ljubljna Dvor Jakova 8 Iščemo oovei fnlke 199-lfc Velika bencinska postaja se odpre pri Zagrebu na zelo prometnem križi šihi Zaradi preobloženo sti z drugo trgovino Iščem poštenega ln spo sobnes-a v Isti stroki, veščega gorpoda. Potreb oa kavcila din 50.000 do 70 OTfl din Dobiček bi delila po ao^ovoru. Po oudbe ie poslati pisTeno fcia o^asni oddel. Jutra Ood »Lepa bodočnost 20« 2223 16 Vlogo pri Kmetskem hran ln pos. oomu v LJubljani, pribl din 60.000 prodam Ponudbe z %-ceno na oei. odd. Jutra pod »IJolžniki«. 2795-16 Kot družabnik pristopim k solidnemu in resnemu podjetju, po možnosti tehnične stro ke. Vložim večjo vsoto Ponuc.be na ogl. oddel. Jutra pod »Sodelovanje-2796-16 Dobro idoča trgovina rabljenih predmetov — sprejme agilnega družab nika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poa' »Velik promet«. 2800-16 Garnitura orehova, za gosposko an Balonsko sobo, ugodno »»prodaj. Naslov v ogl. jitra. 2865-12 poajetje«. Družabnika tiheea ali javnesa se sprejme z večjim zneskom za brezkonkuren čr.o podjetje. proti knjižoi na prvo mesto Ponudbe na ogl oddel Jutra md »Dobre obre sti« 2147 16 Veletrgovina dobro organizirana z večjim kapitalom pisarno. večjimi skladišči v centrumu Ljubljane ln izurjenim uradnLštvom. želi sodelovanja, bodisi kot aružabnik ah komi-ionaj s kako tvrdko katerekoli stroke večjega obsega Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno 2544-16 Y najem V najem vzamejno večje, suho ln zračno* skladišče v velikosti ca 200 kv. m v severovzhodnem delu mesta. Ponuabe na oglasni odd. Jutra pod značko »Suho skladišče«. 2640-17 Dve parni pekarni oddamo v Ljubljani v najem. Poizve se pri »Tehna«, Mestni trg 25. 2498-17 Gostilno dobroidočo na deželi dam na račun zakonskemu para. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra kuhinia«. 2626-17 Trgovina z mešanim blagom na najprometnejš; točk! v Kranjski g:ori se odda takoj v najem. Pojas nlla daje Pečar Franc. Kranjska gora št. 37. 2522-17 Parna pekarna se odda ▼ Rožni dolini c. II. St. 14 pod ugodnimi pogoji v najem. 2596-17 Skladišča ▼ bližini glavnega kolodvora v bivši Siškovi tovarni parketov se oddajo takoj v najem. Informacije se dobe Krekov trg 11, I. nadstr. 2820-17 Paviljon s trgovino ln trafiko se takoj odda v najem v Mariboru. Ribniško selo 1 Nadaljnje informclje se dobe pri Frajijo La oo»Trik Celle Cankarje Obrt Steznike vseh vrst izdeluje Specializirana šivilja po meri. — Kozin, Prule 6. 2815-30 Trgovino mešanega blaga v centru Zagreba, pro dam ali sprejmem dru žabnlka v svrho razšir Jenja obrata. Ponudbe pod »K-5I61« na Interre-klam, Zagreb, Masaryko va 28 2493-19 Mlekarno na prometni točki zaradi sprejema drugega obrta, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2751-19 Prodam lokal adi bolezni. dnevni m nočni posel, eden naimo-lerneiših v Zagrebu. z /sem inventariem na nai epšem položaiu, — pred glavno tržnico tik Jelači-čevega trga Vhod v lokal iz dveh ulic eden preko este Bartulič palače, drugi '7 Duue ulice. Idealen po n lika«. 2.8P3 19 VOsist Prodam stavbno parcelo z načrti in proračunom za petnadstropno hišo. enter Llubllane. Zajamčene 10"'» donos. Pismene no oonudbe na ogl c^del •Tutra pod' šifro »Visok 'onos«. 2540 20 »Posest« realttetna p sarna LJubljana. Miklošičeva cesta 4-11 izdaja lastno glasilo »Posest«, ki izhaja vsakega prvega v mesecu. V niem ie na ponudbo veliko število hiš, vil in parcel v mestu in na deželi, kmet-skih in veleposestev s točnimi opisi in cenami Kdor kupuie ali prodata nepremičnine, nai list naroči na gormi naslov. Za-dostuie dopisnica. 74-20 Hišo - vilo v Ljubljani, kupim ln plačam v gotovini CenJ ponudbe pod »Vseeno kje«, na oel. ood Ju tra. 2601 V Posestvo v vsaki veličini do 300 oralov (prednost gozdno) želim kupiti. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod štev. »456«. 2456-30 Prijazno hišico z velikim vrtom v Sv. Jur-ju pri . Celju, blizu cerkve, oddamo stranki, železničar ju za hišna dela. Pojasnila rostilna Saveii — Čcrnov-šek. 2761-20 Dve hiši s staro vpeljano trgovino naprodaj, ena v bližini me sta poleg tramvaia, druga v velikem trgu pri cerkvi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2700-20 »REALITETA« zavod za nakup in prodajo nepremičnin je samo Ljubljani, Prešernova ul. 54/1 nadstropje Telefon 44-20 2727-20 Kupim donosno hišo za gotovino do din 600.000 v bližini tramvaja. Resne ponudbe s popisom cene, površino, pošljite na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kupim takoj«. 2729-20 Hišo, velik vrt, nekai gozda in sadovnjak v bližini postaje, prodam za 80.000 din. — Priložite znamko. Verščaj, Rajhenburg. 26R8-2C Izvanredna prilika gostilna za din 135.000. Ob glavni cesti 20 minut od zdravilišča Rogaška Slatina, sestoii se iz zidane hiše, visokega parterja 5 sob. kuhinje, 2 kleti, vrta in sadonosnika : skupno 6000 m2. se proda za 135 000 din. Potrebna polovica kapitala, ostalo hipoteka Prodaja se hitro radi odsotnosti. — Ponudbe poslati na Tehnični referat, občina Roga ška Slatina. 2685-20 Vilo v Liubliani v dobrem stanju. kupim. Pomidhe nj ogl odd. Jutra pod šifro-»Rožnik«. .">605-20 Stavbna parcela na prometnem kraju — križišče treh cest na periferiji mesta obstoječa b sadnega vrta in njiv 5700 m2 radi selitve ugodno ni prodaj. Razen teei travnik 6610 m? po din 2 in vi noerad 2290 m2 po din 5 za T m2. Ponudbe na ogl. odd Tutra pod »Lep* prilika 2222«. _2572-20 Dvo^rftfrjr-kn par nvrut od kolodvoru Videm-Krško. podkleteno, elektrika. drvarnice, hlev. 30 arov vrti-sadonosniVa. prodam. <*edna leea. cena 2*0.000 din. J. Hostn.k. Videm-Krško. 2578-20 Večji objekt v bližini centra kupim takoj. Ponudbe s popisom, ceno, donosom površine pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Rentir«. 2730-20 INSERIRAJ V „JUTRU"! Vila a« najlepšem delu mesta g krasnim razgledom a« pla nine, več tisoč metrov kompletnega vrta, komfortno in moderno razdeljena z velikimi sobami s pa sebnimi prostori za slu žinčad in hišnika, prodam za din 900.000 odnosno prevzamem nekai hipoteke Samo resni kupci, ki imaio denar pripravlien nai po-šljejo svoj naslov na ogl odd. Jutra pod »Strogi cen ter«. 2738-2C Zidano hišico z vrtom kupim za okoli 40.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zidana«. 2731-2C Hišico majhno, enostanovanisko, prodam v Liubliani. Naslov v trgovini Paik, Sv. Petra cesta 38. 2736-20 Vilo z vrtom vsai eno stanovanie tnsob no, komfortne pntikline kupim takoi Pošlute po nudbe na ogl. odd lutra -•od »Denar na roko« 2726-20 Prodam takoj vinograd 3005 m2, zidanica i posodo dobro ohranjeno 1 nuvo, odlično 5671 m2 ali celo posestvo 1 uro od postaie Videm-Krško na Kranjski strani. — Maks Toplišek, Golek-Kr -ko. Vila Videm. Krško 5 sob. kopalnica, elektrika vodovod 3335 m2 zemlte vrt, itavbišče sončna lega se proda. Posredovalci na graieni: Lovrenčič, Videir ob Savi. 2577-20 Prodam novo hišo tristanovamsko z lokalom za vsako obrt, blizu Liub liane in postaie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Dobra točka«. 2598 2< Enonadstropna hiša z gostilno, na zelo prometni točki, četrt ure od toplic in postaie, elektrika, vodo vod, gostilniški in zele-madni vrt, terasa, ugodne naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2'65-2f Kupim hišico ?. dvema stanovanjema na peT'ferlii Ljub'jane Cena do 100.000 din. — Ponud.be na orl. oadel Jutra pod »Hišica«. 273" 20 Krasno parcelo gradbenim dovoljenjem in načrtom, v cen-trumu Bleda. — takoj ugodno prodam. Pcnud be na oti. odo. Jutra rod »Prilika, res ueod no<. 2798 20 Parcela ca8000 kv. m fc'ižlni nove šiienske cerkve uuodno naprodaj. Event. tudi 4000 kv. m. Naslov v vseh pesi. Ju tra. 233S-2C Parcela z večnad-tropno hišo. v bližini tramvaja, naprodaj. Ponuabe pod sPar cela 750«. 2367-20 Kupi se večja njiva v bližini Je žice. Ponudbe pod »Njiva« na ogl. odd. Jutra. 2868 20 Hišo o parno pehamo v okolici večjega mesta radi bolezni proaam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodno — Slovenija« 292S 20 Parna žaga s polnojarmenikom 35 HP, 4 clrkularke, sušilnica, pisarna, trisobno stanovanje s pritiklinami. iiasproti kolodvora, v večjem kraju blizu LJubljane, se iz proste roke proda proti gotovini. — Ponudbe na ogl oadel. Jutra pod »Lesna lndu stri j a«. 2913 20 Realiietna pisarna Jager, Celje ma naprodaj: vecstano anjsko vilo s krasnim adonosnikom in stavb r.imi parcelami. Zelo ao-nosno gosposko posestvo -»brestuje do 30 odstot kov z živim in mrtvim nventarjem. Cena din 50.000. — Kmetska po estva v bližini Celja krasna lega 200 000 in JO.OCO. — eno- ln več-družinskih hiš od 75.000 naprej, razne trgovske hlle. žage, mline in tavbišča. ?9?2 20 Lepo stavbišče iS kv. m. sredi Mari bora naprodaj. Vse informacije pri posredo alnici »Triglav-. Mari '->cr. Aleksandrova cest? t. 12. 2914 20 Prodamo: 1ISA. nova, dvostanovani-ska. Cena 300.000 din. Severni del Ljubljane. PARCELA cca 1000 m2 po din 40 m2 Dravlie. tei druge nepremičnine — proda realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Go posvetska 7, visavis Sla-miča. 2888-20 Vila na Gorenjskem udobno urejen t ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Gorenjsko«. 2930-20 Stanovanje Dvosobno stanovanje pritlično, v Vaijavčevi ulici 17 (Kolezijai odaan. s 1. marcem ali aprilom Ogled od 10. ure dalje 2535 21 Dvosob. stanovanje s kuhimo, ena soba oprem liena, se odda. Naslov vseh poslovalnicah jutra. 2754-21 Stanovanje i dvema sobama in pri tiklinami se s 1. III. odda na Dolenjski cesti 48 obči m Rudnik. 2702 21 Enosob. stanovanj suteren, oddam takoi dvo članski družini. Rožna do lina cesta III štev. 18. 2641-21 Manjše trisobno stanovanje kopalnico, oddam z mar cem Gerbičeva 23. 2723 2 Dvosob stanovanj Nomtortno se odda za 1 ipril na Miriu Naslov vseh poslovalnicah Jutra 2725-21 Stanovanje ibstoječe iz treh sob pritiklinami. elektrika, vodovod. se takoi odda so idni stranki ji Brezovici tik postaie proti primern naiemnini Naslov v vse! poslovalnicah lutra. 2671-2 !^epo dvosobno stanovanj« s kabinetom, kopalnico m vsemi pritiklinami » novi vili med policiio in remi zo se odda mirni stnnki s 1. marcem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »750« 2600-21 2-sobno stanovanjr » kabinetom in vsemi pri tiklinami oddam 1. marca Vodovodna 1, Cihlar 2885 21 Stanovanje dveh sob s Dr tikllnanv v bliftinl gasilskega do ma v SlSki se takoj crl da. Poizve se pri Vad nov. Poljanska 41. 2780 21 Dvosobno stanovanje s kuhinjo, kabinetom, kopalnico ln pritikllna ml se takoi odda v St Vidu nad LJu1j1.-;£.lo. — Naslov v vseh po=l Ju tra. 27? 1 21 Dvosobno stanovanje se odda majhni, mirni družini. Stanovanje Je mračno in suho. v X nar. stropju. Idrijska ul. 6 2790 21 Dvosobno stanovanje s pritiklinami ln kopal aico oodemo takoj za ceno din 620. Več se po izve v Milčinskega 3. 2801 21 Enosobno stanovanje se odda 1. mar a Povše tova 63, Kodeljevo. Po iz e se v trgovini Da garin. Istotam se proda cela spalnica. 2797-21 Štirisobno udobno stanovanje novo preslikano, s ko palnlco oddam za 1. ma) Ponudbe na ogl. oadel. Jutra pod »Bežigrad«. 2862 21 Stanovanja 7vosob. stanovanje za 1. mai išče uradnik ne-oženien s starši fupoko-jenci). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«. 2627-21a r>vAS"b. s^novanje po možnosti s kabinetom z ali brez kopalnice sončno in suho, iščem za april ali pozneie na>raje na Iliriji v centru ali bližini. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »2 odrasla«. 2765-21a Iščem za maj za dva priletna zakonca dvosob. stanovanie v visokem pritličju ali v I nad-tropiu z vsemi pritiklinami kiKinetom in kopalnico v Liubliani. šentpetrski okraj okolico. Ponudbe na ocl. odd lutra rod šifro Točen plačnik 2000«. 2698-21a Jvosob. stanovanie kopalnico išče zakonski par brez otrok za 1 marec, pril ali mai Ponudbe na e!. odd lutra pod šifro: »Center 1991«. 2709-21a Prodam hišo Kodeljevem, tristanovamsko za 285.000. hišo z peljano pekarno na prometni točki za 320.000, trgovsko hišo v centru za 750.000, nedodelano v Mostah za 200.000, hišo v •Šiški za 185.000 in parcele Šiški po 175 din m2. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 941«. 2894-20 Mali dvorcc krasno poslopje, park, kopalni bazen, gospodarsko poslopje, garaža, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2928-20 Iščem za maj ali kasneie večie, solnčno, enosobno ali maniše dvosobno komfortno stanovanie. Ceni ponudbe na oel odd Futr« z nivedbo cene pod šifro: »Sama«. 2742-21a Trisrb. stanovanje s kabinetom, iščem za maj v bližini avtobusne ali tramvajske postaje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mai it. 27«. 2610-21* 2 ali 3-sobno stanovanje takoj ali od 1. marca blizu centra iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »444«. 2739-2U Enosob. stanovanje ilie umska gospodična, nairije v centru mesta za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in točna«. 2722-21a Enosob. stanovanje po možnosti s kabinetom se išče za takoi ali pozneje. Ambrožič — Ljubljana — Beograjska 23'H- 2695-21 a Iščem za 1. marec dvosobno stanovanje s kopalnico, event tudi trosob-no. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik stalen«. 2901-21 a Stanovanje za odvetniško pisarno blizu sodišča 2—3 sobe, iščem za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2908-21a Sobo in kuhinjo ili samo sobo v centru mesta, za mirno obrt V-e sarrski goppod v pritličju ali na avorišču Pismene ponudbe pod ifro »Pošten plačnik la ogl. odd. Jutra. me 21a Pisarno i veh treh sob eventu • 'no skupaj s stanova ijem, potrebujem Po udbe na o?i lista »Po ta — kolodvor«. 2o00 21 a Enosobno stanovanje ali večjo sobo > štedilni kom, vsai blizu centra — iščem za takoi ali pozneje Osebi, ki bi preskrbela lam nagrado Ponudbe na igl. odd Jutra pod šitro • Nagrada«. 2895-21s V obo odda Sprejme se v lepo sobo !?o6po ali go-•podično Poizve se Vr ovčeva ul. 12. 2546 23 Lepo sončno sobo aaaai dvema osebama z dobro domačo hrano, blizu Poljanske glmna zije s 15 februarjem — ^u&T.elj. Ciril Metodova al. 19. pritličje, desno 2206 23 Soba s posebnim vhodom se ta-koi odda dvem gospodom. Pf ;zve se v Cegnarjevi ul. št 8. 2753-23 Sostanovalko sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2750-23 V novi hiši sprejmem po nizki ceni na stanovanie kakega upokojenca. Lovše Janez, St Ku-pert pri Mokronogu. 2611-23 Boljša družina spreime diiaka v vso zelo dobro oskrbo. Strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Cena din 700. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2823-23 Kabinet z vso oskrbo (plinska kopalnica) oddam takoj ali 15. februarja mirni osebi. Jamšek, Vrtača 5. 2906-23 Dva boljša gospoda sprejmem na stanovanje v lepo zračno sobo s 15. februarjem. Naslov v vseh posl. Jutra. 2772 23 Prazno sobo odda n za 20U a in me sečno v bližini ma.gl.*;tra ta Naslov v vseh nosi Jutra. 2753 23 Opremljeno sobo ali prazno na Mikijtji če vi cesti oddam gospo du. — Nima poeebr.ega vhoda. Ponudbe pod »350« na ogl. oad Jutra 2768 23 Opremljeno sobo zelo c ta to, oomeno. po I Klinoma separirano, z zajtrkom, ev. tudi hrano oddam boljši otebi v vi li tik postaje cestne žel Vodmat — Krekova 15 2241 23 Kabinet separirau upre:injen. od dam za din 150. pri Ta ^oru Naslov v vseh posl. Jutra 633 23 Lepo opremljena soba -=e odda ovema gospo alčn&ra ali zaro.ence ma Slomškova 5. pritličje. levo 2733 23 Opremljeno sobo i vso oskrbo oddam dve ina gospodoma. Sv. Jakoba trg 15. 2804-23 Opremljeno sobo veliito. zračno, s soupo rabo kopalnice, oddam solidnemu gospoau. Mesečno din 400. Ogled od 14.—17. Naslov v vseh posl. Jutra 2857 23 Malo sobico prazno, s posebnim vhodom ugodno oddamo. — Podmilščakova 22. 2827-23 Gospodično sprejmem na stanovanje. — Vovk, Cankarjevo nabrežje 23/III. 2824-23 Dva gospoda spreimem na stanovanie. Zupančič, Vrhovčeva 12, dvorišče. 2834-23 Akademik išče sostanovalca odnosno se odda soba za dve osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2832-23 Opremljeno sobico oddam bo J "i gospodi "n: takoj ali pozneje. Na slov v vseh posl. Jutra. 2848 23 Informacije Vsa pisarniška dela izvršuje, prepisuje, prevaja, razmnožuje, preskrbi vsakovrstne naslove in listine ter nudi osebne usluge in opravlja vsa pota, po-strežna pisarna »SERVIS BIRO«, Ljubljana, Sv. Petra c. 27/1. Telefon štev. 21-09. 2636-31 Iščem sobo z 2 posteljama za 1 1IL v bližini Delavske zbornice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poa »Soba«. 2769 23a Boljšo sobo opremlieno, s souporabo kopalnice iščem za 15. II. Ponudbe pod »Uradnik« na ogl. odd. Jutra. 2732-23« Glasbila Prodam radi selitve moderen kratek glasovir in črn pianino krasen glas Dobrajc, Maribor, Aškerčeva 16 2650,26 Kupim navadne otroške harmonike 2 ali 3 vrstno. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Harmonika«. 2620-26 Ilromatično harmoniko ali klavirsko. doViro ohranjeno, kupim Ponudbe na Flis Rudolf. Domžale, 2121 28 Pn zelo ugodni eni se proda enotonska »Ban-donion« harmonika Poizve se v Cegnarjevi ul št 8. 2759-26 Harmonij v dobrem stamu kupim. Pisrren' ponudbe z naved-bj cene na A. Kaličenko, Gc«po>vetska 13. 2809-26 Vražhm Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani. Cesta 29 oktobra št. 24-1, bo prodajala na Javni dražbi ane 25 februarja 1941 za 4300 plm bukove hlodovine na panju v obmoSju svoje šumske uprave v Kočevju. Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri gornji up:avi v Ljubljani in šumsk; upravi razlaščenih gozdov v Kočevju. 2536 32 Dve gospodični sprejmem na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2876-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom oddam bo'i-1 osebi v novi hiši za Bižitiadom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2818-23 Soba sončna v sredini mesta se odda takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2841-23 Sobo lepo opremljeno, ali prazno oddam boljšemu gospodu. Event tudi dve, pripravni za pisarno. Pri sodišču. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2660-23 Sobo lepo sončno za 2 osebi, s souporabo kopalnice in celo oskrbo v centrumu, oddam za 1. marec. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 2690-23 Sobo zračno in prijazno, s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma v neposredni bližini realke ali srednje tehnike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2904-23 Izgubila sem 7 fotografii od G'adišča do glavne pošte, pošten najdi-teli naj jih odda v ogl. odd. Jutra. 2752-28 Izgubila se je zlata zapestna ura »Longi-nus« z črno okroglo vrvico na Hrvatskem plesu. — Najditelj se naproša nai je odda proti nagradi v trgovini Čuden. 2575-28 Dne 10. februarja 1941 ob 11. uri se vrši na postaji Ljubljana, dražba 1 vagona bukovega oglil 10.600 kg. Skladiščno vodstvo. 2760-32 32. dražba kož divjadi na velesejmu 10. n.arca 1941. Blago po?iJite na naslov: LJubljana — Divja koža« — Velese-lem. 1653 32 Prodam 3 pletllne stroje št. 6 80 v najboljšem stanju. — Schonlieb, Lesce. 2405 29 Opremljeno sobo vbod s stopnic, oddam. — Razpotna 6. 2884-23 Za deset dni v mesecu februarju iSčem opremljeno sobo čisto, v bližini centra. Ponudbe na ogl. odael. Jutra z navedbo cene pod šifro »Deset dni«. 2783-23a Prazno sobo s souporabo kopalnice v centru ali bližini event s hrano, išče gospodična. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za prvi marec«. 2743-23a Gospodična solidna, snažna, išče čedno sončno, ne predrago sobico event. tudi na periferiji, v bližini tramvaja. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 2892-23a Mizarji, pozor! Proda se mizarski Htroj Univerza:ka, na električen pogon, rabljen eno leto. Cena po aogovom. Reflektant; naj se obrnejo na naslov: Viktor Granda, Zalog, p. škocl-jan, Dol. 2462 29 Stružnica 1 m stružne dolžine, pro. dam. Zaloška c. 30. 2755-29 Šivalni stroji znamke »JAX« so že skozi 60 let znani kot najboljši. Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan JAX in sin, Tyrševa c. 36. 29C0-29 Stružnica kompletna 170 cm dolžitiB v dobrem stanju se prodi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2714-29 Pisalni stroj ugodno prodam. Naslov V vseh poslovalnicah Jutra. 2715-29 GUME! — POIŠČITE SI VAŠO DIMENZIJO ? plašči: 3.50-19, 400-19, 5.50-15, 12 x 45, 14 x 50, 15 x 50, 500 x 20, 5.25-21, 600-19, 30x5, 32x6, 32x6y2, 900-18, 42x9; zračnice: 32x6%, 34x7, 36 x 8, 40x8, 1200-20, 1200x22. Vsake dimenzije po več komadov. Dalje Ford 5-tpnski z vsemi gumami najnovejša typa. Ztindapp 4 cyl. klasično motorno kolo. Gume dim. 400-19 Dove. DKW 98 ccm motorno kolo za vsakogar in času primerno, ugodno kupite samo pri tvrdki JUGOPROMET, CELJE, teL 273. /T Nenadoma brez toka — kako reven izgleda potem Vaš avtomobil, brez zaganjača in vžiga, brez luči in signala. Pri vsem tem pa je mogoče potrebna samo kretnja izkušenega strokovnjaka pri Bosch-service in ta mučna zadeva je rešena. Poškodovan kabel ali kratek stik v dinami, pregorena vžig. tuljava ali slab kontakt od prekinjala v razdelilcu — vse to so motnje, katere uredi Bosch strokovnjak hitro in zanesljivo s svojimi spretnimi rokami, praktičnimi Bosch-preizkuševalnimi napravami in z Pieittinji dimni pri EnstHirm novimi nadomestnimi deli. Enkrat več k Bosch-service — stokrat manj jeze! PERKON BOSCH-SERVICE, Ljubljana, Celovška c. 38 tel. 30-78. Motor na vpojni plin it! bencinski motor od 12 do i 8 KS kupim. Ponudbe fOJlati d« Josip GiOTtnetti Zagreb, Liridiicv» «1. 9. 2717-29 Šivalni stroj dolg iolniček, dobro ohrani-n. Pred Škofijo 19, — •topnišče, levo. 2886-29 Gospodinje, pozorl Sivaini stroj dobite v yysoJilo proti mali mesečni od^Ko^m-ni prj »PROMET« tel 43 90 nasproti K rižanske eer i ve Istot&m 90 šlralnl stroji tudi poceni naprodaj 2779 29 Anker šivalni stroji 50 7.nanl kot najboljši za '.vllje. krojače, gospodinje, tnal clkrak en tla- nje. ? .Ivema Iglama Več rabljenih. z okraj! lm .:olnlčkcm. od 300 din naprej prodaja Triglav, ^esljeva 16. 2785-29 Mizarski stroj poravoilni k tkobelnl — kombiniran »Ji vsak nje, kupim. — Kočar Ludvik, Rova, Radomlje. 2877-29 Vrtalni stroj kupim Ponudbe jt poslati oa tvrdko Josip Otorepec, Ljubljana. Za Gradom 9. 2802-29 Živali Foksterierja kratkodlakega, starega do enega leta, kupim. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Čistokrvni«. 2805-27 Lepega volčjaka psa, 1 in pol letnega, dobrega čuvaja, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2810-27 Prodajo mlad*? papige za učenje ln kanarčki, dobri pevci. Naslov ▼ vseh poslov. Jutra. 2786-27 Plftilni stroj jrev 8—80 ali 100 kupim, ponudbe na ogl. odd. Jutra - d »Dobro ohranjen stroi« 2814-29 Dva elektromotorja rabliena od 15 KS in 60 K5> dobro ohranjenna, ku-"•irn Ponudbe na oglasni odd lutra pod šifro »Elektromotor«. 2821-29 Psa bernardinca 10 mesecev strega. proda Leblč Josip, gostilničar, Celje, 8p. HudlnJa 28 2921-27 Pridelki Vosek in med ima večjo količino po ugodni ceni naprodaj. Me-darna, Ljubliana, Židovska ul. 6. 81-5} Dospela je Zadnja pošiljka zimskih jabolk. Na zalogi tudi krompir. Trg. posl. KMETIJSKE D1.... ..... 3RUZBE, Ljubljana. 2637-54 Dopisi Trije gospodje želijo spoznati tri resne eospodične do 50 let. — Dopise na ogl odd. Jutra pod »Veselo svidenje«. 2623-24 Mlad diskreten gospod ieli spoznati t mho raz vedrila ločenko ali vdovo. Neanonimne dopise a ogl. odd. Jutra pod iifro »Di " diskreten«. 2631-24 Dobrega prijatelja želi spoznati 22 letna uradnica. Dopisovanje in izleti Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izleti«. 2811-24 Vpokojenec popolnoma sam. čedne zunanjosti, želi spoznati enako damo. lepe zunanjost;. Dopise na oglas ni oddelek Jutra pod »črne oči«. 2511-24 Gospodična bivajoča na deželi. Išče značajneea, strejšega prijatelja Cenjene ponudbe prosim samo s polnim naslovom na ogl odd. Jutra pod S--fro »Dlskreclja«. 2397-24 »Kranj ded« Čakaj 11 pred Evropo ob 8. 2758-24 Gospodično aH mlajio vdovo brez otrok, po možnosti z premoženjem, čedne postave, !5če za vodstvo gospodinjstva ali skupno življenje vdovec v dobri pociciji. — Resne ponudbe t aliko M ogl. odd. Jutra pod »Ljo-bezni polna«. 2657-24 Želim dopisovanja z izobraženim goapodora. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Tiho«. 2691-24 Enofazni elektromotor Sb !»-7-<*ntčn' tok 110 ■nltov 7-1 A, 1000 ob/ml, pripraven za reguliranje obratov) ln več raznih • htnir ugodno pr-">da P anlnšek Anton, klju-'avnl^arstvo. Celje Ma-!bor«ka 22 2920-29 POZOR! Velflca zalog?. rabljenih ž-:-"iskih sneJk. škomier ni z?poro in mo5kih ^aloj ter r Mjenih čevljev. Klavžer, 'olnjtkova 4. Ljubljana. Sladko seno 2 vagona, najboljše kakovosti, se proda. Oglasiti se pr; Antonu Tkalec, pos. v Obrežu, p. Sredi Sče ob Dravi. 2479 33 Seno in otavo večje količine ima naprodaj Uprava posestva Celjske mestne hranilnice » Roga teti. 2679-35 2898-29® ta. Slivovka in klekovača 45 odstotna, zajamčeno pristna, od 25 1 dalje naprodaj. Cena nizka. A. Pavllč, Kožarje 90, Ljubljana, Ttžaška ce Blondinka osamljena gospa si 'eli prijatelja, starejšega inteljgen ta Išče srečo — ne gmotne koristi. Dopise na ogl odd Jutra pod »Srcčolov«. 2748-24 Pismo pod »Iskrenost« prepozno dvignjeno. Prosim gospoda, ki te določil se stanek za petek ob 6. pred magistratom zi ponoven po-šifro, ziv pod isto 2757-24 2771-33 Mala, črnooka gospodična ki ji je 5 svečana dopoldne v predsobi živilskega urada v Mestnem domu starejši gospod rekel: »Bodite moja žena«, na) mu blagovoli poslati svoi naslov na ogl. odd. Jutra pod »Mala črnooka«. 2689-24 Vdova stara okoli 40 let. išče sebi primernega prijatelja v svr-bo skupnih izletov. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spomlad 1941« 2595-24 Simpatičen srospod dobro sitniran. iJče diskret no priiatelistvo z inteligentno ml»dn damo. Dopise na podmj. Jutra Mati-bor pod »Diskretno prijateljstvo«. 2597-24 No*«* d i 9* P l (KSM mv Partnerico za večdnevtj smuSld 18-Let v planine lžčem. — Ponudbe pod »SpomJa dansko solne«« na ogi oda. Jutra lSčem. ">709 *> • Inteligentnega tovariša za skupne izlete išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Iifro »Zima pomlad«. 2902-24 V pomoč! Gojenec baletne šole, išče dobro damo ali gospoda, ki bi mu financirala in rako omogočila študij v Zagrebu z vso oskrbo Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Balet«. 2910-24 Absolviran pravnik 24 leten, temperamenten, značajen, lepe zunanjosti. želi vsled osamosvojitve takoj poročiti temperamentno gospodično ali vdovo do 30 let z veliko trgovino, premo žen Jem ali sllčno. Po-»uabe poslati na ogl odd. Jutra pod »Prtma vera«. Slika zaželjena. D iskreč tja častna. 2482-25 Deželanka 23 let tura, dota r tovini 100.000 din, iiče zakonskega tovariša. Potisnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnil pošljite 10 din. 25»l-25 fflls Bančni uradnik v državni »lužbi, 35 let. s plačo 1750 din mesečno, išče zakonsko družico. Pojasnila daie »Nada«, Za greh, Jelačičev trg 10. Za pojasnil« pošli i te din 10. 2580-25 Vdovec z 1,500.000 din premože nja, vpeljano trgovino ln jostllno na prometnem kraju predmestja Ljub ljane. želj zaradi pomanjkanja česa ln zna nja spoznati za resM< ženltev gospodično WT vdovo v starosti 30 do 42 let. s pravo krščansko podlago, plemenitim srcem, sposobno v gospo d;njstvu, gostilni, trgovini, s primerno gotovi no, odnosno premože nJem. Ona. ki si želi sre čen zakon, zvestega moža ter dobro naložiti svojo gotovino, odnosno premoženje, naj ne zamudi prilike. Ponudbo, po možnosti s sliko, s strogim Jamstvom prot, vrnitvi, Jasne. Iskrene pogoje ter naslov poslati ogl. ood. Jutra pod Šifro »želim srečen zakon« it. 1408. 2038 25 f Uradnik v pokoju, 51 let star, mesečnim dohodkom 6.0CC din, išče zakonsko tovari-lice.. Pojasnila daie Nada Zagreb, Jelačičev trg 10 Za pojasnila pošljite din 10 2583-25 Pomorski kapetan 34 let star, z imetjem gotovini 100.000 din, z me-sefao plačo 3.300 din — išče' zakonsko družico. Pojasnila daje »N.ida«, Za greb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite din 10. 2584-25 Vsem, ki so 2 nami sočustvovali v neizmerni tugi ob preža] ostni izgubi ljubljenega sina, brata in svaka Boljša kmečka hči 2 let stara, t doto 40.000 din in balo ieli poznanstva z dobro fttuiranim gospodom, z lastnim domom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Resno 26«. 2925-2) mm vsem, ki so s prekrasnim cvetjem in tolažilnimi besedami lajšali našo bol, čč. duhovščini, bratu Vrečku za ganljiv govor ob odprtem grobu, predstavnikom društev in korporacij, g. Panti Zivanoviču, postajenačelniku v Rudovcih, gosp. Vojislavu Simiču, obč. tajniku v Rudovcih in g. Gorišku Stanku, vodji pogrebnega zavoda v Celju za velikodušno pomoč pri prevozu ter vsem, ki so kakorkoli poveličali njegov spomin, prisrčna hvala! Gostilni Sarka in pocestnice starejte, bres otrok, nesrečna v eakonu, želi | spoznati Bnačajnega, do-I orosrčnega, starejšega gospoda 50 do 83 let, iskrenega prijatelja, ki bi jI mogel materlelno potna gatl. Cer.j ponudbe na podr. Jutra v Oelju pod »Pofttencet«. 2843-25 Katera gospodična (gospa) bi nudila dom io pomoč podjetniku. Ponudb« ; podružnici Jutra Maribor ! ped »Skupna ireča« 2564-25 * Celje, dne 9. februarja 1941. Mbina SFAEliAKL-ova \ Pomorski kapetan i 39 let star, z mesečne pla-! čo 6.000 din, išče zakon-^ sko družico. Pojasnila daje i »Nada«, Zagreb, Jelačičev , trg 10. Za pojasnila pci-! ljite din 10. 2581-25 Vlakovodja 39 let star, z mesečno pl» čo 2000 din, s pravice na pokojnino, išče zakonske tovarišico. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. 2582-2] Profesor 33 let star, z mesečno plačo 3300 din, išče zakonsko tovarišico. Pojasnila daje »Nada«. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite din 10. 2584-25 Dama, 47 let, izobražena, kultivi rans, premožna, išče sebi enakega zakonskega druga, tudi brez premoženja. Samo neanonimni dopisi na ogl odd. Jutra pod »Ne vsakdanja«. 2693-2'- 40-letna vdova inteligentna, simpatične zunanjosti, z nekaj premoženja, želi poznanstva 2 gospodom plemenitega značaja. Prednost drž. nameščenci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Harmonija«. 2874-25 Ločenec 28 let star, brez otrok teli poročiti ločenko, k! ;ma veselje do tr^ovir.e ln nekaj gotovine. Iran ICelnlerctier, Kolodvorska. Domžale. 2 tC5 25 Vdova ugodne zunanjosti, doti 11,000.000 din. iiče zakonskega tovariša. — Pojasnila daie »Nada«. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite din 10. 2588-25 Gospod 36 let star. docroprčen se želi poročiti. Intere sentka mora imeti vese lje do gostilne ln dote do 40 000 din. Ponudbe pod »Lepo skupno živ llenje« na ogl. odd. Ju-tia 248325 Frizer v Ljubljani obrtnik, ilče frizerko, katero bi poročil. Dopise > »li-ko na ogl. odd. Jutra pod »frizerka«. 2708-25 33 letna gospodična s l".000 din gotovine, ieli državnega uslužbenca ali upokotenca od 40 do 60 let Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dobra žena«. 2703-25 Gospodična 24 let stara, dota v gotovim 70.00 din, išče trgovca, obrtnika ali slično. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite ain 10. 2589-25 Dražestna Židinja 30 let stara, t doto v gotovini 800.000 din, išče zakonskega tovariša. Pojasnila daj; »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za poja-nila pošljite 10 din. 2590-21 Razni? OTOMANE V veliki izDlrl kupite ugodno pri R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 18. MIZARJI, pozor! Držav, uslužbenec star 34 let, fant, lep, slm- Najugodneje si naba-patičen, želi poročiti gospo-dično ali vdovo od 20. do 34. let staro, lepe in sira patične zunanjosti. Tajnost zajamčena. Resne ponudb« sliko, ki jo vrnem na ogl. odd. Jutra pod »Lep« bodočnost«. 2712-25 Fant mitnpnskim nramole-njem iWe dekle okrog 25 let staro, iz dobre hiše. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dežel« 873«. 2672-25 Kuharica »rednim let, bi poročila pofitenejra, treznega od 39 do 43 let starega go rooaa, v staln; službi. — Resne ponudbe na of»!. odd Jutra pod »Ljubila na 235«. 2508 25 Ločenka agedne zunanjosti, z imetjem 600.000 din, išče moža ki bi hotel biti samo nien. Pojasnila daie »Nada«, — Zagreb, Jelačičev trg. Za pojasnila pošljite din 10. 2586-25 Mamina edinka 19 let stara, 2 doto v gotovini in nepremičninah 550.000 din, išče zakonskega tovarila. Poiasnila daie »Nada«, Zacreb, Je- Mlsda nepokvarjena inteligentka brez prer.oženja, želi spoznati dobrosrčnega, izobraženega gospoda v svrho že- nitve. Dopise nasloviti na ogi. odd. Jutra pod šifro »Resen značaf 1941«. 2661-25 Dobra šivilja Ieli starejšega moža z nekaj gotovine v dri. službi. Pesne ponudbe n.' ogl. od-del. Jutra pod »Majda«. 2645-25 vite vezane plošče in panele »UKOD« pri tvornlčnem zastopstvu »FCRNTR« Frančiškanska ul. 4 Tel. 32-49. Zahtovajta ponudbe' ?q»tr»o/rr tmM MEINEL-HEROU as-o.y re/ /rtK-otr* MARIBOR* lOij Novi naslovi frsaOikMHfca oL 4M1IIJU 7 n JMH% 2 9 51 Zenit ve in možitve boljšib krogov posredujemo vestno, uspešno in strogo diskretno. Velika izbira odličnih partij. Prvovrstne rodbinske zveze. Informativne prospekte proti Učičev trg 10. 7a. pojas- | nakazilu 10 din v znamkah aila pošljite 10 din. pošlje »Rezor«, Zagreb, 2587-25 ! pošta 3. 2668-25 GraSelog F. T. KARMAH sprejema obiske v Ljubljani v hotelu »Soča« od 9.—12. In od 3.—7. ure. - Ostane samo do 30. februarja ' OKAMA MAZILO tla zdravilnih sell&6. On- doTJt uspeh pri rana2j- fipefclinah, ožuljenjiu. voilru, turih m vnetjih, itd. za nego dojenčkom pr! fcoinem vnetja, izpu ičajlh ln hrastah na ta-menu. aa razpokane prsne bradavice. Dobi •• v vseh lekarnah ln dro> gerljah. ATSK KA KRALJ. JUGOSLAVIJE A. D PODRUŽNICA V LJUBLJANI podeljuje obrtnikom, obrtnim podjetjem in obrtnim zadrugam vseh vrst ugodna posojila In kredite ▼ tekočem računu do najvišjega zneska Din 300.000.-—. — Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Ivan TurgenJevj a poročnika Jer »Ah, gospodi« je nejevoljno vzkliknila Endllja. »To. . , to so vendar škarje?« je mrmral Kuzma Vasiljevič. »Seveda, kaj si pa mislil... Da je morda pištola? Kako smešno pačiš obraz! Zmečkan je kakor blazina, lasje na temenu kuštravl... in ti se niti ne smejlš. Oh, oh! In kako zabuhle oči imaš. . . !c Emilija je bruhnila v gmeh. »že prav,« je momljal Kuzma Vasiljevič in se dvignil z divana. »čemu le teko neumno brusiš jezik! Ce ne veš česa pametnejšega, grem. . . Grem,« je ponovil, ko je videl, da ne prejenja. Vendar se je Emilija nehala smejati. »2e dobro, le ostani, ničesar več ne napravim . . . Dovoli samo, da ti uredim lase . . . « »No, čemu. . . pusti! Rajši grem,« je rekel Kuzma Vasiljevič ln segel po čepici. Emilija se je našobila. »Fej, kak hudobnež! Pravi Rus! Vsi P.usi so hudobni. Na, zdaj bo pa res Sel. Fej! Včeraj mi je obljubil pet rubljev, danes mi jih ne da in vrhu tega gre!« »Danes nimam denarja pri sebi,« je momljal Kuzma Vasiljevič, ko je bil že pri vratih. »Zdravstvuj!« Emilija je gledala za njim tn mu pretila s prstom. »Nima denarja? Križ božji, kakšno ti blekne! Ah, kaki sleparji so ti Rusi. Toda le počakaj, rnops. le počakaj. . . Tetka! Tak pridite sem, nekaj vam moram povedati.« Ko je Kuzma Vasiljevič tisti večer to- gel, je pri slačenju opazil, da je Siv na gornjem robu usnjenega pasu popustil za poldrugi palec. Ker Je Kuzma Vasiljevič ljubil red, je takoj vzel šivanko in nit, vdel je ln zašil, kar je bilo treba zašiti. V ostalem se za to reč nI dosti zmenil, ker je bila zadeva malenkostna. 13. Ves naslednji dan je posvetil Kuzma Vasiljevič svojim službenim opravkom. Niti po kosilu ni zapustil hiše in se je do noči trudil v potu svojega obraza, da sestavi poročilo višjemu oblastvu in da ga prepiše na čisto, pri čemer pa je venomer zamenjaval črke in je vsakikrat za besedico »toda« postavil klicaj, za besedico »v ostalem« pa dvopičje. Naslednje jutro mu je prinesel bosonog židovski fantič v raztrganem suknjiču Emilijino pismo, prvo pismo, ki ga je Kuzma Vasiljevič prejel od nje: »Moj najdražji Florestan« je pisala, »mar si se res tako zjezil nad svojo sladko punčko, da te včeraj nI bilo. Prosim, ne bodi več hud, če nočeš, da bo tvoja Emilija hudo jokala ln pridi danes brezpogojno ob 5. uri sem.« (številka 5 je bila obkrožena 7 dvema venčkoma). »Zelo, zelo bom vesela, Tvoja te ljubeča Emilija.« — Kuzma Vasiljevič je bil močno presenečen nad učenostjo svoje ljubice, dal je židovskemu fantiču groš tn mu je naročil, naj reče: »Je že dobro, pridem.« 14. Kuzma Vasiljevič je bil mož beseda. Ni Se odbilo peto uro, ko je že stal pred vrat-ci gospe FriČe. Močno pa je bil presenečen, ko Emilije nI našel doma; gospodinja sama ga j« sprejela ln mu sporočila, potem ko je — čudai! — napravila poklon pred njim, da je morala Emilija le nepre-videnih vzrokov oditi z doma, vendar da se bo kmalu vrnila in da prosi, naj poča- ka. Gospa Friče je Imela tokrat bela avbo na glavi; smehljala se je, govorila prill-zovalno in se je očitno trudila, da bi Imela čim prijaznejši obraz, — pri tem pa seveda ni mogoče reči, da bi bil njen obraz kakorkoli pridobil na lspotl, nasprotno, njena prizadevanja so začrtala v obraz novo, pretečo potezo. »Sedite, gospod moj, sadite!« Je rekla, ko je pririnila stol. »Ce dovolite, vas bomo malo pogostili.« Madam Friče je znova napravila poklon Ln je zapustila sobo, a so je kmalu nato vrnila s skodelico čoko'ode na majhnem, železnem pladnju. Čokolada je teknila Jako dvomljivo, kljub temu je Kuzma Vasiljevič izpraznil skodelico z zadovoljstvom, ne da bi mogel prav razumeti, zakaj je gosp6 Friče zajela tolikšna vnema ln kaj naj vse skupaj pomeni Emilije ni Ln ni bilo in Kuzma Vasiljevič je izgubil potrpljenje in se je dolgočasil, ko naenkrat za-čuje za steno glasove kitare. Izprva se je čul en ram akord, sledil je drugI, tretji, četrti, strune so donele vedno glasneje ir. polneje. Kuzma Vasiljevič se je čudii. Seveda je vedel, da ima Emilija kitaro. todq na tej so bile samo tri strune: saj še oi utegnil kup:ti manjkajočih: razen te?a pa Emilije ven.Iar ni doma. Kdo torei utegne biti? Vnovič je zadonel Fkord, tokrat tako glasno kikor v tej'3 sobi. .. Kuzma Vrsil-e^č «50 je obrnil in je zgrožen rkorc} krikni! T"? pragu nizkih vratc, ki jih dotlej ni bil opazil, ker jih je zakrivala težka omara, je stalo nepoznano bitje. To ni bil otrok, a tudi ni MJo odraslo dekle. Bitje je bilo oblečeno v belo obleko f pestrimi vzorci. Na nc^ah rd«čl čeveljčki z visokimi podoetniki Gosti črni lasje s r bili na vrhu spet! z zlpto zpoenko ln so padali kaker ui 7 nizk-' flpvice na suhliato telo. Tzmed n'lho' e mehke poluo-te so teann<5 sljaJe velike oči. Kitara 1e počivala na goli. rjavi ročici, pr*ol»lo2enl z vernicami to pr?tani. Ohrar ae je dal ko-m»j sooznp-ti' bil ie drrVn »r sa- mo ustnice so irlle n:cčno rSemkaj, semkaj!« je klicala punčka nekoliko hripavo v počasnem, neruskem je-ziku z napačnimi naglasi in ae je umaknila za dva koraka. Kuzma Vasiljevič je sledil, prestopil Je prag ln ee je takoj nato znašel v majčkeni sobici brez oken, stene ln tla pa so bile obložene z debelimi preprogami Iz velblo-dje dlake. Takoj ga je zajel močan vonj po ambri. Dve rumeni voščeni sveči sta goreli na okrogli mizici, stoječi pred nizkim turškim divanom. V kotu Je stala posteljica z baldahinčkom Iz svilenih trakov. Poleg v zglavja Je visel rožni venec lz Jantarja, okrašen z rdečo pentljo. »Ali mi nočete slednjič povedati, kdo ste?« je ponovil Kuzma Vasiljevič. > S«»tra ... Emilije sestra.« v Vi... njena sestra? In vi stanujete tu?« »Da ... da ...« Kuzmo Vasiljevlča je naenkrat obšla želja. da bi se punčke dotaknil. Toda brž se mu je izmuznila. i-Kako to, kako, da ml nikoli nI črhnlla o vas.« »To ne gre ... to ne gre ...« zVI se torej skrivate ... skrivate se?« > Da ...« ;Zakaj, ali smam zvedeti vzrok?« »Ne morete... ns moreta...« »Hm!« Kuzsia Vasiljevič se je spet hotel do-tol-jiiti punčke, ki pa se mu Je spet Izmaknila. »Zato torej vas nisem vldeL Po- znati moram, da o vas še pojma nisem Imel. In mad&m FrlSa, ona stara, je torej tudi va&i teta?« »Da... teta.« »Hm! Vidim, da ne znate kaj prida ruski. Kako vam Je ime, če smem vprašati ?« »Kolibri.« »Kako?« »Kolibri!« »Kolibri? Nenavadno ime! Oe prav vem, živi v Afriki tak mrčes...« lft. Kolibri se je smejala kratko, nenavadno ... Njen smeh je zvenel, kakor da se v njenem grlu drgnejo stekleni drobcL Stresla je glavo, se obrnila, položila kitaro na mizo, pristopila k vratom in jih zaloputnila. Obrnila se je luno in živahno s komaj 3lišnlm šumom kakor martinček. Las* Je so JI vzad viseli vse do kolen. »Zakaj sta zaprli vrata?« je vpraAal Kuzma Vasiljevič- Kolibri Je položila prst na usta: »Emilija ... nepotrebna.... nepotrebna.« Kuzml Vasiljeviču se je široko zasmeb* ljal ves obraz. »Nemara ste ljubosumni na njo?« Kolibri je namršila obrvL »Kaj?« »Nemara ste ljubosumni? AH pa se jezite nanjo?« je pojasnjeval Kuzma Vasiljevič. »O, da!« »Glej, glej! Kolikšna čast!... Cujte, ko> ttko ste pa stari?« »Sedem — deset.« »Sedemnajst, hočete reči?« »Da.« Pozorno je ogledoval Kuzma VasfljovtS prečudno prikazen. ^ »Kako srčkana stvaroa ste«, je rekel prepričevalno. »čudež! Res pravcati čudež. 11 lasje! Oči in obrvi ftelč! Oho!« Kolibri se je vnovič sasmejala ln je spat zganila svoje prelepe očL »Da, jaz sem lepo dekle! Sčdlte!... Pr4-aadla Nn * ZAHTEVAJTE* 2lMQ SAMQ Z^ZAŠČITNO PLOMBO STERILIZIRAN^ VA ZADRUZNA TOVARNA ŽIMElD. iTRAŽIŠ^E ,tu115°CI * NflŠfl ŽIMfl JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. NENAOKRIL JIVO Baglo delo, trpežnost m točnost vam nudi avtomatska tehtnica „G R O M44 Ugodni plačilni pogoji. — Zahtevajte ponudbe! Tvornica tehtnic J. ŠEBEŠČEN Subotica Bčem zastopnike, ki razpolagajo z jamstvom In so dobro vpeljani pri trgovcih za teritorij Slovenije. Od Morave do Save od Dunava do Drave proti kaši ju vzemi 3(avame£e S1&U& Zavojček din 5.— v lekarnah. una t zalogi SEVER RUDOLF Marijin trg 2. IŠČCSIKJ v vseh krajih države agilne rajonske ZASTOPNIKE ki uživajo dober ugled in zaupanje pri svojih strankah za prodajo prvovrstnega brezkonkurenčnega predmeta. Lahka prodaja, velik zaslužek. — Javiti svoj stalni naslov na Publicitas a. d., Beograd, pošt. pretinac 60, pod >Podljeljeni rajoni«. Odgovor začetkom marca. K0MPANJ0NA*ko za prevzem generalnega zastopstva za kozmetična sredstva, za vso državo IŠČEM. V poštev pridejo oeebe, ki bi osebno sodelovale ln ki razpolagajo s kapitalom cca 100.000.— dinarjev. — ponudbe pod »Osebno sodelovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. Strojno podjetje R. Willmannt Mubllana Slomškova 3. Izvrtan Je parnih valjev (cilindrov) s špecijalnim orodjem na licu mesta. — Dobava nadomestnih delov, batcrv, batnih drogov in obročev; popravilo parnih strojev ln lokomobiL Večje industrijsko podjetje v dravski banovini IŠČE za svoje obrate INŽENJERJA gradbene strake s prakso in starostjo ne preko 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop. Ponudbe z lastnoročno pisanim curriculum vitae Je poslati brez originalnih spričeval pod šifro »Gradbeni inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. Večje industrijsko podjetje v dravski banovini IŠČE za svoje obrate INŽENJERJA strojne ali elektrotehnične stroke s prakso ln starostjo ne pre^o 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop. Ponudbe z lastnoročno pisanim curriculum vitae Je poslati brez originalnih spričeval pod šifro »Strojni inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. gospodarski strokovnjak prevzame samostojno — vodilno vodatvo ali tehnično organizacijo aerloznega trgovskega aH industrijskega podjetja. Zmožen višje kavcije ali soudeležbe z gotovino ln neobremenjenimi realltetami. Odlične reference! Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Valuta Je delo!« Marljive in poštene krajevne zastopnike Išče dobro vpeljana zavarovalnica v naslednjih krajih odnosno v njih okolici: JurSlnd, Sv. Barbara v Halozah, 6t. IIj nad Mariborom, Sv. Lovrenc na Pohorju, Brezno-Ribnica, Dravograd, Slov. Bistrica, Šmartno v Tuhinju, Cerklje, Kranjska gora, Jesenice, Skofja Loka, 2eleznikl, Poljane, Logatec, Begunje pri Cerknici, Stari trg pri Ložu, fimarje-Sap, Vel. Lašče, Sodražica, Višnja gora Zagradec, žužemberk, Trebnje, Raka, Leskovec, St. Jernej, Novo mesto, Črnomelj, Gradac pri Črnomlju, Dragatuš, Mozelj pri Kočevju, Sv. Križ pri Litiji, Moravče, Domžale, Bizeljsko, Podčetrtek, Rogatec. Temeljita strokovna izobrazba zajamčena. Vse tozadevne stroške nosi družba. Ponudbe pod »Uspeh zaslguran« na ogL odd. »Jutra«. RAZPIS nameščence v LJubljani razpisuje Pokojninski zavod ODDAJO pleskarskih in sobosllkar^dh del nadalje dobavo In polaganje finoleja, za novogradnjo stanovanjskih hiš na vogalu Nunske in Muzejske ulice v Ljubljani. Ponudbe Je vložiti do dne 22. februarja 1941. Vsi razpisni podatki so interesentom na razpolago, vpogled in nakup v gradbeni pisarni na stavbišču od dne 12. t. m. dalje. T Ljubljani, dne 9. februarja 1941. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI. INSERIRAJTE V »JUTRU«! TRGOVCI - MESARJI Predno se odločite za nakup avtomatske tehtnice, oglejte si na vsak način pred nakupom naše tehtnice, ki so v pogledu Izdelave in trpežnost! najpopolnejše kar Jih je bilo do danes na trgu. Na zahtevo pošljemo našega zastopnika. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV PONTOS CENTRALA d. z o. z. Maribor, MELJSKA CESTA 55 in 55/a Nabava železniških pragov iz hrastovega in bukovega lesa Državne železnice potrebujejo večjo količino pragov iz hrastovega ln bukovega lesa sledečih dimenzij: 2,6,-/ Urejuje Davorin Ravijen. — izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja Fran Jeran. — Za useratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.