GLASILO OBČINE DOMŽALE
13. november 2009 - letnik XLIX, št. 13
	, 1, HIT pokal v veleslalomu
Vid	11. - 13. december
■M	Turacher Hoehe
	Informacije in prijave na
	
radio hit	www.radiohit.si
Največ o spremenjenem proračunu za leti 2008 - 2009 ter predlogu proračuna za leto 2010
stran intervju s Kamalom 4 Izidorjem Shakerjem
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije in Domžalčan o mladih na nacionalnem in lokalnem nivoju
Iskrene čestitke svetovnim prvakom
Izredni uspehi Centra za mlade na področju fotografije
stran
Čopič do sreče
Da je domžalska mladina humanitarno usmerjena, se je že večkrat pokazalo, zato ni bilo dvoma, da bodo tudi tokrat priskočili na pomoč svoji dolgoletni prijateljici in sokrajanki, ki se je pred leti znaša v stiski. Organizirali so dobrodelno dražbo umetniških del mladih akademskih slikarjev, ki so svoja dela podarili v dobrodelne namene. Poimenovali so jo Čopič do sreče. Da imajo dobro srce tudi ostali Domžalčani, so pokazali s svojo dobrosrčnostjo na dražbi, ko se je prodala večina del mladih akademikov. Vse v želji pomagati Mateji.
(nadaljevanje na 5. strani)
Občina Domžale več sredstev za socialne štipendije
V letu 2009 so spremenili Odlok o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale z namenom v času gospodarske krize podeliti več socialnih štipendij.
Slovesnost ob 80-letnici rojstva Daneta Zajca
»Ponosni smo, da se je med nami rodil tako velik pesnik«
Na lepo nedeljsko popoldne je domače Športno rekreativno društvo Konfin na Sv. Trojici pri Domžalah, kar na prostem v neposredni bližini rojstne hiše, pripravilo kulturno prireditev ob 80-letnici rojstva pesnika Daneta Zajca.
»Domačini smo ponosni, da se je prav v naših krajih rodil tako velik pesnik,« je poudaril predsednik društva Klemen Ravnikar in spomnil, da se je po svoji upokojitvi Dane Zajc vse pogosteje vračal v kraje pri Sv. Trojici in vse do njegove prezgodnje smrti 20. oktobra 2005 tudi aktivno sodeloval na večjih kulturnih prireditvah, največkrat skupaj z igralcem Janezom Škofom.
Dane Zajc je bil rojen ravno na tromeji današnjih občin Domžale, Moravče in Dol pri Ljubljani,
in sicer okoli 26. oktobra 1929. Boleče je bil zaznamovan z izkušnjo druge svetovne vojne, saj so nacisti požgali njegovo domačijo, izgubil je očeta in dva brata. Od leta 1953 je bil dve leti zaposlen na pošti, nato je dobil delo knjižničarja v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve leta 1989.
Recital, ki smo ga pripravili ob obletnici pesnikovega rojstva, je potekal na prostem. Bil je zelo barvit. V programu so sodelovali Otroški pevski zbor OŠ Moravče ter folklorna skupina in recitatorji iz OŠ Dob, ki so s svojimi mentoricami prisrčno obogatili prireditev. Zbrane od blizu in daleč je nagovoril tudi predsednik društva Slovenski center PEN, Marjan Strojan.
(nadaljevanje na 18. strani)
Ženski pevski zbor »Stane Habe« DU Domžale vabi na
KONCERT
na katerem bomo predstavile promocijski CD, ki smo ga izdale ob 30 letnici zbora
v petek, 27. novembra 2009, ob 19. uri v avli Osnovne šole Domžale.
Z nami bo tudi Otroški pevski zbor Glasbene šole Domžale
Mladinski svet Domžale vabi na posvet na temo
NOV DRUŽINSKI ZAKONIK - DA ALI NE?
ki bo v torek, 24. novembra 2009 ob 17. uri v prostorih Domžalskega doma, Ljubljanska 58, Domžale.
Z nami bo državna sekretarka na Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve - Anja Kopač Mrak, predsednik Mladinskega sveta Slovenije - Kamal Izidor Shaker, predsednik Društva Informacijski center Legebitra - Simon Maljavec in predstavnik civilne družbe za ohranitev tradicionalne družine.
Naslednja številka glasila
Slamnik izide v petek, 4. decembra 2009. Rok za oddajo je četrtek,
25. november 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah
- v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.uredni-ca@gmail.com.
Blaž Slapar
v
Človek tisočerih idej
Ko sem v soboto, 24. oktobra, res tik pred pričet-kom prihitela na otvoritev razstave Blaža Slaparja v Poletnem gledališču Studenec, nisem mogla verjeti svojim očem. Na otvoritvi se je trlo ljudi - znotraj in zunaj. Program, ki ga je povezoval Silvo Teršek, sem lahko spremljala le od zunaj. Ampak je bilo vredno. Sem se pa kljub temu odločila, da bom na naslednjo Blaževo razstavo prišla vsaj pol ure pred pričetkom
Zelo zanimiv program, ki so ga poleg Blaža popestrili tudi gostje - profesorji z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani - Lucijan Bratuš, Eduard Če-hovin in Zdravko Papič ter glasbenika Bela Szomi Kralj in Dušan Železnikar, je bil prava paša za ušesa in odličen uvod v razstavo. Po uradnem uvodnem delu smo si lahko razstavo ogledali tudi tisti »zunanji«. Predvideno je bilo, da bo razstava trajala do 2. novembra, pa so jo zaradi izjemnega zanimanja podaljšali do 4. novembra. Razstava je bila ob koncu lepo zaključena še z obiskom Toneta Kuntnerja ter kitarista Hervina Jakončiča. V KD Miran Jarc Škocjan so bili nad obiskom razstave resnično presenečeni in navdušeni. Obisk je presegel vsa pričakovanja.
O vtisih obiskovalcev priča tudi knjiga, v katero smo lahko vpisovali svoje občutke ob razstavi.
(nadaljevanje na 18. strani)
Helios Domžale nas je povabil
Dan odprtih vrat
»Spoštovani in dragi sosedje. Pričakujemo vas. Radi vas bomo poslušali in tudi odkrito odgovorili na vaša vprašanja,« je zapisal mag. Marko Vresk, direktor He-liosa, Tovarne barv, lakov in umetnih smol Količevo, v prijaznem povabilu na dan odprtih vrat, ki smo ga lahko prebrali v njihovem Tedniku.
(nadaljevanje na 24. strani)
Lipov cvet za deseto obletnico na Triglavu
Letos mineva deset let, odkar se je pri društvu za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju LIPA Domžale ustanovila pohodniška skupina Lipov cvet, sestavljena iz veterank in veteranov, ki so želeli družno, vsaj enkrat tedensko, popestriti svoja upokojenska leta s pohodom v planinski svet. Tako se vsak ponedeljek, ob 8. uri, zbere pred Univerzale v Domžalah četica 20 do 30 pohodni-kov in krene proti določenemu cilju: hribu, jezeru, planini ali gori in opravi od 4 do 5 ur dobre hoje.
(nadaljevanje na 21. strani)
IZ URADA ZUPANA
stran
2
Dragi bralci in drage bralke,
ko takole pregledujemo svetovne dneve, ki jih je skozi celo leto več kot dovolj, ne moremo mimo svetovnega dneva mladine, ki ga obeležujemo 11. novembra. Ja, res je, mladi imamo 2. aprila svetovni dan mladinske književnosti, 15. aprila svetovni dan mladih prostovoljcev, 12. avgusta svetovni dan mladih in, kot rečeno, 11. novembra svetovni dan mladine. Ko takole pogledamo na mlade, bi rekli, da je s tega vidika zanje resnično dobro poskrbljeno. Kaj pa realnost? Zakaj so mladi vedno tista t. i. »ogrožena vrsta«, ki se konstantno ukvarja s problematiko izobraževanja, stanovanjsko problematiko, zaposlovanjem in številnimi drugimi težavami, ne nazadnje tudi s samim dejstvom, da danes biti mlad ni tako, kot je bilo nekoč. Ker nam za mlade ni vseeno, smo tokratno številko glasila Slamnik, seveda ob omembi svetovnega dneva mladine, posvetili mladim. Zato sem se tokrat pogovarjala s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije, na občini smo pridobili informacije o sredstvih, ki so namenjena prosto-časnim dejavnostim mladim v našem kraju, vprašali župana in pod-županjo o njihovih vidikih mladih v naši občini. Tokrat smo mladim namenili več strani kot običajno. In še eno dejstvo, mimo katerega ne moremo: Domžale so občina, kjer je odstotek ljudi, starih od 25 do 29 let, najvišji. In če je mladost tista, ki daje zagon in nove ideje, je starost in predvsem modrost na drugi strani tista, ki dopolnjuje, zato je še kako pomemben medgeneracijski dialog, ki ga v našem mestu vzpostavljamo na različne načine. A prepričana sem, da je odprtih poti, ko se mladi in starejši lahko srečamo in bi se morali srečevati, še več kot preveč odprtih. In zato, dragi bralci in bralke, bodite med tistimi, ki stopajo po tej poti, bodimo vsi skupaj strpni, predvsem pa gradimo medgeneracijski dialog, ki nam zagotovo prinaša ugodnosti v naša življenja, ki nam krepi našo osebnost in ki nas polni z dragocenimi izkušnjami.
Mladi, prisluhnite starejšim, učite se na njihovih napakah in starejši, bodite strpni z mladimi, njihove sveže ideje združite s svojimi izkušnjami in vedno znova bomo lahko ugotovili, da smo skupaj močnejši in da v resnici tvorimo celoto -našo skupnost.
Mateja A. Kegel
Kakšni so načrti in kako naprej
Mladina v Občini Domžale
V Občini Domžale mladina že po številu predstavlja pomemben del občine. Seveda pa je najpomembnejša njihova energija, želja po znanju in izkušnjah, ki jih žene spoznavati nekaj novega, in to v praksi, v dobro soljudi, tudi realizirati. Svojo ustvarjalno energijo so v preteklosti udejanjali v Akumulatorju. Ko je prenehal s svojim delovanjem, se je ta energija razpršila. Nekateri so sedaj aktivni v Mladinskem svetu Domžale, drugi pa se poskušajo vključiti na področjih svojega delovanja. Vendar je za njihovo ustvarjalnost tu prostor omejen, zato smo se s podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc pogovarjali o tem, kakšni so načrti občine in kaj bo v prihodnje ponudila mladini.
Kako gledate na mladino v Domžalah? So po vaši oceni aktivni, se zavedajo svojih možnosti ali so bolj usmerjeni drugam?
Z aktivnostjo večine mladih smo lahko po mojem mnenju zadovoljni. Čisto normalno pa je, da srednješolci, in tudi večina študentov, ki obiskujejo šolo zunaj naše občine, preživlja del svojega prostega časa, oziroma uživa v zabavi, med svojimi vrstniki in prijatelji v kraju svojega šolanja. Kljub temu je zelo veliko mladih aktivnih v svojih interesnih dejavnostih, saj v naših športnih klubih aktivno sodeluje zelo veliko število mladih. Podobno je v kulturnih društvih. Veliko mladih interesno sodeluje tudi z občinsko pomočjo, da so lahko aktivnosti številčno raznolike in vsebinsko bogate. Občina Domžale namenja sredstva na različne načine, eno od teh je tudi javno povabilo za delo z mladimi v letu 2009 in iz tega naslova je bilo realiziranih nekaj več kot 10.000 evrov.
Zanima me, kako bi po vašem mnenju najlažje zbudili oziroma združili delovanje mladine. Ne samo tistih, ki so aktivni pri organizaciji dogodkov, Mladinskem
svetu Domžale in drugje, ampak predvsem drugih, ki bi se družili, ustvarjali itd.?
Današnja domžalska mladina ni nič drugačna od večine mladih. Tudi pri nas večina mladih potrebuje precej zunanjih spodbud za svoje aktivnosti. Mnogi se raje prepuščajo udobju računalnika, fotelja, televizije in potrošniški maniji, kot ustvarjalnemu delu. Mislim, da je k temu prispevalo tudi tranzicijsko obdobje, poudarjanje otrokom prijazne šole, šole po potrebi otrok. Žal je to marsikdaj narobe razumljeno in navaja na zadovoljevanje predvsem lastnega udobja in tako se otroci ne znajo in ne želijo podrediti socialnim pravilom, brez katerih pa skupina težko deluje. V društvih in organizacijah, kjer se lahko družijo in ustvarjajo, je nek del pravil potreben in medsebojni odnosi morajo biti urejeni. Število aktivnih otrok oziroma mladine v teh društvih je izredno veliko in mislim, da imajo tam veliko priložnosti za ustvarjalno delo. Morda še najmanj na t. i. umetniškem področju, več na področju športa in na področju poustvarjanja, medtem ko je na področju likovnega, literarnega ali glasbenega ustvarjanja priložnosti morda malo manj, ker je potrebno spremeniti način organizacije in spodbujanja tega dela. Tukaj pričakujemo spodbude Mladinskega sveta Domžale, ki je neke vrste krovna organizacija velike večine društev mladih in tudi podmladkov političnih strank.
Kako pa ocenjujete, da bi ga bilo potrebno spremeniti?
V Občini Domžale smo že imeli Mladinski kulturni center Akumulator, kjer je bilo poudarjeno to umetniško ustvarjanje in poustvarjanje mladih. Zaradi neprilagojenosti nekemu urejenemu delovanju in upoštevanju pravil ter osnovnih medsebojnih odnosov je stvar zamrla.
Ali je občina že kaj razmišljala, kako bi bilo potrebno to urediti v prihodnje?
Sredstva, ki jih je občina v preteklih letih, pa jih ni bilo tako malo, namenjala za funkcioniranje tega centra, so sedaj deloma preusmerjena v center za mlade. Tam se je del teh aktivnosti že realiziral. Mnogi aktivni posamezniki, ki so pred tem ustvarjali in delovali preko kulturnega centra, so se sedaj preusmerili v center za mlade, ki zelo uspešno nastopa kot organizator fotografskih natečajev. Ustvarjalci pobirajo nagrade, ne samo v slovenskem merilu, ampak tudi v mednarodnem. Zaupanje do centra za mlade je tolikšno, da so jim sedaj zaupali celo organizacijo mednarodnih fotografskih natečajev in ravno v tem času teče v Domžalah predstavitev najboljših izdelkov, ki so nastali na osnovi tega natečaja. V okviru centra za mlade tečejo različne likovne razstave. Sama si precej obetam tudi od organiziranega delovanja lokalne akcijske skupine, ki bo povezovala večino dejavnikov, ki se ukvarjajo z mladimi, in pričakujem, da bo tudi to prineslo določen napredek in možnosti tudi za ustvarjanje. Nekateri mladi, ki izhajajo iz nekdanjega kulturnega centra, so se organizirali znotraj posameznih društev, eno od takšnih je tudi D.P.N.T.I. - Društvo za prepovedano trgovanje z idejami, ki se izpostavijo ob posebnih dogodkih. Ravno v tem času so se izkazali z avkcijo slik za eno izmed svojih članic, kjer so zbrali sredstva za njeno zdravljenje. Ta aktivnost je bila izredno dobro strokovno pripravljena in skozi material, ki so ga porabili, da so dogodek promovirali in izpeljali, se je pokazala izjemna inovativnost, prodornost. Vse njihove ustvarjalne potenciale so usmerili v to in zato je bil tudi efekt več kot odličen.
Kje bi, po vašem mnenju, morala biti točka takega ustvarjalnega srečevanja - v centru Domžal ali na obrobju?
Ne vem, če lahko teoretično opredelimo točko srečevanja mladih. V centru Domžal je zelo težko, saj smo
vrsto dejavnosti, ki mlade in druge privlačijo, preselili na mestni rob. Spontano se oblikuje novo polje teh srečevanj, v bližini nakupovalnih centrov, Športnega parka Domžale, Knjižnici Domžale. Tam se srečuje večina Domžalčanov. Zagotovo je potrebno kaj več narediti, da bi mesto srečevanja vrnili v center mesta, na ploščad pred Vele. Sprašujem se, ali je to moč vrniti v samo mestno središče? V tem trenutku, ko trgovina Tuš izgleda bolj kot zapuščeno mesto, tega ni mogoče trditi.
Kako pa bi se morali srečevati z odvisnostmi med mladimi na področju drog, alkohola, računalnikov, hrane ... ?
Najpomembnejša težava zasvojenosti med mladimi je danes alkohol. Vprašamo se lahko, zakaj mladi posegajo po opojnih substancah. Pri zasvojenosti gre vedno za nek beg od realnosti, nek umik, čeprav so prvi poskusi napravljeni zato, da bi bili pomembni, da bi se izkazali. Vsaj moje izkušnje z delom z zadnjo triado osnovnošolcev govorijo, da gre v mnogih primerih za način dokazovanja. Imamo pa odrasli pogosto vtis, da vemo, kako razmišljajo in kako se vedejo mladi.
Raziskave pa kažejo ravno obratno, saj naše izkušnje izhajajo izpred desetletij. V tem času se je marsikaj spremenilo, po mojem največje učinke lahko pričakujemo od intenzivnega preventivnega dela. Občina je poiskala dve takšni dejavnosti, ki jih namenja mladim, ki so v najbolj občutljivem obdobju odraščanja -druge in zadnje triade osnovne šole. Gre za dve premišljeni aktivnosti, Veter v laseh in Z glavo na zabavo, kjer smo zagotovili sredstva, da se teh dejavnosti udeležijo vsi osnovnošolci zadnjega triletja. Tu dobijo spodbudo za zdrav način preživljanja prostega časa oziroma za zdravo zabavo. Hkrati pa jih, zopet skozi zelo premišljen koncept, seznanjamo s posledicami nespametnega ravnanja.
V vseh šolah tečejo tudi programi za preprečevanje zasvojenosti, občina jih podpira. Tudi za to področje obstaja javno povabilo in tako šole kot druge organizacije se lahko prijavijo in tako črpajo sredstva za izvajanje svojih preventivnih programov.
Občina ima tukaj zelo pomembno funkcijo pri povezovanju vseh akterjev, ki te programe oblikujejo. To smo v Domžalah povezali v Lokalno akcijsko skupino, ki je pripravila program vseh akterjev, ki v LAS-u sodelujejo, in svoj lasten preventivni program, ki ga občina v celoti financira.
Pogosto med občani krožijo govorice o zbirališčih zasvojencev oziroma njihovih dobaviteljev. Kaj je občina naredila, da bi jih ustavila oziroma kaj sploh lahko naredi občina ali posameznik, občan oziroma občanka? Po moji oceni je potrebno o teh stvareh posebno govoriti. Prav gotovo je potrebno obvestiti policijo, če nekje zaznajo pogosto zbiranje in očitno trgovanje z drogo, saj je prav ona zadolžena, da te stvari tudi spremlja. Izkušnja osnovne šole na Primorskem pa kaže, da se taka dejanja lahko odvijajo tudi v sami šoli, kljub temu, da je šola izvedla kar nekaj aktivnosti, da se to ne bi zgodilo. Pri nas, vsaj upam, ni tako hudo. Tudi tukaj je najpomembnejša preventiva, da mladostniki po drogi ne bi posegali. Ko postanejo sužnji, odvisni od nje, je to zelo težko popraviti. Nekako jih je potrebno
Ob mesecu požarne varnosti
Tradicionalni sprejem za vodstva gasilskih društev in Zveze
Župan Občine Domžale, Toni Dragar, je v oktobru - mesecu požarne varnosti, za vodstvo Gasilske zveze Domžale ter vodstva prostovoljnih gasilskih društev ter Centra požarne varnosti Domžale pripravil tradicionalni sprejem. Tega se je udeležil tudi podžupan Vinko Juhart, Poveljnik civilne zaščite občine, Marko Žagar, ter Peter Gubanc, vodja Oddelka
za premoženjske zadeve Občine Domžale ter hkrati strokovni sodelavec za področje civilne zaščite. Sprejem je bil letos namenjen predvsem pogovoru o organiziranosti gasilstva v občini, čestitkam ob vrsti uspehov, ki so jih dosegle ekipe posameznih društev, pogovarjali pa so se tudi o sofinanciranju gasilske dejavnosti ter letošnji zaščitni vaji.
V uvodu je župan predstavil informacijo o proračunu, tako za leti 2008 in 2009 kot predlog proračuna za leto 2010, predvsem z vidika zagotavljanja finančnih sredstev za posamezne naloge, ki jih opravljajo gasilci. Pri tem je posebej opozoril, da občina tudi v prihodnje ohranja enak standard na tem področju, posebej pa pričakuje, da bo veliko dejavnosti opravljenih na preventivnem področju. Zahvalil se je za vse opravljene dejavnosti, pohvalil vzorno sodelovanje med prostovoljnimi in profesionalnimi gasilci ter vsem izrekel zahvalo za številne preventivne dejavnosti, opravljene prav v mesecu požarne varnosti. Med drugim je poudaril, da je ponosen na uspehe vseh generacij gasilcev v letošnjem letu ter vsem gasilcem, njihovim enotam in
društvom čestital za uspehe na različnih tekmovanjih, pohvalil pa predvsem tudi mlade, saj so se praviloma z različnih tekmovanj, tudi v okviru društev Mladi gasilec, vračali z medaljami in uvrstitvami med najboljše. V imenu Gasilske zveze Domžale sta se vodstvu občine za pomoč pri pripravljenosti za sodelovanje na vseh področjih zahvalila Rajko Novak, predsednik, in Matjaž Merkužič, poveljnik, ki sta na kratko predstavila
dejavnosti gasilske zveze ter se posebej zahvalila občini za skrb za dobro usposobljenost, izobraževanje, načrtno opremljenost društev ter nakup zaščitno-reševalne opreme, pa tudi za zagotavljanje sredstev za zdravniške preglede. Posebej sta se mu zahvalila tudi za pomoč na področju tekmovalnih dejavnosti. Spominsko darilo Prostovoljnega gasilskega društva Dob, ki je na letošnji gasilski olimpijadi osvojilo prvo mesto, je županu, skupaj z iskreno zahvalo za vso pomoč, izročil predsednik društva Pavel Orehek. Tradicionalni sprejem ob mesecu požarne varnosti je bil tudi letos priložnost za pogovor o nadaljevanju še uspešnejšega sodelovanja med vsemi, ki skrbijo za našo varnost na področju požarne varnosti pa tudi na drugih področjih zaščite.
Vera Vojska
Ob prazniku pobratene občine
Koprivnica je center sveta
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
•	Odgovorna urednica TINA DROLC
•	Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL ,
tel.: 040 423 352
e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com
■	Člani uredništva
JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE
■	Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR
Lektorica
NATAŠA JERIČ
■	Uredništvo glasila SLAMNIK je na
Ljubljanski cesti 61 v Domžalah
•	Uredništvo
HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si
•	URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
PRIPRAVA PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
4. novembra 2009 je bil za pobrateno Občino Koprivnica praznični dan, saj so praznovali 653. rojstni dan mesta Koprivnice. Osrednje slovesnosti — svečane seje Mestnega sveta — se je udeležil tudi podžupan Občine Domžale, Vinko Juhart.
V pozdravnih nagovorih ter slovesnem nagovoru prof. Zvonimirja Mr-šiča, gradonačelnika Koprivnice, smo slišali, da je Koprivnica majhno mesto z veliko priložnosti ter številnimi idejami velikih mest, ki se v Koprivnici hitro uresničujejo. V filmu, s katerim so nam predstavili zadnje leto v Koprivnici, v katerem so izpeljali tudi lokalne volitve in prvič na neposredni način izvolili župana, za katerim sta že dva mandata, smo slišali številne pohvale. Največkrat, da je življenje v Koprivnici »super«, da radi živijo v njej, posebnih pohval pa je bil deležen razvoj na področju vzgoje in izobraževanja, saj Koprivnica postaja univerzitetno mesto. Njihova najpomembnejša usmeritev, za katero načrtujejo, da ji bodo v naslednjih letih namenjali največ skrbi, je postati vodilna energetska regija. Veliko pozornosti namenjajo promociji ter se predstavljajo kot center sveta, večkrat pa smo slišali tudi: »Koprivnica je najlepše mesto na svetu.« Poleg številnih čestitk in dobrih želja smo imeli priložnost seznaniti se tudi s problematiko Podravke. Podžupan Vinko Juhart je v svojem nagovoru v imenu občine ter župana
Tonija Dragarja ter v svojem imenu čestital pobrateni občini ob njenem prazniku ter vsem občanom in občankam ter vodstvu zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje. Poudaril je pripravljenost Občine Domžale, da se sodelovanje nadaljuje in da poiščemo čim več priložnosti za konkretne projekte na vseh področjih. Posebej je za kontinuirano uspešno delo pohvalil obe gasilski organizaciji, pred katerima je prav v kratkem še ena priložnost za skupno sodelovanje - pobratili se bosta namreč obe mestni gasilski društvi. Županu Zvonimirju Mršiču je v spomin na obisk in kot darilo ob prazniku občine izročil umetniško delo.
Na sprejemu po zaključni slavnostni seji Mestnega sveta Občine Koprivnica, kjer so podelili tudi letošnja občinska priznanja, je bilo veliko priložnosti za medsebojna srečanja in pogovore, ne le s predstavniki gostiteljev, temveč tudi občin, tako s Hrvaške kot sosednjih držav. Našel pa se je tudi čas za izmenjavo mnenj o najaktualnejših dogodkih, ki vplivajo na življenje in delo obeh držav. Podžupan je ob tej priložnosti župana Zvonimira Mršiča ter njegove sodelavce povabil na praznovanje Občine Domžale v letu 2010, sprejet pa je bil tudi skupni dogovor, da čim prej najdemo konkretne aktivnosti, ki bodo v dobro obeh pobratenih občin.
pripraviti do tega, da ugotovijo, da to ni pravi način življenja, in jim pomagati, da se odpovedo drogi. Najboljše pa je otroke naučiti, kako rečejo ne. Sicer pa ne kamere ne varnostniki ne naredijo drugega, kot da preprodajalci zamenjajo prostor, da drogo tržijo drugje. Seveda je potrebno biti pozoren na tista mesta, kjer je potencialno moč drogo ponuditi čisto mladim, bodočim kli-entom. Šole, okolica šol in športne površine so prostori, ki so zanimivi za preprodajalce in tu je potrebno biti pozoren.
Del življenja mladine je tudi zabava in že nekajkrat je bilo slišati očitke, da so se v preteklosti Ljubljančani hodili zabavat v Domžale, sedaj pa morajo Domžalčani hoditi v Ljubljano. Boste na tem področju kaj spremenili? Mogoče odlok o odprtju lokalov? Svet danes postaja vse manjši in mladi želijo spoznavati svojo okolico. Danes jim je zaradi drugačnih možnosti dostopa, ko dopolnijo osemnajst let, naredijo vozniški izpit in dobijo avto, bistveno lažje dostopen katerikoli kraj v Sloveniji. Mislim, da s tem načelno ni nič narobe.
Hrupnejša zabava, ki traja ponavadi tudi bolj pozno v noč, je bolj primerna nekje na mestnem robu. Odličen prostor za to je bil Ten ten center, ki je privabljal mlade iz okolice. Pravzaprav je prostor za zbiranje mladih pogosto tudi modna zadeva, tren-dovska. Nek prostor je nekaj časa »in«, potem pa stvar malo zatone in se mladi preselijo na drugo lokacijo. V tem ne vidim problemov, če pa bi šel trend v smer, da se v mestnem središču pojavijo mesta, kjer bi želeli hrupnej šo, dalj časa v noč sega-jočo zabavo, bi to znal biti problem in to bi sprožilo konflikte v mestu samem.
Kaj pa prostovoljstvo med mladino? Če primerjamo Slovenijo z drugimi državami EU, je pri nas še vedno zelo slabo razvito. Kako je s tem v Občini Domžale? Res je, Slovenci nismo navajeni na prostovoljstvo. Ni tako razvito, kot bi želeli in kot je koristno. Mislim, da je prostovoljstvo povezano z razvojem demokracije. Dežele, ki so prerasle tranzicijsko obdobje, imajo zelo razvito prostovoljstvo. V teh državah biti prostovoljec pomeni nek status, ki je veljaven in ki prinaša določene koristi, ne na kratek rok, ampak omogoča človeku, da je notranje bogatejši, da se je na drugačen način socialno razvijal in ima tudi širšo socialno mrežo, ki lahko koristi tudi v materialnem smislu. Pri nas se prostovoljstvo razvija. Morda tudi zaradi tran-zicijskega obdobja marsikdo, ki dela prostovoljno, za to svoje delo pričakuje neko plačilo oziroma sta dva, ki opravljata enako delo, zelo različno vrednotena. Eden opravlja to delo kot prostovoljec, drugi zanj dobi precejšnje materialno plačilo. Pri delu v počitniškem času imamo številne aktivnosti tabornikov in planincev, ki organizirajo počitniške tabore za mlajše otroke. Ti starejši vodniki med letom in tudi v počitniškem času opravljajo svoje delo, ki je izredno odgovorno (vodijo skupine desetih otrok v bivanju pod šotori v gozdu) in to opravljajo povsem prostovoljno. Po drugi strani pa imamo vodiče, ki jih določene organizacije za enako delo najamejo in za to dobijo solidno nadomestilo. Podobo je tudi pri delu s starejšimi osebami.
Nekatere šole podpirajo prostovolj-stvo tudi z včlanjevanjem v nacionalno organizacijo Filantropija in strokovni delavci v teh šolah se usposobijo, kako spodbujati prosto-voljstvo. V Domžalah smo pred štirimi leti naredili praktičen korak, ko smo se vključili v program MEPI, poseben program za preživljanja prostega časa. Med dejavnostmi mladih, ki želijo v projektu doseči bronasta, srebrna in zlata priznanja, je tudi obveza opraviti določeno število ur prostovoljnega dela. To, kar je posebno, je, da se te ure evidentirajo v nekakšnem indeksu in so oblika dokumenta, ki kažejo, kaj je ta prostovoljec delal. Dobijo nek certifikat, s katerim lažje kandidirajo za štipendijo, morda celo za sprejem na kakšno delovno mesto.
Še kakšna beseda, namenjena prav mladim?
Veselite se svoje mladosti in uživajte v njej.
Tina Drolc
21. oktober 2009 - 30. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Največ o spremenjenem proračunu za leti 2008-2009 ter predlogu proračuna za leto 2010
Občinski svet Občine Domžale je načrtoval, da 21. oktobra 2009, ob 16. uri, pod vodstvom predsedujočega podžupana Vinka Juharta najprej zaključi drugo nadaljevanje 28. seje Občinskega sveta ter obravnava in sprejme dokončni poročili Nadzornega odbora Občine Domžale v letu 2009. Zaradi nujne zadržanosti predsednika Nadzornega odbora je predsedujoči predlagal, da se nadaljevanje 28. seje prestavi. O prestavitvi sta razpravljala Robert Hrovat, SDS, in mag. Jožica Polanc, DeSUS.
Nato je Občinski svet brez razprave sprejel zapisnik 29. seje. V razpravi o določitvi dnevnega reda 30. seje je Pavel Cerar, LDS, predlagal umik točke ter
svoj predlog utemeljil s sklepom Statutarno-pravne komisije. V nadaljnji razpravi so sodelovali: Franci Gerbec, SD, Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, Cveta Zalokar Ora-žem, Zares, mag. Lovro Lončar, SDS, Robert Hrovat, SDS, Aleš Juhant, Lista podjetnikov in obrtnikov, pojasnila pa je podal župan Toni Dragar.
Svetniki in svetnice so s štirimi glasovi ZA in 19 PROTI odločili, da točka ostane na dnevnem redu ter z enim glasom PROTI sprejeli naslednji dnevni red:
1.	Vprašanja, pobude, predlogi
2.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2008—2009 — skrajšani postopek
3.	Obravnava in sprejem Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2010 — prva obravnava
4.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-varstve-nega zavoda Vrtec Urša — skrajšani postopek
5.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-varstvene-ga zavoda Vrtec Domžale — skrajšani postopek
6..	Obravnava in spre-
jem Odloka o delovanju krajevnih skupnosti — druga obravnava
7.	Obravnava in sprejem Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale — druga obravnava
8.	Obravnava in sprejem Sklepa o reševanju problematike pokrivanja stroškov silvestrovanja 31. 12. 2007
Vprašanja, pobude, predlogi
Saša Kos, LDS, je opozorila na nizke najemnine telovadnic, ki osnovnim šolam ne omogočajo niti najosnovnejšega vzdrževanja in plačila ogrevanja in drugih stroškov, predlagala je, da se zadeva preveri in če je potrebno, popravi. Pavel Cerar, LDS, je opozoril na nevzdrževanje bankin; na čiščenje (pometanje) cest, kar bi morali opravljati spomladi, ne pa jeseni; problematiko vzdrževanja ceste Dob-Turnše. Predlagal je, da se v vasi Turn-še uredi primerno postajališče za šolski avtobus, opozoril je na problematiko ceste skakalnice-Gorjuša, ki naj bi jo uredili vsaj v makadamski izvedbi. Mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, je opozorila na nevarno križišče ceste in železnice v Zgornjih Jaršah, ki ga je potrebno zavarovati z zapornicami, ter na neurejeno križišče Prešernove ulice in nekdanje magistralke. Mag. Lovro Lončar, SDS, je ponovno predlagal, da se z organizatorjem prevoza na smučišče Krvavec preuči možnost, da avtobus ustavlja tudi v Domžalah - v času počitnic in ob praznikih. Rok Ravnikar, SLS, je želel informacijo o poteku sprejemanja prostorskih
načrtov. Na njegovo vprašanje je odgovoril Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor in varstvo okolja. Katarina Kar-lovšek, SLS, je opozorila na problematiko stavbe ob balinišču v Športnem parku Domžale in predlagala, da se preveri dogajanje v njej, hkrati pa je pohvalila upravo za namestitev brezžičnega interneta. Robert Hrovat, SDS, je zaprosil za informacijo o poteku zagotavljanja zemljišča za bodoči vrtec v Dobu, zanimal ga je terminski plan nadaljevanja gradnje OŠ Dob in kdaj bodo KS dobile finančna sredstva za urejanje zelenic v letu 2009.
O spremembi proračuna za leti 2009-2010
Uvodno informacijo k Odloku o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 20082009, ki ga Občinski svet sprejema po skrajšanem postopku, je podala mag. Maja Kavšek, vodja Oddelka za finance in gospodarstvo. V razpravi so sodelovali: Katarina Karlovšek, predsednica Odbora za stanovanjsko politiko, Franci Gerbec, podpredsednik Odbora za finance in premoženje, Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne zadeve, Sonja Heine, predsednica Odbora za finance in premoženje, ter Janez Limbek, N.Si., Roman Kurmanšek, SDS, in Franci Ger-bec, SD. Po pojasnilih župana Tonija Dragarja, Andreje Pogačnik Jarc, podžupanje, Kristine Slapar, vodje Oddelka za družbene dejavnosti; Iztoka Obreza, vodja Oddelka za investicije, sta
bila z 19 glasovi ZA sprejeta naslednja sklepa:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2008 in 2009. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2008 in 2009 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale.
Predlog proračuna za leto 2010 je primeren za nadaljevanje postopka
Uvodno informacijo k Odloku o Proračunu Občine Domžale za leto 2010 v prvi obravnavi sta podala mag. Maja Kavšek, vodja Oddelka za finance in gospodarstvo, ter župan Toni Dragar. Nato so stališča posameznih odborov do predlaganega proračuna za leto 2010 predstavili: Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne zadeve, Katarina Karlovšek, predsednica Odbora za stanovanjsko politiko, ter Franci Gerbec, SD, mag. Lovro Lončar, SDS, Pavel Cerar, LDS, Janez Lim-bek, N.Si, Rok Ravnikar, SLS, in Aleš Juhant, Lista podjetnikov in obrtnikov.
Po krajšem odmoru, v katerem se je sestalo vodstvo Občine Domžale ter oblikovalo stališča do pripomb, podanih v razpravi, je stališča predstavil župan Toni Dragar. Brez razprave so nato svetniki in svetnice soglasno sprejeli naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o pro-
računu Občine Domžale za leto 2010 v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primerna osnova za nadaljnjo obravnavo.
2. V drugi obravnavi proračuna za leto 2010 se poveča proračunsko podpodročje 1402 »Pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti« v enaki višini, kot so se zmanjšala sredstva na podpodro-čju ob zadnjem rebalansu proračuna Občine Domžale za leti 2008 in 2009.
Sprejeta spremenjena Odloka o Vrtcu Urša in Vrtcu Domžale
V nadaljevanju sta bila brez razprave soglasno sprejeta naslednja sklepa:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-var-stvenega zavoda Vrtec Urša.
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-var-stvenega zavoda Vrtec Domžale.
Novi odlok o delovanju krajevnih skupnostih
Po uvodni informaciji mag. Marka Vreska, predsednika posebne komisije, sta v razpravi sodelovala mag. Lovro Lončar, SDS, in Pavel Cerar, LDS, nato pa je Občinski svet soglasno sprejel naslednji sklep ter amandma, s katerim je določil, da Odlok stopi v veljavo s 01. 01. 2010:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o krajevnih skupnostih.
Sprejet tudi Odlok o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln
V	razpravi je sodeloval Janez Limbek, N.Si, ki je predlagal amandma. Svetniki in svetnice so amandma sprejeli, skupaj še z dvema amandmajema uprave, soglasno pa tudi naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale.
Občinski svet se le seznani z informacijo
Uvodno informacijo h gradivu o reševanju problematike pokrivanja stroškov silvestrovanja 31. 12. 2007 sta podala predlagatelj Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, ter predstavnica Radia HIT, Nataša Gliha. V razpravi so sodelovali: Franci Gerbec, SD, Aleš Juhant, Lista podjetnikov in obrtnikov, Katarina Karlovšek, SLS, Gregor Rovanšek, SD, Andreja Pogačnik Jarc, SD, Cveta Zalokar Oražem, Zares, Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, mag. Milan Pirman, LDS.
Nato je Občinski svet Občine Domžale s 4 glasovi ZA in 11 PROTI zavrnil sprejem predlaganega sklepa, ter s 13 glasovi ZA in 1 PROTI sprejel naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale se seznanja z aktivnostmi pri organizaciji in izvedbi silvestrovanja 31. 12. 2007.
V	letu 2009 Občinski svet Občine Domžale načrtuje še dve seji. Prva bo predvidoma 18. novembra 2009.
Vera Vojska
Predstavljamo svetnike Občinskega sveta Občine Domžale
SDS
Mag. Majda Pučnik Rudl
Rodila sem se v kmečki družini, sem mati odraslih hčerke in sina ter tudi že babica.
Z vsako oblastjo se je potrebno truditi za dialog v skrbi za pravno in pravično zadovoljevanje družbenih potreb ljudi. Občinska politika je zanimiva zlasti ob dejstvu, da gre za mikro okolje, ki je ljudem bližje od državnih in ostalih širših politik. Potrebe ljudi naj ne bi imele levih in desnih vsebin, zato v določenih vprašanjih sprejemam vse tiste ideje, ki so v prid občankam in občanom, državljankam in državljanom. Po metodah delovanja pa mi je desno sredinsko povezovanje vsekakor bližje, kajti v Sloveniji je na levici vendarle še vse preveč negativnih ostankov bivšega nedemokratičnega režima. Izkušnje iz drugih držav, predvsem Evrope, pa kažejo tudi na dejstvo, da so levo usmerjene vlade gospodarsko precej manj učinkovite od desnosredinskih, ki so v Evropi v vzponu. In pri gospodarstvu, ki ustvarja sredstva, se vse začne in konča.
Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili?
Tako kot je raznoliko naše življenje, so vsebinsko raznolika tudi prizadevanja naše svetniške skupine SDS in tudi moja prizadevanja. Veliko sem se zavzemala za racionalno in pregledno porabo proračunskega denarja ter se trudila za sprejem in izvedbo ukrepov, ki bi občankam in občanom omogočali lažje življenje in večjo kvaliteto bivanja, kot npr.: za razvoj obrti in podjetništva, za gradnjo vrtcev, za gradnjo domov za ostarele in varovanih stanovanj, za občinske denarne pomoči, za več štipendij, za dodatne programe v zdravstvu in socialnem varstvu, za več neprofitnih stanovanj, za možnosti za stanovanjsko gradnjo ter za ustreznejšo prostorsko urejanje, za varne poti v šolo, za gradnjo pločnikov, kolesarskih stez in cest, za programe, v katerih bi mladi lahko poiskali učno pomoč, se povezovali ter kreativno porabili svoj prosti čas.
LDS
Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli?
Skupaj smo v svetniški skupini SDS s predlogi, ki upoštevajo potrebe občank in občanov, tako v mestu kot po vaseh celotne občine, mnogo pripomogli za kvalitetnejše življenje in sobivanje. Upam, da bomo pomladne stranke v naslednjem mandatu imele večino v Občinskem svetu in tudi svojo županjo ali župana, kajti imamo idej in energije ter konkretnih ciljev, ki bi jih bilo potrebno uresničiti.
Ali je vaše delovanje in delovanje Občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali?
Domžale so v neposredni bližini prestolnice, kar je potrebno bolj izkoristiti. Predvsem je potrebnih več delovnih mest ter več vzpodbud in možnosti za obrtnike, podjetnike, inovatorje, za razvoj turizma, cestnih in železniških povezav, dovolj mest v vrtcih, v Domžale bi morali pripeljati več programov za izobraževanje mladine. Bolj bi bilo potrebno upoštevati razvojne trende ter v skladu s premišljeno in trajnostno usmerjeno razvojno strategijo pravočasno planirati in izvesti projekte, ki jih zahtevajo potrebe ljudi. Ena izmed prioritet je več za razvoj obrti in podjetništva, kar pomeni osnovo za nova delovna mesta in splošen razvoj.
Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali?
O tem bom še razmislila.
Hvala
Anton
Preskar
Anton Preskar je rojen 19. junija 1950 v Brežicah. Po srednješolskem šolanju v mednarodnem Collegu v južnem Walesu je 1974 končal gradbeno fakulteto v Ljubljani. Po delu na Zavodu za urbanizem Maribor, Nivo Projekt — inženiring Ljubljana, se je 1. januarja 1979 zaposlil v Samoupravni komunalni interesni skupnosti Domžale (SKIS), sledilo je delo v Razvojnem zavodu Domžale, opravljanje funkcije predsednika Izvršnega sveta Občine Domžale pred in po demokratičnih spremembah, nato zaposlitev v SKB — investicijskem podjetju Ljubljana in v Savi — investicijskem podjetju, kjer je tehnični direktor že od leta 1991. Po poroki leta 1976 se je iz Maribora preselil v Domžale. Ima sina.
Najbolj ponosen je na delo v SKIS in Izvršnem svetu nekdanje Občine Domžale - z bistveno širšim področjem kot danes in 27 krajevnimi skupnostmi. V Domžalah je ves čas vpet v profesionalno ali volontersko delo. Član LDS je postal pred 15 leti, po združitvenem kongresu ZSMS, zelenih in socialistov.
Katero področje iz tvojega volilnega programa ti je najbolj blizu?
Področje gospodarske infrastrukture, malo manj družbena infrastruktura. Komunala, stavbno zemljiško gospodarstvo, investicije, prostor, sicer pa vse teme dobro in natančno preučim.
Kaj si v zvezi z delovanjem v občinskem svetu dosegel?
Ne glede na koalicijo, ki podpira oz. je podpirala našega župana Tonija Dra-garja, sem si kot član največje svetniške skupine prizadeval misliti predvsem s svojo glavo in stalno opozarjal na nekvalitetne predloge uprave ter podpiral pametne rešitve. Včasih smo svetniki LDS izpadli »hujši« kot uradna opozicija. Tega marsikdaj župan ni razumel in je morda zato izstopil iz stranke. Do »izstopnikov« in »prestopnikov« iz ene v drugo stranko ali listo imam
precej negativno mnenje. Zelo aktivno delam na segmentu zbiranja in končne dispozicije odpadkov - kot vodja dveh komisij. Z amandmaji k proračunu sem končno dosegel uvedbo »mestnega arhitekta«, več sredstev za množični šport ter racionalno rabo energije v javnih zavodih. Ponosen sem na delo razpisne komisije, katere predsednik sem. V 15 letih ni bilo pritožbe, kar je v času afer in netransparentnosti edinstven primer v Sloveniji. Delam v odborih za javne gospodarske službe in za prostor.
Je tvoje sodelovanje v občinskem svetu takšno, kot si si ga predstavljal?
Ne, ni! Drugače pa si predstavljam tudi vlogo občine in župana - pogrešam prodorno ekipo, s katero bomo spet bolj znani po podjetništvu.
Kakšna je tvoja odločitev glede kandidiranja v naslednjem mandatu?
Razmišljam o kandidaturi za svetnika, tudi za župana. Oboje mi je velik izziv. LDS, katere predsednik sem in je najštevilčnejša v sedanjem občinskem svetu, mora imeti kandidata za župana. S primerno ekipo sodelavcev bi kot župan lahko več naredil za našo občino - to potrjuje preteklo in sedanje delo. V LDS Domžale smo sicer evidentirali več kandidatov za župana in se bomo o dokončni odločitvi še dosti pogovarjali, tudi z levosredinskimi strankami in listami. Moj in naš cilj namreč je, da se tudi po letu 2010 kot vodilna sila ohrani levosredinska politična orientacija.
Hvala.
Vera Vojska
vlado?
Dialog teče, kot sem že omenil, preko Sveta vlade RS za mladino in z neposredno komunikacijo s predstavniki Urada RS za mladino. V letošnjem letu smo postavili izhodišča za sodelovanje z vladnimi institucijami, t. i. Memorandum mladih, ki se tiče tako mladinskih organizacij kot mladih posameznikov in preko katerega bomo ocenjevali uspešnost Vlade na mladinskem področju. Smo pa šele na začetku.
V kratkem, že naslednji teden, 17. in 18. novembra, pa bo na Brdu pri Kranju posvet o kakovosti življenja mladih. Glede na to, da bo na njem prisoten tudi predsednik vlade, meniš, da bo tam moč povedati, kaj mladi dejansko potrebujejo? Kaj pravzaprav pričakujete od posveta?
Podrobnosti posveta mi (še) niso znane. Če pa bo tam prisoten predsednik Vlade RS, pa mislim, da bo to dobra priložnost, da se mu predstavi delovanje mladinskega področja in kaj mladinske organizacije lahko doprinesejo h kakovosti življenja mladih. Vsekakor bomo (kot tudi do sedaj) poskušali čim bolj razjasniti nekatera ključna vprašanja na tem področju, na katera bi lahko politika s svojo dovzetnostjo znatno vplivala in pripomogla k izboljšanju položaja mladih in razvoju mladinskega organiziranja.
Mladi se danes spopadajo z različnimi težavami, od stanovanjske politike, zaposlovanja, izobraževanja in še marsikaj. Katero od teh težav na MSS-ju zaznavate kot najpogostejšo oz. najbolj izpostavljeno? Težave oz. ključna področja, ki se tičejo mladih in bi jim bilo potrebno nameniti več pozornosti, smo definirali v že omenjenem Memorandumu mladih. Skoraj vsak mlad človek vam bo kot ključno težavo oziroma oviro v svojem življenju, če le nima težav z zdravjem, predstavil problem, ki se tiče enega od teh področij: izobraževanje, zaposlovanje in stanovanjska politika. Ta področja smo tudi v Memorandumu prepoznali kot ključna področja za mlade posameznike, o katerih je potrebno voditi dialog z Vlado. Težava mladinskega področja (mladinskih organizacij) nasploh pa je seveda neprepoznavnost v širši javnosti, nepriznavanje njihovih učinkov pri integraciji v družbo, šibka finančna podpora itd.
Za konec pa še nasvet vsem mladim, ki se zavedajo, da biti mlad danes ni lahko?
Čimprej se vključite v mladinske organizacije in si s tem nabirajte več kot koristne izkušnje in si vzemite pravico sodelovati in reagirati na odločitve, ki se tičejo vašega življenja. Stari kliše pravi, da na mladih svet stoji. Torej ne sedeti doma in se pritoževati, pač pa prevzeti pobudo in odgovornost, če želimo, da bo šel svet v malo bolj pravo smer.
Kamal Izidor Shaker:
Mladi, vzemite si pravico sodelovati!
V mesecu novembru praznujemo svetovni dan mladine, zato smo se tokrat pogovarjali s »prvim mladincem« v Sloveniji, Kamalom Izidorjem Shakerjem, predsednikom Mladinskega sveta Slovenije. S Kama lom sva se pogovarjala o življenju mladih v Sloveniji, o delovanju Mladinskega sveta Slovenije, ki svojo skrb usmerja v organizirano in neorganizirano mladino. Sploh, ker vsi vemo, da je neorganizirana mladina tista, ki potrebuje svojo mero pozornosti, pa vendar na koncu velikokrat ravno ti mladi izpadejo ... iz aktivnih dejanj. Veliko lažje se je namreč obrniti na že organizirano mladino. Pomembna pa je še ena tema, o kateri sva spregovorila s Kamalom in o kateri pišem tudi v naslednjem prispevku -razpis Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada, ki je številnim mladinskim organizacijam in združenjem dal priložnost, da vendarle ovrednotijo svoje delo ter s prijavo na razpise izpeljejo projekte, na katerih bi se sicer lahko nabiral prah, saj sredstev za realizacijo nikoli ni dovolj. Tako Mladinski svet Slovenije kot Mladinski svet Domžale sta uspešno kandidirala na razpisu, v različnih mrežah.
Za konec pa ne moremo niti mimo dejstva, da so Domžale ena najmlajših občin po starosti prebivalstva ... Zato je pomembno, da damo mladim priložnost in da jim pokažemo prave poti, katero bodo izbrali, pa je seveda odvisno od njih.
Dobro leto dni si na čelu Mladinskega sveta Slovenije. Kaj se je v tem letu spremenilo v tvojem življenju?
Ko sem nazadnje odgovarjal na vprašanja za Slamnik, sem bil še predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije (ki je polnopravna članica Mladinskega sveta Slovenije), kjer so čiste druge dimenzije in drugačen princip dela. Področje delovanja MSS se je izkazalo za drugačno, predvsem veliko širše. Na MSS-ju sem dobil vpogled v delovanje raznovrstnih mladin-
skih organizacij v celotni Sloveniji in seveda, glede na to, da smo polnopravni člani krovne evropske mladinske organizacije, Evropskega mladinskega foruma, tudi v delovanje mladinskih organizacij v tujini. Glede spreminjanja samega življenja kot takega - spoznal sem nove ljudi, prijatelje, kolege, znance; v Sloveniji in v tujini. Razen tega, da sem več odsoten od doma kot prej, se ni veliko spremenilo, moje delovne obveznosti so dokaj podobne, le da je dela precej več in moj urnik bolj poln.
Kaj pa je danes drugačnega na Mladinskem svetu Slovenije?
Glede na to, da podrobnejšega vpogleda v delo prejšnjega vodstva in aktivnosti nisem imel, bi težko rekel. Je pa res, da smo v enem letu razširili področja aktivnosti, okrepili tajništvo, se preselili v nove prostore, na novo zaposlili nekaj ljudi, sprejeli novo grafično podobo ... Zelo težko je objektivno soditi, ampak lahko z vso predrznostjo rečem, da se na Mladinskem svetu Slovenije odvija veliko aktivnosti na vseh področjih, tako politično kot projektno.
^slovo^
Iii
ff »Z
Katere projekte bi izpostavil kot najbolj uspešne in katere kot največje/najtežje?
Za začetek naj povem, da Mladinski Svet Slovenije ni prvenstveno namenjen izvajanju klasičnih projektov. Če pa jih že pripravljamo, se navezujejo na vrednote mladinskega dela in mladinsko politiko, so vezani na nacionalni (državni) nivo in so v podporo mladinskim in drugim nevladnim organizacijam v Sloveniji. Naj omenim največji projekt MSS, to je Prostovoljec leta, kjer vsako leto podeljujemo nazive Naj prostovoljec, Naj prostovoljka in Naj prostovoljski projekt. Namen projekta je promocija prostovoljstva - to pa je temelj mladinskih organizacij. Zadnji dve leti projekt poteka pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Turka. Na zadnji natečaj se je prijavilo okoli 180 prostovoljcev, prostovoljk in projektov, ki so prejeli priznanja in bili povabljeni na zaključno prireditev, ki jo gosti predsednik.
Drugi projekt je nov projekt ZaVedno Mladi. To je skupek aktivnosti, ki so namenjene promociji mladinskih dejavnosti. Je triletni projekt in je sofinanciran s strani Ministrstva RS za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada. Tretji večji projekt pa je Aktivni
-	Reaktivni - Kreativni, ki ga na MSS peljemo v okviru evropskega programa Mladi v akciji in je namenjen oceni možnosti za uresničevanje idej mladih na lokalnem in nacionalnem nivoju. Trenutno se odvijajo srečanja na lokalnem nivoju, v decembru pa sledi še nacionalni seminar, kjer pričakujemo 80 mladih iz vse Slovenije.
V letošnjem letu smo npr. izvedli še dva manj ša proj ekta: »Letos bom prvič ...«, ki je bil namenjen predvsem mladim, ki so imeli prvič priložnost voliti poslance v Evropski parlament (ozaveščanje mladih o pomenu volitev in EU), drugi »Sredi lokalne demokracije se igramo zmenkari-je« pa ozaveščanju lokalnih oblasti o pomenu mladih in mladinskega organiziranja na lokalni ravni.
Pa uspešnost?
Glede na vložen trud verjamemo in vemo, da bodo vsi projekti dali dobre rezultate.
Uspešno ste kandidirali na treh mrežah Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega sklada. Kaj to prinaša Mladinskemu svetu Slovenije, katere projekte boste izvedli v okviru teh razpisov?
Tista, ki jo velja posebej izpostaviti, je zgoraj omenjeni projekt ZaVedno
Mladi, v katerem smo bili prijavitelji
mi. Z več kot dvajsetimi konzorcij-skimi partnerji smo zastavili nabor aktivnosti, ki se bodo odvijale tri leta. Prvi večji dogodek v okviru projekta je nacionalni posvet S(m)o mladi v recesiji, kjer bo beseda tekla prav o dovzetnosti javnosti za teme mladih. Na posvetu bomo poizkušali tudi najti rešitve za t. i. senzibilizacijo javnosti, ker sami vemo, da se širša javnost ne zaveda pomena mladinskega organiziranja in projektov, ki jih mladinske organizacije izvajamo.
Eden izmed njih je torej Aktivni
-	Reaktivni - Kreativni, ki bo 14.
novembra izveden tudi v Domžalah. Kaj se bo tedaj dogajalo?
Ja, t. i. ARK prihaja tudi v Domžale. Mladinski svet Domžale je namreč partner v omenjenem projektu in je »zadolžen« za izvedbo enega regijskega oz. lokalnega srečanja. ARK je podprt in sofinanciran iz programa Mladi v akciji, in sicer tistega dela, ki podpira t. i. strukturirani dialog - dialog med mladimi in odločevalci. Bistvo in jedro projekta je, da se mladi srečajo na lokalnem nivoju ter se pogovorijo oz. izmenjajo mnenja s predstavniki lokalne oblasti ter da se ta dialog ohrani tudi v bodoče. Projekt je sicer sestavljen iz desetih podobnih regijskih srečanj (ki jih pripravljamo v sodelovanju z mladinski sveti lokalnih skupnosti) in iz nacionalnega srečanja, ki bo potekalo v začetku decembra na Otočcu, kjer bo okoli 80 mladih imelo možnost govoriti in povedati svoje mnenje ter videnje dialoga med mladimi ter lokalnimi oz. nacionalnimi odločevalci.
Kako pa sicer kot mlad Domžal-čan gledaš na življenje mladih v naši občini?
Domžale imajo velik potencial. Smo dokaj velika občina. Glede na trend »preseljevanja« v Domžale se mi zdi, da bo mladinsko organiziranje v naše mestu še raslo. V Domžalah imamo nemalo operativnih in aktivnih mladinskih organizacij, zato bi svetoval, da se mladi še bolj vključujete vanje. V preteklosti, se mi zdi, smo imeli svojevrsten potencial z ustanovitvijo mladinskega centra, ki pa je na žalost neslavno zaprl svoja vrata. Drugače pa mislim, da imamo mladi v Domžalah kar precej možnosti za vključevanje in delovanje v mladinskih organizacijah; več, kot jih dejansko izkoristimo.
Če se ozreva na mlade še na nacionalnem nivoju, kaj je, po tvojem, država dobrega naredila v zadnjem času za mlade in kaj bi lahko naredila bolje oz. kaj bi še morala storiti v bližnji prihodnosti?
Zares dober vpogled v to področje sem dobil šele na MSS, zato težko primerjam s prejšnjimi časi. V tem
času pa mislim, da je sodelovanje z vlado oz. institucijami, pristojnimi za mladino, relativno dobro. Navsezadnje je Vlada v letošnjem letu ustanovila Svet Vlade RS za mladino, ki mu predseduje Minister za šolstvo in šport in zaenkrat so kar dobro zastavili svoje delo. To je posvetovalni organ, sestavljen iz 20 članov, in sicer 10 predstavnikov mladih in 10 predstavnikov vlade oz. ministrstev. Seveda pa nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. In seveda si na MSS želimo še bolj intenzivnega dialoga s predstavniki vlade in parlamenta. V prihodnosti bo te komunikacije kar nekaj, saj se bosta v bližnji prihodnosti sprejemala kar dva zakona, povezana z mladino.
Ne moreva niti mimo predloga Zakona o mladini, pri katerem je veliko, če ne celo ključno vlogo, odigral MSS. Kaj lahko ta zakon, v kolikor bo sprejet, spremeni oz. izboljša mladim? Zakon o mladini oz. nek akt, ki bi urejal mladinsko področje v Sloveniji, je na agendi že kar nekaj let in skrajni čas je, da se zadeva odvije v pravo smer. MSS je bil s strani Ministra za šolstvo in šport julija letos pooblaščen za izpeljavo predhodne razprave o Zakonu o mladini. Opravili smo dva splošna posveta zainteresiranih organizacij, se podrobneje posvetovali s svojimi organizacijami članicami, z mladinskimi sveti ter predstavili predlog v okviru različnih drugih institucij. Iz enega predloga sta nastala dva predloga zakona, in sicer: Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju in obnovljeni Zakon o mladinskih svetih. Prvi omenjeni je nov zakon, ki bo opredelil javni interes za razvoj mladinskega področja in dal mladinskim organizacijam možnost pridobiti status delovanja v javnem interesu. Druga stvar, ki je pomembna in vredna omembe, je nacionalni program za mladino. To bo program s cilji in ukrepi na področju mladine oz. strategija razvoja mladinskega področja za prihodnjih devet let.
Kaj pa sicer dialog MSS-ja, kot zagovornika neorganizirane in organizirane mladine, s sedanjo
Mladinski svet Domžale s sredstvi ESS
Mladinski svet Domžale ima v našem mestu dolgoletno tradicijo in za seboj različne in zanimive projekte. V letošnjem letu, ko je Ministrstvo za šolstvo in šport, ob pomoči Urada RS za mladino in sredstvi Evropskega socialnega sklada, ki podpira operacijo v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razpisalo t. i. sedem mrež, kamor so se konzorciji mladinskih zavodov, društev, organizacij prijavili, je Mladinski svet Domžale vstopil v razpis kot partner v 3. mreži.
V mreži, ki smo jo poimenovali Mladi odpiramo prostor, gre za vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik, v okviru katerih bomo vse do leta 2012 skrbeli za njihov razvoj, predvsem na območju Domžal in okolice našega mesta.
Prvi projekt - priročnik
Prva taka poteza je bil priročnik Kako biti uspešen mlad občinski svetnik?, ki je luč sveta ugledal konec avgusta. Priročnik je izšel z namenom mlade spodbuditi k temu, da se aktivno vključujejo v lokalne politike, v politiko svojega mesta, da aktivno pomagajo sooblikovati svoje bivanje in svojo prihodnost v domačem kraju. Kot je zapisano v uvodu priročnika, je priročnik namenjen vsem, tako mladim, ki se z občinskim svetom še niso srečali, kot tudi tistim,
ki so sami že aktivno vključeni v občinske svete, pa bi potrebovali osvežitev spomina, kaj vse so (lahko) njihove naloge. Tudi nabor avtorjev in soavtorjev pri projektu je eden od pokazateljev, da so »starejši« mladinci v tem primeru prevzeli mentorstvo in v projekt vključili mlajše. Izdelek je plod skupnega dela, zajema pa delovanje občine, župana, odborov in komisij. Pozabili nismo niti na osnovne informacije o vodenju in izvedbi kampanje.
Infotočke - kaj in za koga?
Projekt, ki prihaja na plan v naslednjih mesecih pa so Infotočke. V projektu je poudarek na raznolikosti lokalnega okolja, saj imajo npr. Domžale drugačno lokalno skupnost kot Ljubljana in Ravne na Koro-
MSD
HM"mkU Sni Dra-iEü
škem, drugačno kot Koper, drugačno je štipendiranje, drugače se financira mlade ipd. Zato je pomembno, da se projekt oblikuje v vsaki lokalni skupnosti - prilagojeno okolju, iz katerega mladi izhajajo. Namen projekta je, da mladi dobijo informacije, ki jih potrebujejo v okolju, ki je zanje ugodno, da jim ni težko priti v to okolje in da se počutijo tam dobro in se zavedajo, da lahko vprašajo karkoli s področja, ki jih zanima.
Kdo bo podajal informacije?
Zavedamo se, da v lokalnih skupnostih obstajajo osebe, ki poznajo odgovore na vprašanja, ki jih zastavljajo mladi. Naš cilj je te osebe povezati z mladimi, da bodo svoje znanje in izkušnje prenašali na mlade v svoji lokalni skupnosti (LS). Namen tega projekta ni le klasična senzibilizacija javnosti, mladih, pač pa dejansko vzpostaviti povezavo med LS in mladimi, ki bodo to znanje prenašali naprej. Zagotoviti nameravamo dolgoročno usposabljanje mladih v domači lokalni skupnosti na področjih mladinske problematike in mladinskih vprašanj, ki so aktualna v njihovem domačem kraju. Mladi bodo v okviru t. i. uradnih ur drugim mladim dajali informacije o področjih, ki jih zanimajo, jim na ta način omogočili, da pridejo do potrebnih informacij, obrazcev itd. na enem mestu.
Mateja A. Kegel
Mladi morajo dobiti informacije in odgovore na vprašanja, ne da bi bili »obsojani« za svoje »neznanje«. Cilj tega projekta je tudi, da mladi, ki bodo prenašali znanje na druge, prenašajo tudi pomen strpnosti v tovrstnem okolju in delu z ljudmi.
Kaj pa vsebine?
V študijski skupini smo se veliko pogovarjali o izboru področij, ki jih bomo v okviru Infotočk pokrivali. Ker ima vsak od nas različne interese in vprašanja, jih bomo seveda poskušali pokriti čim več. Vendar pa se bomo še pred tem lotili obširnejše raziskave, priprave nanjo so v teku, kjer bomo mlade vprašali, kaj menijo po posameznih področij in katera so področja, kjer bi želeli dobiti odgovore na vprašanja. Cilj je torej v Domžalah skupaj z lokalnimi oblastmi vzpostaviti komunikacijsko pot, ki bo vzorec in možnost nadgrajevanja v drugih lokalnih skupnostih.
Ostali projekti
Sicer pa v okviru tega projekta pričakujemo tudi nekatere druge regijske dogodke, ki se bodo v našem mestu odvijali v naslednjih treh letih. Med drugim se pričakuje tudi priprava »mladinske tržnice«, pripravljamo akcijo »župan v vlogi mladinskega delavca«, ustanavljanje mladinskih struktur, regijske dogodke in še mnoge druge aktivnosti, ki bodo mladim v našem mestu pomagali, da postanejo občani in občanke, ki bodo svoje aktivno življenje preživljali v domači lokalni skupnosti.
Mateja A. Kegel
stran
5
AKTUALNO
Copic do sreče
(Nadaljevanje s 1. strani)
Mateja Lojen je pred časom zbolela za multiplo sklerozo. Kljub temu ni obupala in se je podala v raziskovanje svoje bolezni: »Po temeljitem raziskovanju in spoznavanju multiple skleroze sem zasledila način zdravljenja, o kakršnem sem poprej le po tihem in skrivaj razmišljala. V sodobni družbi medicina sledi svojim potem, kar je iz smeri raziskovanja, odkrivanja novih metod, pripomočkov in navsezadnje zdravil nujno in vsekakor dobrodošlo, če omenim le skokovito hiter razvoj v raziskovanju same MS. Pa vendarle vsakič znova odpiram več možnosti in raziskujem tudi drugačne poglede. Navsezadnje je MS po uradni medicini bolezen, ki nas spremlja do konca življenja in je z vsakim novim letom močnejša. In prav zaradi tega si resnično želim možnosti spoznanja in prejemanja druge oblike zdravljenja - v danem primeru celo ozdravitve.«
Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami je tako oktobra v knjižnici v Domžalah organiziralo dobrodelno dražbo slikarskih del mladih akademikov. Celoten izkupiček je bil namenjen
za zdravljenje Mateje Lojen, s čimer so ji omogočili za približno pol leta terapije. Omeniti velja, da je društvo vse stroške prireditve krilo samo, s pomočjo pokroviteljev, obenem pa se iskreno zahvaljujejo tudi vsem mladim akademskim umetnikom, ki so nesebično podarili svoja dela. 13 mladih Domžalčanov se je lotilo dela, dražba je bila uspeh, ko pa so jih vprašali, zakaj so se lotili tega, je bil odgovor preprost: zavarovanje ne krije drugega kot klasično medicino, biometrična terapija kot alternativa v tem primeru, pa je preizkušeno bolj učinkovita in kot taka pomaga prijateljici na poti do ozdravitve.
Dela na dražbi
Na sami dražbi se je zbralo okoli 50 ljudi, ki so se potegovali za naslednja dela: Listje, avtorice Vesne Cadež, Ležeča ženska figura, avtorice Marine Gruden, Znamenje, avtorja Simona Jugoviča Finka, Sedeči ženski akt, avtorice Milanke Fabjančič, Frekvenca, avtorice Valentine Verč, Otroci Zemlje, avtorice Maruše Šuštar, Novi Babilon, avtorja Uroša Weinbergerja, Čevlji, avtorja Blaža Slaparja, dveh del Brez naslova, avtorice Nataše Jan, Moderni Tarzan, avtorice Barbare Jurkovšek, 9 lives, avtorja Leona Zuodarja, Morska Krajina, avtorice Evgenije Jarc, delo Brez naslova, avtorice Sare Šavelj, Ženska z opico, avtorja Luke Leskovška, Akt, avtorja Luke Leskovška, Učke, avtorja Mihe Per-
neta, in delo Brez naslova, avtorja Roka Predina.
Kulturni program
Prireditev, ki jo je povezoval Rok Kosec - Riki je trajala dobri dve uri, prodali so večino del, ob vsem tem pa poskrbeli tudi za kulturni program. V njem se je predstavila plesna skupina Shakti, v kateri je pred boleznijo plesala tudi Mateja, glasbena popestritev pa je bil tudi harmonikar Rihard Zadravec - Riki.
Društvo D. P. N. T. I. se zahvaljuje vsem pokroviteljem: Antalisu Ljubljana d.o.o., JOCopy Domžale, Knjižnici Domžale, Okvirjem Jeretina Domžale, Študentskemu klubu Domžale, HD&H usposabljanje in svetovanje, Cvetličarni Nuša z Vira, Pizeriji Pipca, Dvornemu baru in Vinarstvu Lisjak ter vsem medijskim sponzorjem - Radiu Hit, portalu tvojemesto.si in ostalim. Obenem pa že načrtujejo novo dražbo, o kateri bomo poročali tudi v našem glasilu.
Mateja A. Kegel
HL
Brezplačni brezžični internet zaenkrat v stavbah Občine Domžale
Na Ljubljanski cesti 61, Ljubljanski cesti 58 in Savski cesti 2 je obiskovalcem sedaj na voljo brezplačni brezžični internet. Z oddajnikom na stavbi Občine Domžale je deloma pokrit tudi park v bližini občine in posamezni koridorji v bližini stavb. Stavbe, v katerih se nahaja dostopna točka, so označene z nalepko:
Vstopna točka se imenuje Obcina-domzale in je na voljo vsem uporabnikom dlančnikov, prenosnikov in mobilnih naprav, ki omogočajo brezžični dostop do medmrežja. Pasovna širina za dostop do interneta znaša 54Mbit/s. Vsebuje tudi osnovno antivirusno zaščito in požarni zid, storitev pa se bo po potrebi nadgrajevala. Zaradi varnosti so blokirani vsi P2P protokoli, ki se uporabljajo za izmenjavo datotek.
V	primeru, da bo prišlo do uporabe interneta v komercialne namene ali pretiranega prometa, bo občina tem uporabnikom omejila ali preprečila dostop.
Na občini Domžale že dalj časa pripravljajo tudi projekt, s katerim bi vsem obiskovalcem v centru Domžal ponudili priklop na brezžični internet. Projekt je bil v preteklosti finančno prezahteven, zato se občina zanj ni odločila. Sedaj tudi ti projekti postajajo finančno vse bolj ugodni, po drugi strani pa vse bolj potrebni, zato bo občina Domžale ponovno pregledala možnosti in jih finančno ovrednotila. Povezava naj bi bila namenjena obiskovalcem Domžal, zato bodo najverjetneje časovno omejili dostop, hkrati pa bo omejen dostop do določenih spletnih mest.
V	tem trenutku pa je postavljen brezžični internet na stavbi občine Domžale brez omejitev.
Tina Drolc
Javno povabilo Delo z mladimi tudi v letu 2009
Javno povabilo Delo z mladimi je bilo v letu 2009 objavljeno v javnem glasilu Slamnik in na spletni strani Občine Domžale. 32 vlagateljev je poslalo 50 vlog, od tega jih je bilo 43 ugodno rešenih. Razdeljenih je bilo 10.600 evrov.
Bi ti zavod
Bi ti zavod se je prijavil s programom Prebujanje radosti. Program predvideva tedenska srečanja, na katerih bo udeležence načrtno usmerjal v doživljanje pozitivnih občutkov veselja, sreče in zadovoljstva. S tem bi pri udeležencih oblikovali temeljne osebnostne lastnosti srečnih ljudi, da bi jih le ti prepoznali kot navado. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 200 evrov subvencije.
Balinarsko-športni klub Budničar
Balinarsko društvo Budničar je prijavilo program dela z mladimi za balinarsko šolo. V šolo se je vključilo 14 mladih balinarjev, ki so perspektivni in se bodo udeležili šole v Rogaški Slatini in raznih tekmovanj. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 200 evrov subvencije.
Center za mlade Domžale
Center za mlade je oddal vlogo za več programov dela z mladimi, počitniški program Vesele počitnice, celoletne ustvarjalne delavnice, ustvarjalne delavnice za mlade s posebnimi potrebami, fotografska predavanja in 7-dnev-na ustvarjalna kolonija v Toscani, labirint ob Kamniški Bistrici, predavanja, okrogle mize in debatni večeri Šola za odgovorno starševstvo, tečaji Tehnike učinkovitega učenja, tečaji angleškega in španskega jezika, filmska in dramske delavnica, 31. mednarodni fotografski bienale za mlade, eksperimentalne delavnice, seminar Nastopanje v javnosti in 3-dnevni tabor za mlade in mlade s posebnimi potrebami S čopičem in fotoaparatom na morje. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 3.500 evrov subvencije.
Društvo mladih Dob
Društvo mladih Dob je posredovalo vlogo za pripravo tedna mladih v Dobu. V območju Doba živi 1.500 mladih, starih od 15 do 29 let, in v tednu mladih bi jim ponudili različne aktivnost, od raznih delavnic za izražanje ustvarjalnosti in kreativnosti, za krepitev športnega duha in tekmovalnosti ... V letu 2008 se je podobnih aktivnosti udeležilo več kot 140 mladih. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 100 evrov subvencije.
Društvo staršev, mladine in otrok »Smo« Domžale Društvo staršev, mladine in otrok »Smo« Domžale je posredovalo vlogo za organizacijo rednih tedenskih srečanj, ki se odvijajo v OŠ Preserje pri Radomljah in OŠ Domžale, v obliki glasbenih, likovnih in modelarskih delavnic,
klekljanja in predavanja za starše. Mlade privlači izbira dejavnosti in možnost javnega nastopanja, tekmovanja in razstavljanja izdelkov. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 300 evrov subvencije.
Društvo upokojencev Vir
Društvo upokojencev Vir je posredovalo vlogo za delo z mladimi pri obdarovanju otrok v tednu otroka in decembru ter sodelovanje na proslavah. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 100 evrov subvencije.
D. P. N. T. I. - Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami
D. P. N. T. I. - Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami je posredovalo vlogo za izvedbo projekta »Mulce z ul'ce«. Program je namenjen mladim, ki imajo manj priložnosti, ter mladim, ki preživljajo svoj prosti čas na ulici. Izvaja se v obliki kreativnih delavnic, za najmlajše od 5 do 12 let ter vse do 27 let, npr. slikanje, slikanje v naravi, izdelovanje iz gline, poslikava stekla, tekstila itd. Društvo je organiziralo tudi poletni tedenski tabor, ki je bil v lanskem letu zelo dobro sprejet. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 100 evrov subvencije.
Društvo za raziskovanje jam Simon Robič
Društvo za raziskovanje jam Simon Robič je podalo vlogo za organizacijo Jamarske šole za otroke po 40-urnem programu Mali rak, dveh predavanj iz nudenja nujne medicinske pomoči (udeležilo se jih je več kot 30 otrok in njihovih mentorjev iz vse Slovenije) ter otrokom posredovati okoljevarstveno vzgojo. Sedem otrok je opravilo prvo stopnjo, trije so opravili drugo stopnjo in se bodo naslednje leto prijavili za izpit Pripravnik jamarstva pri JZS, kar jim omogoča samostojno delovanje. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 400 evrov subvencije.
Društvo Žongler
Društvo Žongler je podalo vlogo za izvedbo svetovnega dneva žongliranja, ki se ga bodo udeležili priznani domači in tuji žongleiji, delavnico modeliranja z baloni, ki jo bo vodil izkušeni klovn Andrej Zupanc, poletne delavnice žongliranja, ki se bodo odvijale na športnih igriščih v bližini šol, državno prvenstvo v žongliranju, ki se ga bo udeležilo preko 100 tekmovalcev, žonglersko delavnico za mlade in cirkuško šolo, ki se bo odvijala enkrat tedensko. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 200 evrov subvencije.
Konjeniški klub Domžale
Konjeniški klub Domžale je podal vlogo za organizacijo delavnice za mlade oziroma šole jahanja, kjer se mladi naučijo skrbeti za konje, pomagajo pri opravilih v hlevu in okolici. Program poteka en teden in je namenjen izgradnji odgovornosti in samozavesti. Klub je za svoje aktivnosti prejel 200 evrov subvencije.
Kulturno društvo Cut
Kulturno društvo Cut je podalo vlogo za pripravo produkcije, postprodukcijo ter distribucijo kratkega igranega filma »Konstrukt«. Film vključuje sodelovanje 20 mladih, mlajših domžalskih umetnikov, kulturnih delavcev ter po-
sameznikov, ki se profesionalno ukvarjajo z avdiovizual-no produkcijo. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 200 evrov subvencije.
KD foto, kino in video klub Mavrica Radomlje
KD foto, kino in video klub Mavrica Radomlje je podalo vlogo za organizacijo Počitniškega krožka foto 2009. Za šolsko in predšolsko mladino organizirajo tečaj, ki obsega likovno in fotografsko vzgojo in izobraževanje. Krožek poteka v času poletnih počitnic (julij, avgust), ob zaključku pa pripravijo razstavo v Kulturnem domu v Radomljah. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 300 evrov subvencije.
MIKI PŠ plesna šola
MIKI PŠ plesna šola je podala vlogo za organizacijo počitnic v plesalnici, ki potekajo v tedenski obliki (od ponedeljka do petka) in omogočajo organiziran način preživljanja počitnic, druženje z vrstniki. Aktivnosti so povezane s plesom, športom in ustvarjalnostjo. Plesna šola je za svoje aktivnosti prejela 100 evrov subvencije.
Mladi forum SD
Mladi forum SD je za delo mladimi podal vlogo za izvajanje obveščanja o onesnaževanju Kamniške Bistrice, za deljenje čebulic ob dnevu Zemlje, delavnice za izdelovanje punčk in fantkov iz cunj ter podaritev v dobrodelne namene, pripravo družabnih večerov vsak petek, med 18. in 22. uro, ter počastitev žensk ob dnevu žena z nageljni. Forum je za svoje aktivnosti prejelo 200 evrov subvencije.
Nogometni klub Domžale
Nogometni klub Domžale je podal vlogo za organizacijo otroške nogometne šole in nogometnega turnirja v času počitnic. Šola bi potekala v maju, juniju, juliju in avgustu. Klub je za svoje aktivnosti prejel 200 evrov subvencije.
Osnovna šola Rodica
Osnovna šola Rodica je podala vlogo za izvajanje mednarodnega programa MEPI, ki se nato nadaljuje v srednji šoli, za spodbujanje in razvoj nadarjenih učencev, za organizacijo športnih prireditev, ki so namenjene učencem, njihovim družinam in krajanom, za promocijo športnih aktivnosti in debatnega kluba, ki je namenjen učencem zadnje triade osnovnih šol. Šola je za svoje aktivnosti prejela 300 evrov subvencije.
Osnovna šola Venclja Perka
Osnovna šola Venclja Perka je podala vlogo za izvajanje mednarodnega programa MEPI in za udeležbo na tridnevnem taboru za nadarjene učence na socialnem področju. Delavnice v okviru tabora bodo organizirane tako za učence kot učitelje. Šola je za svoje aktivnosti prejela 300 evrov subvencije.
Planinsko društvo Domžale
Planinsko društvo Domžale je podalo vlogo za organizacijo štiridnevnega Gorniškega mini tabora na Mali planini ter za organizacijo Tabora mladih gornikov in gornic. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 300 evrov subvencije.
Radioklub Domžale
Radioklub Domžale je podal vlogo za organizacijo tečaja za radioamaterje operaterje in tečaja amaterske radiogoni-ometrije. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 100 evrov subvencije.
Srednja šola Domžale
Srednja šola Domžale je podala vlogo za sofinanciranje programa MEPI, ki se ga v prostem času udeležujejo dijaki šole. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 100 evrov subvencije.
Šahovsko društvo Domžale
Šahovsko društvo Domžale je podalo vlogo za organizacijo počitniškega Šahovskega tabora v prostorih Šahovskega društva Domžale in Športnem parku Domžale ter organizacijo Šahovske pripravnice, v kateri se združijo najbolj obetavni šahisti vseh šol. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 200 evrov subvencije.
Športno-rekreativno društvo Konfin-Sv. Trojica
Športno-rekreativno društvo Konfin-Sv. Trojica je podalo vlogo za pripravo predstave mladinske dramske skupine v jesenskem času, ki se bo izvajala v božično-novoletnem času, z namenom usposabljanja mladine za nastope v javnosti, in za pripravo delavnic Glina in izdelava izdelkov v spomladanskem času. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 250 evrov subvencije.
Teniški klub Radomlje
Teniški klub Radomlje je podal vlogo za sofinanciranje Teniške šole mladih, ki se bo izvajal v Teniškem klubu Radomlje in Teniški dvorani Domžale. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 100 evrov subvencije.
ZSKSS Steg
ZSKSS Steg je podal vlogo za kvalitetno in kontinuirano izobraževanje vaditeljev na poletnih ter spomladanskih in jesenskih srečanjih. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 350 evrov subvencije.
Zveza prijateljev mladine Domžale
Zveza prijateljev mladine Domžale je podala vlogo za organizacijo tečajev v času počitnic - v jesenskih mesecih raznih delavnic, v poletnih mesecih plavalnega tečaja, v zimskih mesecih smučarskega tečaja in orientacijskih pohodov. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 1500 evrov subvencije.
ŽKK Domžale
ŽKK Domžale je podal vlogo za organizacijo Šole košarke. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 300 evrov subvencije.
Župnija Jarše
Župnija Jarše je podala vlogo za sofinanciranje oratori-ja na Homcu. Društvo je za svoje aktivnosti prejelo 150 evrov subvencije.
Občina Domžale
MLADI
stran
6
Občina tudi v letu 2009 podpira delovanje
v
Študentskega kluba Domžale
Občina Domžale že več let podpira delovanje Študentskega kluba Domžale. Tako je v letu 2009 finančno podprla Dneve kulture 2009, Kopalkanje 2009 in Brucovanje 2009. Občina je za vse tri projekte namenila delež sredstev ter tako podprla aktivnosti, ki jih za študente in tudi že za srednješolce v Občini Domžale izvaja Študentski klub Domžale. Napovednike in prispevke njihovih aktivnosti ste si lahko prebrali tudi v našem glasilu. Čakamo pa seveda še na prispevek z Brucova-nja 2009, ki bo 13. novembra.
V	januarju so potekali Dnevi kulture 2009
Dnevi kulture 2009 so v letu 2009 potekali od 19. do 25. januarja. Poleg fotografske razstave so organizirali tudi kulturne vsebine za najmlajše, koncerte manjših skupin v KUD-u v Ihanu, jazz koncert v Galeriji, ogled Impro lige Dva na dva, ki je bila v Kulturnem domu Franca Bernika razprodana itd. Kulturne vsebine so si ogledali prebivalci Občine Domžale in okolice, kar je spodbudilo mlade ustvarjalce in umetnike. Veliko zanimanja za organizirane kulturne vsebine pa je bilo tudi med študenti.
Kopalkanje 2009 v juniju, juliju in avgustu
Kopalkanje 2009 je bilo v letu 2009 izvedeno v treh terminih, kar je mladim ponudilo kopalne užitke ob zvokih priznanih DJ-jev v vseh treh poletnih mesecih. Poleg priznanih DJ-jev pa je Študentski klub Domžale poskrbel za izredno napoved in odmevnost dogodka, kar je pritegnilo še enkrat več udeležencev kot preteklo leto. Veliko študentov in mladine je bilo tudi iz Ljubljane ali širše okolice Občine Domžale. Čeprav je bil obisk nad pričakovanji, je Študentski klub Domžale, skupaj s servisnimi službami - zdravstvena oskrba, varnostna služba, reševalci iz vode ter čiščenjem - uspešno zaključil prireditev.
V	novembru nas čaka Brucovanje 2009
Sedemnajsto brucovanje, Brucovanje 2009, bo organizirano 13. novembra v
Hali komunalnega centra Domžale. Obiskovalce bodo zabavali Leeloojamais, slovenski raper 6Pack Čukur ter ekipa Party Time. Pripravljen je bogat sreče-lov, krst brucev ... ter prevoz do 15 km. Vabljeni!
»Občina Domžale podpira dejavnosti Študentskega kluba Domžale, saj s svojimi aktivnostmi izpolnjuje interese dijakov in študentov v naši občini,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Tina Drolc
Občina Domžale na področju dela z mladimi podpira različne aktivnosti
Če začnemo z najmlajšimi, je najverjetneje znano, da največ naporov namenjamo zadovoljevanju potreb po vrtcih. Z novo odprtim vrtcem Češmin, septembra 2009, in z vrtcem Gaj, oktobra 2009 je bil zanj postavljen temeljni kamen, še ne zagotavljamo potreb po predšolskem varstvu v celoti, zato pripravljamo projekte za nov vrtec v vzhodnem delu naše občine. Za najmlajše otroke tudi sistematično gradimo otroška igrišča, v letošnjem letu smo odprli lepo igrišče na bregu Kamniške Bistrice, ki pa se bo postopoma še opremljalo z dodatnimi igrali. Izdelan imamo pregled območij Občine Domžale, kjer bi otroška igrišča še potrebovali in tja bomo sedaj usmerili naslednja sredstva za izgradnjo otroških igrišč.
V osnovnih šolah Občina Domžale zagotavlja kar nekaj nadstandardnih programov. Občina podpira predvsem zimsko šolo v naravi, poletno s tečajem plavanja podpira ministrstvo, ter številne projekte, ki jih izvajajo posamezne šole, npr. razvoj-
ne, inovacijske ekološke projekte ... Šole se udeležujejo tudi mednarodnih izmenjav, nekatere sodelujejo v Co-meniusovih projektih in tu sodelujemo pri iskanju partnerjev. V letošnjem letu je imela možnost prijave tudi lokalna skupnost. Občina Domžale se je prijavila in skupaj z Osnovno šolo Rodica, Vrtcem Domžale, Knjižnico Domžale in Centrom za mlade Domžale bomo sodelovali s poljskimi institucijami iz mesta Lodž s projektom Bibliopreven-tiva. Zelo pomembno in spodbudno je zame financiranje šolskih športnih društev, kar za šole pomeni, da lahko sredstva ministrstva, ki jih dobijo za izvajanje interesnih dejavnosti, razporedijo na druge vsebine. To je zagotovo velika dodana vrednost, saj bi v nasprotnem primeru lahko s sredstvi ministrstva financirali le športne dejavnosti. Mladi, ki prerastejo osnovno šolo, imajo možnost vključevanja v različna društva in organizacije,^ ki so namenjene prav mladim, npr. Študentski klub Domžale, taborniki, skavti ... Ob tem pa je veliko društev, ki imajo posebne interesne vsebine, namenjene mladim, npr. program Mladi Gasilec, mladinska planinska sekcija, kulturna in športna
društva. Tudi del aktivnosti teh društev, posebej za delo z mladimi, sofinancira občina na osnovi javnega povabila za delo z mladimi. Tako je bilo v letu 2009 v občinskem proračunu zagotovljenih 10.600 evrov. Društva prijateljev mladine, združena v Zvezo prijateljev mladine Domžale, skrbijo predvsem za dejavnosti otrok in mladine v času počitnic, s posebno skrbjo za zagotavljanje socialne note. V Občini Domžale imamo tudi javni zavod, Center za mlade Domžale, ki pripravlja dejavnosti za zadovoljevanje potreb mladostnikov po kakovostnem preživljanju prostega časa. Predvsem za tiste, ki svojih interesov ne morejo realizirati v šoli ali v interesnih dru-šivih na področju občine. Primanjkljaj aktivnosti v občini se kaže predvsem na področju umetniškega ustvarjanja in prav tu je center zelo aktiven z različnimi razpisi, razstavami in natečaji s področja literarnega, likovnega ali fotografskega ustvarjanja. Ravno v teh dneh je na natečaju 31th Youth Biennial of FI AP, v kategoriji do 16 let, ekipa pod mentorstvom centra osvojila prvo mesto (World cup), kar je poleg zlate in bronaste medalje na ekipnem tekmovanju vseslovenskih fotografskih razstavah zelo pomemben uspeh. Center za mlade Domžale je zelo aktiven tudi na področju preprečevanja zasvojenosti - s spodbujanjem preventivnih dejavnosti, kako najbolje preživljati prosti čas, kot tudi s kurativnimi dejavnostmi. Mladi lahko pri njih dobijo informacije, kje lahko poiščejo pomoč, hkrati pa organizirajo tudi izobraževal-
»Občina Domžale podpira tudi delovanje Študentskega kluba Domžale, s katerim večkrat letno uspešno sodeluje na prireditvah za dijake in študente. Študentski klub Domžale in Občina Domžale skupaj ugotavljata, da je s propadom, razpadom in ukinitvijo Kulturnega mladinskega centra Akumulator nastala vrzel v mladinski kulturni alter sceni. Zaradi dobrega obojestranskega sodelovanja se sedaj pogovarjamo o možnostih sodelovanja v okviru Študentskega kluba Domžale. V pripravi je prvi predlog programa, v nadaljevanju pa se bomo pogovorili o obliki in višini sodelovanja. Vsekakor pa je občina ob primerni organizaciji in vsebinah pripravljena tak program sofinancirati. Občina Domžale sofinancira tudi dijaške in študentske vozovnice, med 1.200 in 1.300 dijakom oziroma študentom, v višini 10 odstotkov. V proračunu imamo zagotovljena tudi sredstva za sofinanciranje mestnega prometa naših dijakov in študentov, v primeru, da bi jim Mestna občina Ljubljana ukinila boniteto oziroma popust, ki je enak popustu za prebivalce Ljubljane.«
Toni Dragar
ne vsebine za starše. Veliko pa je tudi individualnega svetovanja, tako za mladino kot za starše. Del aktivnosti Občine Domžale, ki se navezuje na mladino, je povezan tudi z varno potjo v šolo oziroma subvencioniranjem prevozov otrok v šolo. Občina je del učencev dolžna prevažati, saj ji tako nalaga šolska zakonodaj a, kjer je razdalja med domom in šolo večja od 4 km, in otroke, kjer je pot v šolo nevarna. Tu pa imamo včasih nekaj težav, saj se je v Sloveniji razvil trend prevozov otrok v šolo, tako da ima otrok zelo malo priložnosti, da se nauči varno priti v šolo in domov. Seveda pa morajo biti te poti res varne, zato si občina prizadeva z urejanjem pločnikov in prometno signalizacijo urediti te poti. Zelo pomembno področje v Občini Domžale je tudi področje štipendij. Sprva so bile namenjene le nadarjenim učencem, danes pa podeljujemo tudi štipendije za deficitarne poklice in kmečke štipendije, ki so namenjene otrokom kmetov, ter vse več štipendij, namenjenih tistim iz šibkejših socialnih okolij.
Andreja Pogačnik Jarc
Občina Domžale - več sredstev za socialne štipendije
V	Občini Domžale so v letu 2009 spremenili Odlok o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale, z namenom, da bodo lahko v času gospodarske krize podelili več socialnih štipendij. Skladno s tem so povečali tudi sredstva v Proračunu Občine Domžale. Koliko štipendij bodo podelili, težko ocenjujejo, ker postopek dopolnjevanja vlog še ni zaključen. Postopek odločanja naj bi bil zaključen v začetku decembra 2009 in nato bo poročilo o štipendiranju obravnaval Občinski svet Občine Domžale.
V	šolskem letu 2008/2009 je bil na podlagi Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale v občinskem glasilu Slamnik in na spletni strani www.domzale.si objavljen razpis celoletnih štipendij za dijake in študente v Občini Domžale za šolsko leto 2008/2009. Prispelo je 33 vlog (tako kot v letu 2007), 8 jih je bilo zavrženih zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev. Za štipendijo, namenjeno dijakom in študentom kmetov, se je prijavila le ena vlagateljica.
V	Občini Domžale je bilo v šolskem letu 2008/2009 devet novih štipendistov, tri štipendije so bile podeljene iz naslova štipendij nadarjenim dijakom, ena iz naslova štipendij nadarjenim študentom za intelektualno ali umetniško dosežene izjemne rezultate, tri iz naslova štipendij dijakov in študentov deficitarnih poklicev, ena iz naslova socialno šibkih dijakov in študentov (dohodek na družinskega člana ni presegel z Odlokom določenega zneska oziroma glede na priporočilo pristojnega Centra za socialno delo) ter ena štipendija študentki, katere starši se preživljajo izključno s kmetijstvom.
Pri dodelitvi štipendij nadarjenim dijakom in študentom je komisija dala prednost kandidatom z višjimi ocenami oziroma upoštevala dokazila o posebni nadarjenosti oz. udejstvo-vanju izven študija.
Višina štipendij in opravljanje prakse
Predvidena višina mesečne štipendije za dijake je 167,02 EUR (13 % povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS) in za študente 218,41 EUR (17 % povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS). V skladu z 22. členom Odloka se štipendisti s strokovno službo dogovarjajo za opravljanje delovne prakse, ki so jo v letu 2008 (praviloma v času šolskih počitnic) opravljali v javnih zavodih, pa tudi na oddelkih Občine Domžale.
Enkratne štipendije
Na podlagi Odloka je bil v občinskem glasilu Slamnik in na spletni strani Občine Domžale objavljen razpis za dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale za leto 2008. Prijavilo se je osem vlagateljev (v letu 2007 je prispelo 13 vlog) in podeljene so bile tri enkratne štipendije (v letu 2007 podeljenih osem enkratnih štipendij), od tega dve za magistrski študij. Višina enkratne štipendije je odvisna od predloženega finančnega načrta kandidata in ker gre za sofinanciranje, je bilo v posameznem primeru izplačanih največ 655,24 evrov bruto.
Struktura štipendistov na dan 31. 12. 2008
Štipendijo je prejemalo 44 štipendistov, od tega 12 dijakov in 32 študentov (73-odstotni delež študentov). Med štipendisti je 6 prejemnikov štipendij za socialno šibke, 8 štipendistov prejema štipendijo za deficitarne poklice, en štipendist prejema štipendijo dijakov in študentov kmetov, ostali prejemajo štipendijo kot nadarjeni. Največ srednješolcev je vpisanih v gimnazijo (75 odstotkov), drugi obiskujejo srednje šole oziroma smeri, in sicer: Srednja strojna šola, Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije. Največ srednješolcev je bilo v četrtem letniku.
Štipendisti-študenti študirajo na naslednjih fakultetah: Medicinska fakulteta (3 študenti), Veterinarska fakulteta, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za strojništvo (4 študenti), Fakulteta za elektrotehniko, Pedagoška fakulteta, Georgia State University (finance), Filozofska fakulteta (4 študenti), Pravna fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Akademija za glasbo (3 študenti), Ekonomska fakulteta, Fakulteta za farmacijo, Biološka fakulteta in Visoka šola za zdravstvo. Največ štipendis-tov-študentov je v prvem letniku.
Razpisi v letu 2009
Razpisa za dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale za leto 2009 in razpis za celoletne štipendije za šolsko leto 2009/2010 sta bila objavljena
septembra 2009 v občinskem glasilu Slamnik in na spletni strani Občine Domžale. Na podlagi spremljanja uspešnosti šolskih in študijskih obveznosti je bilo ugotovljeno, da praviloma vsi štipendisti, ki prejemajo štipendijo za nadarjene, izpolnjujejo pogodbene obveznosti do štipenditorja (v izjemnih primerih je izplačevanje štipendije zamrznjeno oz. izplačevanje štipendije začasno ustavimo za eno šolsko leto), hkrati pa ugotavljamo, da relativno visok odstotek diplomantov dodiplomskega študija neposredno nadaljuje izobraževanje na podiplomskem študiju. V kolikor se pojavijo težave pri izpolnjevanju pogojev za nadaljnje štipendiranje, se to običajno zgodi v prvem letniku študija, ko je dostikrat zaznati padec povprečja ocen, ki pa se študentom v nadaljnjih letnikih praviloma poviša. »V letu 2009 smo spremenili odlok, da bi v šolskem letu 2009/2010 podelili več socialno šibkih štipendij ter ustrezno povečali tudi sredstva v proračunu. V preteklih letih je bilo ugotovljeno, da štipendisti, ki so prejemali štipendijo za socialno šibke, po srednji šoli praviloma niso nadaljevali študija. Trudimo se, da bi se ta trend spremenil in da bi tudi ti štipendisti nadaljevali s študijem, kakor tudi, da dosegajo solidne šolske oziroma študijske uspehe. To je posebej pomembno danes, ko smo v času finančne krize,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Občina subvencionira prevoze otrok v šolo
Zagotovo starši in učitelji želimo otrokom vse najboljše. Se pa včasih naši pogledi o tem, kaj najboljše je, razlikujejo. Takrat je potreben pogovor, posvet, sodelovanje, da se težava razreši tako, kot je najbolje za otroka.
Resen problem, ne le ob začetku šolskega leta, predstavlja varna pot v šolo. Starši, ki želijo svoje otroke obvarovati nevarnosti na poti v šolo, se zatekajo k zahtevam za organiziran prevoz. Izvajajo ga praktično vse osnovne šole, ene v zelo majhnem, druge v precejšnjem obsegu, odvisno od razširjenosti šolskega okoliša ter varnih in nevarnih poti. Nekateri učenci imajo pravico do brezplačnega prevoza, drugi prispevajo za ceno prevoza. Šolska zakonodaja predvideva možnost brezplačnega prevoza za vse otroke, ki bivajo več kot 4 km stran od šole, ponuja možnost prvošolčkom, zagotavlja pa jo tudi tistim otrokom, katerih pot v šolo je prepoznana kot nevarna, dokler se okoliščine ne spremenijo in z ukrepi za odpravo nevarnih mest, z izgradnjo pločnikov, ukrepi za umiritev prometa ali spremenjenim prometnim režimom te nevarnosti ne odpravijo. Pomembno vlogo k usposobljenosti in vzgoji za varno hojo, kolesarjenje in kasneje za varno vožnjo ima načrt prometne vzgoje, ki ga je dolžna oblikovati in izvajati vsaka šola. V načrtu varnih poti, ki ga ta del vzgojnega načrta vsebuje, šola opredeli varne poti, ki naj bi jih učenci uporabljali. Pri tem šoli pomagajo policisti, krajevna skupnost in drugi strokovnjaki s področja prometa in nenazadnje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki pot oceni kot varno ali nevarno.
Tina Drolc
Izredni uspehi Centra za mlade Domžale na področju fotografije
Iskrene čestitke svetovnim prvakom
Nagrajena fotografija Ade Mujanovic - DLAN NA DLAN
KIM HABJAN, ŽIVA KANCILIJA - dobitnici FIAP Gold
TINA KRAJNC, IVANA TUCELJ in VID SAVNIK - dobitniki World Cupa
Med dejavnostmi, ki zelo zanimajo mlade, ki prihajajo v Center za mlade Domžale, je tudi fotografiranje, ki je tudi sicer zelo priljubljena prostočasna dejavnost med mladimi.
Tega se zavedajo tudi v Centru za mlade Domžale, kjer skušajo vsem mladim ponuditi tisto, kar jih zanima, kar z veseljem delajo in so uspešni. Tako so zadnja štiri leta v svoje dejavnosti vključili tudi fotografiranje. Ko sta direktorica Lili Jazbec in mentorica za to področje, Mateja Absec, zaznali, kakšno veliko zanimanje je za to v vseh generacijah mladih, so v centru temu področju namenili več pozornosti in rezultat so bile številne odlične fotografije ter mnoge odlične uvrstitve na različnih tekmovanjih. In če so bili do letos veliki uspehi doseženi zlasti na državnem nivoju, kjer so s svojimi fotografijami blesteli kar vsi mladi fotografi po vrsti, leto 2009 lahko imenujemo leto največjih uspehov.
Direktorica Centra za mlade Domžale, Lili Jazbec, tudi sama navdušena fotografinja, je ob tej priložnosti povedala: »Uspeha sem izredno vesela in vsem nagrajencem iskreno čestitam, še posebej mentorici mladih fotografov Mateji Absec, ki je tudi sama uspešna fotografinja z vrsto uspehi na različnih natečajih in razpisih. Med drugim je letos dobila 1. nagrado na razpisu v Murski Soboti. Glede na veliko zanimanje mladih smo organizi-
Poletje je minilo in začela se je jesen. Še vedno polni vtisov s poletnih taborov, ki smo jih preživeli v Sloveniji in Evropi, smo domžalski skavti zakorakali v novo skavtsko leto. V soboto, 26. septembra, smo se že zjutraj zbrali v domžalski cerkvi pri sveti maši, nato pa smo se odpeljali v Križ v bližini Komende, na travnik, ki so nam ga prijazno posodili skavti iz Komende.
Tam se je stvar začela zares. Ko smo se zbrali, sta imeli stegovodji pozdravni govor, sledili pa so prehodi med vsemi štirimi vejami. Nato se je začel zabavni del.
Voditelji so pripravili razne delavnice, za otroke in njihove starše, kjer se je počelo veliko in še več. V skladu s pričakovanji je bila najbolj obiskana gobarska delavnica, kjer se je veliko udeležencev prvič srečalo še z drugimi užitnimi gobami, ne samo z jurčki in lisičkami. Odigrali smo je tekmo KUB-a, ki je švedska igra s količki in palicami, na delavnici o kurjenju smo se učili,
rali v spomladanskem delu štiri delavnice na temo fotografije, ki so jih vodili: Jure Smole, akademski kipar, Matjaž Intihar, urednik E - fotografije, mag. Matjaž Lav-ko, priznani fotograf, ter mojster fotografije Peter Pokorn. Lahko rečem, da navdušenju nad novimi znanji s področja fotografije med mladimi ni bilo kraja. Še z večjim navdušenjem so fotografirali, še posebej, ker je naš Center za mlade letos organizator mednarodnega fotografskega natečaja »31 th Youth Biennial of Fiap«, ki bo v Kulturnem domu Franca Bernika 17. novembra 2009, ob 18. uri, nagrajene fotografije pa si boste vse do konca leta lahko ogledali v avli Domžalskega doma.«
kako samo s kresilom zakuriti ogenj in katera netiva so za to najboljša, najmlajši so se s svojo voditeljico šli razne volčje igre, kar pa se je hitro sprevrglo v igro Indijancev in kavbojev, kjer se je voditeljica znašla zvezana ob drevo, otroci pa so nalagali drva okoli nje. Seveda je sledila smeha polna reševalna akcija s strani ostalih voditeljev, tako da nihče ni bil žrtvovan velikemu duhu. Za starše so poskrbeli skavti iz bratovščine odraslih skavtov, kjer so jim pokazali, kako delujejo in kaj počnejo ter jih povabili v svoje vrste. Prav tako pa nista manjkala obvezni nogomet in roverček. Ob koncu smo še naložili prikolico trave, za večno lačne koze ene izmed voditeljic, se poslovili ter se razšli. No, ne čisto vsi. Noviciat in klan sta se odločila, da zadevo malo potegneta in se odpravita domov šele v nedeljo. Tako so si postavili bivak, nabirali gobe, seveda izkoristili pridobljeno znanje iz kurjenja, saj nihče ni imel vžigalic, izdelali so tudi baklo iz naravnih materialov (lesa in smole), dobili obisk komendskih
Prijetno presenečenje za mlade fotografe je bila razglasitev najboljših fotografov na 3. vseslovenski osnovnošolski razstavi fotografij Bistvo očem skrito, srcu odkrito v Celju, kjer so prejeli zlato medaljo, bronasto medaljo pa so prejeli srednješolci na 2. vseslovenski srednješolski fotografski razstavi Fotografiram, torej sem. Iskrene čestitke!
Medtem ko so se še veselili uspeha na državnem nivoju, pa je prišlo novo obvestilo o njihovem sodelovanju na mednarodnem fotografskem natečaju 31 th Youth Biennial of Fiap: v kategoriji do 16 let je ekipa (reprezentanca, ki jo je sestavljalo osem članov iz Centra za mlade Domžale) iz
skavtov in še in še. V nedeljo zjutraj pa so vse skupaj pospravili in odšli novemu skavtskemu letu naproti.
Andrej Drča - Zanesljivi Sokol
Kaj so poleti počeli domžalski
skavti alias
v
Zmohtne žabe?
Ko pride čas poletja, pridejo tabori, ki so za vse skavte vrhunec skavt-skega delovanja in edinstveno doživetje. Tudi letos ni bilo nič drugače.
Najmlajši del skavtov, volčiči in vol-kuljice, so se letos odpravili raziskovat Poljansko dolino. Dolino, kjer je prebival tudi Ivan Tavčar, so spoznali do potankosti, saj so bili izumitelji. Osvojili so tudi veliko bližnjih gričev in se naučili veliko novega. Četa oziroma izvidniki in vodnice (otroci, 6.-9. razred devetletke) pa so preizkušali veščine, ki so se jih naučili med letom, tik ob meji. Postali so koliščarji ob Kolpi, blizu kraja Boža-kovo. Dež ni pokvaril različnih vsakodnevnih aktivnosti in moram reči, da s tega tabora zagotovo ni nihče razočaran odšel domov. Noviciat PP (popotnikov in popotnic) je odšel v Kočevje, čez en teden pa se je znašel v Črnomlju. To je bil namreč potovalni tabor. En dan smo samo veslali po Kolpi, šli čez Vinico, rojstni kraj Otona Župančiča, in do Črnomlja, prav po njegovi poti. Obiskali smo tudi krajinski park Lahinja. Pot je bila naporna, a tudi poučna. Na poti smo se še bolj utrdili kot skupina in se povezali.
Najstarejši popotniki in popotnice, ki so skupaj v klanu, pa so se odločili za potovalni tabor s čolni. Začeli so v Novem mestu, končali pa v Krški vasi. Vmes so opazovali čudovito pokrajino, se ustavili v različnih krajih, na Otočcu in v Kostanjevici. Ker je navada potovalnega tabora hoja in ne veslanje, je klan preizkusil nekaj čisto novega in se je vrnil z izjemno pozitivnimi občutki po takšni izvedbi. Tako, to je bil le kratek izsek z letošnjih taborov. Če bi radi izvedli še kakšno dogodivščino, ki se je na kakšnem od njih zgodila, pa le pocukajte kakšnega skavta za rokav, ko ga srečate.
Gašper Tomažin
Slovenije osvojila prvo mesto -World cup, med posamezniki pa je v tej kategoriji bronasto medaljo osvojila Ada Mujanovič, sicer učenka Osnovne šole Ven-clja Perka Domžale, ki jo bomo predstavili v eni od prihodnjih številk Slamnika. V kategoriji do 21 let je ekipa Slovenije, v njej so sodelovale tri mlade članice foto sekcije Centra za mlade Domžale, osvojila nagrado za odlično drugo mesto - FIAP Gold. Uspeh mladih fotografov in foto-grafinj, ki v okviru Centra za mlade Domžale delujejo v okviru fotografske sekcije, ni presenetil le vodstva centra, temveč predvsem mlade fotografe in fotografinje, ki sem jih povabila, da se na kratko predstavijo bralcem Slamnika. Vsi se v fotografski sekciji zelo dobro počutijo, ob tem pa poudarjajo, da je pomembno tudi sodelovanje in prijateljevanje. Radi fotografirajo, ob tem pa se večina v prostem času ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi. Vsi po vrsti pa poudarjajo, da so se za fotografijo navdušili ob vključitvi v fotografsko sekcijo in hvalijo Center za mlade Domžale, kamor vedno radi pridejo, tudi ob drugih priložnostih. Preberite, kaj so nam povedali:
Tina Krajnc, učenka Osnovne šole Venclja Perka: Zelo rada fotografiram naravo, predvsem oblake in strele, jesen, ko se listje obarva in je narava najlepša. Fotoaparat je vedno z mano, tudi na izletih z družino, ki me pri mojem delu vzpodbuja in se z mano veseli uspehov. Na natečaj sem poslala fotografijo »Tirnice«, ki sem jo naredila kar pred domačim pragom. Nagrade sem »ful« vesela. Ivana Tucelj, učenka Osnovne šole Venclja Perka: Rada fotografiram in moja želja je, da bi se z njim ukvarjala tudi v prihodnje. Motive poiščem v naravi, rada fotografiram izvirne predmete na enobarvni podlagi, v preprosti okolici. Priznanj in nagrad sem vesela in mi veliko pomenijo. Posebej sem bila presenečena, ko je bila na mednarodnem natečaju v Kikindi na temo Slika mojega kraja, moja izbrana za najboljšo. Obisk Kikinde je bil prijeten, še posebej srečanje z mladimi fotografi.
Vid Savnik, učenec Osnovne šole Domžale: Zvedel sem za fotografsko delavnico, bilo mi je všeč in sem ostal. Najraje fotografiram živali, tudi naravne pojave. Veliko motivov sem dobil, ko sem obiskal živalski vrt ter fotografiral živali. Fotoaparat vzamem tudi na izlete, posebej mi je v spominu ostal obisk Benetk, kjer motivov ne manjka, enega od njih sem prispeval tudi za natečaj in sem letošnjih nagrad zelo vesel. Kim Habjan je srednješolka, bodoča frizerka: Motive izbiram glede na razpoloženje. Včasih je to pokrajina, tudi ljudje. Sprva sem v centru risala, potem sem se navdušila za fotografijo, kjer mi izkušnje iz risanja veliko pomagajo. Fotoaparat imam vedno s seboj. Center me vsa leta pri mojem delu vzpodbuja, zato se rada vračam in tudi pomagam, če je treba. Nagrade so mi vzpodbuda za naprej, posebej sem ponosna na letošnji uspeh. Rada pa se spominjam pravega fotografskega obiska v Toskani, kjer sem v družbi že z uveljavljenimi fotografi pridobila
veliko novega znanja. Živa Kancilija, dijakinja ekonomske šole v Domžalah: V Center za mlade Domžale hodim od otroštva in se v njem zelo dobro počutim. Sodelujem pri različnih dejavnostih, zadnja leta več delam na področju fotografiranja. Motivi so različni, rada fotografiram obraze, velikokrat je to obraz moje prijateljice Kim, s katero sva bili skupaj v Toskani, pa tudi sicer velikokrat skupaj zaideva v center. Fotografiranje je pomemben del mojega življenja, vesela sem vseh nagrad.
V skupini treh uspešnih srednješolk fotografira tudi Martina Ul-čar, ki pa trenutno študira v Franciji.
Za konec pa še ugotovitev direktorice Centra za mlade Domžale, Lili Jazbec, ki pravi: »Če smo za dosedanje nagrade menili, da so predvsem naključje, mogoče tudi sreča, letos lahko rečemo, da so najvišja priznanja, ki smo jih prejeli, odraz kvalitetnega dela, predvsem pa velikega veselja, s katerim mladi fotografi ustvarjajo svoje izdelke. Zato vsem po vrsti čestitam, bralce in bralke Slamnika pa vabim, da si najboljše fotografije našim mladih ustvarjalcev ogledajo v Domžalskem domu ali pridejo na projekcijo najboljših 17. novembra, ob 18. uri, v Kulturni dom Franca Bernika.«
Vera Vojska
Mednarodno sodelovanje za ohranjanje mentalnega zdravja naših otrok
Občina Domžale skupaj z OŠ Rodica, Vrtcem Domžale, Centrom za mlade Domžale in Knjižnico Domžale sodeluje v mednarodnem projektu Bibliopre-ventiva, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi.
Prejšnje leto je bila izvedena anketa med mladimi, ki je pokazala naraščanje nasilja in uporabe nedovoljenih drog, oboje kot posledico duševnih stisk. Eden od načinov, s katerim se strokovni delavci spopadajo s to problematiko, je bibliopreventiva. To je metoda, ko z branjem knjig in poznejšim pogovorom skozi diskusijo o knjigi, ki mora biti vodena s strani strokovne osebe, mladi govorijo o svojih osebnih problemih. S tem, ko o problemih spregovorijo, je manj verjetnosti, da bodo zaradi njih razvili duševne stiske. Metoda je učinkovita in razširjena, naši strokovni delavci jo večinoma tudi izvajajo. Da bi izboljšali metode in pridobili izkušnje drugih, smo se povezali s poljskimi kolegi iz mesta Lodž. Skupaj smo sestavili program dela in si zastavili cilje projekta. Prijavili smo se na razpis za dodelitev evropskih sredstev in jih preko programa Co-menius regio partnerstva tudi pridobili. V sklopu dveletnega projekta so načrtovane štiri konference z izmenja-
vo strokovnih delavcev, postavitev skupne spletne strani v treh jezikih in ob koncu projekta tudi izdaja brošure. K projektu bomo povabili ugledne domače strokovnjake, prav tako pa bomo imeli možnost poslušati predavanja poljskih učenjakov na tem področju. Cilj projekta je preko mednarodnega sodelovanja razviti metode biblio-preventive, ki bi imele čim večje preventivne učinke na mentalno zdravje mladih in posledično tudi odraslih. V sklopu projekta bomo izvedli tudi anonimno anketo v obeh državah in vas vljudno prosimo za sodelovanje. V Knjižnici Domžale bodo na voljo anketni listi, če boste slučajno tam, pa si vzemite še nekaj minut in jo izpolnite. Samo s sodelovanjem širšega kroga ljudi bodo tudi rezultati projekta lahko širše primerjani in uporabni. Za več informacij o projektu lahko pišete na e-naslov: taja. batista@domzale.si.
Taja Batista
Vabimo vas na svečano podelitev nagrad in projekcijo sprejetih del ob zaključku mednarodnega fotografskega natečaja
31th FIAP Youth Biennial 2009
v torek, 17.novembra, ob 18. uri
v Kulturnem domu Franca Bernika.
Razstavo nagrajenih in sprejetih fotografij bomo odprli v prostorih Domžalskega doma, Ljubljanska 58, Domžale, po zaključku projekcije.
Vabljeni!
Se vidimo v Kulturnem domu Franca Bernika in v Centru za mlade (Domžalski dom), Ljubljanska 58, 1230 Domžale.
Ve č informacij dobite na 01/ 722 66 00 ali na info@czm-domzale.si .
S/
Začetek leta v stegu Zmohtnih žab
Urejanje pokopališč v Občini Domžale
INVESTICIJE	stran 8
Projekt urejanja pokopališč v Občini Domžale smo predstavili v letu 2007 in ko smo napovedali ureditev pokopališča v Domžalah ter širitev dveh pokopališč v Krtini in Šentpavlu.
Z obnovo mrliških vežic se nadaljuje celostna obnova pokopališča v Domžalah V sklopu projekta celostne ureditve pokopališča v Domžalah smo v letu 2008 uredili parkirišča in dovozne poti. V letu 2009 smo začeli z obnovo dveh mrliških vežic, medtem ko tretja še vedno služi svojemu namenu. V letu 2010 predvidevamo nadaljevanje obnove s širitvijo tretje mrliške vežice s servisnim delom in čajno kuhinjo ter postavitev poslovilnega odra in nadstrešnic za zaščito pred padavinami. Sledila bo hortikulturna ureditev, ki bo celotno območje okoli poslovilnega objekta spremenila v parkovno ureditev. »S svojo napovedjo prijetnega bivanja za vse občane in občanke sem v letu 2007 začel s projektom ureditve pokopališč in spremljajočih objektov. Tako smo v letu 2008 zaključili s širitvijo pokopališča Šentpavel. V Krtini smo v letu 2009 zaključili gradnjo mrliške vežice, v letu 2010 jo bo potrebno še opremiti. Mrliške vežice pa bomo gradili tudi za območje Pša-te, Šentpavla in Dragomlja. V letošnjem
letu smo dosegli dogovor z Nadškofijo v Ljubljani in pridobili brezplačno stavbno pravico na zemljišču na Pšati, kjer bomo v naslednjih letih zgradili nove mrliške vežice za celotno omenjeno območje,« je o urejanju pokopališč in spremljajočih objektov povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale.
S pripravljalnimi deli smo pričeli v drugi polovici meseca septembra, v prvi polovici meseca oktobra je bila odstranjena stara oprema, sedaj pa so pričeli z obnovitvenimi deli. V srednji mrliški vežici smo poleg preureditve prostora obnovili in osvetlili osrednjo kupolo, ki je bila do sedaj nerazumljivo zakrita z montažnim stropom.
Stene v prostorih bodo obložene s kaljenim steklom, debeline 8 mm in širine 33 cm. Po zadnji strani bo steklo barvano in s silikonom pritrjeno v aluminijaste profile. Med pasovi stekel bodo v presledkih vstavljeni horizontalni poudarki s prozornim steklom debeline 10 mm, ki bo z zadnje strani peskano in presvetljeno z led diodami. Ob robu prostora se predvideva tudi vgradnja osvetljenih diod v tla. Na stropu pa je predviden osvetlitveni pas širine 40 v večji mrliški vežici in 30 cm v manjši mrliški vežici. Prostor za krsto oziroma žaro bo v manjši vežici ločen s prosojno stekleno steno, ki jo bodo iz stropa osvetljevali žarometi. Tlaki v obeh mrliških vežicah
bodo obdelani s teracom v temno sivi barvi, vgrajeno je tudi električno talno gretje. Prezračevanje bo naravno, zajem zraka bo v stenah pri tleh, kjer bodo narejene horizontalne zareze, odvod zraka pa na vrhu sten. Nova bo tudi oprema, in sicer kamnita podstavka za krsto, žaro in posvečeno vodo ter črna stojala za vence. Skupna vrednost investicije znaša približno 63.000 evrov. V naslednjem letu, letu 2010, bomo nadaljevali s celovito obnovo pokopališča. Predvidevamo širitev tretje mrliške vežice s servisnim delom in čajno kuhinjo postavitev poslovilnega odra in nadstrešnic za zaščito pred padavinami. Sledila bo hor-tikulturna ureditev, ki bo celotno območje
okoli poslovilnega objekta spremenila v parkovno ureditev.
V predlogu Proračuna občine Domžale za leto 2010 je za obnovo pokopališča predvidenih 250.000 evrov. Poleg navedenega bomo sredstva namenili tudi za ureditev samega pokopališča. Uredili bomo prostor za raztros pepela, izvedli ustrezno zasaditev na tem delu ter pridobili gradbeno dovoljenje za postavitev nadstrešnic za prodajo sveč in cvetja, ki bodo nadomestile sedanje. Na Občini Domžale pričakujemo, da bomo uspešni in tako zaključili projekt skupnega pokopališča Domžale v prijetno celoto.
Tina Drolc
Pridobljena stavbna pravica za graditev mrliških vežic za območje Pšate, Šentpavla in Dragomlja
Projekt urejanja pokopališč v Občini Domžale smo predstavili v letu 2007 in takrat napovedali ureditev pokopališča v Domžalah ter širitev dveh pokopališč v Krtini in Šentpavlu. Sedaj nadaljujemo z gradnjo mrliških vezic, ki bodo v uporabi za območja Pšate, Šentpavla in Dragomlja.
Z obnovo mrliških vežic se nadaljuje celostna obnova pokopališča v Domžalah
V sklopu projekta celostne ureditve pokopališča v Domžalah smo v letu 2008 uredili parkirišča in dovozne poti. V letu 2009 smo začeli z obnovo dveh mrliških vežic, medtem ko tretja še vedno služi svojemu namenu. V naslednjem letu, letu 2010, predvidevamo nadaljevati s širitvijo tretje mrliške vežice s servisnim delom in čajno kuhinjo, postavitev poslovilnega odra in nadstrešnic za zaščiti pred padavinami. Sledila bo
hortikulturna ureditev, ki bo celotno območje okoli poslovilnega objekta spremenila v parkovno ureditev. »S svojo napovedjo prijetnega bivanja za vse občane in občanke sem v letu 2007 začel s projektom ureditve pokopališč in spremljajočih objektov. Tako smo v letu 2008 zaključili s širitvijo pokopališča Šentpavel. V Krtini smo v letu 2009 zaključili gradnjo mrliških vežic, v letu 2010 jih bo potrebno še opremiti. Mrliške vežice pa bomo gradili tudi za območje Pšate, Šentpavla in Drago-mlja. V letošnjem letu smo dosegli dogovor z Nadškofijo v Ljubljani in pridobili brezplačno stavbno pravico na zemljišču na Pšati, kjer bomo v naslednjih letih zgradili nove mrliške vežice za celotno omenjeno območje,« je o urejanju pokopališč in spremljajočih objektov povedal Toni Dargar, župan Občine Domžale.
Tina Drolc
v
Asfaltiranje dela krožne ceste v Zejah
Občina Domžale je že v letu 2008 pričela z aktivnostmi za ureditev dela krožne ceste v Že-jah, ki bo po ureditvi nudil večjo komunalno urejenost na tem območju. Predvidoma bodo dela zaključena konec novembra.
Z ureditvijo Krožne ceste v Žejah, dolžina odseka ceste je približno 350 m, se tako na Občini Domža-
le kot na Krajevni skupnosti Dob, trudimo že vrsto let. Rekonstrukcije cest v starih vaških jedrih je predvsem zaradi neurejenega zemljiškega stanja, bolj kot ne zahtevne narave. Točno na takšen primer smo naleteli na Krožni cesti v Žejah. Rekonstrukcija ceste je gradbeno nezahteven objekt, vendarle pa je pri urejanju zemljiškega stanja in umeščanju ceste v
naravi prihajalo do velikih problemov in nasprotovanj, zaradi česar se je projekt vlekel kar nekaj let. V lanskem letu smo projekt skupaj s pomočjo krajevne skupnosti uskladiti uspeli. Sledil je izbor izvajalca in podpis pogodbe. Vrednost investicije znaša približno 60.000 evrov.
Žal se je zopet zapletlo. Po nekaj uskladitvenih sestankih v pisar-
ni in na terenu, ter vezano na to, spremembah projekta, smo v letošnjem letu končno pričeli z izvedbo.
Problematičen je ostal samo en del ceste, ki bo ostal, v kolikor z lastnikom tekom gradnje ne bo prišlo do sporazuma, v obstoječem makadamskem stanju. makadamske ceste. « Dela bodo zaključena do konca meseca novembra.
Tina Drolc
Cesta na Gmajno je nova
Občina Domžale je z gradnjo ceste na Gmajno uredila makadamsko cestišče, kar je en izmed projektov župana Tonija Dragarja: »Če ne pomislimo na nezadovoljstvo občanov ter druge nevšečnosti pri prevozu po makadamski cesti in pogledamo samo na strošek vzdrževanja makadamskih cest, lahko rečemo, da njihovo vzdrževanje predstavlja velik strošek, saj jih je potrebno urejati po vsakem deževju. V primeru obsežnejših padavin pa cesto oziroma njen del pogosto preprosto odnese.«
Občina Domžale je že v letu 2007 pristopila k projektu asfaltiranja makadamskih cestišč. Pri pregledu
izdatkov za vzdrževanje makadamskih cest v Občini Domžale je župan Toni Dragar ugotovil, da so stroški za vzdrževanje omenjenih cest previsoki in da je potrebno začeti z načrtnim asfaltiranjem cestišč. Tako je bila obnove deležna tudi cesta na Gmajno. Trasa ceste je bila dogovorjena z lastniki oziroma njenimi uporabniki. V okviru investicije je bilo potrebno odstraniti obstoječo drvarnico in betonsko ograjo ter ju zgraditi na novo.
Novo cestišče je široko 3,5 metra, z obojestransko polmetrsko bankino. Vzdolžni profil ceste je prilagojen priključku na obstoječi asfalt in terenski situaciji. Po
končanih asfaltnih delih je bila izvedena izravnava v makadamu in humunizacija kmetijske površine ob robu bankine, z izkopanim humusom. Zgrajenih je bilo120 me-
trov nove ceste, za kar je občina namenila približno 24.000 evrov, brez drvarnice.
Tina Drolc
Z rekonstrukcijo ceste Gorjuša - Brezje do asfalta
V sklopu projekta asfaltiranja makadamskih cest bo asfaltiran del makadamske ceste Gorju-ša-Brezje. Pri pregledu ustroja cestišča je bilo ugotovljeno, da bo potrebo zamenjati celoten spodnji ustroj ceste, saj je v obstoječem stanju cca. 20 cm tamponskega sloja. S tem bo asfaltno prevleko dobilo novih 450 m ceste.
Občina Domžale je že v letu 2007 pristopila k projektu postopnega
asfaltiranja makadamskih cest v občini. Tako bo občina namesto vzdrževanja makadamskih cest te asfaltirala in prihranila pri vzdrževanju makadamov. »Kot župan sem pri pregledu izdatkov za vzdrževanje ocenil, da je makadamske ceste smotrneje asfaltirati. Vzdrževanje po vsakem deževju ali ob obsežnejših nalivih je po moji oceni nepotreben strošek,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Kamniške
novice
Rastemo z vami!
gospodinjstvu v Domžalah! 27.500 brezplačnih izvodov
v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda.
S o
C
Odslej tudi v vsakem	ka
V Domžalah gradimo vrtec Gaj
Občina Domžale je v letu 2007 naredila analizo potreb po kapacitetah predšolskega varstva z napovedmi za prihodnja leta. Pokazalo se je, da bo potrebno zagotoviti več kot 20 dodatnih oddelkov. V letu 2008 so bile preurejene prazni učilnici OŠ Dragomelj in dve učilnici vrtca Dragomelj, s tem so bili sprejeti 3 novi oddelki. Še isto leto se je začela gradnja vrtca Češmin, ki je v letu 2009 sprejel 8 novih oddelkov. V letošnjem letu pa smo začeli z gradnjo vrtca Gaj, ki bo sprejel 6 novih oddelkov. V
zaključni fazi so tudi pogovori za nakup zemljišča za gradnjo vrtca v vzhodnem delu občine, ki bo najverjetneje osemoddelčni.
Občina Domžale je gradnjo vrtca prvič napovedala leta 2007. V letu 2008 je pripravila dokumentacijo za vlogo za gradbeno dovoljenje in sprejela Sklep o sprejemu investicijskega programa za gradnjo vrtca Gaj v Preserjah (Občinski svet Občine Domžale, 23. seja z dne 17. 12. 2008). V letu 2009 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje (iz-
dano 6. julija 2009, pravnomočno pa 16. julija 2009). Za gradnjo vrtca je Ministrstvo za šolstvo in šport Občini Domžale odobrilo sredstva za sofinanciranje investicije v višini 123.280 evrov ter na Ministrstvu za finance soglasje za kredit (sklep o soglasju k financiranju je bil izdan 20. avgusta 2009). Na javnem razpisu je bil za izvajalca izbran SGP Graditelj Kamnik (26. avgusta 2009). Gradnja vrtca Gaj poteka skladno s terminskim planom. Prostorski program vrtca in velikost posameznih funkcionalnih sklopov je zasnovan po veljavnem pravilniku in normativih ter minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtcev (Ur. list RS, št. 75/05). Tako bodo v pritličju 4 oddelki za prvo starostno skupino, 2 oddelka za drugo starostno skupino pa bosta v prvem nadstropju. V nadstropje bosta dodani tudi likovno-glasbena soba in pravljična soba. Zaradi igralnic v prvem nadstropju je načrtovano dvigalo, ki bo povezovalo klet, pritličje in nadstropje ter bo namenjeno transportu hrane, otrok, zaposlenih, staršev in invalidov. Kuhinja bo pripravljala vse obroke hrane za potrebe vrtca ter obroke za tiste dislocirane enote, kjer lastne
kuhinje niso več ustrezne. Zmogljivost kuhinje bo 750 kosil na dan in približno 660 malic in zajtrkov na dan. Tako bomo zagotovili, da bodo imeli vsi vrtci zagotovljene pogoje, ki ustrezajo današnjim standardom. Obstoječe kuhinje v omenjenih
objektih pa se bodo preoblikovale v razdelilnice hrane. Urejen bo tudi dovoz in dostop za otroke z zahodne strani objekta, za oskrbo pa s severozahodne strani. V neposredni bližini vrtca bodo potrebna parkirna mesta za starše in
zaposlene. Osnovna plošča je bila postavljena (dela na fotografiji) in nato se je nadaljevalo s pozidavo. V primeru ugodnega vremena bi bil vrtec lahko pod streho marca 2010.
Tina Drolc
Gradnja brvi v naselju Podrečje poteka po terminskem planu
V mesecu septembru se je začela gradnja brvi v naselju Podrečje, ki bo povezovala Potočnikovo ulico na domžalski strani s cesto čez Podrečje (pri razdelilni transformatorski postaji). Sedaj je konstrukcija mostu že postavljena, v prvih dneh novembra bo zalita z betonom, pričakujemo pa, da bo konec novembra most odprt za vse obiskovalce zelene osi Kamniška Bistrica, seveda samo za pešce in kolesarje.
»Z gradnjo omenjene brvi v Podre-čju bomo vsem obiskovalcem zelene osi ponudili prometno varnejše rekreativne in prostočasovne dejavnosti, saj bomo os povezali tako, da ne bo potreben prehod čez regionalno cesto,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale. Lokacija brvi je bila izbrana kot podaljšek obstoječe pešpoti na desnem bregu. Med obe povezovalni cesti, ki jih brv povezuje pravokotno na strugo, sta postavljeni dve manjši krožišči, s sredinskimi koriti za rože za umi-

Občina za Dermastijevo ulico ob Zeleni osi načrtuje novo počivališče
Občina Domžale je začela z vnašanjem vsebin v bolj poseljenih območjih Zelene osi Kamniške Bistrice. Tako je bilo zgrajenih že več počivališč, otroških igrišč, skupaj s Krajevno skupnostjo Slavka Šlandra se gradi fitnes na prostem ... Tudi na območju Der-mastjeve ulice v Radomljah se načrtuje novo počivališče.
Občina Domžale z urejanjem Zelene osi Kamniška Bistrica ponuja vsem občankam in občanom mo-
ritev kolesarskega prometa. V tem delu se načrtuje tudi postavitev klopi, ki naj bi na domžalskem bregu predstavljale priljubljeno točko za srečevanje oziroma zmenke. Krila so postavljeno nekoliko na brežino struge, kot nekakšen balkon, od koder bo lep razgled gor in dol vodno po reki.
Brv je načrtovana tako, da bo čim večja trajnost objekta in da bo zah-
Občina Domžale je s postopnim urejanjem zelene osi Kamniške Bistrice prišla vse do Ceste borcev v Radomljah. V okviru ureditve rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici smo v območju vrtca Kekec zgradili hodnik za pešce.
Urejanje zelene osi Kamniška Bistrica in dostopov do zelene osi iz urbanih naseljih je namenjeno vsem občanom in občankam Občine Domžale, saj je voda že od nekdaj simbol povezovanja. Tako smo v
žnost rekreativnih in prostočasnih dejavnosti. Med njimi je prav gotovo pomembno tudi druženje, ki je v današnji družbi vedno bolj cenjeno. V sklopu osi Kamniške Bistrice se odvija na t. i. počivališčih, klopcah in mizah ter posebnih stojalih za kolesa. Občina bo v ta namen zgradila novo počivališče na območju Dermastjeve ulice in tako z dodatno vsebino zapolnila prostor ob pitni-ku.
Zelena os Kamniške Bistrice s pešpotjo ob kanalu Mlinščice pod Homškim hribom povezana z naseljem Nožice
tevala čim nižje stroške vzdrževanja ter da bo vpliv na vodni režim zanemarljiv, saj v osnovni strugi nima vmesnih podpor. S tem želi Občina Domžale vzpostaviti varen prehod čez Kamniško Bistrico za pešce in kolesarje, ki so morali sedaj uporabljati most, preko katerega poteka regionalna cesta Ljubljana-Celje. Dela so se začela v septembru in bodo predvidoma zaključena konec novembra. Vrednost investicije je 250.000 evrov.
Tina Drolc
V	Občini Domžale že od leta 1999, ko je bilo med občinami Dol pri Ljubljani, Kamnik in Domžale podpisano Pismo o nameri o skupnem pristopu k urejanju območja vodotoka Kamniške Bistrice, postopno urejamo Zeleno os Kamniške Bistrice. V letu 2008/2009 je urejenih preko 1,3 km osi, ki vsem občanom in občankam ponuja rekreativne in prostočasne dejavnosti.
V	letu 2009 je občina pristopila k projektu povezave Nožic z Zeleno osjo Kamniške Bistrice. Ker je obstoječi jez v tem predelu ozek, brez ograje in zato nevaren, se je Občina Domžale odločila za graditev »premostitvenega objekta čez Mlinščico pod Homškim hribom«. Glede na strugo Kamniške Bistrice in strugo Mlinščice je bil premosti-
tveni objekt, most, predvsem zaradi varnosti postavljen za obstoječimi zapornicami. Premostitveni objekt čez kanal je oprt na obstoječe oporne zidove ob strugi, kar je bilo pred gradnjo statično preverjeno. Plošča je široka 140 cm in debela 16 cm. Na obeh straneh brvi je vgrajena tipska kovinska ograja, višine 110 cm. Novozgrajena brv tako povezuje severni del občine z zeleno osjo. V letu 2010 načrtujemo nadaljevanje urejanja rekreacijskih poti ob K. Bistrici. Predvidevamo ureditev v Za-borštu, Študi in Nožicah, kjer bo v prihodnje potrebno razmisliti o gradnji novega premostitvenega objekta čez Kamniško Bistrico, s čimer bi krožno povezali levo in desno stran K. Bistrice ter vzpostavili povezavo vse do Arboretuma.
Tina Drolc
S pločnikom zaključili ureditev levega brega Kamniške Bistrice vse do Ceste borcev pri radomeljskem rondoju
Radomljah že v lanskem letu uredili podhod pod glavno cesto in vzpostavili povezavo vse do peš brvi v Homcu, v letošnjem letu pa smo uspeli urediti še povezavo Škrjan-čevo-Radomlje. Ob ureditvi rekreacijske osi, ki so zaradi sonaravnosti z okoljem vse urejene v makadamu, smo v območju vrtca Kekec zgradili asfaltirani hodnik za pešce, ki služi tudi povečanju varnosti ob vstopu na obstoječo cesto.
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
Tina Drolc
MIBOS d.o.o.
4-m a H: ml h OS0'vo I ja. ri 61 teli 01*83 14 Sl6h Q5M: 031 305 4SI
www.citroen.si
CITROEN C4 Picasso
PRIHRANEK 2.900 €
redni popust jubilejni bonus
1.400 € 1.500 €
CffiiOiNr.
Slika je simbolna. Predstavljeni model: C4 Picasso. Emisija CO2 predstavljenega modela: 155-177 g/km. Poraba goriva predstavljenega modela: 5,9-7,5 l/km. Ponudba velja za vozila iz zaloge do 30.11.2009.
AVTO DETR, d.o.o. SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ, TEL. 01 723 73 13 Mengeš	E-MAIL: AVTODETR@SIOL.NET
Tretji zabojnik: in nadaljnji koraki Občine Domžale na področju zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov
Na območju Občine Domžale javno gospodarsko službo zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov izvaja JKP Prodnik. Občina Domžale je na področju ravnanja z odpadki v zadnjih desetletjih doživela več sprememb, od vzpostavitve deponije na Dobu, njene ureditve z okoljevarstveni-mi standardi, uvajanja ekoloških otokov za zbiranje papirja, embalaže in pločevink, okoljskega oglaševanja na svojih tovornjakih, ločenega zbiranja bioloških odpadkov do zaprtja deponije Dob. Vseskozi pa so aktivnosti, povezane z ravnanjem z odpadki, predmet burnih razprav, predvsem z vidika stroškovne in ekoloških ustreznosti. Z ekološkega vidika lahko rečemo, da so aktivnosti občine, in s tem storitve izvajalca, usmerjene v doseganje čim večje količine ločeno zbranih obnovljivih odpadkov, glede na skupno količino komunalnih odpadkov. Z ločeno zbranimi biološkimi odpadki v Občini Domžale je bila presežena pričakovana količina, v prvem letu je bila zbrana količina bioloških odpadkov, ki je bila pričakovana po petih letih ločenega zbiranja. Občina Domžale je zato takoj začela s prenovo sistema za ravnanje z odpadki. Tako se konec letošnjega leta in v naslednjem letu pripravljajo tudi spremembe na stroškovnem področju z uvedbo ugodnosti za najbolj osveščene občane in občanke v Občini Domžale oziroma posameznike, ki dosledno ločujejo komunalne odpadke, saj bodo z redkejšim odvozom mešanih komunalnih odpadkov upravičeni do dodatnega popusta. Stroški ravnanja z odpadki pa bodo nižji tudi zaradi polletnega 14-dnevne-ga odvoza bioloških odpadkov.
Načini za zbiranje čim večje količine obnovljivih odpadkov
JKP Prodnik je leta 2003 v Občini Domžale uvedel ločeno zbiranje na ekoloških otokih in tedaj je bilo ločeno zbranih le nekaj kg odpadkov na prebivalca. Danes jih zberejo preko 90 kg, kar je visoko nad slovenskim povprečjem. Prav tako je nad pričakovanji količina ločeno zbranih bioloških odpadkov, saj konec leta 2009, leto dni po začetku ločenega zbiranja, dosegajo ločeno zbrane količine, planirane za naslednja 4 oziroma 5 let. Direktor JKP Prodnik, Marko Fatur, je dosežen napredek v količini in zvrsti ločeno zbranih odpadkov za obnovo povedal: »V Občini Domžale je bila vedno visoka stopnja ekološke osveščenosti, npr. z zbiranjem na ekoloških otokih smo uspeli v manj kot dveh letih doseči slovensko povprečje in danes ga močno presegamo. Prav tako smo presegli
načrtovane količine na področju ločenega zbiranja bioloških odpadkov. Veliko vlogo pri tem imajo prav gotovo tudi osnovne šole, ki so se priključile Eko programu za šole in postale Eko šole, saj so z vzgojo otrok prav gotovo vplivale tudi na navade njihovih staršev.« JKP Prodnik z vsemi šolami na področju Eko programa sodeluje že od vsega začetka in jim zagotavlja potrebno podporo: »V zadnjih letih so se Eku programu pridružili tudi vrtci. Dobro pa sodelujemo tudi z vsemi društvi v času pomladnih čistilnih akcij. V dogovoru s predsedniki priskrbimo vreče ali pa kar kontejnerje ter seveda zbrane odpadke z dogovorjenih lokacij tudi odstranimo.«
V	letu 2008 smo v Občini Domžale začeli z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov, kar je še povečalo količino ločeno zbranih odpadkov, primernih za reciklažo. V prvih mesecih je bilo v Občini Domžale zbranih preko 100 ton/ mesec ločeno zbranih bioloških odpadkov, leto dni kasneje pa kar 350 ton/ mesec (avgust 2009).
Jeseni leta 2008 ter spomladi in jeseni leta 2009 je bila na območju Občine Domžale zbrana tudi nadpovprečno velika količina kosovnih in nevarnih odpadkov. Zbranih je bilo nad 700 ton odpadkov, zanimiva pa je tudi njihova struktura, saj so volumensko največ zavzele vzmetnice.
Tretji zabojnik za embalažo na odje-mnih mestih v gospodinjstvih
V	letu 2009, leto dni po pomembni prelomnici - začetku ločenega zbiranja bioloških odpadkov, se je JKP Prodnik lotil še ene novosti, ki je v slovenskem prostoru na področju ravnanja z odpadki zelo redka, v tujini pa zelo uveljavljena. Uvedel je tretji zabojnik za ločeno zbiranje embalaže. Glavne razloge za posredovanje predloga občinam lastnicam je pojasnil Marko Fatur, direktor JKP Prodnik: »Srečo imamo, da so župani občin ustanoviteljic podjetja, predvsem Občine Domžale, ki je večinski lastnik, ekološko zelo osveščeni in da so podprli predlog ločenega zbiranja embalaže v zabojniku na odjemnih mestih pri gospodinjstvih. S tem želimo doseči še večjo količino ločeno zbranih odpadkov, ki so primerni za reciklažo. Zaradi uvedbe ločenega zbiranja bioloških odpadkov je zavest občanov, da je potrebno ločevati odpadke, še višja, zato so bili ekološki otoki z embalažo nenehno prenapolnjeni. Zato smo se odločili, da vsem uporabnikom ponudimo še tretji zabojnik. Naš predlog je na 29. seji Občinskega sveta Občine Domžale, 23. septembra 2009, potrdil tudi Občinski svet Občine Domžale.« Z uvedbo tretjega zabojnika bo,
po izkušnjah v svetu, zbrana skoraj vsa odpadna embalaža. Občani in občanke bodo v začetku novembra prejeli nov, rumen zabojnik v velikosti njihovega zabojnika za mešane komunalne odpadke. V primeru, da bo zabojnik za embalažo premajhen, lahko naročijo zamenjavo, kar ne bo vplivalo na višino stroškov za ravnanje z odpadki v njihovem gospodinjstvu: »Uvedba tretjega zabojnika ne bo vplivala na povečanje stroškov za ravnanje z odpadki v gospodinjstvih, saj bomo storitev, ki smo jo sedaj v okviru izvajanja javne službe izvajali na ekoloških otokih, izvajali na odjemnih mestih v gospodinjstvih.«
Izmenični 14-dnevni odvoz zabojnikov mešanih komunalnih odpadkov in zabojnikov za plastično embalažo
Pri testiranju uporabe rumenega zabojnika pri vzorčni skupini uporabnikov se je izkazalo, da je volumen zabojnika za mešane komunalne odpadke (črn zabojnik) povsem zadosten za 14-dnevni odvoz odpadkov, ob pogoju, da uporabnik ločuje embalažo v rumen zabojnik, ki se prav tako prazni na 14 dni, izmenično s črnim. Frekvenca odvoza odpadkov, in s tem povezani stroški s posameznega odjemnega mesta, je tako ostala enaka, uporabnikom pa se je omogočila storitev na bistveno višjem nivoju, saj jim embalaže, ki volumsko predstavlja večji del odpadkov, ni več potrebno voziti na ekološki otok. Seveda vse navedeno velja ob pogoju, da se iz mešanih
komunalnih odpadkov izločijo tudi biološki odpadki, embalaža, steklo in papir.
Mesečni odvoz mešanih komunalnih odpadkov pomeni popust pri ravnanju z odpadki
V JKP Prodnik pa pripravljajo tudi druge novosti, stroškovno najpomembnejša za uporabnike je prav gotovo možnost oddajanja mešanih komunalnih odpadkov samo enkrat mesečno, kar bo pomenilo 25-odstotni popust pri ravnanju z odpadki. Predvidoma se bo sistem evidentiranja črnih zabojnikov in ugotavljanja števila mesečnih odvozov pričel izvajati aprila 2010.
Spremenjen urnik odvoza bioloških odpadkov - od marca do oktobra enkrat na teden, od oktobra do marca pa enkrat na dva tedna
»V luči zmanjšanja stroškov uporabnikov za zbiranje, odvoz in deponiranje bioloških odpadkov smo pri pregledu zbranih količin ocenili, da je od meseca oktobra do meseca marca količina zbranih bioloških odpadkov zaradi manjše količine vrtnih odpadkov znatno manjša ter da zunanja, nižja temperatura dovoljuje dvotedenske odvoze bioloških odpadkov. S tem se bodo znižali stroški uporabnikov te storitve za 25 odstotkov , kar bo prvič obračunano na računih za mesec oktober, ki jih bodo prejeli uporabniki v začetku novembra,« je o dvotedenskih odvozih povedal Marko Fatur,
direktor JKP Prodnik. Zaradi pozne spremembe določil odloka bomo letos izjemoma tedensko pobirali biološke odpadke do konca novembra.
Uporaba kompostnikov za kuhinjske odpadke pri uporabnikih
Občani in občanke, ki že vrsto let kompostirajo vrtne odpadke ali pa se bodo za kompostiranje odločili v naslednjem letu, bodo lahko opravičeni plačevanja stroškov z naslova zbiranja, odvoza in predelave kuhinjskih odpadkov, ki jih je bilo do sedaj obvezno oddajati v rjav zabojnik, če bodo te odpadke kompostirali skupaj z vrtnimi odpadki. Edini pogoj, ki ga bo stalno preverjala tudi občinska inšpekcija, bo, da bodo kompostniki skladni s pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale. To pomeni, da morajo izpolnjevati potrebne funkcionalne, higienske, biološke in druge zahteve, da se prepreči dostop živali do ostankov hrane na kompostnikih ter vonjave ob razkrajanju. Prav tako bo občinska inšpekcija striktno preverjala, da se ne bi v črnem zabojniku pojavljali kakršnikoli organski odpadki, ki tja ne sodijo.
JKP Prodnik in Občina Domžale sta po enoletnih presenetljivih rezultatih, zbranih 3500 tonah bioloških odpadkov (to letno količino naj bi dosegli četrto oziroma peto leto izvajanja ločenega zbiranja), začela s prenovo sistema izvajanja in obračunavanja odvoza komunalnih in bioloških odpadkov. Predlogi so se
zbirali na različnih nivojih, nekaj ste jih posredovali občani in občanke, svetniki in svetnice, strokovna komisija župana, delovni odbor Občinskega sveta Občine Domžale in drugi. Strokovna služba občine je predloge ovrednotila in jih skupaj z izvajalcem tudi pregledala. Po temeljiti analizi in ogledu sistemov v tujini so se oblikovali zgoraj opisani predlogi sprememb: spremenjen urnik odvoza bioloških odpadkov - od marca do oktobra enkrat na teden, od oktobra do marca pa enkrat na dva tedna; uvedba tretjega zabojnika za plastično embalažo pri uporabnikih; izmenično pobiranje zabojnikov za mešane komunalne odpadke in zabojnikov za plastično embalažo, z možnostjo oddajanja mešanih komunalnih odpadkov enkrat mesečno - kar pomeni dodaten popust ter uporabo kompostnikov za ostanke hrane pri uporabnikih, ki bodo izpolnjevali potrebne funkcionalne, higienske, biološke in druge zahteve, skladne s Pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale. »Z uvedbo sprememb želimo ublažiti dvig stroškov za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki je nastal v letu 2008 zaradi zaprtja deponije Dob, ter način izvajanja javne službe ravnanja z odpadki čim bolj približati potrebam uporabnikov. Spremembe so obsežne in se nanašajo na različna področja, kot so to pokazale različne potrebe občanov in občank,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Tina Drolc
Sodobne projektne rešitve
Apeling inženiring d.o.o.
Reševanje in urejanje zemljiško-knjižnih zadev, medsosedskih sporov ali zapuščinskih postopkov
Podjetje Apeling, ki na regionalnem področju združuje tim strokovnjakov s področja arhitekture, gradbeništva, ekonomije in prava je prava izbira za reševanje težav po mirni, enostavni in učinkoviti poti.
S svojim znanjem, izkušnjami in poznavanjem problematike vam nudijo rešitve pri:
-	medsosedskih sporih
-	neurejenih dednih sporih oz. pri nerešenih zapuščinskih postopkih
-	ureditvi parcelnih meja
-	spornih zapuščinskih za-
devah pri nujnih deležih
-	iskanju slovenskih izseljencev po svetu pri reševanju nujnih deležev
-	urejanju nerešenih služnostnih zadev za dostope in napeljave
-	motenju posesti- urejanje in zastopanje stranke pri reševanju in pogajanju z »vsiljivci« na vaših parcelah
-	sodelovanje na javnih razpravah
Gotovo si ne želite neprijetnih tožb, urejanja problemov
na sodiščih ter dolgotrajnih in
dragih postopkov? Strokovnjaki s podjetja Apeling vas s pomočjo postopkov mediacije s pravno, geodetsko in projektantsko ekipo pripeljejo do željenih ciljev.
Naj na koncu še omenimo, da podjetje Apeling hitro in enostavno uredi tudi vpis etažne lastnine, vpis v zemljiško knjigo, vris v kataster, vpis in izbris hipotek, pridobivanje soglasij, pogojev in pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, legalizacijo črnogradenj ter vse
MODRA ŠTEVILKA
(((»080 88 42)
storitve na področju nepremičninskega poslovanja in projektiranja stanovanjskih in poslovnih objektov.
Več o ponudbi si lahko ogledate na www.apeling.net in www.sosedski-spori.si ali pa jih pokličete na brezplačno številko 080 88 42. Apeling d.o.o., Puchova 5, Radomlje.
Z ločevanjem
l	*v •
do nižje cene
Občinski svet Občine Domžale je na septembrski seji sprejel spremembe na področju ravnanja z odpadki, spremembe na področju zbiranja embalaže. Ve č o spremembah in predvsem strokovnih razlogih zanje nam bo povedal Marko Fatur, di-revktor JKP Prodnik.
V	Občini Domžale se bo začelo z ločenim zbiranjem embalaže pri uporabniku. Kateri so glavni razlogi za tako odločitev?
Občine, za katere javno gospodarsko podjetje JKP Prodnik izvaja službo ravnanja z odpadki, so se odločile, na podlagi analiz in izkušenj iz tujine, da se uvede ločeno zbiranje embalaže pri posameznem uporabniku. V tem trenutku se v veliki večini v Sloveniji izvaja ločeno zbiranje embalaže na ekoloških otokih, v rumenih zabojnikih. Vendar embalaža ni odpadek tipa steklo in papir, ima bistveno več emisij, predvsem vonjav, in to se rezultira v tem, da je ločeno zbrane embalaže na otokih relativno malo, v primerjavi s papirjem in steklom. V tujini so zato že pred časom ugotovili, da je embalažo potrebno zbirati pri uporabniku.
Mislite, da bo ta projekt zaživel tudi v Občini Domžale?
V	JKP Prodnik smo v tem kontekstu najprej naredili določene študije, predvsem v povezavi z našim pilotnim projektom ločenega zbiranja bioloških odpadkov. Študija je pokazala, da bi tudi v našem okolju sistem ločenega zbiranja pri posameznem uporabniku prinesel velike efekte. Seveda pa se takoj pojavi vprašanje, kako to narediti, da ne bi uporabnikov obremenili z dodatnimi stroški. Tako smo uporabili sistem, da smo obdržali enako frekvenco odvoza pri posameznem uporabniku - enkrat tedensko. To pomeni, da se enkrat odpelje črn zabojnik, naslednji teden pa zabojnik z rumenim pokrovom. Ta frekvenca, ob istih dnevih, kot so bili dnevi pobiranja odpadkov do sedaj, bo potekala čez celo leto.
V	Občini Domžale in Občini Tr-
Naslednja številka glasila
Slamnik izide v petek, 4. decembra 2009. Rok za oddajo je četrtek, 25. november 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah
- v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.uredni-ca@gmail.com.
zin smo izvedli tudi pilotski projekt.
Kakšne so bile izkušnje iz omenjenega pilotnega projekta?
Izkušnje iz pilotskega projekta in tudi kasneje izkušnje iz enakega zbiranja embalaže v Občini Trzin, ki smo ga fizično začeli izvajati že v avgustu, so izredno pozitivne. Po eni strani smo naleteli na veliko odobravanje uporabnikov, po drugi strani pa seveda zelo veliki vsebinski rezultati. Pričakujemo, da bomo že v prvem letu izvajanja službe na tak način zbrali štirikrat več ločeno zbrane embalaže kot do sedaj na ekoloških otokih. Na ekoloških otokih smo v letu 2008 zbrali 253 ton embalaže in pričakujemo, da bomo v letu 2009 zbrali 390 ton embalaže. Z uvedbo ločenega zbiranja embalaže pri uporabniku pa pričakujemo, da bomo v vseh občinah na letni ravni zbrali med 1500 in 2000 ton embalaže - seveda, ko bo sistem polno funkcioniral v vseh občinah.
Kakšne rezultate pa je prinesel sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov?
Sedaj, ko sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov v vseh treh občinah poteka že več kot eno leto, lahko povem, da bo v letu 2009 ločeno zbranih 3500 ton bioloških odpadkov. To kaže, kako pomembna je ta frakcija in kako pomembno je, da se ločeno zbira. Seveda pa je potrebno povedati tudi to, da v kolikor organski odpadki ne bi bili ločeni od mešanih komunalnih odpadkov, ne bi bilo možno priti na štirinajstdnevne frekvence odvoza, saj bi ti odpadki razpadali v črnih zabojnikih, kar iz higienskega in sanitarnega vidika ne bi bilo sprejemljivo.
Tudi na področju ločenega zbiranja bioloških odpadkov uvajate spremembe. Jih lahko podrobno razložite?
V	določeni meri se bodo spremenile frekvence odvoza bioloških odpadkov. V obdobjih, ko so temperature višje, je biološke odpadke nemogoče odvažati na daljšo frekvenco kot en teden, zato ta frekvenca od prvega aprila do konca septembra ostaja enkrat tedenska. V vmesnem obdobju, od začetka oktobra do konca marca, pa prehajamo na štirinajstdnevne odvoze.
V	Občini Domžale je bil odlok, ki je osnova za te spremembe, sprejet relativno pozno, konec septembra, in zato bomo v Občini Domžale prešli na štirinajstdnevno zbiranje bioloških odpadkov šele v sredini ali konec novembra.
V	odloku je Občina Domžale tudi omogočila občanom, da lahko pod pogoji, zapisanimi v odloku, kompostirajo tudi kuhinjske odpadke -ostanke hrane, ki so jih do sedaj zbirali v rjavih zabojnikih. Vendar pa morajo biti zabojniki skladni z odlokom oziroma pravilnikom, in sicer morajo zabojniki preprečevati dostop živalim do ostankov hrane.
Kako pa je z ekološkimi otoki? Bodo še naprej ostali?
Seveda, ekološki otoki v celotnem segmentu ostajajo. Seveda pa, ko se bo začelo z ločenim zbiranjem embalaže pri vseh uporabnikih, ne samo pri gospodinjstvih, se bodo zabojniki za embalažo umaknili. Na otoku bodo ostali le zabojniki za papir in steklo. O tem smo uporabnike obvestili tudi v posebni brošuri, ki so jo prejeli ob dostavi rumenih zabojnikov. Pričakujemo, da bomo povečali količino zabojnikov za papir in s tem omogočili racionalne odvoze papirja.
Ali je izvajanje vaše javne službe za ravnanje z odpadki v vseh občinah, kjer jo izvajate, enako ali se razlikuje?
Za izvajalca javne službe je seveda najlažje, če se v vseh občinah izvaja identično. Prav tako ni nobenih bistvenih vsebinskih razlogov, da bi se v posamezni občini izvajalo drugače. Posebej še, ker predvidevamo, da je predviden sistem optimalen.
Tina Drolc
Urnik odvozov odpadkov v Domžalah		
		
od 30.11.2009 - 4.12.2009	49. teden	embalaža
od 7.12.2009 - 11.12.2009	50. teden	ostali odpadki
od 14.12.2009 - 18.12.2009	51. teden	embalaža
od 21.12.2009 - 25.12.2009	52. teden	ostali odpadki
od 28.12.2009 - 1.1.2010	53. teden	embalaža
od 4.1.2010 - 8.1.2010	1. teden	ostali odpadki
od 11.1. 2010 - 15.1.2010	2. teden	embalaža
od 18.1.2010 - 22.1.2010	3. teden	ostali odpadki
od 25.1.2010 - 29.1.2010	4. teden	embalaža
Izvajanje oskrbe s pitno vodo v Občini Domžale
Občina Domžale se je že v preteklem desetletju zavzela, da bo zagotovila zadostno količino zdrave pitne vode v vsa gospodinjstva na območju v občini. Skladno s tem je v letu 2003, vzporedno s plinifikacijo, začela z obnovo salonitnega vodovoda, do danes je bilo uspešno zamenjanih cca. 20 odstotkov salonitnega vodovoda, ustrezno je obnovila hišne priključke, meteorno kanalizacijo in druge komunalne vode ter sanirala cestišča. Sanacija salonitnega vodovoda je bila potrebna zaradi krhkosti, ki botruje pogostim poškodbam vodovoda, to pa pomeni izgubo vode. Skladno z zamenjavo vodovoda je bilo potrebno zamenjati tudi vse hišne priključke, vključno s števci za merjenje porabe vode. S tem so se zmanjšale tudi vodne izgube, saj so bili stari pocinkani priključki porozni, kar pomeni odtekanje vode. Z gradnjo novega vodovodnega omrežja so tudi zgrajeni ločeni priključki za vsakega uporabnika posebej. Vzporedno z obnovo novega vodovoda je občina gradila tudi nova vodovodna omrežja, skladno z gostoto poselitve in zagotovljeno višino proračunskih sredstev.
Stanje obstoječega vodovodnega omrežja
Dolžina javnega vodovoda v Občini Domžale je cca. 204 km. Stanje vodovodnega omrežja v Občini Domžale se v zadnjem desetletju enakomerno izboljšuje. To se najbolj odraža v zmanjševanju vodnih izgub, ki v Občini Domžale znašajo okoli 30 odstotkov. V občini bomo s pozitivnim trendom intenzivne obnove in gradnje vodovodnega omrežja nadaljevali. Obnova vodovodnega omrežja se v veliki meri nanaša na zamenjavo salonitnih (azbestno-cementnih) cevi. Salonitno vodovodno omrežje je problematično zaradi krhkosti, puščanja spojev, problematična pa je tudi sama izvedba gradnje zaradi dotrajanosti, materiala in načina polaganja. Problematika salonitnih cevi se odraža predvsem v njihovi krhkosti ter posledično v vodnih izgubah in ne vpliva neposredno na samo kakovost vode. Azbestna vlakna so nevarna zdravju le v primeru vdihavanja.
Intenzivneje se je tozadevna problematika začela reševati v okviru projekta plinifikacije v letu 2003, ko je bilo obnovljenega cca. 29 km vodovodnega omrežja, večina iz salonitnih cevi, v skupni vrednosti 4,7 mio EUR. V okviru obnove vodovodnega omrežja se obnavljajo tudi vsi hišni priključki. Obstoječi hišni priključki so bili večinoma zgrajeni iz pocinkanih cevi, ki so podvržene koroziji. Ti priključki so posledično porozni, zaradi česar nastaja glavnina vodnih izgub.
Območja brez vodooskrbe
V	občini Domžale se po naših podatkih z vodo iz javnega vodoo-skrbnega sistema ne oskrbuje:
•	Goropeče (cca. 9 hiš),
•	Jasen (3 hiše),
•	Zajelše (5 hiš),
•	Sela pri Ihanu, Zaboršt (3 hiše),
•	Območje Pšate (2 hiši),
•	Račni vrh (9 hiš).
Poseben primer je zaselek Zagori-ca, kjer je zgrajen javni vodovod, ki pa ga krajani ne koristijo (aktivna sta zgolj 2 hišna priključka, neaktivnih pa je 12).
V	letu 2008 in 2009 smo v okviru projekta zagotovitve vode do vseh gospodinjstev v Občini Domžale uspeli zagotoviti sredstva za gradnjo vodovoda na Kolovcu do kmetije ČEH ter vodovoda na Tabor. Poleg tega smo vzpostavili novo vodovodno vrtino na Kolov-cu, s katero bomo po vključitvi v omrežje povečali količino načrpane vode in izboljšali vodooskrbo v celotnem omrežju. Za navedene investicije smo v proračunu za leto 2008 in 2009 zagotovili cca. 128.000 evrov.
Pridobitev evropskih sredstev
Občina Domžale bo na področju izgradnje novega vodovoda, skupaj z občinami Trzin, Mengeš, Moravče
in Kamnik, kandidirala za kohezij-ska sredstva Evropska unije, ki bo predvidoma objavljen v letu 2010. Občina Domžale kandidira na omenjena sredstva s projekti izgradnje vodovoda na Goropeče, Za-boršt (pri naselju Selo pri Ihanu), Mengeško polje ter vrtine Kolovec. Vloga bo pripravljena v januarju 2010, predvidena sredstva bomo lahko črpali v letih od 2011 do 2013. Predvidena vrednost projektov v občini Domžale je 1.600.000 evrov z DDV.
Strategija vodooskrbe v Občini Domžale
Strategija vodooskrbne v Občini Domžale je zanesljiva in stabilna vodooskrba na celotnem območju
Občine Domžale. Skladno s tem je potrebno dograditi in obnoviti primarne in sekundarne cevovode, obnoviti vse salonitnih cevovode, aktivirati razpoložljive vodne vire in zagotoviti izvajanje varovalnih ukrepov na vodovarstvenih pasovih.
Zaključek
»Zdrava pitna voda postaja ogrožena dobrina, zato jo je potrebno z vso odgovornostjo zaščititi ter zagotoviti zadostne vire za vzdrževanje sistemov ter nadaljevati z aktivno politiko osveščanja prebivalstva,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Občina Domžale
Vodovod v občini Domžale ima manjše izgube
V	Občini Domžale so z 4,7 milijona evrov obnovili 29 km salonitnega vodovoda. O strategiji občine pri vzdrževanju in gradnji vodovoda smo se pogovarjali s Tonijem Dra-garjem, županom Občine Domžale, ki strategijo vodooskrbe načrtuje, Iztokom Obrezo, vodjem Oddelka za investicije, ter Markom Fatur-jem, direktorjem JKP Prodnik, ki načrtovano strategijo izvajata.
Kakšna je strategija obnove salonitnih in gradnje novih vodovodov v Občini Domžale?
Toni Dragar: Zdrava pitna voda je ogrožena dobrina, ki pa je marsikdo, dokler jo ima, ne zna dovolj ceniti.
V	Občini Domžale jo cenimo, zato želimo z realizacijo vrtin na Kolovcu in Mengeškem polju z obnovo obstoječega in gradnjo novega vodovoda preklopiti vsa gospodinjstva na javno omrežje, seveda s kvalitetno vodo. V tem trenutku nima možnosti priklopa na javni sistem 31 hiš. To so hiše v oddaljenih zaselkih v občini, kar za realizacijo vodovoda in drugih komunalnih vodov zahteva izredno visoke finančne vložke na prebivalca. Gradnjo teh vodov načrtujemo z evropskimi sredstvi in zato smo tudi imenovali komisijo, ki jo vodi Iztok Obreza, vodja Oddelka za investicije. Iztok Obreza: V Občini Domžale trdno stojimo na stališču celovite obnove oziroma izgradnje komunalnih vodov. To pomeni, da skladno z gradnjo ene vrste komunalne infrastrukture v določenem območju v tem območju zamenjamo tudi vse druge podzemne komunalne vode. S tem se izognemo poškodbam na komunalnih vodih v naslednjih letih, kar bi pomenilo ponovno razkopavanje in poškodbe cestišča, na kar pa so naši občani še posebej občutljivi. Tako na saniranem območju obnovimo vse vode, saniramo cesto in gradnja komunalnih vodov na tem območju se za nekaj časa ustavi.
Kako je Občina Domžale lahko v tako kratkem času obnovila 29 km vodovoda?
Iztok Obreza: Leta 2003 se je v Občini Domžale začel projekt plinifikacije in takrat smo začeli s pristopom celovite obnove komunalne infrastrukture. Predvsem iz razloga, ker je plinifikacija zgrajena po javnih zemljiščih, najpogosteje cestiščih, smo vzporedno obnavljali tudi druge vode in s sanacijo cestišča nato zaključili s posegi v cestišče. Plinifikacija je bila izredno intenzivna in seveda vzporedno tudi sanacija vodovoda z drugimi vodi.
Seveda pa se je vodovod obnavljal tudi po potrebi, tam, kjer je bil obnove potreben.
Marko Fatur: JKP Prodnik je kot vzdrževalec vodovoda, skupaj z občino, ki je lastnica, ugotavljal, da ima Občina Domžale izredno velike izgube na vodovodnem sistemu. Izgube so bile preko 50 odstotkov oziroma taka je bila razlika med načrpano in prodano vodo, sicer so tu všteti še odjemi iz hidrantov, vendar je bila kljub temu ta razlika izredno visoka. Skladno s tem je Občina Domžale, skupaj z JKP Prodnik, oblikovala strategijo, kako združevati čimveč sredstev, s ciljem obnove čim večjega
števila vodovodov, sočasno z gradnjo plinskega omrežja. To nam je uspelo. Rezultat je, da so izgube, ki so bile 53-odstotne, sedaj 30-odstotne, kar je v slovenskem merilu zelo dober rezultat.
Strošek obnove 4,7 milijona evrov pa se vseeno zdi visok?
Iztok Obreza: Naši občani so najbolj občutljivi na stanje cestišča, zato po zamenjavi vodovoda in drugih vodov obnovimo cestišče v prvotno stanje ali celo v boljše stanje. Iz tega naslova je gradnja v nekaterih primerih podaljšana, seveda obsežnejša in iz tega nastanejo tudi določeni stroški. Na občini menimo, da je to pravi pristop h gradnji infrastrukture in bomo na ta način tudi nadaljevali. Toni Dragar: V letošnjem letu smo pripeljali vodovod do kmetije Čeh in tudi na Tabor nad Ihanom. V kratkoročnem obdobju načrtujemo, da bomo z razpisi in drugimi prijavami uspeli izvesti tudi investicije, ki so za relativno malo prebivalcev zelo drage, in da bi s pomočjo evropskih sredstev uspešno realizirali tudi te projekte. Že sedaj pa lahko opazite, da je v proračunu za naslednje investicije namenjenih 1.600.000 evrov, kar je za naš proračun visok znesek. Del teh stroškov je namenjen tudi za ohranitev kvalitete pitne vode, z vrtinami na Kolovcu in Mengeškem polju.
Kdaj naj bi bila obnova vodovoda zaključena?
Marko Fatur: Obnova vodovodov se ne bo nikoli končala, to je cikličen proces. Ko so obnovljeni prvi vodovodi in nato ko so obnovljeni vsi, so že prvotni potrebni obnove. Pričakujemo, da bo frekvenca teh obnov daljša - če se danes obnavljajo vodovodi, ki so bili zgrajeni pred 30 leti, se danes vgrajujejo materiali, ki naj bi zdržali 60 do 70 let. Iztok Obreza: Sedaj obnavljamo salonitne vodovode, ki so zdravstveno popolnoma ustrezni. Glede tega so bile narejen že številne študije po celem svetu in ni nobenih negativnih učinkov. Po drugi strani pa so salonitni vodovodi tehnično izredno slabe kvalitete in vedno so ti vodovodi najprej namenjeni za obnovo. Marko Fatur: Strategijo, ki je bila nastavljena leta 2003 in smo jo prilagajali plinifikaciji, smo nadgradili in se celovito obnavlja večja območja. V letošnjem letu je bilo obnovljeno področje Rodice in Spodnjih Jarš. Ne glede, da je okolica v tem območju izredno urejena, je bilo stanje vodovoda katastrofalno. V drugem letu se bo ta projekt v celoti zaključil. V nadaljevanju so predvideni večji posegi na Viru in v Dobu. To bodo posegi, ki bodo tudi investicijsko veliki in bodo zavzeli geografsko večji del teh področij.
Seveda pa vzporedno prihaja tudi do drugih pomembnih obnov. Tako je bil v letošnjem letu obnovljen celoten vodovod od Radomelj do Turnš in celoten sistem v Turnšah. V primerjavi z Dobom in Virom je to manjši sistem, vendar za ljudi, ki tam živijo, ravno tako pomemben.
Tina Drolc
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
12
LDS Domžale
Številne aktivnosti ob jubileju
V okviru LDS na državnem in občinskem nivoju potekajo številne aktivnosti, tako v državnih kot mednarodnih razsežnostih. Tako je bila ob 20. obletnici 13. kongresa ZSMS organizirana konferenca o liberalizmu v Sloveniji, katere organizator so bili ob LDS še Liberalna akademija, fundacija Libertas in fundacija Friedrich Nauman Stiffung. Na njej so razpravljali številni znani liberalni misleci našega prostora ter poizkusili postaviti temeljna vprašanja ter poiskati odgovore sodobnega liberalnega poli-
u rt g
Eg
o E
ja o —
tičnega prostora.
V	naši občini bo občinska organizacija LDS Domžale pripravila praznovanje 15. obletnice delovanja občinskega odbora LDS.
V	letu 1994 je namreč prišlo do združitve več drugih strank (socialisti, zeleni ...) z ZSMS. Kot vemo, je bila LDS v vseh teh letih vodilna politična sila v slovenskem prostoru, ki nas je uspešno pripeljala v Evropsko unijo in NATO pakt. Resnično se od takrat počutimo čisto drugače - smo pač postali Evropejci - prav čudno gledamo funte, danske krone in ostale valute in menjalnice - mi imamo »evro« kot drugi mali in veliki evropski narodi.
V	Kopenhagnu bo v času od 7. do 18. decembra 2009 Kopenhagen-ska klimatska konferenca - tam bo sprejet ambiciozen, pravno zavezujoč globalni sporazum, ki bo omogočil srednjeročno in dolgoročno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. V naši OO LDS se seznanjamo s stališči EU in Slovenije do tako pomembnega dokumenta za človeštvo (od decembra ne bomo več slišali termina Kjotski sporazum). ZDA kot povzročitelj največjih emisij na svetu je z Obamo dobil človeka, ki ne nasprotuje več hudim omejitvam - to je nujno storiti, saj se bodo v novih silah: Kitajski, Indiji in Braziliji z razvojem povečevale emisije!
Srečo sem imel, da sem pred kratkim lahko sodeloval v Kopenha-gnu, na mednarodni svetovni konferenci MOVE. Prisotni iz več kot 60 držav smo govorili o aktivnih mestih, športu, zdravju in državljanih, kar je vse povezano tudi s področjem urbanega
planiranja, športa, arhitekture za prostočasne dejavnosti, socialnega menedžmenta in zdravja. Na temu področju je prava revolucija in Danska je vzorčna dežela, ki jo posnema cel svet in tudi velika mesta. Popolnoma druga filozofija kot pri nas: pešci, kolesarji imajo absolutno prednost pred avtomobili.
V okviru svetniške skupine LDS v Domžalah smo v zadnjih mesecih veliko napora namenjali področju odpadkov (sistem ločenega zbiranja odpadkov, končna dispozicija odpadkov), borbi za mestnega arhitekta, za več denarja množičnemu športu na račun tekmovalnega. O proračunu za leto 2010 pa naslednjič. Vseeno pa bi rad opozoril na cene komunalnih storitev (to ne govorim o dejavnosti javne snage) na segmentu vodovodov, kanalizacije in čistilne naprave. Vse te naprave so precej izrabljene, cene so bile praktično zamrznjene, zato moramo hote ali nehote pričakovati v prihodnjem letu višje cene teh komunalnih storitev. Veseli pa nas, da bo s pomočjo velikih evropskih sredstev deponija Barje postala tudi naš regionalni center za odpadke in se bo cena končne dispozicije odpadkov v prihodnjih 4-5 letih celo znižala.
Anton Preskar Predsednik OO LDS
Občinska organizacija LDS Domžale
vabi na pogovor z
ALESEM GULIČEM,
slovenskim politikom, slavistom, novinarjem, urednikom
in pedagogom, nekdanjim poslancem, direktorjem Urada za verske skupnosti,
v torek, 25. novembra 2009, ob 17. uri
v Domžalskem domu,
Domžale, Ljubljanska cesta 65.
Dobrodošli! Izkoristite priložnost in našega gosta vprašajte
vse tisto, kar ste od nekdaj želeli vedeti o njem ter njegovem delu.
Konferenca SD - pregled izpolnjevanja AVP
Konec oktobra se je v Postojni na 3. seji sestala Konferenca Socialnih demokratov. Tema tokratne konference je bila reševanje krize in pot okrevanja Slovenije. Med drugimi je pred člane in članice konference stopil tudi predsednik stranke SD in premier Borut Pahor, ki se je v svojem govoru dotaknil treh sklopov -dela vlade, arbitražnega sporazuma s Hrvaško in uresničevanja zavez iz Alternativnega vladnega programa, ki je bil rdeča nit celotne konference.

Namen konference SD - Slovenija močnejša iz krize - je bil predvsem, da pogledamo, kaj iz pred dobrim letom sprejetega Alternativnega vladnega programa (AVP) je že narejenega in koliko dela nas še čaka. Predsednik konference je poudaril, da je narejenega že veliko dobrega, sploh glede na čase gospodarske krize. Predsednik Socialnih demokratov in premier Borut Pahor je z rezultati dela vlade relativno zadovoljen, saj, kot pravi »stremimo k odličnosti, strukturne reforme šele prihajajo.« V času krize, ki smo ji priča, smo imeli letos za več kot 700 milijonov zmanjšane prihodke v državni proračun kot lani.
Vlada pod vodstvom SD pa kljub temu dejstvu nikakor ne želi dodatno obremeniti ljudi. Zato je predsednik vlade prepričan v nujnost nadaljevanja socialnega dialoga in sporazuma s sindikati. Glede strukturnih reform javnih financ je namreč vlada naklonjena davčnim razbremenitvam, hkrati pa pravični porazdelitvi bremena. Glede možnega davka na nepremičnine je predsednik vlade zavrnil bojazni, da bi bil nekdo, ki je celo življenje delal za svoj dom, močno obdavčen. Pojasnil je, da je cilj vlade predvsem, da vzpostavi bolj fleksibilen trg nepremičnin, kar bi olajšalo tudi življenje mladim družinam na poti do lastnega doma. Sploh pa je to eden izmed ukrepov v prid mladim. Vlada se torej mladim posebej posveča in napoveduje izboljšanja glede stanovanja, šolanja in zaposlitve.
Arbitražni sporazum
Socialni demokrati pozdravljamo podpis arbitražnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki sta ga v navzočnosti predsednika Vlade Kraljevine Švedske, Fredrika Reinfeldta, v Stockholmu podpisala predsednik Vlade RS Borut Pahor in predsednica Vlade RH Jadranka Ko-
sor. Dejstvo je, da je arbitražni sporazum zgodovinsko dejanje v urejanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Z njim sta se državi dogovorili za ustanovitev petčlanskega arbitražnega sodišča, ki bo dokončno razsodilo o meji med državama, njegova razsodba pa bo za državi zavezujoča. V SD si že od vsega začetka neodvisnosti Slovenije prizadevamo, da bi se nerešena vprašanja meje s Hrvaško rešila po mirni in diplomatski poti ter prav tako pričakujemo, da se bodo vsa ostala vprašanja med državam rešila v doglednem času, kar bo pripomoglo tudi k večji krepitvi dobrososedskih odnosov. Verjamemo, da je arbitražni sporazum največji uspeh, ki sta ga diplomaciji obeh držav s pomočjo posredovanja nekaterih držav EU in ZDA dosegli v zadnjem času. Dogovorjeni arbitražni sporazum je po našem trdnem prepričanju prava in tudi pravična pot reševanja ter določitve meje med državama, tako na kopnem kot tudi na morju. Socialni demokrati si bomo prizadevali za čimprejšnjo ratifikacijo arbitražnega sporazuma v Državnem zboru in tudi verjamemo, da bodo podpisani sporazum kot najboljšo izmed rešitev prepoznali tudi državljani in državljanke Republike Slovenije.
Mladi forum SD
Obiskali smo palestinske otroke
Mladi forum SD v svojem delovanju daje velik poudarek humanitarnosti in ko se nam ponudi priložnost pomagati nekomu - v obliki materialnih dobrin, morda le z dobro voljo in nasmehom, jo z veseljem zgrabimo. Tako smo se tudi tokrat odzvali povabilu, da obiščemo palestinske otroke, ki so bili v Sloveniji v centru Soča na rehabilitaciji.
MLADI FORI/M
11 otrok, fantov in deklet, starih od 6 do 15 let, ki prihajajo iz Gaze, je bilo na inštitutu za rehabilitacijo dobre tri tedne v oktobru. V tem času bodo dobili proteze, saj so to otroci s hudimi telesnimi poškodbami. Nekateri imajo močno poškodovane okončine, priklenjeni so na invalidske vozičke, a zago-tovoje najbolj ranjeno njihovo duševno stanje. Trije tedni, ki so jih preživeli v Sloveniji na rehabilitaciji, so zagotovo premalo. Po besedah Faile Pašic Bišic, dobrotnice leta 2007, ki z otroki dela prostovoljno, bi potrebovali več mesecev samo za fizično rehabilitacijo. Kaj pa njihovo psihično stanje? Ob tem bi se radi tudi v Mladem forum SD zahvalili vsem, ki ste v kratkem času, tik pred odhodom otrok, hitro reagirali in se pridružili humanitarni akciji. Vse pohvale pa seveda številnim prostovoljcem in prostovoljkam, ki so z otroki preživeli vse svoje proste trenutke.
Mateja A. Kegel
V SDS nasprotujemo podpisu sporazuma med Slovenijo in Hrvaško
Sporazum je vsebinsko sporen, saj izključuje uporabo načela pravičnosti pri določanju meje med državama. Slovenija je ob vstopu v SFRJ leta 1945 pravico do neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem plačala z izgubo Trsta, Gorice ter s preko 100.000 rojaki, ki so ostali izven njenega državnega ozemlja. V istem času je Hrvaška na ta račun praktično zaokrožila svoje nacionalno ozemlje. Slovenija je kot konstitutivni del SFRJ imela teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Absurdno je, da vlada RS v času, ko je Slovenija kot samostojna država že članica EU, to pravico postavlja pod vprašaj. Še posebej, ker je mogoče pravično mejo določiti na način, ki v nobenem smislu sosednje države ne prikrajša za noben vitalen interes. Določitev meje po načelu pravičnosti naštetih dejstev ne more zaobiti, določitev meje po mednarodnem pravu pa jih, glede na pravno prakso, praviloma ne more vzeti v obzir.
SDS
Zelo verjetno je, da v slovenskem parlamentu ne bo potrebne dvotretjinske večine za vstop Hrvaške v EU vse dotlej, dokler ne bo znana presoja arbitražnega sodišča. To dejstvo bo po nepotrebnem izpostavilo Slovenijo mednarodnim pritiskom, Hrvaški pa preprečevalo polnopravno članstvo v EU. Takšna časovni-ca je torej nespametna in škodljiva za obe strani. Pahoijeva vlada je v sporazum, v nasprotju s predlogom komisarja Ollija Rehna, v zadnjem hipu vnesla takšno časovnico, da se z njo breme uveljavitve odločitve arbitražnega sodišča prenaša na naslednji mandat in naslednjo vlado, kar je politično skrajno nekorektno. Dodatna izjava, ki jo ob ratifikaciji sporazuma napoveduje hrvaška vlada in ki Sloveniji izrecno zanika pravico teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, obeta nadaljevanje pravnih in meddržavnih zapletov tudi v primeru kompromisne odločitve arbitražnega sodišča. Za razliko od postopka priprave sporazuma v sosednji Hrvaški in v nasprotju z dolgoletno domačo pozitivno prakso širšega usklajevanja vprašanj nacionalnega pomena, je vladna koalicija Boruta Pahorja iz priprave tega sporazuma povsem izključila opozicijo in večji del slovenske pravne in diplomatske stroke. To je po eni strani botrovalo slabemu besedilu sporazuma, po drugi pa omogočilo večjo učinkovitost zunanjih pritiskov, pred kate-
rimi je vlada popustila na celi črti. Od začetka mandata do septembra letos smo praktično vsak dan poslušali (nespametno) javno zaklinjanje predsednika vlade Boruta Pahorja in predsednikov koalicijskih strank, da Slovenija ne bo dvignila blokade s hrvaških pristopnih pogajanj, dokler ne bo rešeno mejno vprašanje med državama. Predsednik vlade Borut Pahor je skupaj s celotno vladno koalicijo s podpisom sporazuma uradno pristal na stališče peščice slovenskih mednarodnih pravnikov in predsednika republike, ki je v svoji knjigi leta 2007 zapisal, da je Slovenija ozemeljsko prikrajšana država. Sedaj skupaj delajo na tem, da bi to dejansko postala. Edini način, da Slovenija to prepreči, je zavrnitev za obe strani škodljivega sporazuma na referendumu. Potem se lahko začne priprava novega, ki bo temeljil na načelu pravičnosti pri določitvi meje med državama in ki bo omogočal, da do rešitve pridemo v realnem času.
Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.domzale.sds.si
SDS
Svetniška Skupina SDS Domžale 30. 11. 2009 organizira obisk poslancev SDS v Domžalah. Zgodaj popoldan se bodo sestali z obrtniki in gospodarstveniki.
Ob 17.30 vas vabimo, da se udeležite javne tribune o aktualnih političnih dogodkih, ki bo potekala v dvorani KD Franca Bernika Domžale, na kateri bo sodeloval tudi predsednik SDS Janez Janša.
Vljudno vabljeni!
Brezplačna svetovalna pisarna - Skupina za podporo dojenja
V Občinskem odboru Zares Domžale bomo z novembrom pričeli s projektom Brezplačna svetovalna pisarna. V četrtek, 26. novembra 2009, bomo pričeli s prvim projektom: Skupina za podporo dojenja. Srečanje bo vodila Vilma Novak - sms babica in pooblaščeni mednarodni svetovalec IBCLC za dojenje srečanja Skupine za podporo dojenja. Namen skupine je nuditi podporo in pomoč vsem materam, ki želijo dojiti svoje otroke. Čeprav je dojenje naraven proces,
se lahko pojavijo težave, vprašanja ali dvomi, ki jim morda sami nismo kos (pomanjkanje mleka, boleče bradavice, zavračanja prsi, ritem hranjenja, uvajanje goste hrane, odstavljanje, dojenje in zaposlitev itd). Udeležba na naših srečanjih je brezplačna in vam omogoča dostop do natančnih in najnovejših informacij o dojenju ter znanstvo in izmenjavo izkušenj z drugimi materami, ki so ali še dojijo svoje otroke, kar je lahko pomirjajoče in v pomoč.
Vabljene so vse bodoče, doječe in druge matere, ne le tiste, ki potrebujejo pomoč in informacije, temveč tudi tiste, ki želijo svoje izkušnje z dojenjem deliti z drugimi materami. Za vse podrobnejše informacije lahko pokličite na tel.: 031/395-055, Vilma (med delavnikom med šesto in sedmo uro popoldan) ali pišete na nvilma@siol.net; vilma.novak@gmail.com. Vabljeni v četrtek, 26. novembra 2009, med 18. in 19. uro v modro sobo Domžalskega doma (bivša knjižnica), Ljubljanska cesta 58, na brezplačno srečanje Skupine za podporo dojenja.
V prihodnje bodo srečanja Skupine za podporo dojenja potekala vsaki tretji četrtek v mesecu, med 18. in 19. uro v modri sobi Domžalskega doma.
Miha Ulčar Predsednik Zares Domžale
Predsednica in glavni tajnik Nove Slovenije obiskala Domžale
22. oktobra 2009 je predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak obiskala Domžale. Predsednico je spremljal glavni tajnik Nove Slovenije Robert Ilc, samega srečanja pa se je udeležil tudi predsednik Mlade Slovenije Jernej Vrtovec.
Še preden sta se visoka gosta udeležila srečanja s člani stranke, ki delujejo v regiji Ljubljana - vzhod, Ljubljana - zahod in v Zasavju, sta se gosta udeležila seje OO N.Si Domžale, ki jo je vodil Peregrin Stegnar.
Srečanja, ki je potekalo v predavalnici Domžalskega doma, se je udeležilo solidno število članov.
Predsednica in glavni tajnik sta na srečanju med drugim spregovorila o novem programu stranke - še posebno o vrednotah, ki so zapisane v programu stranke, o novo nastajajočem statutu stranke, o pripravah stranke na lokalne volitve itd. Predsednica je navzoče seznanila, da bo kongres stranke potekal
iv.S#
Nova Slovenija
JfjriinnifcD Huamn itittntu
28. novembra 2009, predvidoma v Mariboru. Tudi Robert Ilc je zbranim spregovoril o kongresu stranke. Poudaril je, da je potrebno »jemati kongres kot praznik stranke.« Kar se tiče dela v stranki, je predsednica dejala: »Delamo nekoliko drugače kot prej.« Povedala je tudi, da se bodo v soboto, 24. oktobra 2009 udeležili shoda Dan družine.
Na srečanju so navzoči gostoma zastavljali različna vprašanja, lahko pa so tudi izpolnili anketo, ki je vsebovala vprašanja, vezana na ime stranke. Med navzoče je bil razdeljen tudi osnutek predloga statuta stranke ter osnutek predloga temeljnega programa stranke.
mag. Dominik Janez Herle Tiskovni predstavnik OO N.Si Domžale
Mlada Slovenija se zavzema za boljšo ureditev študentskega dela ter nasprotuje ukinitvi brezplačnega obroka za srednješolce
Delo preko študentskega servisa je med dijaki in študenti zelo razširjena oblika služenja denarja in je za marsikaterega študenta ali dijaka tudi življenjskega pomena. Ker pa sedanja ureditev ni najboljša, saj ustvarja neravnovesje na trgu dela in zavira razvoj slovenske družbe, smo v Mladi Sloveniji, podmladku N.Si, pripravili predlog reforMlada v'"
Slovenija1
II. I DWJ L pihJjBU
me. Delo v času študija bi se moralo šteti v delovno dobo, študentje bi bili prav tako upravičeni do povrnitve stroškov za prevoz. Zavzemamo se, da se iz provizije od študentskega dela večji delež nameni v sklad za razvoj kadrov in štipendije ter v sklad za izgradnjo študentskih domov in izboljšanje pogojev študija. Zmanjša pa naj se koncesije, ki jih prejmejo podjetja za posredovanje dela. Z uvedbo študentskih pogodb bi omogočili tudi lažjo zaposljivost diplomantov, saj ti ne bi bili več v slabšem položaju od študentov.
Vabljeni k spremljanju www.mladasloveni-ja.org.
Odnos med stranko in poslanci
Stranka je kadrovski postopek za novega ministra vodila preko organov, zaradi časovne stiske ji je sicer zmanjkovalo časa, vendar so pristojni organi svoje delo opravili korektno.
Veliko tiskarske barve je bilo prelite, povedano je bilo mnogo preveč besed, predvsem pa so bile najprej povedane tam, kjer ne bi smele biti v medijih. Kakšni nagibi so poslanca Rezmana vodili pri ustvarjanju afere in nenehnem prilivanju olja na ogenj, ve najbolje on sam. Takega viharja, kot se je ustvaril preko medijev, ni bilo treba, ne stranki in ne njemu. Nihče ga ni prisiljeval, da mora glasovati za kandidata, torej je bil pri odločitvi neodvisen.
Šlo je za njegovo izkazano nespo-štovanje organov stranke, ki bi jih moral predhodno obvestiti o svojih pomislekih o vodenju postopka in zahtevati obravnavo. Ves postopek je postal še kompleksnejši ob upoštevanju, da Rezman ni član stranke DeSUS, zato se je postavil na stališče, da za njega dokumenti stranke ne veljajo, čeprav je pred kandidatu-
ro podpisal izjavo, s katero se je zavezal, da bo spoštoval program stranke in v Državnem zboru zastopal stališča njenih organov. Svet stranke je obravnaval vse vidike nastale situacije in ocenil, da ravnanje Vilija Rezmana ni bilo primerno, ker je imel vse možnosti, da bi vprašanja, ki jih je v medijih razlagal samo s svojega zornega kota, najprej postavil na organih stranke.
Vzporedno z razvojem dogodkov se je sprožila polemika, ki je sprožila vprašanje: Kaj se pravzaprav
sploh lahko zgodi poslancu, ki ne ravna skladno s pričakovanji ali ne opravlja korektno svoje funkcije in kaj lahko stori stranka v takem primeru?
S strani tistih, ki so ga izvolili, zelo malo, saj nimamo instituta odpoklica poslanca. Ustavno je poslanec neodvisen pri svojih ravnanjih in odločitvah, gre pa za notranje metode dela in sodelovanja med poslancem in stranko. Ustavni sistem daje ključno vlogo poslancem in strankam, ker se poslanci identificirajo s programom stranke, s katerim so se predstavljali na volitvah in zaradi katerega^ so jih ljudje med drugim volili. Če programa po izvolitvi ne uresničujejo, pomeni, da so izneverili svoje volivce. Volivci pa po volitvah nimajo več vpliva na ravnanja poslanca. Tako je v času trajanja mandata možna le kritika s strani stranke, ki je tudi odgovorna za to, kakšne kandidate za poslance je predlagala svojim volivcem. Tako je vpliv na poslanca lahko le političen in mnenjski.
Mija Pukl, predsednica OO DeSUS
Ženske, pojdite v politiko, za pravičnejšo družbo in boljši svet
To sicer niso moje besede, čeprav pa izražajo moje stališče do vloge žensk v družbi in politiki. Te besede je izrekla v prilogi Ona (3. november 2009, št. 44) Dragolju-ba Benčina, dobitnica priznanja države Danske za spodbujanje enakosti med spoloma, med prejemniki nagrade je tudi prva dama Združenih držav Amerike Michelle Obama.
»Dvajseto stoletje je bilo samo moško, pa poglejmo, kam nas je pripeljalo. Do slabih stvari. Mislim, da potrebujemo ženski pogled na politiko,« v obsežnem intervjuju
težav v podjetju, kjer so veleposlanice, je manj težav, takšnih, čisto človeških«.
Svet je pripravljen na večjo vlogo žensk v družbi; tako v politiki kot gospodarstvu. Menim, da je tudi naša občina pripravljena, da bo na pomembnejših vodilnih mestih več žensk, tako v javnih zavodih kot tudi v Občinski upravi in Občinskem svetu. Prepričana sem, da imamo v Občini Domžale številne sposobne, izobražene ter vztrajne ženske, ki bi bile pripravljene našo občini popeljati v boljše čase. Samo malce spodbude potrebujejo.
pove Dragoljuba, ki meni, da moški najbrž avtomatično mislijo, da obvladajo vladanje in vodenje. Vendar ženska gleda na vse okoli sebe, je zahtevnejša in samokritična. V svoji bogati karieri, tudi kot veleposlanica, je natančno definirala drugačnost ženskega pogleda na politiko: »Kjer so ženske direktorice, praviloma ni
Katarina Karlovšek Občinska svetnica katarina@rta.si
PdrtVcrtM LIŠTAZADOMiALl:
Vprašanja in pobude
Spoštovane občanke in občani, ker dobivam z vaše strani kar nekaj vprašanj in zahtev, ki se nanašajo na vsakdanje življenje v naši občini, vam bom tudi v bodoče prek glasila Slamnik posredoval moja vprašanja in dobljene odgovore nanje, ki jih posredujem na sejah občinskega sveta.
POSREDOVANO NA: 29. seji 23. 9. 2009
Zakaj občina Agenciji za kmetijske trge RS še ni predala registra parcel, ki so v vodozbirnih območjih? Ker še ni tega registra, lastniki zemljišč (kmetje) ne morejo pridobiti evropskih sredstev. Prve zahteve so bile dane že pred šestimi leti.
VSEBINA ODGOVORA: Občina Domžale je na podlagi Zakona o vodah (ZV-1) vse razpoložljive evidence v zvezi z vodovarstve-
nimi območji na območju občine, ki so bile pripravljene na podlagi Odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov Domžale in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 5/98, 11/99) predala pristojnemu ministrstvu, t.j. Ministrstvu za okolje in prostor. Iz tega sledi, da občina Domžale nima v zvezi z navedenimi evidencami nikakršnih pristojnosti več. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pa mora v primeru pridobivanja želenih podatkov ravnati po določilih 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB1) in si vse podatke pridobiti na ministrstvu, pristojnem za vodo-varstvena območja.
ODGOVOR PRIPRAVIL: Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za urejanje prostora
Na ulici Matije Tomca 1 je potrebno popraviti drenažni jašek za meteorno vodo, ki se poseda, vendar predstavnik Prodnika želi, da stroške popravila plačajo stanovalci, kot lastniki tega dela zemljišča, kjer stoji jašek, pa čeprav je v zemljiški knjigi vpisana lastnina zemljišča na Občino Domžale. Zakaj tega popravila ne plača Občina Domžale?
VSEBINA ODGOVORA: Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj med drugim določa redna vzdrževalna dela manjše vrednosti, za katera mora skrbeti upravnik stavbe.
Med vzdrževalna dela spadajo tudi vzdrževanja vseh priključkov na skupne instalacije stavbe kot so dotoki in odtoki vode. Upravičeno pričakujemo, da bodo za zemljišče, ki funkcionalno pripada objektu na Ulici Matije Tomca 1, poskrbeli uporabniki objekta sami. Parcela s parcelno št. 3899/2 k.o. Domžale je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnina Občine Domžale in v naravi predstavlja površino, namenjeno skupni rabi lastnikov stanovanj, ki ni namenjena javnemu cestnemu prometu.
ODGOVOR PRIPRAVIL: Vlado Je-rant, Oddelek za komunalne zadeve
Peter Verbič Lista za Domžale
Slovensko delovanje kot dober model
V oktobru se je v Evropskem parlamentu (EP) slovenščino slišalo pogosteje in glasneje kot običajno. Na srečanje z evropskimi gospodarskimi zbornicami je prišla močna delegacija GZS. Na konferenci ob 70. obletnici pakta Ribbentrop-Mo-lotov sta predavala dva slovenska strokovnjaka, v odboru za energijo pa je delo skupine na visoki ravni s področja jedrske varnosti predstavil njen predsednik, Slovenec dr. Andrej Stritar.
Čeprav imamo le poslanci pravico glasovanja o zakonodajnih predlogih, pa je aktivno delovanje slovenskih strokovnjakov v EP izjemno pomembno. Omogoča nam, da smo pri sooblikova-nju evropskih politik uspešnejši. Jasno je, da ne moremo podrobno poznati vsakega od področij. Zato naročamo študije, beremo stališča različnih interesnih skupin in se z njimi pogovarjamo. Razprave lahko imajo zelo velik vpliv na naše odločitve. Strokovnjak iz Slovenije mora na tovrstnih razpravah seveda strokovno pokriti geografsko mnogo večji prostor, kot je Slovenija, a hkrati pričakujem, da je še posebej
občutljiv do položaja in stališč, ki jih imajo države članice s podobnimi izkušnjami kot Slovenija.
Tak primer je predsedovanje skupini na visoki ravni za jedrsko varnost. Le-ta pripravlja predloge za EK, EP in Svet EU o ukrepih in morebitni novi zakonodaji za še višji nivo jedrske varnosti. Eno od vprašanj je tudi skrb za razgradnjo jedrskih objektov in varno odlaganje radioaktivnih odpadkov. Za to mora biti poleg znanja in strokovnjakov tudi dovolj finančnih sredstev. Problematično bi lahko bilo dejstvo, da je finančna sredstva potrebno zbirati vnaprej, torej v času obratovanja jedrske elektrarne, večinoma pa so uporabljena šele po izteku življenjske dobe jedrskega objekta. Zato je EK začela spremljati tonamensko zbiranje finančnih sredstev. Slovenija je v te namene ustanovila poseben sklad in naše dolgoletne izkušnje so lahko dragocene pri oblikovanju evropskih usmeritev, priporočil in zahtev. Slovenski sklad je zasnovan, organiziran in deluje tako, da bi lahko odlično služil kot osnova za evropski model. Zahteva Slovenije, da se v EU sprej-
me zakonska zahteva za neodvisno zbiranje tovrstnih finančnih sredstev, bi prispevala k bolj transparentnemu delovanju evropskih trgov z električno energijo, hkrati pa bi prihodnje generacije razbremenila finančnih obveznosti, ki so povezane z današnjo proizvodnjo in uporabo elektrike. Pri tem pa se nam seveda ne sme zgoditi, da bi zaradi problemov finančne krize denar iz sklada predčasno porabili nenamensko in bi ga bilo takrat, ko ga bomo potrebovali za razgradnjo elektrarne in izgradnjo odlagališča, premalo.
Romana Jordan Cizelj
Kako je v Sloveniji in Domžalah poskrbljeno za varstvo starejših?
Upravni odbor skupnosti socialnih zavodov Slovenije je ugotovil, da je problematika na področju varstva starejših v Sloveniji že tako kritična, da lahko pripelje do razpada sistema javne službe. V zvezi s temi problemi so obvestili tudi resornega ministra, a odgovora ni bilo. Ravno tako se v tem mandatu še ni sestal Strokovni svet za socialno varstvo, kar je zelo skrb vzbujajoče. Financiranje dejavnosti je v celoti odvisno od plačil stanovalcev ter svojcev in lokalnih skupnosti kot doplačnikov ter v drugem delu od sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Stanovalci že tako težko zmorejo plačila oskrbnin, njihova struktura se v zadnjih letih zaskrbljujoče hitro slabša, saj so domovi praktično postali negovalne bolnišnice.
Mreža storitev se predvsem zaradi cenovne ugodnosti domov ne razvija tako kot v drugih primerljivih državah. Zato bi bilo vsekakor nujno, da se pripravi Zakon o dolgotrajni oskrbi tudi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki bi pomenil celovito ureditev dejavnosti dolgotrajne oskrbe za upravičence, ki zaradi različnih kroničnih stanj in posledic poškodb ter invali-
dnosti ne morejo skrbeti zase in potrebujejo pomoč druge osebe. Dosedanje oblike dolgotrajne oskrbe, ki se kot pravice financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, pokojninsko invalidskega zavarovanja, socialnega varstva in iz zasebnih virov, ne temeljijo na enotni organizaciji zagotavljanja dolgotrajne oskrbe, ne vključujejo vseh potrebnih oblik dolgotrajne oskrbe, ne zagotavljajo enake dostopnosti do storitev na celotnem območju države, ne zagotavljajo preglednih in stabilnih javnih in zasebnih virov financiranja te dejavnosti. Osnovni namen zakona bi moral biti, da se to področje celovito uredi, in sicer na način, da se integrirajo zdravstvene in socialne storitve, omogoči enakomerna dostopnost do storitev na območju celotne države, zagotovi trajen in stabilen finančni vir, pospeši izvajanje oskrbe v domačem okolju (ureditev in spodbujanje neformalnih izvajalcev, ureditev statusa osebnega pomočnika) ter vpelje ustrezno ureditev na področju preventive, rehabilitacije in uporabe komunikacijskih in tehničnih pripomočkov. Upravičenci do dolgotrajne oskrbe bodo osebe vseh starosti, ki bodo potrebovale pomoč pri opravljanju dnevnih opravil, ohranjanju preostalih psihofizičnih sposobnosti
ali zmanjšanju potrebe po pomoči na najmanjšo možno raven, v okviru možnosti pa tudi pri povrnitvi sposobnosti za življenje brez pomoči druge osebe. Tudi v domžalski občini je problematika varstva starejših pereča, povrhu tega pa se skuša gasiti požar na napačnem koncu - vsaj če domnevam po nestrinjanju ljudi, da se novi dom za starejše občane gradi na področju D-20, v bližini nogometnega stadiona ... Skratka, tako na državni kot tudi občinski ravni se problematika varstva starejših občanov ureja neustrezno, zato bodo potrebne korenite spremembe, bodisi v ljudeh, ki so trenutno na oblasti, bodisi v njihovi miselnosti ter pristopu k urejanju teh problematik.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si
Poslanci naj ne bi opravljali funkcij v organih lokalnih skupnosti
Predlog novele Zakona o poslancih, po katerem bi bila funkcija župana oz. podžupana nezdružljiva s funkcijo poslanca, smo v proceduro vložili vodje koalicijskih poslanskih skupin Zares, SD, DESUS in LDS. Zakon bi se začel uporabljati po naslednjih parlamentarnih volitvah, torej leta 2012. Predlagatelji smo pri odločitvi za spremembo zakona sledili predvsem ustavnemu načelu delitve oblasti, v okviru katerega je poudarjena samostojnost zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti ter neodvisnosti in samostojnosti lokalne samouprave.
www.kamniske-novice.si Tudi na spletu! ^^
Vprašanje hkratnega opravljanja večjega števila voljenih funkcij in medsebojna nezdružljivost javnih funkcij, če gre za funkcijo poslanca in lokalnega funkcionarja - župana, je bilo sproženo že večkrat. A je bil doslej Državni zbor vprašanje nezdružljivosti funkcije nezmožen urediti v skladu z načeli ravnovesja oblasti in avtonomije lokalne samouprave. Tudi tokrat uspeh ni zagotovljen, še posebej, ker mnoge stranke še vedno zaradi političnih kalkulacij niso sposobne izraziti jasnega stališča. Istočasno opravljanje obeh funkcij ima tako pozitivne kot negativne plati, a bi nezdružljivost prinesla bistveno več pozitivnih učinkov. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi morala biti namreč nezdružljivost funkcije na državni in lokalni ravni določena, da se prepreči opravljanje dvojnega mandata in druge oblike konflikta interesov. Obravnavano večkratno funkcionarstvo poslancev samo po sebi ni neustavno in nezakonito, vendar gre pri tem za interesno nezdružljivost vlog, v katerih ti večkratni funkcionarji sočasno nastopajo. Razlog za spremembo zakona izhaja iz ustavno določenega mandata poslancev, po katerem naj bi poslanci zastopali interese vseh državljanov. Spoštovanje tega temeljnega načela predstavniške demokracije je v marsičem ogroženo, če je poslanec hkrati tudi župan, saj je ta dolžan predstavljati in zastopati tudi interese občine. Poleg tega so v privile-
giranem položaju tudi občine, od koder prihajajo župani, teh pa je 210, medtem ko ima možnost imeti poslanca okoli 20-30 županov v mandatu (tokrat 24). Ne gre pozabiti, da so lokalni interesi že zastopani v Državnem svetu, ki je nekakšen poldrugi dom parlamenta. Nezdružljivost funkcij je torej utemeljena zaradi konfliktnosti povezave izvršilne in zakonodajne veje oblasti, možnosti kolizije interesov ter neenakopravnega položaja občin. Torej dovolj argumentov za rešitev problema. Prvotni predlog je sicer predvideval le nezdružljivost poslanske in županske oz. podžupanske funkcije, a je manda-tno-volilna komisija prepoved istočasnega opravljanja funkcij razširila. V skladu s sprejetim dopolnilom namreč poslanec ne bo smel opravljati nobene funkcije v organih lokalnih skupnosti; poleg funkcije župana in podžupana tudi ne bo mogel opravljati funkcije občinskega svetnika. O navedenih spremembah bo moral odločati še Državni zbor na svoji novembrski seji.
Cveta Zalokar-Oražem Zares, Nova politika
OBČINSKA ZASCITNO-RESEVALNA VAJA DOMŽALE 2009
stran
14
Jamarji in alpinisti odhajajo na mesto nesreče.
Na vaji je bil preizkušen tudi sistem zvez.
Enota OO Rdečega križa Domžale med svojim delom
Intervencija gasilcev
Sistem zaščite in reševanja v Občini Domžale
Občina Domžale je na podlagi sprejete državne Uredbe o službi v civilni zaščiti v letošnjem letu dopolnila obstoječi sistem za zaščito in reševanje v občini. Prenovljeni sistem, ki temelji na prostovoljnosti, je sicer manjši, vendar s tem veliko bolj strokoven, fleksibilen in usposobljen za ustrezno ter učinkovito ukrepanje v primeru naravnih in drugih nesreč na območju občine. Iz ocen ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Domžale namreč izhaja, da je območje občine najbolj izpostavljeno poplavam, neurjem, potresom in požarom v naravnem in urbanem okolju ter nesrečam z nevarnimi snovmi.
Sistem zaščite in reševanja v Občini Domžale sestavljajo: Štab civilne zaščite, 14 gasilskih enot (Center požarne varnosti, PGD Domžale-mesto, PGD Ihan, PGD Radomlje, PGD Jarše-Rodica, PGD Vir, PGD Homec, PGD Dob, PGD Študa, PGD Stob-Depala vas, PGD Pšata-Dragomelj, PGD Rova, PGD Že-je-SV. Trojica ter PGD Studenec), 9 gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij (Helios TBLUS d.o.o., Prodnik d.o.o., Zdravstveni dom Domžale, Grasto d.o.o., Kemis d.o.o., Mercator d.d., Varnost Ljubljana d.d., Penzion - Gostilna Ke-ber, Trgovina Pavli) ter 12 društev in drugih nevladnih organizacij (Alpinistični odsek Planinskega društva Domžale, Društvo za raziskovanje jam Simon Robič, Eden sub potapljaško raziskovalno reševalno društvo Domžale, Kinološko društvo Domžale, Območno združenje Rdečega križa Domžale, Radioklub Domžale, Rod skalnih taborov Domžale, Športno društvo Energija ter tri prostovoljna gasilska društva z usposobljenimi enotami za prvo pomoč).
Občinska zaščitno-reševalna vaja, ki je bila izvedena 23. oktobra 2009, je bila usmerjena v reševanje in zaščito v primeru nesreče z nevarnimi snovmi v podjetju Helios. S podjetjem je na podlagi evropske direktive vzpostavljeno operativno sodelovanje, ki je usmerjeno v zaščito občanov in občank, posebej v neposredni bližini podjetja. V primeru
nesreče v podjetju je občina pravočasno obveščena. Štab civilne zaščite Občine Domžale spremlja in ugotavlja, ali se bo nesreča širila izven območja podjetja. S tako vzpostavljenim sodelovanjem lahko skupaj s podjetjem preprečimo širjenje nesreče izven območja podjetja in tako preprečimo, da bi bili naši občani ogroženi. Glavna cilja zaščitno-reševalne vaje Domžale 2009 sta preveriti stanje organiziranosti, usposobljenosti in opremljenosti sodelujočih enot sistema zaščite in reševanja v občini ter preveriti učinkovitost kriznega komuniciranja z različnimi javnostmi.
Toni Dragar Župan Občine Domžale
Zaščitno-reševalna vaja Domžale 2009
V petek, 23. oktobra 2009, je bila ob 13. uri v podjetju Helios TBLUS d.o.o. na Količevem izvedena zaščitno-reševalna vaja Domžale 2009, v organizaciji Občine Domžale in podjetja Helios.
Na vaji so sodelovale občinske zaščitno-reševalne enote. Helios je kot podjetje večjega vira tveganja zaradi svoje dejavnosti zavezano, da skrbi za opremljenost svoje enote, za stalno usposabljanje in preverjanje usposobljenosti svojih operativnih enot ter zaposlenih v skladu z načrtom zaščite in reševanja. Načrt je usklajen z občinskim načrtom zaščite in reševanja za nesreče z nevarnimi snovmi. Štab civilne zaščite Občine Domžale in enote civilne zaščite predstavljajo ključen dejavnik pri reševanju ob večjih nesrečah z nevarnimi snovmi, zato je nujno stalno usposabljanje pripadnikov teh enot, najboljši način za preverjanje usposobljenosti pa predstavlja izvedba vaje na dejanskem primeru.
Na vaji je bila prikazana simulacija nesreče z nevarno snovjo v obratu Umetnih smol v podjetju Helios. Simuliralo se je gašenje vnetljivih tekočin, reševanje ponesrečencev iz nevarnega območja, preprečevanje razlitja ne-
varnih snovi, delovanje sistemov za zveze, odzivnost enot, iskanje nevarnih snovi v vodi, reševanje z višin in opazovanje okolice ogroženega območja. Preverjala se je odzivnost, usposobljenost in opremljenost enot sistema zaščite in reševanja v naši občini. Obenem se je izvajala tudi vaja evakuacije v podjetju Helios, z namenom usposobiti zaposlene za varno evakuacijo iz ogroženega območja v primeru večje nesreče. Vajo je vodil Štab civilne zaščite Občine Domžale. V njej je sodelovalo 200 pripadnikov zaščitno-reševalnih enot, od katerih jih je večina prostovoljcev, ter 400 delavcev podjetja Helios, ki so bili evakuirani iz podjetja.
Peter Gubanc, namestnik poveljnika CZ in vodja oddelka za premoženjske zadeve Občine Domžale
Helios Tblus d.o.o. - Jav-no-zasebno partnerstvo
Helios - Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo mora imeti zaradi narave svoje dejavnosti ustrezno poklicno gasilsko ekipo. Tako se je že pred mnogo leti porodila ideja, da bi lahko gasilci CPV opravljali pomembno delo na področju varstva pred požarom tudi za same Domžale in okoliške kraje.
Sodelovanje Heliosa in občine se je pričelo že v začetku devetdesetih let, ko sta skupaj postavila zgradbo CPV. Kasneje so bile z občinami, najprej domžalsko, potem pa tudi z občinami Trzin, Lukovica in Moravče sklenjene pogodbe, po katerih CPV izvaja reševanje in gašenje ob požarih, nesrečah z nevarnimi snovmi, prometnih nesrečah ter poplavah in drugih naravnih nesrečah. Poleg pokrivanja okoliških občin CPV na podlagi pogodbe z Upravo RS za zaščito in reševanje opravlja tudi naloge zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, naloge tehničnega reševanja v cestnem prometu, prav tako v predorih in ob nesrečah na tekočih in stoječih vodah ter druge naloge
Občinska zaščitno-reševalna vaja Domžale 2009
Na podlagi sklepa župana Občine Domžale Tonija Dragarja je bila 23. oktobra izvedena Občinska zaščitno-reševalna vaja Domžale 2009.
Vaja je bila usmerjena v zaščito in reševanje v primeru nesreče z nevarnimi snovmi v podjetju Helios.
Preverjeno je bilo stanje organiziranosti, usposobljenosti in opremljenosti sodelujočih enot sistema zaščite in reševanja v podjetju ter v občini. Vaja je bila izvedena v okviru prenovljenega občinskega sistema zaščite in reševanja, ki temelji na prostovoljnih in poklicnih operativnih sestavih in nič več na t. i. vojaški obveznosti.
Nov sistem je manjši od prejšnjega, vendar s tem bolj operativen in učinkovit ter bolje usposobljen za ustrezno ukrepanje v primeru naravnih in drugih nesreč na območju občine. V vaji je sodelovalo 230 pripadnikov gasilskih in drugih zaščitno-re-ševalnih enot, 35 vozil ter zaposleni v podjetju Helios Količevo.
zaščite in reševanja širšega pomena. V lanskem letu pa je CPV, skupaj s Poklicno gasilsko enoto Celje, na Vranskem pričel zagotavljati stalno prisotnost poklicnih gasilcev zaradi tehničnega reševanja v predorih Loči ca, Jasovnik, Trojane in Podmilj. Opravljanje take vrste zaščite in reševanja za širšo okolico Helios šteje kot del družbeno odgovornega ravnanja, hkrati pa na ta način lahko tudi v primeru nesrečnih situacij pri sebi nastopa z večjo, dobro opremljeno, tehnično podkovano in izkušenejšo ekipo. Ob tej priložnosti bi seveda želel tudi poudariti pomen sodelovanja s prostovoljnimi gasilskimi društvi, saj brez njih in skupnih posredovanj varstvo pred požarom nikakor ne bi dosegalo nivoja, kot ga imajo v tem trenutku tako prebivalci kot tudi vozniki, ki se po avtocesti oz. državnih cestah vozijo skozi občine Domžale, Trzin, Lukovica in Moravče.
Vsekakor je trenutno v Sloveniji to edinstveni primer dobre prakse gospodarnega, predvsem pa učinkovitega sodelovanja gospodarske družbe, lokalnih skupnosti in države. V letih delovanja smo si dokazali, da gre za partnerstvo, kjer imamo koristi prav vsi, saj tako lahko zagotavljamo boljšo varnost nas vseh.
Marko Vresk Podpredsednik Uprave
Poklicna gasilska enota Center požarne varnosti Domžale
Poklicna gasilska enota Center požarne varnosti Domžale je bila ustanovljena leta 1991. Objekt je bil zgrajen s sredstvi, ki sta jih prispevala podjetje Helios in Občina Domžale ter se nahaja na jugovzhodni strani podjetja Helios, ob cesti Radomlje-Vir. V začetkih delovanja je bila primarna naloga CPV skrb za požarno varnost Heliosa in pomoč občanom v lokalnem območju in v bližnjih sosednjih občinah. Začetki delovanja na širšem območju Občine Domžale v primerih požarov so bili še precej skromni. V enoti je bilo zaposlenih deset gasilcev, ki so delali v štirih izmenah. Operativno delo smo opravljali z dvema skromno opremljenima kombiniranima voziloma.
V teh letih smo prerasli svoje osnovne okvire in se iz težkih začetkov razvili v sodobno gasilsko enoto. S ponosom se lahko danes pohvalimo, da je ena izmed najbolje opremljenih in organiziranih poklicnih gasilskih enot v Sloveniji. Zaposlenih imamo 25 poklic-
nih gasilcev, dva gasilska tehnika in dva varnostna inženirja. Opremljeni smo z devetimi gasilskimi vozili:
-	poveljniškim vozilom,
-	obhodnim vozilom,
-	kombiniranim vozilom GVC 16/25 za gašenje požarov,
-	kombiniranim vozilom GVC 24/50 za gašenje požarov,
-	tehničnim vozilom TVD-2 za posredovanje pri ekoloških in prometnih nesrečah,
-	tunelskim vozilom za posredovanje pri nesrečah v predorih,
-	gasilsko avto lestvijo za reševanje in gašenje na višjih višinah do 35 m,
-	gasilskim vozilom za prevoz opreme za nevarne snovi,
-	gasilskim vozilom za gašenje požarov v kemični industriji.
Danes je osnovna dejavnost Centra požarne varnosti zagotavljanje visokega nivoja požarne varnosti v podjetju Helios, kjer gasilci skrbimo predvsem za preventivno dejavnost, kot je izobraževanje zaposlenih, preventivni obhodi, nadzor del s povečano stopnjo nevarnosti za požar, vzdrževanje gasilske zaščitne opreme, izvajanje gasilskih vaj in v skrajnem primeru za izvajanje intervencij v primeru požarov in drugih nesreč. Kot zanimivost naj povem, da smo v letu 2005, za potrebe podjetja, zgradili nov požarni bazen kapacitete 1000 m2 in popolnoma novo sprinkler postajo,
kar zagotavlja zadostne količine požarne vode, za kakršenkoli požar v podjetju.
Poudariti je potrebno, da vse operativne naloge opravljamo v sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi enotami na našem območju, saj s tem zagotavljamo še uspešnejše in hitrejše delovanje. Od začetkov leta 1991 do danes smo opravili okoli 3.200 intervencij vseh vrst, od gašenja požarov do reševanja pri prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi, pomoči občanom, reševanja z višin in drugo. V tekočem letu smo do danes opravili že 249 intervencij. Poleg navedenega je v okviru poklicne enote CPV organiziran pooblaščeni servis ročnih gasilnikov za vse tipe aparatov, ki se prodajajo na našem trgu, prodaja gasilnih aparatov za stranke ter prodaja vseh ostalih artiklov s področja požarnega varstva. S strani MORS-a pa je CPV pooblaščen za funkcionalni preizkus hidrantnega omrežja in za izvajanje izobraževanja za podjetja in posameznike s področja požarne varnosti. Ukvarjamo se tudi z organizacijo požarnega varovanja pri nevarnih delih, svetovanjem s področja požarne varnosti in drugimi storitvami, katerim smo s svojim znanjem in opremo lahko kos.
Rudi Volčini Vodja Centra požarne varnosti
Gasilska motorna lestev zagotavlja varnejšo in hitrejšo intervencijo.
V vaji so sodelovali:
Občinski štab CZ	PGD Pšata-Dragomelj	ŠD Energija
Center požarne varnosti Domžale	PGD Stob	Enota policijske postaje Domžale
PGD Vir	Enota za PP v PGD Vir	Markiranti, imitatorji
PGD Dob	Enota za PP v PGD Dob	Opazovalec vaje
PGD Domžale-mesto	Enota za PP v PGD Studenec	Ocenjevalec vaje
PGD Ihan	Enota za PP OO RK Domžale	
PGD Radomlje	Varnost Ljubljana	
PGD Jarše-Rodica	Kemis Radomlje	
PGD Studenec	Jamarsko društvo Simon Robič Domžale	
PIGD Tosama	Alpinistična sekcija PD Domžale	
PGD Študa	Rod skalnih taborov Domžale	
PGD Rova	Eden sub potapljaško razisk. društvo Domžale	
PGD Homec	Radioklub Domžale	
PGD Trzin	Zdravstveni dom Domžale	
PGD Prevoje	Trgovina Pavli	
Po končani vaji je vodja intervencije Rudi Volčini predal poročilo županu Toniju Dragarju, poveljniku CZ Marku Žagarju in direktorju TBLUS Količevo, mag. Marku Vresku.
S Center tehnike in
v
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Črnuče
Pralni stroj Gorenje WA 74183
AAA
ENERGIJSKI RAZRED	RAZRED
RAZRED	PRANJA OŽEMANJA
energija si
bodi učinkovit
718,91 Eur
ceneje
IJmelajte s^^^H^tehnikA ® energetsko učinkovito krihrlkite.
Ponudba velja v času od 15. 10. do 31. 12. 2009 v prodajalnah Mercator Tehnika s tovrstno ponudbo.
m
Mercator
Okoljuprijazen sosed
ZIMSKI AVTOPLASCI
Rednecenesmoznižali za


Pri nakupu s kartico Mercator Pika, vam ob
BK^iftBBfcJ^^^^-.Ri«!«*^®® apjlattii
SSM

S;p[3cllno - JkreditnojRarticojMercator Pika vam nudimo jptgaeyanje nadllS in do päjvec oßtfQÜs^ ÖtfOB w^JS^
Rjerje najnižjiznesek A obroka40EUR.	,	Äi
J
spm »__
w
T v ža*
V // ^W
& ß
, IM
Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3do6 odstotni popust na vso ponudbo.
Akcijskaponudba zimskih pnevmatik, velja od 7.10. do 18.11. 2009.
z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika
3-6%
popusta
lercatorPika
Zbirajte lepe trenutke
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.
KULTURNI KOLEDAR
stran
16
Petek, 13. november 2009
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja Gorazd Jesihar in Janez Do-linšek nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici. Izobraževanje je namenjeno začetnikom na področju informacijske tehnologije in daje poudarek predvsem vsebinam, ki uporabnikom omogočajo bolj samostojno uporabo knjižnice. Naučite pa se lahko tudi osnovne uporabe spletnih iskalnikov, kot sta Najdi in Google, si ustvarite elektronski naslov ter osvojite osnove še kakšnih drugih uporabnih vsebin informacijske tehnologije. Če vas tovrstno izobraževanje zanima, vas prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko 01/724-12-04 in se prijavite - prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek.
Ponedeljek, 16. november 2009
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Center za mlade Domžale
Vabimo vas na predavanje v okviru Programa za odgovorno starševstvo -Ključ do trajnega zakona. Predava Lili Jazbec, prof.
Torek, 17. november 2009
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na igralne urice, ki bodo v torek, 17. novembra 2009, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava.
KDAJ: ob 18. uri
KJE: Kulturni dom Franca Bernika
Ob zaključku mednarodnega fotografskega natečaja za mlade fotografe 31th FIAP Youth Biennal 2009 vas vabijo na ogled svečane podelitve nagrad in projekcij sprejetih del. Razstava nagrajenih in sprejetih fotografij bo odprta v prostorih Domžalskega doma po zaključku projekcije. Fotografije bodo na ogled do sredine januarja.
KDAJ: ob 15. uri KJE: Center za mlade
Vabimo vas na ustvarjalne delavnice za otroke in mlade, ki vsak torek od 15. do 20. ure potekajo v Centru za mlade. Vabljeni vsi otroci in mladi, ki jih zanima fotografija ter slikanje z različnimi materiali in tehnikami.
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi: ciklus filozofskih večerov. Tema: Sovražniki razuma proti etičnemu odporu. Predavatelj: dr. Dušan Rutar. Ciklus predavanj z naslovom Kaj se je zgodilo z našimi sanjami je namenjen populariziranju sodobne znanosti, intelektualni samoobrambi in razmišljanju o svetu, v katerem živimo. V njem se zato prepletajo najnovejša spoznanja iz kvantne fizike in astrofizike, nevroznanosti, psihoanalize, filozofije in sociologije, podprta pa so z dokumentarnimi filmi in odlomki iz igranih filmov.
Sreda, 18. november 2009
KDAJ: ob 19. uri KJE: Center za mlade
Vsako sredo, od 19. do 21. ure, vas vabimo na tečaj risanja Uvajanje v osnove študijskega risanja, ki ga vodi akademski slikar Vojko Aleksič. Informacije in prijave po telefonu: 040/704-491.
Četrtek, 19. november 2009
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Želite komunicirati pravilno? Ali vidite, kakšen je odziv vašega sogovornika? Znate vstati pred drugimi in povedati tako, da vam verjamejo? Bi radi govorili manj in učinkovito? V svet učinkovite komunikacije vas bo vpeljala gospa Vida Zupančič, dipl. novinarka, NLP-praktik, prof. slovenščine. Vstop prost! Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Center za mlade
Vabimo vas na potopisno predavanje Life is a journey, na katerem bosta Eva Tomšič in Simona Šivec predstavili Vzhodno Afriko.
Petek, 20. november 2009
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na lutkovno predstavo Debela repa lutkovne skupine Bobek. Vstop je prost, zato si pravočasno preskrbite brezplačne vstopnice. Predstava je primerna za otroke od 2. do 6. leta starosti.
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na literarno-glasbeni večer z Janijem Kovačičem. Moderatorka bo Mirjam Štih. Vstop je prost!
Ponedeljek, 23. november 2009
KDAJ: ob 16.15 in 17.15 KJE: Knjižnica Domžale
CENTER ZA MLADE, DOMŽALSKI DOM, LJUBLJANSKA 58, 1230 DOMŽALE TEL.: 722-66-00 info@czm-domzale.si
organizira tradicionalni prednovoletni BOLŠJAK,
ki bo potekal vsak dan, od 30. 11. 2009 do 4. 12. 2009, od 17. do 20. ure, v prostorih Centra za mlade Domžale.
Vabljeni na ogled in nakup raznovrstnih predmetov po simboličnih cenah.
Hkrati vas pozivamo, da tudi sami prevetrite svoja stanovanja in v Center za mlade prinesete predmete, na katerih se vam nabira prah (spominke, knjige, igrače, nakit, ženske torbice, slike, vaze ...). Zbiranje se začne z današnjim dnem.
Izkupiček bolšjaka bomo namenili otroku za ortopedski pripomoček.
Več informacij dobite v Centru za mlade, Ljubljanska 58, Domžale in na tel. Št.: 01/ 722-66-00, ali e-mail: info@czm-domzale.si.
Vabljeni na ustvarjalno delavnico Poslikava darilnih vrečk. Ob 16.15 za otroke od 4. do 8. let in ob 17.15 za otroke in mlade od 9. do 15. let. Delavnico vodi Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava!
Torek, 24. november 2009
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na igralne urice, ki bodo v torek, 24. novembra 2009, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava.
Sreda, 25. november 2009
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
O biserih slovenskega ljudskega izročila -knjig.
Predavateljica: Dušica Kunaver. Vstop prost!
predavanje in predstavitev
Četrtek, 26. november 2009
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na karibske sanje - Martinique, Sveta Lucija in Dominika. O tem bo predaval svetovni popotnik Igor Fabjan. Vstop prost!
Petek, 27. november 2009
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale vabita na gorniški večer z naslovom Hoja je film z Igorjem Likarjem - v petek, 27. novembra 2009, ob 18. uri. Po uvodni predstavitvi se bo z Igorjem Likarjem pogovarjal Borut Peršolja. Vstop prost! Vljudno vabljeni!
Sobota, 28. november 2009
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
Društvo ljubiteljev narave in starodavnih modrosti GOZD Domžale vas vabi na predstavitev knjige Nare Petrovič z naslovom: BOG; Navodila za uporabo.
Torek, 1. december 2009
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na igralne urice, ki bodo v torek, 1. decembra 2009, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
Sreda, 2. december 2009
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na predstavitev knjige portreta Staneta Kavčiča - Pred časom. Organizirata Muzejsko društvo Domžale in Založba Modrijan. Vstop je prost!
Četrtek, 3. december 2009
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na predstavo Andreja Rozmana Roze: Rimanice za predgospodič-ne - pesmi za otroke in malce večje otroke. Predstava je primerna za otroke od 3. leta starosti dalje. Vstop je prost!
Srečanje klap v Kamniku
Kamniška klapa Mali grad že peto leto zapored organizira srečanje klap. Prireditev, ki bi jo lahko uvrstili že med tradicionalne, bo letos v soboto, 28. novembra ob 19 uri v Športni dvorani Kamnik. Poleg klap, ki v Kamnik prihajajo vsa leta, to pa so ženska klapa Gusarica iz Komiže na otoku Visu, Kvarner iz Bakra, Kamik iz Kostrene, se bodo nastopajočim prvič predstavili še klapa Motovun iz istoimenskega mesta in Kumpanji, ki prihajajo iz otoka Korčule.
Slednji nastopajoči so si s kamniškimi klapaši letos že delili oder in sicer v Hali Tivoli in portoroškem Avditoriju, na prireditvah, na katerih so se
predstavljale klape, ki sodijo v sam vrh tovrstne glasbene zvrsti. Srečanje v Kamniku so pevci namenili tudi praznovanju 780-letnice, od kar se Kamnik prvič omenja kot mesto. Vstopnice si lahko zagotovite preko www.eventim.si, na njihovih prodajnih mestih in pooblaščenih prodajah: Petrol, Kompas, Big Bang, Študentski servis, 3Dva. V Domžalah še v Tentoursu, turistični agenciji Kam pa Kam, Vstopnice.com, Adriatica.net -center potovanj (veleblagovnica). Torej, vsi ljubitelji dalmatinske glasbe ste vljudno vabljeni na 5.srečanje klap v Kamniku.
Boris Selko
Napa Gusarica (Vis), Klapa Kvamar (Bakar), Klapa Kumpanji (Korčula), Klapa Kamik (Kostrona), Klapa Motovun, Klapa Mali grad (Kamnik)
(IZ)BR@NO
iz Knjižnice Domžale
ODRASLI
—=1:
•	Arthur Schnitzler: SANJSKA NOVELA, Društvo Apo-kalipsa, 2008
Sanjska novela je z veliko erotike prežeta pripoved o dveh dneh v življenju navidezno srečnega, a v resnici odtujenega dunajskega zakonskega para - petintridesetletnega zdravnika Fridolina in njegove žene Albertine, vzorne žene in matere njune šestletne hčerke. Fridolin in Albertina najdeta pot iz globoke zakonske krize, s katero se novela prične, obogatena s spoznanji o samem sebi in z več razumevanja drug za drugega. Pripoved, ki se giblje med sanjami in resničnostjo, se konča z Albertini-nim spoznanjem, »da resničnost neke noči, in celo resničnost vsega človeškega življenja, ne pomeni hkrati tudi njegove najgloblje resnice«, Fridolin pa pride do spoznanja, da »nobene sanje niso samo sanje«. V Schnitzlerjevem pisanju se kaže vpliv znanstva s Freudom, saj je preko literarnih del širil vedenje o človeški psihi. Sanjska novela, prežeta z metaforiko in simbolizmom, predstavlja enega izmed vrhuncev njegovega ustvarjanja.
•	PAASILINNA ARTO: ŽUPNIKOV ZVERINSKI SLUŽABNIK, MLADINSKA KNJIGA, 2009
Oskari Huuskonen živi mirno življenje protestantskega pridigarja v majhnem finskem mestu in piše članke o Jezusu, zaradi katerih ga nadrejeni večkrat pokličejo na zagovor v Helsinke. Potem pa se njegove ovčice odločijo, da mu za petdeseti rojstni dan podarijo medvedka, ki ga župnik takoj imenuje za Zlomka. Sedaj mora tudi ugotoviti, kje bo žival prespala zimo. Poveže se z mlado biologinjo Sonjo in na posestvu zgradijo klimatiziran medvedji brlog, opremljen z računalniki. Ker pa župnik s Sonjo v brlogu preživi vedno več časa, njegovi ženi prekipi. Župnik ostane brez žene in še Cerkev ga pošlje na prisilni dopust. In tako se medvedka in župnik odpravita na popotovanje in v stilu Paasvilinne se jima dogajajo humorne dogodivščine.
Psihologija
H« JHiGi
uottJir;.1!
• Zlatka Rakovec-Felser: PSIHOLOGIJA TELESNEGA BOLNIKA IN NJEGOVEGA OKOLJA: RAZUMETI IN BITI RAZUMLJEN, Pivec, 2009
Avtorica, predavateljica na Medicinski fakulteti in Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, je ena redkih, ki se v Sloveniji ukvarja z novo vejo psihologije - z zdravstveno psihologijo. Slednja povezuje biološke, psihološke in sociološke vidike zdravja in bolezni, torej se bolnika loteva celostno in ga razume kot enakopravnega v procesu zdravljenja, soodgovornega za napredek zdravstva na splošno. Glavni namen knjige je izobraževanje zdravstvenih delavcev, a je zelo zanimiva tudi za ostale bralce, saj na poljuden način opisuje psihološki pomen stanja bolezni za bolnika in njegove bližnje. Zdravstveno psihologijo so že leta 1986 opredelili kot zanimanje za psihološke vidike zdravja. Zadnja leta se je zaradi bolezni, povezanih z načinom življenja, veda še posebej usmerila na preučevanje stresa. Bistvo te veje psihologije pa je ukvarjanje z običajnimi (in ne patološkimi) psihološkimi in psiho-socialnimi problemi telesnega bolnika. Avtorica poleg tega obravnava še psihosomatiko, povezavo med vzorci mišljenja in razvojem različnih bolezni, vedenje ob izgubah in žalovanje ter medosebno sporazumevanje z bolnikom. Na splošno knjiga poudarja pomen komunikacije in psihoterapevtskega pristopa zdravstvenega osebja do obolelih.
OTROCI IN MLADINA
• Sabine Dillner: PIRATINJA: ŽIVLJENJE GRANIE OMALLEY, Mohorjeva, 2009
Na zahodni obali Irske preživlja svojo mladost Grania Omal-ley, hči klanskega poglavarja - Blacka Oaka. Grania je drugačna od ostalih deklet. Čeprav se njena mati zelo trudi, uči jo plesti, igrati na inštrumente, kuhati ..., deklici to ni všeč. Po srcu je »pustolovka«, tako kot njen oče. Zato jo nekoč vzame s seboj na trgovsko pot v Španijo. Ker se hitro uči pomorske obrti, je pogumna in odločna, kmalu postane kapitan-ka ladje. Zaradi povezovanja klanov se mora poročiti, toda še prej odide na veliko potovanje, kjer jo čakajo razburljive pustolovščine. Napet, najstniški roman je izšel v novi knjižni zbirki Na zmajevih krilih. Prinašala bo življenjske zgodbe in dogodivščine mladostnikov iz preteklosti in sedanjosti.
•	Brigitte Minne: PRIPOVED O GOSPE VEVERICI IN OSTALIH ŽIVALIH V MAMINI GLAVI, Ozara, 2008
Knjiga je napisana v prvi osebi, deklica Jantar pripoveduje o svoji družini. Njena mama je drugačna. Te dni veliko drema, Jantar pravi, da je spet čas veveric. Veverice spijo zimsko spanje in tudi mama spi od jutra do večera. Tu in tam vstane iz postelje, da bi kaj pojedla ali šla lulat. Včasih se spremeni v cirkuško opico, takrat je vesela in zapleše z očetom. Drugič pa je prestrašen zajec, takrat je vsa zmedena in gleda naokoli s prestrašenimi očmi. Včasih pa se strah sprevrže v žalost in takrat mama joče. Njena mama ima duševne motnje. Knjiga je namenjena otrokom od 9. do 12. leta starosti, da bi lažje razumeli tematiko duševnih motenj in reševali medsebojne odnose v družini, saj se morajo ti otroci pogosto soočati z obremenjujočimi občutki sramu in krivde.
•	Neale Donald Walsch: MALADUŠAIN SONCE, Mattcenter, 2008
Slikanica Mala duša in sonce je priredba zelo znanega prvega dela Walscheve trilogije Pogovori z bogom. Zgodba na čudovit in preprost način skuša pokazati in otrokom približati resnico, da svet ni črno-bel, da ne obstajata absolutno dobro ali slabo - da se za vsem, čemur pravimo dobro, in za vsem, čemur pravimo slabo, skriva ljubezen. Da so torej tudi ljudje, ki so nam v življenju manj všeč, lahko v naših življenjih z nekim razlogom in nas lahko nečesa naučijo. In tudi če nas ne, so vseeno enako »dobri« ali »slabi« kot mi ... Globoka in poučna zgodba je obogatena z lepimi ilustracijami večkrat nagrajenega ilustratorja Franka Riccia.
MEDIOTEKA
jflzzy
www.avantiitLsi
• JAZZY LOUNGE - CD, Wagram, 2009
Jazzy lounge glasba je nastala v poznih devetdesetih letih in lahko bi jo tudi poimenovali Nu jazz glasba. To je elektronska glasba z elementi jazza. Je ambientalna, klubska glasba, muzikalična, melodična, nežna, pomirjujoča in nemoteča za obiskovalce klubov, hotelskih barov (od tam izvira ime: the lounge, the bar), piano barov ... in je tudi vedno bolj popularna. CD Jazzy Lounge je izdala francoska glasbena založba Wagram, ki se ukvarja z digitalno, elektronsko glasbo. Na dvojnem CD-ju je 34 pesmi. Izvajalci so različni: The Bamboos, Italian Secret Service, Shazz, J. J. Vianello, Caravn Palace, Mop Mop, Grenboy,.. in drugi. Glasba primerna za posedanje in relaksiranje....
Uredil in izbral: Janez Dolinšek
Drugi koncert modrega, glasbenega abonmaja v Kulturnem domu Franca Bernika
Marko Hatlak s koncertno harmoniko
Kako zanimiv zna biti še vedno preredko predstavljeni koncertni repertoar za harmoniko ali akor-deon, je na drugem koncertu modrega, glasbenega abonmajskega ciklusa domžalskega Kulturnega doma Franca Bernika dokazal eden redkih tovrstnih solistov pri nas, Marko Hatlak. Morda je bilo nekaj tovrstne zadrege čutiti že v njegovih uvodnih besedah, ko je zvestim poslušalcem domžalske glasbene scene povedal nekaj misli o harmoniki sami, odbranem sporedu in o svojem odnosu do vsega, kar se dotika harmonike. In potem je stekel spored del za samo harmoniko, kar je pri nas še vedno velika redkost.
Kako tudi ne, saj se je vsa dosedanja generacija harmonikarskih koncer-tantov šolala v tujini, mnogi med njimi so tam tudi ostali, šele z letošnjim
študijskim letom pa sta na ljubljanski Akademiji za glasbo pričela s predavanji glavnega predmeta harmonike dva izmed njih, docenta Borut Za-goranski in Primož Parovel. Tako je tudi M. Hatlak eden izmed njih, ki je tokrat predstavil tudi samo tujo - prirejeno in izvirno - glasbo za tole redko koncertantno glasbilo, harmoniko: od uvodnega do zaključnega Bacha in z vmesnimi deli Šveda Henrika Ajaxa (roj. 1980), Američana Johna Cagea (1912-1992) in Nemca Joa-chima Krebsa (roj. 1952). Šlo je za nenavadno velik razpon predstavljene glasbe, od baroka pa vse do današnjih dni, če k temu prištejemo še prvega od dveh Hatlakovih dodatkov, lastno improvizacijo, ki se je pela od uvodne lestvice pa vse do nenadkri-ljivega (argentinskega) tanga; saj je prav on menda (veliki) ljubitelj tanga, česar pa tokrat v pretirani ponudbi na
domžalskem glasbenem odru nismo slišali.
Mojster Hatlak je zagotovo prikazal vse svoje tehnične in muzikalne vrline, ki jih je izvabil tako iz klaviatur-nega kot (melodij skega) basovskega dela harmonike kot tudi iz številnih registrskih kombinacij. Če je bil pri priredbah Bachovega korala Prihaja Odrešenik in zaključnih Goldbergo-vih variacij - prvi za orgle in drugi za klavir - še dovolj asketski, s tem pa kar najbolj blizu izvirnima inštrumentoma, se je mojster potem razpel kar najbolj sodobno v vseh izvirnih delih za koncertno harmoniko-akordeon. Sodobna glasba je namreč polna vseh mogočih in nemogočih kontrastov, tu gre za mešanice folklor in efektov, gre za skrajnostne konstrukcije, ki samo muziko nemalokrat kar malce smešijo. In vse to je M. Hatlak spet znal izvabiti iz svojega odličnega inštrumenta Picini, kar samo še potrjuje tudi njegove številne vloge, ki jih ima poleg solističnega igranja na harmoniko še v skupinah Marko Hatlak & Funtago in Terrafolk. Skratka, gre za umetnika velikega formata, ki kljub svoji mladosti podaja zlasti še na koncertnem odru povsem zrele in dognane umetniške interpretacije, pa četudi gre »samo« za harmoniko. Kljub temu, da sem pri Bachovih Goldbergovih variacijah pričakoval
A.
celoten niz vseh variacij, sta me obe ariji (uvodna in zaključna) ter Ha-tlakov izbor le nekaterih variacij, povsem zadovoljil. Vsa tri sodobna in s tem tudi izvirna dela za harmoniko: Ajaxova Antiodromea, Cageove Sanje in Krebsova Glasba s svojimi povsem diametralnimi govoricami pa so tudi več kot zadovoljila. Na domžalski glasbeni oder se vračamo šele prihodnje leto, ko bosta tam 20. januarja 2010 nastopila baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač.
Franc Križnar
Likovna razstava v Galeriji Domžale
Klementina Golija
Prvo otvoritev razstave likovnih del nove sezone 2009/2010 v Galeriji Domžale, ki deluje pod okriljem KD Franca Bernika Domžale, je zaznamovala zanimiva predstavitev abstraktnih krajin umetnice Klementine Golija iz Kranja. Avtorica se je domžalskim ljubiteljem umetnosti predstavila s svojim zadnjim slikarskim ciklom Geografija spomina - Minljivost (po)dobe.
Klementina Golija je diplomirala iz slikarstva na akademiji Brera v Milanu in nato na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani zaključila podiplomski študij grafike in slikarstva. V večletnem udejstvovanju na likovnem področju je izoblikovala samosvoj in prepoznavni likovni jezik. Slike vselej gradi od svetlega proti temnemu. Središče njenih slik predstavlja risba na svetli podlagi, ki je preprosti kroki kot spontan izraz njenega občutja, misli ali razpoloženja v danem trenutku. Okrog risbe gradi slutnjo krajine v obliki hribov, gora in zemlje, robove slik pa označi v obliko okvirja z barvnim spektrom toplih zemeljskih barv. Mnogih slik
slikarka ne želi omejiti, temveč nas vabi čez robove slik, ki nam dajejo občutek neomejenosti. Na podoben način gradi tudi svoje prostorske slike, ki jih je domžalski publiki predstavila prvič. Oblikovane so tro-plastno: za ozadje služi kolažirana podlaga v nežnih barvah, v sredini lebdi druga površina z abstraktnimi krajinskimi podobami in na vrhu risba na steklu tvori izpopolnjeno celoto likovnega dela. Prostorske slike so idealen prikaz slikarkinega tehničnega postopka večplastnega slikanja, katerega del predstavlja tudi kolaž iz tankih papirjev, ki jih predhodno obarva, in časopisnih ter revij alnih izrezkov. Golijeva je s tokratno razstavo v domžalski galeriji gotovo dokazala, da ima izreden občutek za risbo, kompozicijo in barvo.
Slikarstvo Klementine Golija pa ni le tako preprosto in določljivo, kot se nam zdi na prvi pogled, saj v sebi nosi globoko simboliko in izraznost. Vse deluje na čisti abstrakciji, kot podobi skritih, podzavestnih ali morda celo resničnih spominov, vzetih in doživetih iz narave in hkrati njenega osebnega življenja. Z deli nas nagovarja in ponuja del sebe, del lastnih spominov in intimnih izkušenj. Postavlja se na drugo stran, tisto skrivnostno, včasih nerazumljivo stran, in s tem spoznava ter vrednoti notranjo stvarnost, ki jo izraža preko zamišljenega koncepta ali ideje. Vse bistvo je v avtoričinem pripovedovanju, v njenem nagovoru gledalcem, da v naslikane podobe umestimo svoja videnja in občutja.
Katarina Rus Krušelj
Domačija Pr' Krač
Etnološka zbirka in razstava ikon
Kračeva domačija v Dolskem 19 je pomemben objekt kulturne dediščine, saj predstavlja zadnji še delujoči primer oskrbnega centra ob nekdanji tovorniški in plovni poti ob Savi. Letnica nastanka naj bi segala celo v leto 1736. V preteklosti so se ljudje na poti ustavljali, se spočili, kaj pojedli, v bližnji kovačiji pa lahko oskrbeli tovorne vole in konje, ki so vlekli čolne po Savi navzgor.
Danes domačijski kompleks obsega gostilno, prostore nekdanje trgovine in Galerijo 19 v osrednji hiši, gospodarska poslopja, bivšo kovačijo, manjši park s starim vrtom čez Mlinščico, pa sadovnjak, travnik in letni hlev. Vse to pa od srede oktobra dopolnjuje tudi etnološka zbirka, ki so jo slovesno predstavili 16. oktobra 2009. Prav ta dan pa je bila v galerijskih prostorih Domačije Pr' Krač še ena slovesnost. Po tradiciji namreč vsako leto v njihovih prostorih razstavlja eden od likovnih ustvarjalcev iz Občine Domžale. Letos je to priložnost dobil ustvarjalec ikon, Gregor Otmar Rettinger, razstavo pa so med številne
obiskovalce pospremili Domžalski rogisti, katerih predsednik je, in se lahko pohvalijo s številnimi uspešnimi nastopi doma in v tujini. Pokrovitelja razstave, sta bili občini Domžale in Dolsko.
Številni prijatelji in ljubitelji tovrstne ustvarjalnosti so najprej prisluhnili gostitelju Tonetu Čiču, ki je poudaril pomen sodelovanja, čestital ustvarjalcu Gregorju Otmarju Rettingerju ter zaželel obiskovalcem, da bi čim večkrat obiskali Kračevo domačijo. V imenu Občine Domžale je prisotnim spregovorila podžupanja Andreja Pogačnik Jarc ter gostiteljem iskreno čestitala ob 21. rojstnem dnevu njihove Galerije 19, ki so ga praznovali 4. septembra 2009. Na kratko je predstavila avtorja razstave Gregorja Otmarja Rettingerja ter njegovo bogato kulturno življenjsko pot, ki je povezana tako z ustvarjanjem ikon kot predanim delom v Kulturnem društvu Domžalski rogisti. Povedala je, da je ikonopisje motivno značilno predvsem za pravoslavje ter opisala postopek upodabljanja svetih podob na leseno tablo ali platno. Najpogosteje so na ikonah upodobljeni
motivi Kristusa in Marije, podobami angelov, očakov, prerokov in svetnikov. Poudarila je, da je slikanje ikon podrejeno strogim pravilom, katerih se je potrebno čimbolj držati ali se jim vsaj približati.
Ustvarjalec Gregor Otmar Rettinger s svojo ustvarjalnostjo bogati vse ljubitelje tovrstne umetnosti, ki jih je predstavil že na več samostojnih razstavah,
za njim pa so tudi skupinske razstave doma in v tujini. Avtorju je ob odprtju razstave ikon iskreno čestitala in mu tudi v prihodnje zaželela, da bi v njih našel veliko prijetnih trenutkov, hkrati pa se mu zahvalila za energijo, s katero ustvarja ikone in jo na tak način podarja vsem, ki njegovo ustvarjalno delo cenijo.
Sledilo je prijetno druženje, v katerem so si številni obiskovalci lahko v celoti ogledali Kračevo domačijo, kjer ste dobrodošli tudi bralci in bralke Slamnika.
Vera Vojska
ZMAJ - nagrada občinstva na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu
Tobačna Ljubljana že vrsto let podpira Ljubljanski mednarodni filmski festival (liffe), na katerem so doslej podeljevali nagrado občinstva zlati kolut. Letos, tako kot tudi lansko leto, se bo nagrada občinstva imenovala zmaj, ki ponazarja simbol Ljubljane, kjer Tobačna Ljubljana podpira vrsto kultnih in umetniških dogodkov. Nagrado zmaj bodo na letošnjem 19. Ljubljanskem filmskem festivalu podelili v obliki steklene skulpture zmaja, ki je plod sodelovanja med družbo Tobačna Ljubljana in akademsko kiparko Polono Demšar, domžalsko umetnico mlajše generacije, ki je razstavljala tudi v Tobačnem muzeju.
Tobačna Ljubljana tesno povezanost s svojim družbenim okoljem izkazuje tudi s podporo in do-nacijami številnim kulturnim in umetniškim dogodkom in organizacijam, med katerimi pomembno mesto zavzema Cankarjev dom in Ljubljanski mednarodni filmski festival. Po dolgoletnem sodelovanju so se odločili, da bodo letos drugače podprli nagrado občinstva, za katero bodo po novem tekmovali filmi iz več sklopov. Gledalci bodo svoje glasove oddali na glasovalnih lističih ob odhodu iz dvorane ali pa bodo za film glasovali prek mobilnikov. Avtor izbranega filma občinstva bo prejel stekleno skulpturo zmaja, film pa bo Cankarjev dom tudi odkupil.
Nagrada zmaj: povezava Tobačne Ljubljana in umetnikov mlajše generacije
Ideja o stekleni skulpturi zmaja je povezana s simbolom Ljubljane, kjer se odvija vse bolj pomemben in odmeven filmski festival. Po eni od interpretacij je izvor ljubljanskega zmaja povezan z legendo o Jazonu in argonavtih, ki so v bližini izvira Ljubljanice naleteli na strašansko močvirsko pošast, s katero se je Jazon boril in jo tudi pokončal. Stekleno skulp-turo nagrade zmaj je oblikovala Polona Demšar, akademska kiparka mlajše generacije, katerim Tobačna Ljubljana odpira svoj razstavni prostor v Tobačnem muzeju. Ustvarjanje Polone Demšar se izraža skozi razmišljanje v najrazličnejših materialih, njena vsestranskost pa se kaže v spajanju navidez nezdružljivih medijev, kiparstva in fotografije, pa tudi stekla, kar je posebnost njenega delovanja.
NOVEMBER 2009
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
ponedeljek, 16. november 20h GNJEMET (1997) Hana-bi
Nishi je policist,
za:""
dne namesto nadzoi
išče bolno ženo, v tei asede ustrelijo njegoveg; vozičku. Da bi pomagal odloči izstopiti iz policijskih pri mafiji.
i prijatelja, ki konča v invalidskem j in preživel več časa s svojo ženo, se Nishi , vendar se mora za prežvetje zadolžiti
* sreda', 18..noyembfer JAVIER CHENSi . Javier Bä^^bi čarango, tolk; lavir,
(kitara, čarango, tolk nando Martinez (bas ki vir, kena, tolkala),
Juan Vasle (basbariton), glasbe Argentine in Južne Amerike
/t
Javier Rodriguez je kitaro začel igrati pri osmih letih, kasneje pa je začel tudi peti. Prvo ploščo je posnel kot član vokalne zasedbe Canto Cuyo na solističnem prvencu pa je že pokazal širok razpon stilov: chacarera cueca, zamba, tonada, tango, milonga ... Zatem ga je odkril skladatelj Ariel Ramirez in ga povabil v svojo skupino, s katero se je predstavljal po celem svetu. K nam prihaja z zasedbo Chensamble Argentino, ' ,s katero predstavlja glasbene tradicije Južne Amerike.
četrtek, 19. november 18h JOŽEF MUHOVIČ
»Preludij za dar obstoja«
skupni vodeni ogled z avtorjem Jožefom Muhovičem in umetnostno z dovinarko Katarino Rus Krušelj. Vstop v Galerijo Domžale je prost
četrtek, 19. november 20h
JAZZ v Galeriji JAKA KOPAČ GROUP
Jaka Kopač (saksofon), Sami Linna (kitara), Andre Carvalho (bass), Vladimir Kostadinovic (bobni)
Jaka Kopač je študiral na graški Univerzi za glasbo in odrske umetnosti, študij pa nadaljuje na Sibeliusovi akademiji na Finskem. Do sedaj je sodeloval s številnimi zasedbami, v Domžale pa prihaja z mednarodno ekipo glasbenikov, ki so sodelovali tudi na Kopačevem albumskem prvencu z naslovom Almost There, ki je bil posnet oktobra lansko leto na Finskem. Koncert je del cikla Jazz v galeriji, ki se enkrat mesečno odvija v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, trgovski kompleks Vele). Vsi koncerti cikla Jazz v galeriji so brezplačni.
sobota, 21. november 10h
Mini teater, Ljubljana
Po angleški ljudski pravljici: TRIJE PRAŠIČKI lutkovna predstava
Pravljica o treh prašičkih, njihovem prepi o materialu zaJpižke-io_prepirih z volkom, postala podlag^ ^^jgnfcjpbdelovanja po svetu.-Anglešfc ptjffBg^n.o odrgni •=0rijdLyljstvairyslog<3ined siropatičnimi paski/(ET tudi o modrosti^ pripatPB in požrtvovalni Predstavo je režiral znani-češki lutkar Pavel lak, ki je tudi v naših krajih znan po igrivih in zabavnih predstavah. Pre stava traja 35 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.
A.	JV
sobota, 21. november 20h SLOVEN K«g0()9), - -■ ' ■ slovenska Mrna'„	j,
: Danhjan Kdzole, 87f min "
Leta fl^^BpH^H^m
ji f EvropskNBnijv 2 i> JetiäBE&^lra v Ljubljani h študira angleščino, pripravlja se na diplomo, vendar pa živi skrivno dvojno žvljenje. V oglasniku ima namreč oglas pod šifro "Slovenka", preko katerega se prostituira. Aleksandra spretno manipulira z ljudmi, da bi re-älizirala svoje načrte in nato zažvela normalno življenje, kar pa ni tako tavno, kot si predstavlja.
23., 24., 25. in 26. november 20h
NG Drama, Ljubljana
omas Bernhard: MOČ NAVADE (rama, režja: Janusz Kica; igrajo: Ivo Ban, lida Bevk, Branko Šturbej, Rok Kunaver, Andrej Nahtigal
Pet cirkuških artistov, direktor Caribaldi, njegova vnukinja - vrvohodkinja, žongler, krotilec in burkež skušajo zvaditi Schubertov Postrvji kvintet. Gonilna sila podviga je Caribaldi, ki hoče vsaj enkrat zaigrati popolno izvedbo razvpite skladbe, njegovi kolegi pa seveda nimajo pojma o glasbi. Temu primerno zivajo in izumljajo nešteto načinov, kako onemogočiti že samo
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska i
Informacije in rezervacije: t. 722 50 50, www.kd-domzale.si
5, www.kd-i
Q
Slovesnost ob 80-letnici rojstva Daneta Zajca
»Ponosni smo, da se je med nami rodil tako velik pesnik«
(nadaljevanje s 1. strani)
V svojem nagovoru je na kratko povzel Danetov življenjepis in njegovo ustvarjanje. Zaključil je z naslednjimi besedami: »Pri poeziji je zelo čudno. Zelo je odvisna od življenja. Tisto, kar posrkamo z življenjem vase, tisto potem pesnik tudi izrazi. Ampak resnica je ta, da je vse odvisno od papirja. Tisto, kar ostane na papirju, tisto res drži.« Pesnikovo umetniško ustvarjanje obsega poezijo in dramatiko, njegovi eseji in intervjuji sodijo v vrh slovenske literarne esejistike. Obenem je bil tudi pomemben ustvarjalec otroške in mladinske književnosti, saj so njegove pesmi, lutkovne igre in pravljice priljubljene in se pogosto pojavljajo v berilih za osnovno šolo. »Dane Zajc je s svojo veličino in karizmo navdihoval sodobnike, danes pa s svojo življenjsko zgodbo in eminentnim opusom v novih generacijah budi ogenj navdušenja. Ugasnila je svetloba, a ostaja neiz-
brisna sled v slovenskem kulturnem prostoru,« je povedala predsednica Zveze kulturnih organizacij Domžale Tadeja Capuder. Piko na i pa je kot tolikokrat poprej prispeval igralec in glasbenik Janez Škof. »Kjer se zemlja konča in se začne nebo, kjer je tišina, ... samo na nebu kakšen krokar,« je zapisal ta veliki
pesnik, krokarja pa so si za svoj simbol, sicer po ledinskem imenu bližnjih razvalin gradu Ravensberg, izbrali tudi člani društva ŠRD Konfin - Sv. Trojica. V društvu si prizadevamo za kulturno in športno življenje v tem hribovitem predelu Občine Domžale, hkrati pa skozi vse leto skrbimo tudi za lepo in urejeno
okolje ter številne sprehajalne poti. Mogoče njegovih del ne razumemo tako kot kritiki in poznavalci, vemo pa, kako veliko je zajemal iz domače zemlje, domačega ognjišča in kroga svojih znancev ter sosedov s širšega trojiškega območja. Bil je preprost, skromen, velikokrat zelo tih in redkobeseden, vendar je pustil velik pečat slovenskemu narodu in jeziku. Še vedno živi med nami, ne samo v knjigah, ampak tudi v naših srcih; konec koncev pa si je tudi za svoj kraj poslednjega počitka izbral pokopališče pri cerkvi na Sv. Troji-
Marija Ravnikar
Blaž Slapar
Človek tisočerih idej
Verjamem, da razstavljena dela nikogar niso pustila ravnodušnega. Vsa dela pričajo o Bla-ževi širini in izjemnem talentu: ogledali smo si lahko plakate pod skupnim nazivom Vizuali-zacija filmskih žanrov in filmskih režiserjev, celostne podobe društev in podjetij, plakate za koncerte in dramske igre, vrsto logotipov, različne portrete (naročene in tiste, ki jih je Blaž naredil v okviru svojega magistrskega dela), živali, ki so bile ustvarjene za diplomsko delo ... Ker Blaževa dela spremljam že nekaj časa, znam prepoznati njegovo posebno oblikovanje. Pa vendar se vedno znova vprašam, od kje črpa toliko različnih idej. Že samo celostne podobe so prava zakladnica idej — naročniki so različna podjetja in društva, vsak s svojo zgodbo, ki pa jim Blaž s celostno podobo, narejeno posebej za njih, vdihne dušo, da so prepoznavna. Plakate sem si morala ogledati kar nekajkrat, a sem bila vedno znova navdušena nad vsebinskimi idejami in izvedbo. Blaž pravi, da je približno vsak deseti človek, ki ga sreča, nekaj posebnega. O tem se z njim strinjam in Blaža lahko uvrstim v to desetino ljudi, ki odstopajo od povprečja, pa čeprav sam skromno pripomni, da sam sebe ne čuti kot nekaj posebnega, da je le fant, ki »izkorišča« svoje talente ...
27-letni umetnik, ki je svoj rojstni dan praznoval prav med razstavo, trenutno na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani končuje magistrski študij na temo Likovne strukturne filmske slike kot gradnik filmske podobne žanra. Njegovi mentorji so profesorji Zdravko Papič, Stane Bernik in Eduard Čehovin. Na isti fakulteti je pred dvema letoma tudi diplomiral z delom Živali v podobah v ilustraciji na Slovenskem po letu 1945. Za diplomsko delo je prejel nagrado
Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za posebne umetniške dosežke.
Sicer pa Blaža umetnost zanima že od otroštva: skozi vse otroštvo in mladostna leta je risal in slikal ter kazal zanimanje za filmski svet, predvsem animacije. Že pri 12 letih je zmagal na Likovnem natečaju mladih ustvarjalcev. Kot študent je leta 2004 na SOF-u, v skupini tiskani oglasi in plakati, prejel srebrno priznanje za plakat Napis nad mestom ter leto kasneje tudi priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za isti plakat.
Njegova dela smo si lahko ogledali že na več razstavah: svojo prvo samostojno razstavo je imel pred tremi leti v Kulturnem domu v Moravčah - gre za pomemben mejnik v njegovem ustvarjanju, saj se je tu predstavil ljudem, ki ga spremljajo že od njegovega otroštva, saj Blaž tu živi. Leta 2008 je na povabilo evropske poslanke Ljudmile Novak razstavljal v evropskem parlamentu v Bruslju, ter v istem letu razstavljal plakate s filmsko vsebino v prostorih Kina Vič. Na začetku letošnjega leta je imel skupinsko razstavo v Vili Manin v Italiji, v Kinodvoru pa je razstavljal drugi del filmskih plakatov, navdihnjenih iz devetih filmskih žanrov. Zadnja v seriji je pravkar končana razstava v Poletnem gledališču Studenec. Zagotovo pa ni zadnja, saj bomo o Blažu še zelo veliko slišali in videli!
Majda V. Kočar
V knjižnice in knjigarne je prišla nova knjiga Franceta Cerarja
DOGODNICE in ...
Knjiga Franceta Cerarja DOGODNICE je hvalospev črki, papirju, besedi, besedi - sliki, besedi številki ... Spremna beseda Matjaža Brojana, kakor tudi avtorjeva uvodna beseda, sta vsebinsko tako bogati in globoki, da človek pravzaprav lahko samo ostrmi. Kaj šele knjiga sama, saj že naslov knjige sam, če ga preberemo zlogovaje DO - GOD - NICE, pomeni BOG DELA DOBRO. Natanko tako »dela dobro«, ko nam je dal Franceta Cerarja, ki nas je obogatil s svojo novo knjigo in z njo oplemenitil slovenski jezik, ki je po besedah Ivana Cankarja beseda praznika, beseda, ki iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje, iz zemlje, ki jo je Bog blagoslovil z obema rokama.
Domiselni Matjaž Brojan je zanimivo dejal, da bi naslov knjige Dogodni-ce lahko prebrali tudi Dogodni Cerar. Fenomenalno. In kaj je moj poseben namen. S knjigo avtor France Cerar hote ali nehote odpira nova vprašanja, in sicer: KAJ PA JE (BILO PREJ). PRED ČRKO, PRED BESEDO
Zamisel o dedovanju duhovnih oblik, ki sem jo zasledil v raznih virih, se mnogim zdi sicer nesprejemljiva, a je gotovo dosti bolj verjetna, kakor mnenje, da smo se rodili, torej duhovno rodili kot nepopisan list papirja. Ne glede na to, ali človeška bitja podedujejo duševne lastnosti te vrste, pa ni dvoma, da prinašamo s seboj iz preteklosti veliko več, kakor svojo telesnost. 40.000 let po smrti zadnjega neandertalca nosi HOMO SAPIENS (misleči človek) s seboj še zmeraj nadvse močno dediščino strasti in čustvenih teženj, ki si jo je pridobil v dolgih letih, tu so prisotna čustva zvedavosti, želja po raziskovanju ... Nova oblika dediščine, ki jo je prinesla govorjena beseda, velja za temeljno značilnost človeške vrste kot zmožnost za izdelovanje orodja. Brez besed bi moral
namreč ves kulturni napredek biti samo empiričen in vsak novi rod bi se lahko poučeval samo ob praktičnih zgledih. Res je bilo rečeno, da »je človek po vsem videzu začel uporabljati določeno obliko govorice v istem času, kot se je naučil izdelovati orodje.« Razumna raba rok in oči pri ročnem delu je bila del splošnega ostrenja sposobnosti, ki so omogočili govor. Prav posebej je treba poudariti, da sta bila govor in njegov izraz iznajdba; nista prirojena človeški vrsti, kakor je pticam petje ali drugim živalim njihovi kriki. Če bi otroka vzgajali v molku, sploh ne bi artikulirano govoril. Nastanek govorjenega jezika je še zmeraj nejasen. Nič ne vemo, kako se je porodila ta velika iznajdba in kako se je začela ...
DO GOD NICE in
Najsprejemljivejša razlaga o izvoru govorjenega jezika je tista, ki trdi, da so prvi simbolični glasovi prišli človeku iz ust kot spremljava h gibom, zlasti h gibom roke. Tu gre za urejeno delovanje roke in ust ...
In če za konec storim korak naprej. France Cerar je s knjigo Dogodni-ce in ... proslavil slovenski j ezik in ga osvežil z jutranjo zoro ... Iskrene čestitke in prisrčna hvala mu: takšni ljudje so na ozarah vse-jani ...
Ivan Kepic
Revija odraslih pevskih zborov domžalske dekanije
Verjetno vam imena krajev Domžale, Vir, Trzin, Moravče, Ihan, Brdo, Trzin in Mengeš ne povedo popolnoma nič, če poleg ne zapišem, da so to kraji župnij, iz katerih prihajajo odrasli in mladinski zbori domžalske dekanije, ki so v nedeljo, 25. oktobra, peli pri rožnovenski pobožnosti v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. Besedico spodbude in zahvale za trud in porabljen čas jim je najprej namenil animator za cerkveno glasbo v dekaniji — župnik Jože Tomšič. Pobožnost je tokrat vodil domači župnik Janez Avsenik, med njo pa so zbori zapeli po dve pesmi, na koncu pa še skupno pesem Jezus, božji kruh si za življenje. Tokrat se zbori niso postavili v prezbiterij, ampak so peli na svojim mestih v cerkvi.
Nedeljsko popoldne je lahko prav prijetno za nedeljski sprehod ali
obisk, a vendar so si pevci vzeli čas in prišli na revijo, za kar gre najprej zahvala njim, nato zborovodjem in organistom in ne nazadnje vsem župnikom, ki podpirajo pevsko dejavnost v župniji. Besede zahvale vsem je v imenu občestva tokrat izrazil animator za cerkveno petje Jože Tomšič. In prav prijetna je tale druščina pevcev, da se dobro razumejo, so dokazali tudi kasneje na pogostitvi za župniščem, ko je moravška Mara na hitro sestavila zborček Iz vseh vetrov in že se je slišalo ubrano petje. Ja, kaj pa naj se drugega sliši, saj je šlo za pevce, pevce, ki se ne ponašajo samo z »mi smo«, ampak pridejo in zapojejo sebi v veselje, Bogu v čast in v zahvalo gospodinjam ter domačemu župniku za lepo pripravljeno revijo in pogostitev.
djd
Kino spet v Domžalah
V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale je z mesecem oktobrom po vrsti let začel delovati Mestni kino Domžale, s katerim se v našem mestu ponovno obuja filmsko dejavnost, ki ima v tem koncu izredno dolgo tradicijo.
Prvi Domžalski kino je začel delovati leta 1927 v Sokolskem domu, ki se je lahko že leta 1933 pohvalil tudi s projekcijami zvočnih filmov, kar je bila takrat velika redkost, podoben filmski projektor pa so imeli le še v Ljubljani. Filmske predstave
so se v Sokolskem domu nadaljevale tudi med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni, potem pa so partizani stavbo leta 1944 požgali. Po vojni je kino leta 1946 svoje mesto našel v Društvenem domu, kjer so filme vrteli tja do izgradnje nove dvorane v SPB-ju. Ta je veljala za eno od najbolj sodobnih v Sloveniji, njena usoda pa je bila precej žalostna, saj so jo z izgradnjo ljubljanskega Koloseja zaprli in s tem dobesedno ukinili filmsko dogajanje v Domžalah in okolici.
Po skoraj desetletnem premoru se je v Domžalah spet pojavila želja po kinu, ki pa svojega mesta ni našel v zaprašeni dvorani, ki sedaj sameva v SPB-ju, ampak se je znova naselil v Društveni dom, sedaj Kulturni dom Franca Bernika Domžale, pod okvirom katerega tudi poteka filmski program. Ta se bo pridružil bogatemu gledališkemu, koncertnemu in razstavnemu programu, ki poteka v Domžalskem kulturnem domu in ponudil predvsem kvalitetne filmske vsebine, del programa pa je tudi abonmajski. V tem okviru se predvaja skrbno izbrana vrsta kinotečnih filmov, velikih filmskih klasik in pa najboljših produkcij zadnjih let, ki
so odločno zaznamovale filmsko sodobnost in tudi preteklost.
Drugi del filmskega programa pa je seveda aktualen, z novimi filmi, ki prihajajo v naše kraje, pri čemer je merilo vedno kvaliteta in natančno izdelan filmski jezik, ki se jasno loči od populističnih programov, katere lahko spremljamo v velikih multipleksih. Dobili smo torej kino »po tastarem«, dvorano, ki je topla, domača ter priročna in kjer lahko vedno pogledamo dober film, sprva le nekajkrat mesečno, v naslednjih letih pa bo po predvidevanjih organizatorjev programa vedno več, odvisno od želja in povpraševanja
domžalske publike. Na vsak način pa film spet začenja svoje življenje v stari kino dvorani, kjer se je dolga leta ustvarjala filmska tradicija, s katero sedaj v Domžalah zagreto nadaljujemo. In prav je tako, saj si naše mesto kino tudi zasluži.
Pa še spored za mesec november: 16. novembra je na sporedu japonska filmska klasika Takeshija Kitana Ognjemet (Hana-bi), 21. novembra pa novi film Damjana Kozoleta, Slovenka, z odlično Nino Ivanišin v glavni vlogi.
MJ
Polona
Demšar
razstavlja
V okviru Meseca oblikovanja 2009 se je v prenovljenem pohištvenem salonu Slovenijales Bivanje predstavila akademska kiparka Polona Demšar, ki je oblikovala enotedensko skulpturo JESEN iz jabolk.
S celomesečnimi izvirnimi pop-up razstavami in predstavitvami Vitrina je bila v celotnem terminu Meseca oblikovanja na ogled tudi njena ambientalna postavitev Labirint iz sedežnih garnitur, s katerimi je zapolnila neizrabljeno površino v poslovnem kompleksu Slovenijales na Dunajski cesti.
Hkrati mlada ustvarjalka v novembru razstavlja tudi v okviru Društva likovnih umetnikov v Ljubljani. V Galeriji tega društva je namreč odprta razstava Umetniški fetiš.
Vera
Društvo vojnih invalidov Zasavje
Ob otvoritvi druge razstave ročnih del skupine Nagelj
Sonce začne izgubljati svojo moč, listje začne dobivati zlatorumeno barvo. To so prvi znaki, da se je začela jesen. V tem času so spretne članice in člani Društva vojnih invalidov Zasavje že drugič organizirali razstavo ročnih del v gostilni Vrabec na Slivni, v bližini GEOSS-a, središča Slovenije.
Razstava je bila odprta od 4. do 18. oktobra 2009. Ob ponedeljkih in torkih je bila zaprta, ostale dni pa odprta od 10. do 18. ure. Na povabilo DVI Zasavje smo se otvoritve udeležili tudi člani in članice Društva vojnih invalidov Domžale. Z DVI Zasavje že kar nekaj let sodelujemo na različnih področjih. Organizator prireditve je bilo DVI Zasavje, v sodelovanju skupine 13 članic in članov ročnih del Nagelj. Razstavljali so ročna dela: pletenje, kvačkanje, brušenje na steklo, gobeline, lesne izdelke in fotografije. V času razstave je bila odlična udeležba - približno 800 ljubiteljev naravnega okolja in razstav, ki so prišli iz cele Slovenije. Pripeljali so se z avtobusi iz Kranja, Celja, Maribora in drugih krajev. Udeleženci so razstavo javno pohvalili in se vpisali v knjigo vtisov. Kupovali so spominke, največ dišavnice domače proizvodnje. Samo iz Zasavja so razstavo obiskali trije avtobusi »Starejši za starejše«. Organizirano je bilo obvezno dežurstvo - vsak dan po dve članici, možen pa je bil tudi nakup razstavljenih predmetov z možnostjo naročil. Med obiskovalci razstave so bili tudi župani okoliških občin, predstavniki borčevske organizacije, gledališčniki
in drugi. Za takšno dobro udeležbo na že drugi razstavi, prvo so organizirali lani jeseni, se je potrudila članica skupine Nagelj - Marjana, predvsem z dobro obveščenostjo preko radia Kum ter preko pisnih vabil, poslanih vsem društvom vojnih invalidov po Sloveniji, s plakatiranjem in osebnimi povabili članom.
V kulturnem programu, prirejenem za to priložnost, je sodeloval tudi MePZ DKD Dobrna. V zboru prepeva tudi 10 članov DVI Zasavje. Zbor uspešno nastopa na prireditvah, razstavah in raznih srečanjih že tri leta, pojejo partizanske in narodne pesmi. Po nastopu so bili deležni burnega aplavza. V du-etu Plavice sta nastopili dve simpatični pevki s partizanskimi in narodnimi pesmimi. Za razvedrilo je poskrbel tudi Peter Dolanc, član Šenta Knapov iz Trbovelj, predstavil je nekaj svojih pesmi in deklamacij. Nastopala sta tudi člana prvega letnika glasbene akademije Ljubljana. Zapela in s kitaro sta zaigrala narodne in partizanske pesmi. Vse prisotne je pozdravil predsednik DVI Zasavje, Zvone Tahirovič, ki je pohvalil delovanje skupine ročnih del Nagelj in številčno udeležbo ob otvoritvi druge razstave v gostilni Vrabec na Slivni pri Vačah. Da je razstava uspela, gre pohvala vsem razstavljavcem, vodji ročnih del, Olgi Špajzer, in Marjani Bajda, ki je pripravila program in tega kot napovedovalka tudi uspešno izvedla. Podeljena so bila tudi priznanja nastopajočim.
Prostor, v katerem je bila razstava, je gospa Mirjam Vrabec prijazno in brezplačno ponudila razstavljavcem. Po končanem uradnem delu je za vse nastopajoče in udeležence pripravila dobro obaro z ajdovimi žganci po gorenjsko. Iz prodanih dišavnic, spominkov in ostalih izdelkov pa so zbrana finančna sredstva namenili za
silvestrovanje skupine ročnih del Nagelj.
Jože Novak
Naslednja številka glasila
Slamnik izide v petek, 4. decembra 2009. Rok za oddajo je četrtek, 25. november 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah
- v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.uredni-ca@gmail.com.
Kulturno društvo Jožef Virk Dob
Se en pester gledališko-lutkovni živ-žav v Dobu
Kot že vrsto let je Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba tudi v letošnji sezoni poskrbelo za nedeljski ABONMA ZA OTROKE, s katerim mladim obiskovalcem postreže z vedno novimi predstavami. Otroci se veselijo bonbončkov za dobrodošlico, radi stopijo na oder za skupinski pevski nastop pred začetkom predstav, navdušeno sodelujejo in pomagajo lutkovnim junakom ter se radi vračajo tudi zaradi sladke popotnice!
Najmlajše je v mesecu septembru zelo navdušila uprizoritev znane pravljice Trije prašički, in sicer je lutkovno uspešnico predstavilo gledališče Miniteater iz Ljubljane. Gledališče Teater za vse z Jesenic je na zadnjo oktobrsko nedeljo predstavilo dogodivščine Naceta v predstavi Gusar Nace, ob katerem se je na gusarski ladji še prav posebno izkazala njegova sopotnica papiga.
In kdo se bo otrokom predstavil 15. novembra, ob 16. uri?
Nedeljsko popoldne bosta najmlajšim popestrila Pikec Ježek in Gasilko Jež v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru iz Ljubljane. Otroci bodo spremljali zgodbo o neustrašenem
Za veselo razpoloženje pred predstavo poskrbijo otroci s prijetno pesmico.
in prijaznem Gasilku Ježu, ki v gozdu pomaga in rešuje male gozdne prebivalce, ki se včasih, tudi po svoji krivdi, znajdejo v težavah.
Glavni junak igrice je Pikec Ježek, ki večkrat rad kaj »ušpiči«, za napetost pa bo poskrbela še goljufiva podgana, ki v svojem podzemnem rovu ves čas načrtuje nove roparske podvige. Zagotovo bodo za otroke zanimive na prijazen in hudomušen način predstavljene nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo v vrtcu, šoli ali v domačem okolju - zato pridite otroci, seveda pa ste vabljeni tudi starši, babice in dedki ter obiskovalci za IZVEN abonmaja.. Informacije o dogajanju v Kulturnem domu v Dobu: tel.: 041/420-610.
Bojana
Naj ne mine dan brez knjige
Tokrat bomo posegli po knjigah založbe Litera iz Maribora. V knjižni zbirki Babilon je izšel roman Itala Calvina PALOMAR. »Calvi-novo leposlovno delo je svojevrstna vaja zoper posploševanje, približke, vaja za točnost konkretnega, omejenega, edinstvenega. Seveda pa se ta veliki poskus pozornosti do posameznega konča z isto ugotovitvijo kot velika posploševanja - največji spoznavni problemi so nerešljivi,« beremo v spremnem besedilu.
O romanu KONJE KRAST beremo: »Morda res ne neha boleti samo zato, ker smo se tako odločili, a odločitev vseeno pomaga, da nam bolečina življenja ne uniči, temveč ga razvije v nove smeri, ki si jih morda niti nismo predstavljali in za katere morda ne bomo nikoli čisto prepričani, da so nam všeč.«
VSAK DAN (Terezia Mora) je »sijajno inteligenten, suvereno konstruiran velemestni roman, poln nasilja in zapravljene ljubezni«, »eden najbolj ambicioznih in samosvojih, najbolj kompleksnih in lepih sodobnih romanov, napisanih v nemškem jeziku,« beremo v spremnem besedilu. »Svet Christiana Bobina je svet ljubezni, samote in čakanja. Njegova samota je ustvarjalna in plodna, je
samota, ki ima smisel, njegovo čakanje je »naravno stanje ljubezni«, ta pa »oplazi naše srce samo enkrat v večnosti«. Tri dela, ki so združena v knjigi ZA VEDNO ŽIVA (Šoja, Za vedno živa in Avtoportret z radiatorjem), kljub različnim žanrom kot nevidna rdeča nit povezuje smrt Bo-binove prijateljice Ghislaine in pretresljiva, brezpogojna navezanost nanjo,« beremo v spremnem besedilu. Borislav V. Pekič je napisal roman ATLANTIDA. V spremnem besedilu beremo: »Domišljije ne potrebuje samo pisatelj, ki vas čaka za tem naslovom. Potrebuj ete j o tudi - vi. In če je nimate, pustite knjigo!« V knjižni zbirki Nova znamenja je izšla knjiga dvanajstih literarnih esejev Jaroslava Skrušnyja: VARUHI SPOMINA. Eseji obravnavajo dela domačih in tujih avtorjev: Havla, Jančarja, Batailleja, Šelige, Camusa, Milosza, Snoja, Sartra, Dekleve in Brucknerja.
Genadij Nikolajevič Ajgi sodi med vodilne ruske ^pesnike 20. stoletja. Po rodu je bil Čuvaš; v čuvajščini je objavil 10 pesniških knjig. Predlagan je bil za Nobelovo nagrado. Pričujoči izbor POGLED Z DREVESI obsega okrog 100 pesmi. Prevedel jih je Drago Bajt, spremno besedo pa jim je pripisal Blaž Podlesnik. Orlando Uršič se v zbirki kratke proze SADOVNJAK »odlikuje po formalno-jezikovni dodelanosti in vsebinski presenetljivosti. Na videz vsakdanje banalni potek dogajanja se v zgodbah nenadoma prelomi v tragiko, absurd, socialni protest ali čustveno prizadetost pretežno »malih« ljudi z družbenega obrobja,« beremo v spremni besedi.
V knjižni zbirki Vedute prebiramo pesniške zbirke.
Josip Osti se v zbirki NA KRIŽU LJUBEZNI »vrača h grobu ljubljene žene, ki pa je razsvetljen z novo svetlobo - svetlobo pomladi, ki pride po dolgi zimi,« beremo o knjigi. Branko Šomen s pesniško zbirko MARENBERG »spominjanja na pesniško potovanje čez imaginarni Atlantik v nevidno pokrajino, ki živi edino v nas,« pravi Dušan Šarotar. Vida Pelc Bajkovic nam ob vsakem vnovičnem branju pesniške zbirke SINGAPUR »odpira doslej pristr-te pesniške pokrajine. Ki pa seveda niso zemljepisne destinacije, na kar morda aludira naslov zbirke, temveč notranja križpotja in vsepotja, na katerih se pesnica ustavlja kot proniclj iv navigator med banalnim vsakdanom, spominskimi reminiscencami ter erotiko,« pravi Milan Vincetič. Pesmi Marka Elsnerja Grošlja v pesniški zbirki JEDKANICE »se ujemajo s slikarskim nanosom barve na platno, bodisi da gre za sončne, lju-
bezenske ali senčne, meditativne, si prizadeva z magijo in alkimijo jezika ustvariti pesem, položeno v tišino slike,« pravi Josip Osti. OPUŠČANJE VRTA so morda najboljše pesmi Petra Kolška. »Ki so polne pretresljivo ekspresivnih podob in globoko pomenljivih zgodb, pa tudi aluzij in pretanjene korespondence z domačo in svetovno literaturo,« pravi Borut Gombač. ŠARA je pesniški prvenec Kristine Kočan, ki je »prvenstveno knjiga izrazito intimne govorice, poglobljene v najobčutljivejše predele njenega osebnega sveta,« pravi R. Titan Felix.
Pesniška zbirka Ivana Dobnika s pomenljivim naslovom SVETILNIK »je eno samo razgledišče in kažipotje do krajev, ki so že od nekdaj najbolj naši: do narave, tišine, ljubezni in nenazadnje do brezpotnih notranjih pokrajin,« pravi Milan Vincetič.
Tatjana Kokalj
Slaščičarna OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo ram veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torle velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABETIKE, domačo potico, ročno izdelane domače [jiskoic in ostale slaščice
Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
[Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 11-30 ure |
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-4Q"06
Delovni čas: pon. - petek: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
IZ NAŠIH DRUŠTEV
stran
20
Društvo podeželskih žena Domžale
Za kmetico leta 2009 predlagali Maksimo Erklavec
Ob 15. oktobru - svetovnem dnevu kmetic - smo v Sloveniji letos dobili kmetico leta. V najožji izbor kandidatk za ta naslov je prišla tudi članica Društva podeželskih žena Domžale, Maksima Erklavec, ki je aktivna članica društva od vsega začetka. Ob delu na kmetiji vedno najde čas za delo v društvu, za tečaje in druga strokovna izobraževanja. Za naslov kmetice leta smo jo predlagale, ker cenimo njeno pridnost, predano skrb za kmetijo in družino ter smo ji hvaležne za prizadevno sodelovanje v društvu.
Maksima Erklavec je rojena 29. marca 1953 v Tuhinjski dolini, kot prvorojenka v številni kmečki družini. Na kmetiji, veliki 18 ha, od česar je bil pretežno gozd, je bilo treba pridno delati, da je družina s šestimi otroki lahko preživela. Pri 18 letih je odšla od doma. Njena prva služba, ki ji je ostala zvesta kar 11 let, je bila pri Čubru na Križu pri Komendi, kjer je delala v gostinstvu in kuhinji. Leta 1982 se je poročila in preselila na moževo kmetijo v Študi pri Domžalah. Nižinska kmetija omogoča ukvarjanje s kravami molznicami, pa tudi pridelovanje zelenjave. Ta je glavni vir dohodka. Pridelujejo jo na treh ha površine. Skrbijo za kar 35 vrst zelenjave, del je prodajo na domžalski tržnici, kjer so štirikrat na teden, enkrat tedensko pa zelenjavo odpeljejo na ljubljansko tržnico. Kmetija obsega trinajst ha obdelovalne zemlje, tri ha gozda, dva ha zemljišč pa imajo v najemu. Vsa leta pridno dela na kmetiji in je kot kmetica tudi zavarovana. Z možem imata tri otroke, hči Monika se je že poročila in staro mamo razveselila s tremi vnučki, ter dva sinova - Klemena in Miha, ki je predviden za naslednika kmetije na Študljanski cesti 72, kjer Maksima lepo skrbi za prijeten dom. Z možem vseskozi pridno delata in
skušata sebi in družini omogočiti prijetno življenje. Tako sta s pridnim delom zgradila novo hišo ter hlev, ves čas vlagata v nakup novih strojev, dokupila pa sta tudi nekaj zemlje.
Maksima Erklavec je vseskozi aktivna članica v Društvu podeželskih žena, se strokovno izpopolnjuje in obiskuje tečaje. Za kvalitetnejše delo s kravami molznicami je obiskovala tudi tečaj mleka v Strahinju. V prostem času, kolikor ga sploh ostane, rada odide v hribe ali na izlete. Članice društva zelo cenimo njeno požrtvovalno skrb za družino. Med drugim je dalj časa zgledno skrbela za nepokretno taščo, ki je leta 2003 umrla.
Članice Društva podeželskih žena Domžale smo ponosne na vse naše članice, ki se praviloma uvrščajo v najožji izbor za kmetico leta. Iskreno čestitamo tudi naši Maksimi Erklavec in njej ter njeni družini želimo vse dobro.
Julijana Černivec Predsednica Društva podeželskih žena Domžale
Turistično društvo Jarše-Rodica
Ličkanje koruze
Dandanes ob hitrem življenju vedno bolj izgubljamo čut za slovensko izročilo. Ko smo pred desetimi leti ustanovili naše društvo, samo si prizadevali obuditi vse stare kmečke običaje, ki so nekoč združevali ljudi na vasi. Zato smo se v septembru odločili, da se bomo lotili starega kmečkega opravila, lič-kanja koruze.
Še preden pa smo to izvedli, smo jo morali še potrgati. S staro »cizo« in koši smo tekmovali,
kdo bo hitrejši pri trganju. Ko je bil kup še dovolj velik, smo pričeli z ličkanjem koruze. Ta običaj je že zelo star in ga danes le redki ohranjajo pri življenju. Zares škoda, saj druženje ob tovrstnem delu predstavlja ne le nekakšno spoštovanje tradicije, temveč nudi tudi priložnost za prijateljski pogovor, za pripoved o časih, ki so že skoraj utonili v pozabo, za dragocene nasvete tistih, ki vedo, kaj je življenje in kako trdo so morali delati za preživetje. Pa tudi za pesem, za lepo domačo slovensko pesem. In naš večer ob ličkanju je bil ena sama pesem, saj nas je obiskala naša edinstvena Mara Vilar s svojimi pevkami, ki znajo in zmorejo začutiti preprostega človeka, mu prisluhniti in z njim zapet. Petje je dopolnila s šaljivimi pripovedmi in zgodbami ter ustvarila enkratno vzdušje, saj smo se vsi udeleženci nasmejali do solz. Vmes se je točila osvežilna pijača in pecivo za priboljšek. Seveda pa pod kup koruze nismo pozabili skriti darila, da ga najdejo pridne roke ličkarja. Kdo bi si mislil, da ga bo dobila naša Mara, ki je iz tega naredila pravi »šov«.
Ob prepevanju starih ljudskih pesmi, kjer smo sodelovali vsi udeleženci, se je neoličkan kup hitro manjšal. Po parih povezani koruzni storži so se hitro nalagali na kupe, moški pa so jih vezali na lesene štange pod streho in kozolec. Pridružila sta se nam vaška muzikanta Janez in Viki, ki sta jo ubrala kar po domače, plesalci pa smo se zavrteli po ličkanju. Med plesom so nam za hlače in majice tlačili ličkanje, da smo biti videti kot ptičja strašila. Kako malo je potrebno, da se človek naužije vsega tistega, kar danes še kako pogrešamo - lepega, neobremenjenega prijateljskega druženja, ko s ponosom udejanjaš nekaj, česar še sam ne veš dobro, čutiš pa, da je pomembno. Ob harmoniki in pesmi je bil to večer, ki je marsikoga spomnil
na preteklost, ko je bilo ličkanje ena od priložnosti za srečevanje in druženje ljudi na vasi. Zato je zelo pomembno, da se naši otroci seznanijo z ljudskimi običaji, ki so pomemben del naše zgodovine in narodove identitete. Otroci bodo ljudske običaje ob projektivnih aktivnostih vzljubili in ohranjali tudi takrat, ko bodo odrasli. Škoda, da pri nas ogromne količin koruze postanejo živinska krma, ker bi lahko ta odlična žitarica odigrala pomembno vlogo v prehrani ljudi, saj vsebuje veliko vitamina B1, ki omogoča prehranjevanje možganskih in živčnih celic.
Prijazen večer smo zaključili z večerjo, petjem, plesom in kramljanjem pozno v noč.
Nevenka Narobe
Strokovni izlet na Koroško
Veterani vojne za Slovenijo in častniki iz Domžal in okolice smo se drugo soboto v oktobru odpravili na Koroško - v deželo najstarejših najdišč človeka v jamah Potočke zijalke na Olševi, deželo kralja Matjaža izpod Pece in kralja Sama, ki je povezal slovanska plemena, kar je bilo osnova kasnejši Karantaniji. Vendar nismo iskali njih, zanimali so nas dogodki usodnega leta 1991.
Društvo izgnancev Domžale
Ste med tistimi, ki lahko uveljavite status žrtve vojnega nasilja?
Pred kratkim je Državni zbor RS sprejel novele k Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Ena izmed določb tudi razširja krog upravičencev do statusa žrtev vojnega nasilja. Za izgnance in begunce, rojene v izgnanstvu in begunstvu po 15. februarju 1945, je sedaj dana možnost, da bodo lahko uveljavili status žrtve vojnega nasilja.
Skladno s spremenjenim zakonom bodo lahko uveljavljale status žrtve vojnega nasilja tudi osebe, ki so morale v času od 6. aprila do 15. maja 1945 zapustiti svoj dom zaradi rušenja, požiga ali izropanja stanovanja ali hiše, ki so jih povzročili dogodki, bombardiranje zavezniških enot ali so jih požgale ali porušile enote NOB. Te osebe, če niso sodelovale z okupatorjem, bodo lahko uveljavile status begunca. Status žrtve vojnega nasilja bodo lahko po novem uveljavljali tudi otroci, kateri starš je umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi ukrepov NOB ali zaveznikov.
Pravice po noveli Zakona o žrtvah vojnega nasilja se bodo lahko začele uveljavljati po 1. januarju 2010, vloge bodo po tem času sprejemale upravne enote. Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale vabi upravičence, da čim prej izpolnijo FORMULAR, ki ga dobijo v prostorih društva ali pokličejo predsednika društva Jožeta Kvedra na tel. št.: 070/706-346.
Hkrati obveščamo vse naše člane in članice, da bo občni zbor, združen s prazničnim srečanjem, 21. decembra 2009. Veselimo se
srečanja z vami
i!
D. I.
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Simona Jenka Domžale
Razvitje novega prapora
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Simona Jenka Domžale je sredi oktobra pripravila prisrčno slovesnost, na kateri so svojemu namenu predali nov prapor, ki jih bo spremljal v vseh njihovih aktivnostih.
Predsednica Krajevne organizacije za vrednote NOB Simona Jenka, Almira Zemljič, je pozdravila vse prisotne, med katerimi sta bili tudi Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, ter Marija Majhe-nič, predsednica Občinskega združenja za vrednote NOB, in predsedniki drugih krajevnih organizacij, ter povedala, da je dan, ko bodo razvili nov^ prapor, zelo pomemben in svečan. Še posebej, ker je v manj kot letu novo vodstvo izpeljalo vrsto aktivnosti, s katerimi želijo ohranjati izročila NOB. Posebej je opozorila na prijetno srečanje marca v Hrastniku, na številne nove člane ter na
kratko predstavila tudi sponzorje, ob pomoči katerih so kupili nov prapor. Z njim bodo polepšali vse svoje aktivnosti, se udeleževali občinskih ter pospremili na zadnji poti svoje člane. Zahvalila se je vsem, ki so kakorkoli prispevali za prapor, in zaželela praporščaku Miranu Pavliču, da bi ga uspešno nosil. Za pomoč se je posebej zahvalila članicama Anki Cerar in Marti Železnik ter povabila Marijo Majhenič, da slovesno preda prapor. Novi prapor je v družbi drugih prisotnih praporov, katerih nosilce je, vsakega posebej, pozdravila predsednica Občinskega združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale, Marija Majhenič ter se jim zahvalila za njihovo predano delo, prevzel praporščak Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Simona Jenka Domžale, Miran Pavlič. Predsednica občinskega združenja pa je ob tem pohvalila
f bT k.
/
/

tn
tudi delo krajevne organizacije, ki je v manj kot letu postala aktivna in pridobila tudi vrsto novih članov, ter se vodstvu zahvalila za izjemno sodelovanje in pridno delo ter jim zaželela tudi pod novim praporom uspešno delo v dobro vseh. Slovesnost se je nadaljevala s kulturnim programom, v katerem so nastopile članice Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Novi prapor so recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek ter kitaristka in pevka Silva Kosec pospremili s partizanskimi pesmimi. Ustvarile so čudovito vzdušje za prijateljevanje
in obujanje spominov, ki je sledilo slavnostnemu razvitju novega prapora.
Ob koncu se je Almira Zemljič, predsednica Krajevne organizacije za vrednote NOB Simona Jenka Domžale, ponovno zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nakupu novega prapora, hkrati pa jih je povabila, da v čimvečjem številu sodelujejo v vseh aktivnostih organizacije ter se v čim večjem številu udeležijo tudi žalne slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve na domžalskem pokopališču.
Vera Vojska
Odpeljali smo se na Holmec, kjer nam je takratni poveljujoči, Ma-ksimiljan Gorenšek, opisal napad na tedanjo karavlo na mejnem prehodu. Spopad se je začel pred peto uro zjutraj in kljub petim padlim na obeh straneh se je nadaljeval vse do petnajste ure popoldne, dokler se enota JLA ni predala. V spopadu proti tedanjemu agresorju JLA sta takrat družno sodelovali enoti TO in MILICE.
Ker smo se med potjo dodobra seznanili s hidroenergetskim potencialom reke Drave, smo si za njen ogled privoščili pomoč dravskih splavarjev, ki so nas za dve uri popeljali v čisto svoj svet, šegav in norčav, kar je sprostilo obilo smeha, smeh pa je pol zdravja, kot pravijo. Ko smo se vračali proti domu, nam ni bilo žal, da smo obiskali klene Korošce, ki so vse od leta 1920, ko jih je rezultat plebiscita razdelil na dva dela, živeli v dveh državah in
jih je šele leto 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske Unije, znova simbolično združilo.
Janez Gregorič
Povabilo med veterane vojne za Slovenijo
OZVVS Domžale vabi vse, ki bi se nam radi pridružili in so v času od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991 - izgona zadnjega vojaka JLA - kakorkoli sodelovali pri obrambi naše samostojnosti, naj pokličejo na tel. št.: 031/646-819 (Gregorič).
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob-Krtina
Obnovljena spomenika v Dobu
S Prešernovo Zdravljico, ki je aktualna v vseh obdobjih slovenskega boja za svobodo in samostojnost, se je 30. oktobra 2009 pred spomenikoma žrtvam prve in druge svetovne vojne, ob pokopališču v Dobu, začela spominska slovesnost. Organizator, Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob Krtina, jo je namenil prvemu novembru - dnevu spomina na mrtve in obnovljenima spomenikoma.
S spominsko slovesnostjo so se zbrani spomnili vseh, ki so odšli, pa so vendar še živi, saj se jih spominjamo, dokler niso mrtvi. Ostajajo spomini nanje, spomini na zvestobo, na odgovornost za svet, v katerem živimo. Ker je ena izmed nalog organizacij borcev za vrednote NOB tudi skrb za spomenike in spominska obeležja, se
je organizacija, ki pokriva območje KS Dob in Krtina, odločila, da v letu 2009 obnovi spomenika, namenjena spominu na žrtve prve in druge svetovne vojne. Prvi spomenik je posvečen 77 padlim v prvi svetovni vojni 1914-1918 iz takratnih občin Dob, Vir, Brezovica, Krtina in iz Škocjana. Kamnita skulptura vojaka z mrtvim tovarišem, ki je postavljena nad spominsko ploščo, je delo kiparja Toneta Kralja, postavljen je bil leta 1928. Drugi spomenik - granitna monolitna plošča - predstavlja grobišče padlih borcev NOB. Napis: »Padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja 1941-1945. Slava jim«, pove, da je namenjen vsem, ki so svoja življenja darovali v drugi svetovni vojni. Slavnostni govornik Vlado Cerar, predsednik organizacije, je govoril o dnevu spomina, o obnovi spomenika
in naši dolžnosti, da ljudje, ki so nam prinesli svobodo, ostajajo v naših spominih. Poudaril je, da so ustvarjali in ljubili domovino, zato se jim, ko je prišel čas, ni bilo težko odločiti, da jo je treba ubraniti pred sovražnikom, da se je treba boriti za svobodo, za katero se je slovenski narod boril že stoletja in jo končno tudi dočakal. Spomnil je na njihove beseda, da je treba čuvati svobodo in mir, za katera so dali življenje, ter govoril o prizadevanjih za mir, ki bi morala biti prisotna povsod na svetu. Ob koncu govora se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, da sta spomenika obnovljena, strokovnjakom pa tudi vsem, ki so prispevali finančna sredstva, med njimi zlasti Občini Domžale in Krajevni skupnosti Dob, še posebej pa članom in članicam krajevne organizacije, ki so s prosto-
voljnimi prispevki zbrali dobršen del sredstev, potrebnih za obnovo obeh spomenikov.
Spominska slovesnost, na kateri sta poleg Pevskega zbora Turistično-rekreativnega društva Turnše-Češe-nik, ki nas je na domove pospremil z znano Lipa zelenela je, sodelovala
Domen Kovač in Marta Keržan z Osnovne šole Dob, je bila spoštljiva in polna hvaležnosti vsem, ki so kakorkoli in kadarkoli prispevali k prijetnejši sedanjosti. Ne bomo jih pozabili.
Vera Vojska
Oktober v PGD Domžale - mesto
Mesec oktober je posvečen požarni varnosti in tudi v PGD Domžale - mesto smo se v celoti posvetili tej temi. V ta namen smo v petek, 16. oktobra, organizirali dan odprtih vrat ter tako vse, ki jih gasilstvo zanima, seznanili z delom prostovoljnih gasilcev, opremo in jih osveščali o požarni preventivi.
Naš dom je obiskalo preko 250 otrok iz vrtcev in nižjih razredov osnovne šole. Otroci so si natančno ogledali gasilsko opremo, si na glavo poveznili pravo gasilsko čelado, najpogumnejši pa so sedli v gasilski tovornjak. Seveda jim je bil zanimiv zvok gasilske sirene, postavili pa so tudi veliko zanimivih vprašanj in naši gasilci so jim z veseljem odgovorili.
Člani operative so sodelovali na občinski gasilsko reševalni vaji ter na ta način nadgradili svoje znanje in pridobili določene izkušnje, kako odreagirati v taki situaciji. Na tovrstnih vajah se gradijo prijateljske vezi med gasilskimi društvi, saj pomagajo drug drugemu, v analizi pa se pokažejo morebitne
pomankljivosti, ki jih ravno skozi vaje odpravijo. Za zaključek meseca požarne varnosti smo imeli društveno gasilsko vajo in tako so naši gasilci pokazali vse svoje znanje ter ga prenašali na mlajše, saj je nekaj fantov prvič sodelovalo na taki vaji in tako spoznalo, da je v treba odreagirati hitro,
saj ogenj ne čaka in ne izbira. Veseli smo, da je naš dom obiskalo veliko ljudi, saj tako dobiš občutek, da okolica diha z nami. Je pa bolje, da se srečujemo na vajah, kot pa na požaru. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ.
Sonja Pavlišič
Prostovoljno gasilsko društvo Rova
Mesec požarne varnosti
Sedaj, ko smo že dodobra zakorakali v hladne novembrske dni, se še spomnimo meseca oktobra, predvsem s strani gasilcev, ki si ta mesec lastimo kot mesec požarne varnosti. V ta namen po večini društev ali sektorjev organizirajo meddruštvene vaje, kjer se gasilci - operativci izpopolnjujemo, preverjamo delovanje opreme in svoje znanje, da bi lahko v resni intervenciji čim hitreje in čim kvalitetneje pomagali prizadetim krajanom ali občanom. Da pa ni vse samo učenje in izobraževanje, gasilska društva rada organizirajo gasilske izlete ali dneve odprtih vrat, kjer se ob sproščenem klepetu družimo in zabavamo.
V Prostovoljnem gasilskem društvu Rova že vrsto let organiziramo gasilski izlet po čudovitih kotičkih naše male državice. Tako je bilo tudi letos, ko smo se odpravilo v Goriška Brda. Najprej smo se ustavili v Novi Gorici, kjer so nam tamkašnji gasilci predstavili Gasilsko brigado Nova Gorica, vozni park in dejavnost, ki jo izvajajo. Zatem smo se odpravili na razgledni stolp, do vasice Gonjače. Poleg stolpa, s katerega se nam razprostira pogled na pokrajino Furlanijo, Alpe, Kras in ob lepem vremenu tudi do morja, je v vasi tudi spomenik padlim vojakom v osvobo-ditveni vojni leta 1941-1945. Sledil je ogled vasi Šmartno in gradu Dobrova. Vas Šmartno je tipična srednjeveška utrdba, obdana z obzidjem in sedmimi obrambnimi stolpi. Grad Dobrovo in istoimensko ime kraja pa je predvsem znano po največji slovenski vinski kleti, imenovani Goriška Brda. Zgrajena je bila v 16. stoletju in v sedanji velikosti lahko shrani kar 18 milijonov litrov vina. V poznih popoldanskih urah smo se nato odpravili na zasluženo zaključno kosilo ter ob tem nadaljevali pogovor o krajih, ki smo jih obiskali in se ob
Krajevna skupnost Venclja Perka Domžale IN PGD Domžale - mesto v soboto, 14. novembra 2009, ob 10. uri organizirata
PRIKAZ GAŠENJA Z ROČNIM GASILNIKOM V GOSPODINJSTVU.
Lokacija: Košarkarsko igrišče pri Osnovni šoli Venclja Perka, Ljubljanska cesta 58 a, Domžale Demonstracija gašenja gorečega olja, ravnanja in gašenja v primeru eksplozije plinske jeklenke, ogled razpoložljive tehnike, predstavitev ročnega gasilnega aparata, možnost, da ročne ga-silnike preizkusite sami. VABLJENI!
primerjanju doživetij dneva vrnili nazaj v domači kraj.
Med letom smo se tudi precej pripravljali na gasilska tekmovanja in pripravili veliko število ekip, ki so zastopale naše društvo. V mesecu oktobru so bila organizirana razna regijska tekmovanja, kamor so se uvrstile tri naše ekipe. V začetku meseca smo s pionirkami v Moravčah dosegli 3. mesto in s tem uvrstitev na državno tekmovanje. Teden dni kasneje so nas ponovno presenetile starejše gasilke - veteranke, saj so v Komendi dosegle prav tako 3. mesto in se že drugič zapored uvrstile na tekmovanje na nivoju države. Konec meseca pa smo se skupaj z mladinci veselili zmage v regiji Ljubljana III na področju gasilskega kviza. To je tudi tretja ekipa iz našega društva, ki se bo udeležila državnega tekmovanja, ki bo 21. novembra v OŠ Braslovče. Naj ob tem čestitam tekmovalcem in mentorjem za pripravo ekip in jim želim čim boljše rezultate tudi na najvišji ravni tekmovanja. Mladinska komisija je letos prvič organizirala dan odprtih vrat mladine PGD Rova. Vreme nam žal ni bilo najbolj naklonjeno, vendar smo kljub temu izpeljali začrtan program in bili zelo zadovoljni z obiskom naših mladih članov in njihovih staršev. Samo družabno popoldne je bilo zasnovano na način spoznavanja dela in opreme gasilca operativca, spoznavanju gasilskega vozila in spoznavanju gašenja z gasilskimi aparati. Po pregledu opreme in orodja smo se naučili izdelati osnovne gasilske vozle, zatem pa so se na krajši progi pomerile ekipe mladih proti ekipi mentorjev. Da je bilo tekmovanje, kot pravimo, na nivoju, smo poskrbeli tudi za medalje in tako nagradili najboljše ekipe. Obiskalo nas je preko 60 mladih gasilcev in staršev, nekateri so ostali celoten program, nekateri so nekoliko zamudili ali odšli nekoliko prej, vendar je bil v splošnem obisk zadovoljiv.
Letošnji oktober je po dolgem času minil brez sektorske vaje Sektorja Radomlje. To seveda ni odraz nedela v našem sektorju, vendar posledica tega, da smo v juniju in juliju vsa društva že organizirala vaje. Vsa tri društva smo praznovala okroglo obletnico delovanja in v ta namen pripravila meddruštvene vaje in prevzela novo gasilsko opremo. V PGD Rova smo se tako opremili s povsem novo motorno brizgalno Rosenbauer FOX3. Udeležili pa smo se občinske vaje Domžale 2009, ki je bila tokrat v podjetju Helios Domžale. Menim, da smo letošnje leto dobro obeležili mesec požarne varnosti, vaščanom prikazali gasilsko opremo, se pohvalili z dobrim delom in tekmovalnimi uspehi ter s tem, vsaj upam, še nekoliko povzdignili ime PGD Rova. NA POMOČ!!!
Tadej Šinkovec
Krajevna skupnost Slavka Šlandra Domžale in PGD Domžale - mesto v četrtek, 26. novembra 2009, ob 18. uri v avli Osnovne šole Domžale, Bistriška 19, organizirata predavanje
KAJ NAREDITI OB POŽARU V STANOVANJU.
Predavanje bo združeno s praktičnim prikazom gašenja z ročnim gasilni-kom. Demonstracija gašenja gorečega olja, ravnanja in gašenja v primeru eksplozije plinske jeklenke, ogled razpoložljive tehnike, predstavitev ročnega gasilnega aparata, možnost, da ročne gasilnike preizkusite sami. Vljudno vabljeni!
PGD Homec -dan odprtih vrat
V mesecu oktobru je potekala akcija Mesec požarne varnosti. Gasilci PGD Homec smo zato v soboto 17. oktobra pred gasilskim domom na Homcu organizirali dan odprtih vrat. Obiskovalcem, med njimi je bilo zelo veliko otrok, smo v okviru dneva odprtih vrat prikazali delo homških gasilcev ter njihovo delovanje na področju gašenja in reševanja. Po posameznih sklopih in obhodnih točkah smo predstavili: opremo za gašenje gozdnih požarov, zaščito dihal z izolirnimi dihalnimi aparati, vezanje vozlov, uporabo vedrovk, prikaz in učenje gašenja manjših
požarov z ročnimi gasilniki na prah, prikaz povratnega ognja pri požaru stanovanja na maketi in delovanje prenosnih motornih brizgaln s prikazom na reki Kamniški Bistrici. Vsi prisotni pa so se lahko tudi posladkali s pečenim kostanjem. Hom-ški gasilci bomo tudi v prihodnje organizirali tovrstne dneve odprtih vrat, saj so izkušnje pokazale, da je obiskovalcev, ki jih zanima delo gasilcev iz leto v leto več. Hkrati je to tudi možnost, da se obiskovalci seznanijo s preventivno dejavnostjo.
Miha Ulčar
Prikaz gašenja manjšega požara (foto: Janez Ravnikar)
ŠD Homec - turnir v ročnem nogometu
V petek 30. oktobra je v gostilni Repanšek na Homcu potekal drugi »tradicionalni« turnir Športnega društva Homec v ročnem nogometu. Na tekmovanje se je tudi tokrat prijavilo 16 tekmovalcev, ki so tekmovali v parih, ki so bili izžrebani pred začetkom turnirja. Za napetost so poskrbeli nekateri novi igralci, ki so med tekmovanjem pokazali vse svoje »mojstrovine«. Svojo pravo moč pa so tudi tokrat pokazali »prekaljeni mački«. Za dobro vzdušje so poskrbeli še navijači, ki so navijali
za svoje favorite. Najboljši igralci so prejeli pokale in praktične nagrade, ki jih je prispeval gostilničar Andrej Repanšek. Zmagovalca Franci Sedlar in Aleksander Jovič sta prejela tudi prehodni kroni, saj sta postala kralja ročnega nogometa. Drugo mesto je po »vročem« finalu pripadlo Andreju Repanšku in Tomažu Severju, tretje mesto pa sta tudi tokrat dosegla Gregor Jeseno-vec in Blaž Burnik. Čestitamo!
Miha Ulčar, Predsednik ŠD Homec
Ll£>
rt
Zmagovalci turnirja v ročnem nogometu (foto: Anja Topolovec)
Naslednja številka glasila
Slamnik izide v petek, 4. decembra 2009. Rok za oddajo je četrtek, 25. november 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah
- v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.uredni-ca@gmail.com.
lepi
•	pedikura
•	francoska manikura in poslikava nohtov
•	podaljševanje nohtov z gelom
DARILNI BONI Tel.: 041 323 686
Cesta borcev 5, Radomlje
www.lepi-nohti.si
e: irena@lepi-nohti.si
Lipov cvet na Triglavu
(nadaljevanje s 1. strani)
Cilj je znan običajno šele ob odhodu, saj nam ga predlaga, glede na vremenske pogoje, naša voditeljica pohodov Janka Jerman. Janka je upokojena učiteljica, izkušena planinka in znana tabornica od mladih let. Vsi občudujemo njeno poznavanje Slovenije in našega hribovja ter njeno sposobnost, da nas zmeraj znova preseneti s svojimi idejami in predlogi za pohode, včasih pa prisluhne tudi našim željam. Pogosto predlagano turo z možem Petrom predhodno tudi sama prehodita. Tako se pod njenim vodstvom počutimo varne in v dobrih rokah, ne glede na zahtevnost poti in vreme.
Pohodniška skupina
V pohodniški skupini, ki danes šteje 49 članov, je večina žensk in le dobra četrtina moških. Redno se pohodov udeležuje okoli 20 do 30 pohodnic in pohodnikov iz Domžal in okoliških krajev (Mengeš, Trzin in Kamnik). Pohod le redkokdaj odpade, saj gre nekaj, včasih samo 4 ali 5 pohodnikov, tudi ob dežju, na krajši sprehod in obvezni čaj s klepetom.
Kje vse hodimo
Najbolj pogosto obiščemo bližnje vrhove: Sv. Primoža, Rašico, Miklavža, Limbarsko goro, Čemšeniško planino, Kisovec, Ambroža, Krvavec, Tošč, Veliko planino, goro Oljko, Križno goro, kamniške vrhove, Rodico, Menino, Blegoš in tudi nekoliko bolj oddaljene, kot so Nanos, Slivnica, Slavnik, Vrem-ščica, Snežnik, Pohorje itd. Ob pohodih, ki so večinoma lažje do srednje zahtevni, smo v teh desetih letih obiskali hribovje in gore od naše Gorenjske do Pohorja, Notranjske, Dolenjske in Primorske.
Pohodniška skupina se redno udeležuje tudi organiziranih pohodov. Vsako leto gremo na Pohod ob žici okupirane Ljubljane, sodelujemo tudi na Šraufovem pohodu, pohodu Od Litije do Čateža, Sromeljski pešpoti, Jurčičevem pohodu, gremo po nagelj na Limbarsko
goro, po Vertovčevi poti ... Torej je z nami pestro in zanimivo.
Visokogorstvo
Enkrat letno gremo tudi v Bohinj, na obisk v tabor Gozdne šole Zveze tabornikov Slovenije, kjer letuje kar nekaj naših veteranov in ob tej priliki smo skupno obiskali okoliške bohinjske hribe: Rodico, Črno prst, Lipanco, Triglavska jezera itd. Nekaj zadnjih let imamo v programu redno tudi eno daljšo večdnevno visokogorsko turo, ki jo vodi dr. Feri Habe. Tako smo bili predlani v kraljestvu kozoroga na Kriških podih in šli na Stenar, lani smo obiskali Komno, Krnsko jezero in se povzpeli na Krn. Letos smo ob naši jubilejni obletnici osvojili Triglav. Skupina 9 planink in 3 planincev, povprečne starosti 67 let, je preko Vodnikove koče in Planike 18. avgusta srečno prišla na Triglav. Najstarejša prvopristopni-ca, Gizela Makelja, je v 70. letu, kar dokazuje, da poleg dobre volje, ki nas redno spremlja na pohodih, dobro skrbimo za našo telesno kondicijo. Naša Janka redno vodi evidenco vseh pohodov in udeležbo ter celo statistiko opravljene višinske razlike in ur hoje. Tako nam zbrani podatki za zadnje leto kažejo, da smo bili na pohodih, rednih in izrednih, kar 61-krat in premagali 33.585 metrov nadmorske višine, v povprečju okoli 551 m na pohod. Udeležencev na vseh pohodih je bilo 1010 ali povprečno 17 na pohod in vsakokrat smo opravili povprečno 5 ur hoje. Torej kar impozantna rekreativna dejavnost, da o prijetnem druženju ne govorimo.
Vse, ki premorete kanček dobre volje in vas srbijo podplati ter bi se nam radi pridružili, pa vabimo vsak ponedeljek, ob 8. uri, če le ne dežuje preveč, pred tovarno Univerzale v Domžalah z našo himno: Hitro pridite med nas, če vas mika, mika špas ... Pa še za vaše zdravje boste naredili nekaj koristnega!
dr. Feri Habe Pohodniška skupina Lipov cvet
Društvo upokojencev Naš dom Dob
Uživali v lepotah naše dežele
Društvo upokojencev Naš dom Dob, ki je s številnimi aktivnostmi tudi v letu 2009 popestrilo življenje starejših občanov v Krajevni skupnosti Dob, je v oktobru svoje člane in članice popeljalo v Lendavo in Lendavske gorice, najbolj oddaljeno, a lepo vinorodno slovensko pokrajino.
Številni člani in članice so se popeljali po avtocesti, tudi novem odseku do Lendave, kjer so se najprej ustavili v Lovskem domu, kjer so začeli spoznavati kulinariko tega območja. Poskusili so namreč bograč. Sledilo je spoznavanje zgodovine zelo zanimivega mesta Lendave, ki se razprostira na skrajnem vzhodu Slovenije blizu slovensko-madžarske in sloven-sko-hrvaške meje. Prebivalci so Slovenci, Madžari in pripadniki drugih narodov. Na podlagi bogate kulturne tradicije se je izoblikovala naravna multikulturna sredina, ki opredeljuje mesto in tudi občino. Tako so od vodiča izvedeli, da ima mesto Lendava več kot 800-letno tradicijo. Nahaja se na križišču več pomembnih poti. Rimljani so to svojo vojaško postojanko na poti Poetovio-Savaria (Ptuj-
Szombathely) imenovali Halicanum. Leta 853 naj bi tu posvetili cerkev, po reki poimenovan kraj Lindva pa se navaja v zapisih iz leta 1192, ko je posest, ki je obsegala skoraj celotno jugovzhodno Prekmurje, kupila rodo-vina Hoholtov. Ti so se sredi 13. stol. preimenovali v Banffije. Spoznali so zelo bogato zgodovino Lendave ter si med drugim ogledali kar malce nenavaden kulturni dom, sinagogo, cerkvi sv. Katarine in sv. Trojice, nato pa se podali na vrh med vinograde, kjer jih je čakal obisk atraktivne Hiše vina Cunk. Ob ogledu lepe vinske kleti so pridelek tudi poizkusili. Naslednja njihova postaja je bila turistična kmetija Novak v Prlekiji - na Ženiku pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ob domačem kosilu, ki je ob igranju domačih muzikantov kar prehitro minilo, in prijetnem druženju so zaključili obisk tega dela Slovenije in se polni novih vtisov odpeljali proti domu. Do konca letošnjega leta jih čaka še kar nekaj prijetnih opravil, nato pa v letu 2010 začnejo znova s številnimi aktivnostmi, ki jih tudi v prihodnjem letu ne bo zmanjkalo.
Vera
VRTCI IN SOLE
stran
22
Spet prišla je k nam jesen
V Vrtcu Urša že drugo leto pripravljamo igralne urice za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, a si vseeno želijo priti v stik z nami. Tako smo v oktobru spoznavali vrtec, nove prijatelje in igrače.
Bili smo že zelo ustvarjalni, s prstnimi barvami smo okrasili buče, ježu smo delali bodice z jesenskim odpadlim listjem. Igrali smo se z eko materiali: odpadlim listjem, bučami, kostanjevimi ježicami, kostanjem, koruzo ... Ogledali smo si predstavo razbita buča, ki je bila v celoti narejena iz jesenskih plodov. Če smo imeli lepo vreme, smo se igrali na igralih, tekli po hribu, hodili po odpadlem jesenskem listju, ki zelo šumi ... Skupaj vedno radi tudi kakšno zapojemo in zaplešemo. Popestrimo si vsak ponedeljek, da komaj čakamo na naslednjega.
Sabina Urbanija
Z nasmehom v jesen
Jesen je potrkala na vrata skoraj neslišno. Namesto ostrega poletnega sonca zdaj sije mehkejša svetloba in v meglenih jutrih travo prekrije obilna rosa ali pa se kot drobni biseri naniza po nitih pajčevine.
Najmlajši iz skupine veveric smo ta čas izkoristili za sprehode, brcanje šelestečega listja ali igranje z njim pri različnih igrah v naravi in drugih dejavnostih, v katerih uporabljamo listje. Ustvarjali smo velikanske kupe listja, občutili mehkobo in njihov zemeljski vonj. Tako smo zaznavali okolje z vsemi čutili, spodbujali naravno otroško radoživost ter njihovo veselje in navdušenost nad vsem, kar jim ponuja narava.
Vzgojiteljica Tanja Cerar, Vrtec Urša, enota Urša
Lučke in Zvončki iz Vrtca Dominik Savio smo obiskali gasilce
Oktober je mesec požarne varnosti, zato smo prejeli prijazno vabilo gasilcev z Vira, da jih lahko obiščemo v njihovem Centru požarne varnosti Domžale.
Ker smo seveda navdušeni nad rdečimi avtomobili z modrimi lučkami, smo se vabilu z veseljem odzvali. V torek, 20. oktobra, smo se po zajtrku kar peš odpravili proti Viru, kjer so nas pričali trije prijazni gasilci. Povabili so nas v svojo garažo z gasilskimi vozili in nam najprej dali navodila, kaj moramo storiti v primeru intervencije, če bodo dobili klic na pomoč. Potem so nam pokazali svojo posebno obleko, čelado in opremo, ki jo potrebujejo pri svojem delu. Ogledali smo si njihove prostore, kjer prejemajo klice na številki 112. Povedali so nam, kdaj jih moramo poklicati in kaj vse moramo ob klicu povedati. Pokazali so nam, kako si v garažo skrajšajo pot po drogu, nato pa smo si skupaj ogledali, s čim so opremljena njihova vozila za reševanje in gašenje požarov. Pokazali so nam tudi, kako svoje vozilo napolnijo z vodo. Najbolj so nas seveda navdušili s prikazom gašenja z vodnim topom. Na koncu pa so nam dali možnost, da tudi sami malo »pošpricamo« s pravo gasilsko cevjo. Odločitev, ko bom velik, bom gasilec, je bila takoj jasna.
Lučke in Zvončki z Jano in Matejo
Jesen v vrtcu Kekec
V jeseni je v vrtcu vedno zanimivo. Letos smo jo povezali z zdravim načinom življenja. Najprej smo spoznali zdravo hrano. Začeli smo s sadjem, ki so ga v tem letnem času polni naši sadovnjaki. Nadaljevali smo z zelenjavo, ki so jo otroci navdušeno prinašali v vrtec. Iz nje smo pripravili najrazličnejše dobrote: zelenjavno juho, pico z zelenjavo, najrazličnejše solate, otroci pa so bili najbolj veseli, če so jo zaužili kar surovo.
Zdravi prehrani smo dodali še gibanje na svežem zraku. Veliko časa smo preživeli na našem velikem igrišču ali pa smo odhajali na sprehod ob Kamniški Bistrici, vse do majhnega gozdička. V njem smo se razgibali, za to pa uporabili sredstva, ki smo jih našli kar tam. Skupaj s prijatelji iz vrtca Mlinček smo izvedli še jesenski kros. Na osvojene medalje smo bili še posebej ponosni.
Spoznali smo, da je jesen tisti letni čas, ko je potrebno pospraviti pridelke, ki nam jih je podarila narava. Po nekaj letih smo ponovno pripravili Kostanjev piknik. Obisk je bil velik. Skupaj s starši smo najprej obrali jabolka, pograbili in pome-tli odpadlo jesensko listje, spoznali smo se tudi z ličkanjem koruze. Po končanem delu smo se posladkali ob pečenem kostanju in toplem čaju.
Ob tem pa se mi utrne tista znana: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna ...« Pri tem ima pomembno vlogo zgled. V Kekcu smo ga skupaj s starši našim malčkom to jesen dali.
Vzgojiteljica Jana Ljubi Vrtec Domžale, enota Kekec
Obisk policije
V	okviru projekta Pasavček se letos veliko pogovarjamo in spoznavamo z varnostjo v prometu. Spoznavamo varne poti okrog vrtca, prometne znake, signalizacijo, poklice, ki nam pri tem pomagajo in nas varujejo. Tako smo se seznanjali tudi s poklicem policista.
V	skupini imamo otroka, katerega starša sta oba v tem poklicu. Prijazno sta se ponudila, da nam pobližje predstavita njuno delo in nas povabila na ogled šolanja službenih psov. Vsi smo bili seveda na idejo navdušeni. Tako smo imeli možnost spoznati delo policije na terenu s službenimi psi. Na njihovi novi^ lokaciji, na Gmajnici v Ljubljani, nas je sprejel Danijel Šimat, ki nam je razkazal vse prostore, ki so namenjeni njihovim kužkom, od ambulante, kopalnice, prostorov kjer bivajo, njihove igralnice. Ja, tudi kužki se radi igrajo, ogledali in preizkusili pa smo tudi vadbeni poligon, kjer jih šolajo.
Po ogledu ambulante in dokumentarnem filmu o šolanju psov nam je vodnik predstavil svojega kužka Arneja. Prikazala sta nam vadbo na poligonu, ker pa nas je začel močiti dež, sta prikaz nadaljevala na pokritem dvorišču. Arne je pokazal, kako lovi lumpe, skrite predmete, skače po dveh tačkah, skoči celo skozi obroč rok. Arne je bil zelo prijazen pes pasme belgijski ovčar, vsi smo ga na koncu lahko tudi pobožali.
Naše dopoldne je bilo res poučno in zanimivo, za kar gre iskrena zahvala vsem policistom na oddelku za šolanje službenih psov, še posebej pa g. Šimatu in g. Janezu, vodniku psa Arneja.
Vzgojiteljica Marjetka Fujan, Vrtec Urša
Oktober v vrtcu Mlinček
V tednu otroka smo praznovali 10-letnico vrtca. Okrasili smo ga z izdelki otrok ter fotografijami, v garderobi pa smo predvajali starejše videoposnetke. Obiskali so nas naši prijatelji iz CUDV Dolfke Boštjančič in nas razveselili z igrico Polžkova hišica.
Z otroki iz vrtca Kekec smo skupaj izvedli jesenski kros. Otroci so za sodelovanje prejeli medaljo. S starši smo se podali na skupni izlet okrog Gradiškega jezera. Pričeli smo z izvajanjem brezplačnih obogatitvenih dejavnosti (hip-hop, Murnčki, V svetu pravljic, Biba pleše in Prijatelj, ne jezi se), ki se jih otroci udeležujejo vsak petek, glede na njihov trenutni interes. V mesecu požarne varnosti so nas obiskali tudi gasilci iz PGD Radomlje ter nas seznanili s poklicem gasilca. V KD Radomlje pa smo si ogledali prvo abonmajsko predstavo Mineštralala. Mesec smo zaključili z jesenskimi izleti; podali smo se na Mengeško kočo in v homški gozd.
Mlinčkovi
Obiskali smo Gasilsko brigado v Ljubljani
Mesec oktober je bil za otroke iz zajčkove in petelinčk-ove skupine Vrtca Urša prav poseben. Naša rdeča nit v tem mesecu so bili gasilci. Odkrivali smo, kdo so gasilci, kakšno je njihovo delo, kakšna prevozna sredstva uporabljajo in še veliko drugih, za nas čisto novih in koristnih informacij.
Da pa je bil mesec res popoln, smo obiskali tudi Gasilsko brigado v Ljubljani, kjer so nam čisto pravi gasilci razkazali njihova prevozna sredstva, uniforme, nam predstavili svoje delo, za konec pa so nas popeljali naokoli s čisto pravim gasilskim vozom, ki so ga uporabljali za gašenje nekoč. Preživeli smo res zelo zanimivo in razgibano dopoldne, za kar se zahvaljujemo gasilcem, ki so nas prijazno sprejeli, in Sreču Dermolu, ki nam je obisk omogočil.
Vzgojiteljici Nuša Roži (zajčki) in Tatjana Grčar (petelinčki)
Jesenovanje 2009
Kot vsako leto, smo se tudi letos taborniki iz Rodu skalnih taborov Domžale, odpravili na jesenovanje. Tokrat smo od 26. do 29. oktobra uživali in raziskovali bližnjo okolico gore Oljka. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno in tako smo lahko izvajali najrazličnejše aktivnosti.
Obiskali smo rojstno hišo Neže Maurer, kjer smo slišali tudi nekaj njenih pravljic. Postavljali smo ognje ter na njih sami spekli hrenovke, pomerili smo se v »lovu na lisico«, v gozdnih kotičkih smo izdelali bunkerje, ves čas smo se igrali igrice, navsezadnje pa nismo pozabili niti na praznovanje noči čarovnic. Naučili smo se čarovniško pesem in ples, obiskal pa nas je tudi čarovnik, ki nam je pokazal nekaj trikov. Nekaj nas je odšlo pogledat tudi bližnjo podzemno cerkev, ki so jo uporabljali preden so nad njo zgradili novejšo. Večino časa smo prebili zunaj, saj nas je čudovito sonce ves čas vabilo ven. Ko pa se je zmračilo in ohladilo, smo ostali v notranjosti planinskega doma, kjer je prijazno osebje skrbno pazilo, da nas ni nikoli zeblo in nismo bili nikoli
lačni. Imeli smo se super, noro, mega, fajn, zato ni razloga da se ne bi drugo leto ponovno zabavali na naslednjem jesenovanju.
Teja Vezenšek
Izlet na Blejsko kočo in Debelo peč
V soboto, 19. septembra 2009, smo se mladi planinci
planinske skupine OŠ Preserje pri Radomljah z Mladinskim odsekom Planinskega društva Domžale odpravili na Blejsko kočo na Lipanski planini in Debelo peč. Zjutraj smo se zbrali v Lukovici, Domžalah in Preserjah. Ko je prispel avtobus, smo se vkrcali in se odpeljali do Pokljuke. Ob izstopu iz avtobusa smo se razdelili v dve skupini, mlajšo in starejšo. Mlajši so se podali na izlet do Blejsko koče na Lipanski planini, starejši pa naprej, do Debele peči. Mlajši so vsega skupaj hodili tri ure in pol, starejši, ki smo osvojili dvatisočak, pa 5 ur.
Ko smo se vzpenjali do planinske koče, smo na poti srečali veliko gobarjev. Ob krajšem počitku pri koči smo izvedeli, da je to šele naš prvi vrh in radovedno spraševali vodnike, kje je Debela peč. Od koče je nismo videli. Zagledali smo jo šele tik pod vrhom, saj se nam je večji del poti skrivala
za ostalimi hribi ali v megli. Na vrhu smo srečali veliko tujcev in opazovali radovedne krokarje. Z veseljem smo si privoščili malico in nahranili še nekaj krokarjev. Sledil je planinski krst za tiste, ki so bili prvič na Debeli peči. Na poti v dolino se je vreme zjasnilo, zato smo si lahko Debelo peč ogledali še s Pokljuke. Izlet je bil vsem zelo všeč.
Lara Bajec in Kristina Marolt
Jesenovanje čete homške mularije
V petek, 23. oktobra 2009, smo se člani homške mularije odpravili na naše prvo jesenovanje na Bledu. Skoraj bi zamudili prvi vlak, ki nas je odpeljal do Ljubljane. Tam smo prestopili in se odpeljali dalje.
Naposled smo prišli do postaje in izstopili. Ker je deževalo, smo pohiteli in odšli na drugo stran jezera, v samostan, kjer smo stanovali. Prišli smo vsi mokri, a veseli, da smo končno na cilju. Sestre so nas velikodušno sprejele in nam zaželele prijetno bivanje. Preoblekli smo se in odšli na večerjo. Ko smo odšli v svoje sobe, smo v hipu zaspali, saj nas je vožnja utrudila. Jutro se je začelo s telovadbo in zajtrkom. Zabavno dopoldne se je zaključilo z odličnim kosilom, popoldne pa z igrami ob jezeru, kremno rezino, pico in zabavnim večerom, ki si ga bomo vsi zapomnili. Tudi bnedeljsko jutro se je začelo enako kot prejšnje. Med pospravljanjem smo peli in se pogovarjali. Ob 14. uri so nas prišli iskat starši in naše jesenovanje se je zaključilo. Verjamem, da je bilo tudi novincem to jesenovanje všeč.
Katja Černelič
TC Breza, Spar in tri žabice iz OŠ Roje
V	soboto, 26. septembra 2009, smo se učenci z OŠ Roje udeležili »rojstnodnevne« zabave trgovskega podjetja Spar in TC Breza.
Že nekaj let nas Spar razveseljuje in nam vsakič podari didaktično ali telovadno orodje za naše učence. Letos smo dobili blazine, ki bodo zelo koristne za pouk telesne vzgoje. Že v četrtek, 24. septembra 2009, nas je v šoli obiskal Sparky, prinesel darilo ter zabaval in razveselil naše učence.
V	zahvalo za lepo donacijo za našo šolo s strani trgovskega podjetja Spar smo nastopili s točko tri žabice. V njej so nastopali otroci iz prilagojenega in posebnega programa. S tem smo pokazali tudi na sprejemanje drugačnosti in medsebojno spoštovanje, za kar si naša šola že vsa leta močno prizadeva.
Ob tej priložnosti bi radi izrekli iskreno zahvalo predstavnikom Spara in gospodu Prelovšku za vso pozornost, ki nam jo izkazujete že toliko časa.
Marta in Ida, učiteljici OŠ Roje
Pozdrav jeseni na Osnovni šoli Roje
Pa je spet tu. Vsako leto ista, a vendar nekoliko drugačna. Letos še posebej. Sprva še čisto v poletni obleki, potem pa ... kar na hitro nas je gospa jesen
presenetila z nizkimi temperaturami in ledom na avtomobilskih šipah .
S svojimi darovi je bila letos še posebej radodarna. Natrosila nam je mnogo kostanja, buče so bogato obrodile, drevesa so si nadela svoja škrlatna oblačila ... Vse to se je odrazilo tudi na letošnji prireditvi Pozdrav jeseni, ki je na OŠ Roje postala že kar tradicionalna. Že ves teden pred prireditvijo so učenci, pa tudi drugi delavci šole, prinašali jesenske plodove, zlasti kostanj in buče najrazličnejših velikosti in oblik. Celo buča velikanka je bila med njimi. Mnogo materialov za jesensko ustvarjanje so učenci nabrali tudi na učnih sprehodih. Sama prireditev se je odvijala v ponedeljek, 19. oktobra 2009. Najprej so učenci v številnih delavnicah izdelovali različne izdelke iz buč in drugih jesenskih plodov in materialov. Oblikovali so strahove, skulpture in mnoge druge zanimive izdelke. Naredili so celo bučni grad in formulo, ki se je ne bi sramoval niti sam Ferrari. Izdelali so še lične steklene jesenske lučke, pa mala strašila iz ličkanja, iz sena pa veliko strašilo, ki pa na srečo ni prav nič strašno, ampak prav prijazno pogleduje naokrog. Z lepljenjem semen in drugih naravnih materialov na papir, karton in lubje so izdelali številne zanimive risbice in druge dekoracije.
Ker je mesec oktober mesec požarne varnosti, je po zasluženi malici sledil prikaz gašenja z gasilnimi aparati -pod vodstvom našega prizadevnega gasilca Tomaža. Tudi učitelji in učenci smo pri tem aktivno sodelovali. Učenci so si z veseljem ogledali še notranjo opremo gasilskega vozila in si kar malo zatiskali ušesa ob predirljivem zavijanju sirene. Če bi šlo zares, se ni bati, da bi šola pogorela, saj imamo mnogo gasilskega podmladka. Po končani predstavitvi nas je na šolskem igrišču že čakal slastno dišeči pečeni kostanj, ki sta ga ob pomoči naših pridnih učencev spekla g. Matija in Tomo. Učenci 6. razreda pa so nam postregli z okusno bučno juho, ki nas je kar malce pogrela.
Izdelki, ki smo jih naredili v delavnicah, v teh dneh krasijo našo jedilnico in ob prižiganju svečk v bučah ustvarjajo prav čarobno vzdušje.
Marinka Bregar, OŠ Roje
Poročilo o naravoslovnem dnevu Ogled čebelnjaka in sadovnjaka
V sredo, 7.10. smo imeli učenci OŠ Roje in otroci iz OVI 1. naravoslovni dan. Ob 8.00 smo se zbrali pred šolo in čakali na avtobusa, ki naj bi po dogovoru prišla ob 8.10. (Kambus). Žal smo čakali dlje časa kot je bilo predvideno, kar je vplivalo na celotni potek dejavnosti na naravoslovnem dnevu, saj smo bili kasneje dogovorjeni z različnimi vodiči. Otroke na vozičkih je peljal šolski kombi.
Ko sta avtobusa prispela, smo se odpravili v Brdo pri Luko-vici, kjer nas je v Čebelarski zvezi že čakala ga. Nataša Li-lek. V večji sobi smo z zanimanjem poslušali o zanimivostih čebel. Manjši in večji otroci, ki imajo v domačem okolju izkušnje s čebelami in čebelnjakom so nas učitelje presenetili s svojim sodelovanjem in znanjem. Potem smo se razdelili v dve skupini. Obe skupini sta si ogledali razstavni čebelnjak, razstavo medu, medenih izdelkov in poslušali razlago gospoda, ki nam je pripovedoval o medu in delu v čebelnjaku. Potem se je ena skupina ustavila na degustaciji medu, v drugi skupini pa so izdelali svečke iz pravega čebeljega voska. Za otroke je bilo to pravo doživetje.
Po ogledu čebelnjaka smo odšli do Kersnikovega gradu, kjer so nas čakali učenci turističnega krožka OŠ Brdo. Z izjemnim smislom za turistično vodenje in samozavestjo so pripovedovali o gradu, o zgodovinskih zanimivostih v času Janka Kersnika, predstavili grajski ples in rokovnjače ter nas po kostanjevem drevoredu odpeljali do bajeija. Z darilom (sliko) smo se jim zahvalili za izčrpno vodenje in prijaznost ter se odpravili do bližnjega sadovnjaka. Tam smo malicali, lastnik sadovnjaka nam je ponudil tudi tam pridelana jabolka, ki so bila zelo okusna. Po malici nam je na kratko predstavil delo v njihovem sadovnjaku, potem pa smo se sami odpravili med vrstami dišečih jabolk do konca sadovnjaka.
Obeležitev dneva reformacije
Na naši šoli smo tudi v letošnjem šolskem letu načrtovali obeležitev dneva reformacije. Učenci OŠPP in OVI so v dveh tednih pred praznikom v okviru pouka obravnavali pomen dneva reformacije za Slovence, kjer se spominjamo predvsem Primoža Trubarja in njegove prve slovenske knjige. Učenci so teme obravnavali glede na učni program v posameznih razredih in oddelkih ter sposobnosti otrok. Vsak razred je dobil določeno temo, ki so jo obravnavali. Izdelati so morali plakat, ki je bil en list v veliki skupni knjigi. Poleg tega so lahko izdelali tudi druge izdelke: ilustracije, nakit, spekli so kruh, izdelali glineno abecedo ...
Učitelji in učenci so se resno lotili naloge in tako smo skupno obdelali teme: Trubarjev življenjepis in nastanek prve slovenske knjige, pečati, pisava, Trubarjeva vrtnica, učenje abecede, oblačila, poklici, glasba, hrana in nakit v Trubarjevem času. Obdelali so tudi knjigo Mojiceje Podgoršek O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal, kjer je v zgodbi zapisano Trubarjevo življenje. Knjiga je velika skoraj en meter, listi so ožgani, tako da dajo pravi pridih preteklosti, platnice pa so usnjene. Knjiga je bila razstavljena v šoli že od 22. oktobra 2009 dalje, saj so na dan praznika jesenske počitnice. Poleg knjige je stal tudi Plakat Primoža Trubarja, kjer so se učenci lahko postavili in poleg njega fotografirali. Razstavili smo tudi glineno abecedo in kruh.
Učitelji in učenci so si razstavo ogledali, prebrali knjigo in se fotografirali. S tem smo obeležili dan reformacije, učenci so na drugačen način izvedeli mnogo novega, predvsem pa smo v učencih navdihnili slovensko narodno zavest.
Anka Kunaver Dermastija, Vodja dejavnosti
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrajenci nagradne križanke številka 12 v glasilu Slamnik so; Simon Banko iz Domžal, ki prejme brezplačni vikend najem vozila Honda Civic,
Jani Dežman iz Bleda, ki prejme plastično ročko 4l olja Castrol TXT, Slavka Peterka iz Domžal, ki prejme plastično ročko 4l olja Castrol GRX in
Anton Pavlin iz Ljubljane, ki prejme preventivni pregled vozila z meritvami.
Srečnim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovil Kulturni dom Domžale in sicer bodo trije srečneži prejeli po dve vstopnici za ogled katerekoli prireditve v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v sezoni 2009/2010.
Pravilne rešitve pričakujemo do 25. novembra 2009. Do takrat lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	
13	Franca Bernika, p. p. 2,
	1230 Domžale.
Vrtec Urša, enota
s/
Čebelica
V	zadnjem tednu meseca oktobra smo v vrtcu pripravili razstavo buč. Otroci so skupaj s starši doma izdelali iz buč različne »strahce«, ki so cel teden krasili našo garderobo. V četrtek in petek smo v njih prižgali tudi svečke, da je bilo vzdušje v garderobi še bolj čarobno.
V	petek smo dopoldan pripravili ples ob duhcih. Otroci iz skupine pete-linčki pa smo izdelali tudi vsak svoj čarovniški klobuk in s tem naredili ples še bolj čarovniški.
Tatjana
• pisma V bralcev
Objav Ijumu prisptv 1« mvtotjev,
kik'nli idetll itcLii je pu/uunJ. urednik u in ho Tijihitvi prispevki kruj^! ud .itXHi /njitm h [wmlcdki.
Hkrjti nbictCamö hra!«. da sialiiifl zapisana v l'isroih hnilüpr. niso staliüa ureditisr j.
Gospa Sveta - svetišče materine in narodove besede
Kleno in ponosno pod oboki cerkve Gospe Svete so odmevale te besede duhovnika v njegovi pridigi v soboto, 3. oktobra 2009, kjer je ob 9. uri potekala sveta maša. Zagotovo so se besede vtisnile v srce in zavest mnogih prisotnih. Kar za dva avtobusa nas je bilo, tistih, ki smo v že rahlo odhajajoči, a še nekam dremotni, jutranji zori, na to soboto krenili na prečudovito potovanje, na Avstrijsko Koroško, tja med naše zamejce, sestre in brate po krvi, pa tudi po vztrajnosti in razumevanja sočloveka. To dvoje se mi je kasneje v neposrednih srečanjih še kako potrdilo. Zame še posebej, saj sem po 48-letih (takrat sem bil prvič) znova podoživljal spomine tedaj študijskega popotovanja po tem delu Korotana. In predvsem, to dejstvo je bilo privlačnost, da sem se udeležil tega romanja, kakor je bilo to potovanje poimenovano in organizirano v okviru Župnije Jarše. Namreč pot do Gospe Svete, saj sem bližnje predele mnogokrat prekrižaril. Eno je zagotovo: vse od prvega postanka pri Gospe Sveti tja do naslednjih (omenjam le najpomembnejše), Globasnica, Tinje, gora Svete Eme (Heme), skozi manjše kraje (Dobrla vas, mimo Celovca, Klopinjskega jezera, Borovlje) po domačem Gosposvetskem polju, je oko imelo kaj videti in uho kaj slišati. K tem doživetjem je po svoje prispevala s soncem obsijana sobota, polna preli-
vajočih se jesenskih barv in plodnosti jeseni. K razpoloženju so seveda dodali tudi organizator in vodje avtobusnih skupin. Preveliko spoznanj in trenutkov, da bi jih bilo mogoče samo okvirno predstaviti v karseda krajšem sestavku. Nekaj utrinkov pa ne more v pozabo.
Potovanje po Gosposvetskem polju -zgodovinska preteklost kar živo vre iz globočin in tako se zaveš, kako so se predniki Karantanci strnili v bran svojega Korotana (Karantanije) in enako počno naši zamejci. Žal Knežjega kamna, kjer so se do vključno leta 1414 ustoličevali deželne kneze v slovenskem jeziku ni več, stal je 100 metrov blizu Krnskega gradu. Haiderstvo ga je s prisilo umestilo v Deželni muzej, misleč, da bo s tem pomanjšalo prisotnost slovenske preteklosti in še bolj sedanjosti.
V Gospe Sveti sem doživel svojevrstno veselje, ki ga zagotovo ne bom nikoli pozabil. Po skupnem programu sem odhitel po svoje, napisal nekaj razglednic, izvedel, da pošta in banke o sobotah ne poslujejo in se podal med ljudi. Zadržal sem se tudi v gostišču Planika - Edelweiss v lasti Slovenke. Poklepetal tako z rojaki kot Avstrijci. Vzdušje je bilo prav domače, sledilo je celo fotografiranje, prejel pa sem v spomin tudi dve umetniško okrašeni steklenici (polni seveda, da ne bo pomote), lastnika vinograda Telčer in ko bi me ne priganjal čas, kaj vem, še bi bilo. Tako sem v zadnjem prihitel na avtobus in seveda z naslovom novih znancem. Pot nas je pripeljala v Glo-basnico, močno dvojezično naselje in področje. Kosilo in oddih v znameniti slovenski gostilni sta pregnala našo rahlo utrujenost. Spet sem pohitel naokrog in se tako seznanil, da ima rečica, ki teče skozi kraj, kar pet imen (narečna).
Že nas je vabila nova znamenitost -hrib in svetišče sv. Eme, zavetnice ubogih. Zanjo se ve, da je bila plemenitega rodu, da ima svoje korenine tudi v Krškem na Dolenjskem in da še dandanes vodi od tam romarska pot na ta njen hrib. Pred njeno cerkvijo je skalna votlina, kjer izvira voda, čudodelna za vid. Vsakoletno
%ws Ka
MM
žegnanje je pravi ljudski praznik za vso dolino Podjune. Sonce je že rahlo ugaševalo svoj žar, ko nas je pričakalo znamenito TINJE. Prebogato s svojim dvojezičnim delovanjem v domu prosve-te »Sodalitas«. Na tisoče in tisoče obiskovalcev letno, od vsepovsod, pa dvojezičnih prireditev čez petsto. Kot zanimivost, tu hranijo izvirno Dalmatinovo Biblijo in blizu je preživel svoja mlada leta Joško Tischler, predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev in tudi ustanovni ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu. In, v sprejemni avli ob likovnih upodobitvah nam sogovornik doma citira znamenite verze pesnika Janeza Menarta . . . zdaj sem tam daleč, daleč , a vendar blizu tako blizu« . . . Sogovornik spregovori o materinem slovenskem jeziku, o njegovi neusahljivi vrednoti, o še premajhnem odnosu do njegove kulture in poudari: »Ta naš, tako lep in blagoglasen jezik, nam je branik, nam je vir obstoja!« Ob tem pa sem pomislil na vas Sele ob pobočju planine Košute, vidno s hriba Svete Eme, vas z močno dejavnostjo slovenskih društev. Pa tudi sem pomislil na spominski plošči na pročelju stare cerkve v spomin na trinajst slovenskih žrtev iz Sel in Obirskega, obsojene aprila 1943 v Celovcu na smrt in aprila 1943 obglavljene na Dunaju. Tudi tako se ohranja slovenstvo. Ob slovesu iz Tinj nas je že pozdravljal kar krepko prihajajoči večer. A naša živahnost ni zamirala. Pogovor kot razigrano žuborenje potokov, ki se stekajo v skupno rečico. Kar nekaj pa nas je bilo, ki smo zagotovo v prebliskih premišljevali o duhovnih dragocenostih današnjega potovanja in ki so obogatila nas in naša spoznanja. Med poslavljanjem po prihodu, stiskih rok, in obljubljajočih besedah na novih srečanjih, sem se na nekaj tistih deset metrov do bivališča ozrl in v mislih poletel čez Kravanje na Gosposvetsko polje, v Gospo Sveto, na Korotan, kjer domuje naša nam draga materina narodova BESEDA. Te ljubimo, spoštujemo dovolj in zares.
Leon Senger
Predlog za začasno rešitev prehoda
Gregorčičeva ulica in Industrijska ulica (nadaljevanje iz pretekle objave)
Iz priložene fotografije je vidno stanje prehoda v nočnem času.Če se tovornjak ustavi pred drugim STOP znakom, je lahko lahka tarča vlaka, s tem, da v primeru okvare vozilo ne more ne naprej ne nazaj. Če pa bo šlo za osebno vozilo, bo tu pravi masaker.
Mnenje Inšpekcije za železnice je, da je najboljša rešitev izven nivojska izvedba, kar je nedvomno res in pravilno. Vendar pa je do take izvedbe še zelo daleč. Prehod ima
zelo nizek PLDP, pa še ta je vezan na lokalni promet in delovne konice. Ravno to pa je past. Stanje je primerljivo s prehodom v Depali vasi, kjer so sedaj postavljene zapornice. Taka izvedba je precej draga, zato se predlaga naslednja začasna rešitev, ki je vsekakor boljša kot nič. To je osvetlitev - v neposredni bližini je cestna in ulična razsvetljava, ki jo je možno uporabiti za osvetlitev prehoda. Izvedba svetlobne signalizacije po vzoru na predloženi fotografiji z uporabo svetlobne alfanumerične signalizacije.
Zdenko Podreka, inž. el.
9DPC..HILNI Ai.1 iPkE
MINJEVALai PKEPL« ttJLlVLC VUA5»I
K ZAKOOSItElfll	V SDllH.'H :Tartr
■Htmui
riiMUi
FJL D2BF
ULOlAU
SI
NiATEU
JBKAJ
nt',* PEVKA
IE«ALKA l^llltC
D:k« H3WITZK1
IUHifK U VI NJEkECA KLEK'
KEHU&KI ELEMENT
VHHDVKI 5WH]K V CJjKE" MROtCE-SIH PWZEKUU
SKfUA LHk'. CRikE
ABECEDE .L MEHTi
twikiw DAiAVF.
tEt*HA
■UKDIUe
i|W(H L,« LDH lili
K3CD. ID ZANiTVi HOBEJIKS L-L HAkh A
tum
IB5K3. JLUCLEjkl fESHIH IN OEAMAT1*,
■maufl-
"SS" «g«
/UUTVIIPU HUMI TELI
■UTtltl l*IK0L*«l
ImltBtihti HfJiOAfcJI .^iurujE BMIMJ*
BDUthl	H(f»rt(
iu; ti JU-Ul
PLAVALEC TNMPt
Mnucc

ABI JAMAjtfE EUUBf
UM HE* DSUVLEV DBCAJIKT lir» J** iKlU'Akl KEMIEP' LlABBj
K3BHIH
PI»
ff "tun
ZVOČNI
«a* m
«1EPUH
in Htm
AMEBJiJIA IGRALKA [DIAHEI
inn* m. ura
ZVE1NA BafAVP HA Jli&U AM
VOLU* IT
ALPAKIHL BLAUE
uuctlSRi i il nr.rc
pumama:* DCM RUjiEB PtrKJhfAH JtWSTVB (BIVJA HDBBA,
KTEFHUWV VKENBI
NACDULB VaflTfU um.
TtKAtlOl IMFTAKIriA
VZDEVEK M..-J1
K>Ul ^ALAhDER
SHDFUSIll cltavEHi 21DB,
ttum
STBIfAllill PIIATF-U1CA MIKK
KDlLtC IflAuCF: MJHVUUd ZA OfU
TBMOvar.
etbuSCa-
hDif
VKTJ( ADBTL
kTKBAMA	llUt GLILEBÜLA III
■Izd-	itEiiiAMi numc.
iiusni	&LAVNA SE5TAYIBA jrtknlCA MÜTI
PRAinjif-
as Min-L
SPAtENE CA VTOLU
pailLj
4BVB
|C«JE
PISJIlCi IfUV'A (TAl itUiLMU WBNELL»
ZX1CA h<: iAhii
tBBEIT
fimUSUA fillKJA
MBSTI
BfMltNA HirTBK
ENSTUU- ai^L P»«
MEHI ALKA IMUZH' SHlALBA IvAhCUl
JlHtUl FIINCI" 5TAB9-kitajshi juwrtw
FUO- KHALI JOruF
PÜMÜC: DERM'Zmenihi liir.ilfL [Bhucp>, ETRLJRlJA-dvmaviia ElmitJiiov. JME-njiiv. LfJÜI KATiinSicirnna znajrenjE, KOLOHEL'PDlkDvmk. P A K TiTAbarOici.i insrrum^nliliu ihljdbi, STEAPJNnKpr jlnehoin in sleaFiijk« kifline, WAM['HBPilij;kA hBzanftva
GOSPODARSTVO
stran
24
Helios Domžale nas je povabil
Dan odprtih vrat
(nadaljevanje s 1. strani)
Kar nekaj nas je bilo, ki smo se odločili, da jih v soboto, 17. oktobra 2009, obiščemo. Dobro organizirani so nas s številnimi strokovnjaki pričakali na dvorišču, kjer smo najprej prisluhnili Sonji Špoljarič, ki nas je na kratko seznanila z zgodovino Heliosa, še posebej pa z zgodovino Heliosa, tovarne barv, lakov in umetnih smol. Predstavila je proizvodnji in prodajni program ter opozorila tudi na posledice globalne finančne in gospodarske krize, ki tudi Heliosu povzroča težave. Posebej se je zaustavila pri Heliosovi skrbi za okolje, ki je na zelo visoki ravni, ter skrbi za zdravje in varnost zaposlenih, kjer so zavezani OHSAS-u 18001. Predstavila je tudi Heliosove projekte - skrb za ohranjanje slovenskih voda, v okviru katerega so bili obnovljeni nekateri vodnjaki tudi na našem območju, sodelovanje Helio-sa in Olimpijskega komiteja pri zagotavljanju barv za obnove športnih objektov, pa tudi na drugo pomoč Heliosa posameznim društvom ni pozabila. Izvedeli smo tudi, da je Helios prejel certifikat Družini prijazno podjetje.
Nato smo si pod strokovnim vodstvom vodij skupin posamezne obrate ogledali ter se o navedbah, ki smo jih slišali, sami lahko prepričali. Najprej so nam z nekaj podatki ilustrirali delo v obratu umetnih smol, od koder nas je pot vodila v
obrat pigmentiranih premazov. Ti premazi so se pred izgradnjo novega obrata izdelovali v Starem mlinu in tovarni v Domžalah. Izvedeli smo, da je obrat organizacijsko razdeljen na tri oddelke: mešalnico, izdelo-valnico ter polnilnico, ter si vse tri oddelke tudi podrobno ogledali in tako spoznali nekatere proizvode široke potrošnje (tesarol, Bori, Ideal) ter industrijskih barv (avtolaki), pa tudi cestne barve. Sledil je obisk obrata gradbenih premazov. Zelo zanimiv je bil tudi ogled obrata lesnih in vodnih premazov, kjer smo bili, podobno kot v prejšnjih obratih, podrobno seznanjeni z njihovo skrbjo za okolje ter skrbjo za varnost zaposlenih. Za nekatere obiskovalce je bil najzanimivejši del ogled sektorja Logistike, kjer smo se praktično lahko prepričali, kako poteka dela
v posameznem skladišču: izdelkov, surovin in embalaže ter posebej transportu. Pred koncem obiska pa so nas seznanili še z rekuperativno termično obdelavo plinskih emisij - RTO naprava. Te niso postavili le zaradi evropske zakonodaje, temveč zaradi želje zaposlenih v Heliosu po zmanjšanju oz. popolni eliminaciji plinskih emisij v zrak. Polni novih znanj o Heliosu smo se skupaj napotili pred Center požarne varnosti, kjer smo se lahko prepričali o njihovi sodobni opremi, hkrati pa so nam Heliosovci ponudili priložnost, da se rekreiramo in v sodelovanju z znanima košarkarjema Domnom Žerakom in Žigo Zagorcem preverimo svoje športno znanje. Posebej so poskrbeli za otroke, ki so ustvarjali z njihovimi barvami, o uporabnosti njihovih proizvodov smo se lahko poučili v promocijskem kotičku, pozabili pa niso niti na sladke dobrote, dober čaj in sadje, ki so pripomogli k prijetnejšemu druženju.
Vera Vojska
OPTIKA BRICITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
•	pregled oči
*	pesira libira okvirjev
■ najnovejša ge leracija VARfLUX PHYSIO stekel.
•	stekla ANTI-FATfQUE osvežitev za vaše oči
*	sončna očala
Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 13. ure. Bukovceva 30, Vir pri Domžalah, 0V7211-890
m NVO stičišče
Srca Slovenj i i\
Računovodska podpora za nevladne organizacije
Društva, zasebni zavodi, ustanove, torej vse nevladne organizacije, so pravne osebe, ki morajo vsako leto poskrbeti za oddajo letnih poročil na DURS in AJPES, torej za urejeno računovodsko evidenco. Ker si v večini društev težko privoščijo drage računovodske servise, se predvsem manjša društva v večini primerov zanesejo na znanje in zmožnosti svojih članov.
Stičišče nevladnim organizacijam v okviru projekta, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, nudi brezplačna usposabljanja in svetovanja s področja računovodstva, z namenom krepitve nevladnega sektorja in večje usposobljenosti nevladnih organizacij.
Preko stičišča lahko začnete uporabljati spletni računovod-
ski program miniMAX, ki za nevladne organizacije omogoča enostavno in poceni uporabo programa. Za vključitev v program potrebujete digitalno potrdilo in nekoga, ki se bo usposobil in bil zadolžen za njegovo uporabo. Do programa lahko dostopate kjerkoli preko interneta. Z njim vam je olajšan pregled poslovanja, saj lahko sproti vnašate in pregledujete vse dokumente. Uporaba spletnega programa vam bo olajšala tudi vse potrebne oddaje letnih poročil. V sistem e-davki in ajpes se namreč dostopa kar preko računovodskega programa, zato niso potrebni novi vnosi v te portale. Za vse dodatne informacije nas kontaktirajte na info@srce-me-povezuje.si ali po telefonu 040/786-939.
Računovodska podpora za NVO
S pomočjo spletne strani do večje prepoznavnosti NVO
Za večjo prepoznavnost in promocijo nevladnih organizacij so številna društva že izkoristila možnost postavitve brezplačne spletne strani, ki smo jih izdelali v okviru projekta Srce me povezuje, in se tako lansirala na svetovni splet.
Konec septembra je potekalo prvo izobraževanje za administratorje spletnih strani, na katerem so se predstavniki društev
Izobraževanje za administratorje spletnih strani
naučili, kako spletno stran ažurirati, dodajati nove vsebine, slike, ustvarjati povezave in kreirati fotogalerijo. Peter Benko iz podjetja Peternet, ki je spletne strani razvil, je udeležencem predstavil tudi pomen vpisov spletne strani v imenike in iskalnike ter pravilno izbiro ključnih besed, s katero dosežemo višje uvrstitve v iskalnikih. Udeleženci so bili navdušeni nad enostavnostjo posodabljanja in nam predstavili prve odzive obiskovalcev njihovih strani. Preko analize že izdelanih spletnih strani so se društva spoznala med seboj in navezala stike za nadaljnje sodelovanje. Izobraževanje in izdelava spletnih strani so za nevladne organizacije iz Osrednjeslovenske regije brezplačne in so sofinancirane s strani Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ki se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.
Več informacij na info@srce-me-povezuje.si.
Modna revija Boutiqua Resnik
Iskrene čestitke ob 30. rojstnem dnevu
»Smo malo družinsko podjetje, ki se že tri desetletja trudi, da bi bile vse naše stranke, tudi tiste najbolj zahtevne, zadovoljne z našo ponudbo in storitvami,« so nam na modni reviji povedali Resnikovi, ki so prireditev namenili praznovanju 30. rojstnega dneva Boutiqua Resnik.
Veliko znanim Slovencem, glasbenim skupinam, pa tudi maturantom in maturantkam ter vsem, ki so radi lepo in elegantno oblečeni, so pomagali pri Resnikovih, da so se v njihovih oblačilih lepo počutili. O tem bi vam lahko pripovedovali domžalski godbeniki, Oto Pestner, Rado Mulej, vremenarka Reza, Miša Molk, Vili Resnik, ki je v njihovi kreaciji nastopil na Evroviziji,
njihove večerne obleke so nosile kandidatke za miss Slovenije, tudi naša smučarska tekačica Petra Majdič se v njihovih očarljivih večernih kreacijah počuti odlično.
Modne revije v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale so se udeležili številni njihovi znanci in dobri prijatelji, opazili pa smo tudi vrsto znanih Slovencev in Slovenk, ki sodelujejo z njihovim boutiqom. Modna revija je v treh izhodih pokazala njihove čudovite izdelke. Tako smo v prvem izhodu občudovali kostime, v drugem so nam manekenke pokazale oblačila za različne priložnosti, največ občudovanja pa so bile deležne očarljive večerne obleke, ki bodo zanesljivo našle pot med dekleta in žene, ki so rade lepo oblečene. Obla-
čila so bila lepa, moderna, v koraku s časom, saj se Resnikovi, kjer je glavni ženski del mama Marija in hčeri Marija in Bernarda, posvečajo vsakomur posebej, njihov cilj je še pri tako drobnih detajlih osebno zadovoljna stranka, ki se rada vrača k njim. Med številnimi obiskovalci, mnogi med njimi nosijo oblačila blagovne znamke Resnik, smo slišali veliko pohval, saj zna gospa Marija Resnik prisluhniti vsakomur in s svojimi idejami, predvsem pa naravnimi materiali in prijaznostjo, obleči vsakogar, tudi vse tiste, ki kdaj pa kdaj obiščejo njihov Boutique Resnik v Domžalah, na
Ljubljanski cesti 91. Z najbolj znano svojo skladbo 30 let in drugimi najpopularnejšimi je Resniko-vim voščil Oto Pestner, ob katerem je nastopil tudi vse bolj popularni Samuel Lucas, uspešni podjetnici in njenemu družinskemu podjetju, ki podobno kot drugi promovira ime Občine Domžale, pa je čestital tudi župan Toni Dragar in zaželel Resnikovim vse dobro pri njihovem delu tudi v prihodnje.
Vera
Ambient hotel Domžale v Mesecu oblikovanja 2009
Vsak dan več tematskih sob
Julija 2008 je na Aškerčevi 6 a v Domžalah — na mestu, kjer se je včasih nahajala usnjarna, začel z delom tematski hotel s 67 sobami, 3 apartmaji, restavracijo zaprtega tipa, kavarno s teraso, konferenčno dvorano, masažnim salonom, ob hotelu se nahaja še prostor za piknik ter igrišče za odbojko na mivki.
Krovna tema hotelskih sob so naravne in kulturne znamenitosti Slovenije. Posamezna turistična znamenitost je v sobi predstavljena s pomočjo fotografij ter drugih predmetov iz realnega okolja, s katerimi se stilsko ujema tudi notranja oprema sobe. Na ta način dobi soba »karakter«, ki ga dopolnita opis ter tiskovine znamenitosti. Hotel tako svojim gostom ne ponuja zgolj namestitve, ampak tudi pravo tematsko doživetje. Od tod tudi slogan hotela »Podvojite doživetje Slovenije«. Vsaka soba zase je čudovito doživetje, ki v obiskovalcu vzbudi željo, da si posamezne zanimivosti in znamenitosti, s katerimi se srečuje v hotelu, tudi obišče. Naštejmo le nekaj tematskih sob: soba Dovžanove soteske, čebelarjeva soba, čevljarjeva soba, soba idrijske čipke, soba divje babe, soba slamnikov, soba Velike planine, lončarjeva soba, soba kamniške Veronike, soba lipicancev, soba soli-narstva, soba bloškega smučarja, soba slovenske penine, soba kralja Matjaža, soba Metliške črnine, soba belokranjskih pisanic, soba Primoža Trubarja, soba štorkelj, soba vinske trte, soba skladateljev Ipavcev, soba Benečanke ter soba Zelencev. Med prvimi sobami je tudi soba, ki se spogleduje s slamnikarstvom in Občino Domžale ter njeno zgodovino.
Mesec oblikovanja 2009 je dogodek, ki vzpostavlja prenos znanj med branžami, med bolj in manj razvitimi ekonomijami, poudarja strateške, ekonomske in kulturne prednosti oblikovanja. »Za udeležbo na tem dogodku smo se odločili zato, ker je to odlična priložnost za predstavitev našega dela in samega hotela,« je še povedal direktor Sandi Komlanc
ob predstavitvi tematskih sob 22. oktobra 2009 v Ambient
hotelu. Dogodek, poln glasbe, znanih gostov, filmskega prikaza Zgodbe o vitici in prijetnega druženja so poimenovali Zgodba o vitici.
Vitica kot element je namreč rdeča nit podobe hotela. Najdemo jo v celostni grafični podobi ter v notranji opremi. S svojimi mehkimi linijami povezuje različne tematike sob. Izhodiščna barva vitice je opečnata, saj je opeka osnovni gradbeni material in simbolizira nekaj novonastalega. Rjava barva nosi pridih tradicije. Skupaj ti dve barvi tvorita kombinacijo novega in starega, kar Ambient hotel v osnovi je. To pa ni bil edini kulturni dogodek, v Ambient hotelu so namreč pred kratkim razstavljali člani Likovnega društva Senožeti, ki ga vodi akademski slikar Janez Zalaznik.
Vera
Soba idrijske čipke
Domžale - Tudi kmetje so lahko podjetniki
Domžale smo občina s sorazmerno velikim deležem kmetij. Nekatere izmed njih so se v tržnem gospodarstvu dobro znašle, druge še vedno iščejo svojo pravo pot. Obstoječa gospodarska kriza bo prav gotovo povzročila še dodatno breme za preživetje kmetij. Danes že lahko predvidimo, da bo pustila negativne posledice, saj brezposelnost narašča, to pa pomeni, da bodo ljudje varčevali na vseh področjih. In morda bodo ravno kmetijski pridelki in storitve kmetij med njimi.
Kmetije pridobivajo iz naslova osnovne kmetijske dejavnosti vedno manjši vir prihodkov. Ena izmed možnosti, da si kmetije pokrijejo del izpada prihodkov, je razvoj dopolnilne dejavnosti. To pomeni, da si s takšno dejavnostjo kmetije pomagajo zagotoviti dodaten vir zaslužka. Kot najpogosteje že uporabljene možnosti za dopolnilno dejavnost kmetije so kmečki turizem, čebelarstvo, pletarstvo in podobno. Obstaja pa še mnogo drugih vrst dejavnosti, ki bi jih kmetije lahko razvile kot svojo dopolnilno dejavnost. Posebno mesto imajo različne prireditve, kot so razni kmečki dogodki in opravila, ki so vezni člen med mestnimi prebival-
ci in kmetijami. Katera vrsta dopolnilne dejavnosti bi bila za posamezno kmetijo najbolj ustrezna, bi morali kmetje ugotoviti sami. Pri tem bi jim bile lahko v pomoč podobne kmetije, ki na ta način že delujejo.
Podjetništvo na podeželju vedno bolj pridobiva na pomenu, saj omogoča širjenje kmetijstva ter pridobivanje prihodkov tako znotraj kot izven same kmetijske dejavnosti. Kmetije se bodo morale znati prilagoditi spremembam trga in nastalim razmeram, če bodo hotele preživeti. Zato bodo morale spremljati razmere na trgu in se jim v čim krajšem možnem času tudi prilagoditi.
Nekatere kmetije se z določenimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarjajo že sedaj, dostikrat še vedno samo za lastne potrebe ali potrebe sorodnikov. Veliko kmetij ima za razvoj dopolnilne dejavnosti potrebno znanje, naravne pogoje ter seveda prepotrebne kupce. Tudi izkušenj iz tega področja jim ne manjka. Velika prednost kmetij je v tem, da prostore, stroje, opremo, znanje in izkušnje za dopolnilno dejavnost že imajo. Poiskati bi bilo potrebno le še potencialne kupce. Pri iskanju kupcev bi jim na pomoč lahko priskočile ustrezne organizacije, tako na lokalni
kot državni ravni, ki podpirajo razvoj podjetništva na podeželju. Po nekaterih izdelkih in storitvah iz dosedanjih dopolnilnih dejavnostih je zanimanja veliko, odgovora s strani kmetij pa ni. Predvsem na področju turističnih kmetij kaže, da je kupcev veliko več kot je ponudnikov teh storitev.
Kmetije bi za razvoj dopolnilne dejavnosti lahko črpale denar razpisanih sredstev Evropske unije, ki sofinancira nove, ino-vativne programe, pri nekaterih investicijah financira investicijo v celoti. Na ta način želi Evropa pridobiti več delovnih mest na podeželju, da bi vaščani ostajali na podeželju oziroma se nekateri celo začeli vračati nazaj. Manjši problem je samo v tem, da mora kmetija dokazati, da bo z investicijo dosegla večjo dodano vrednost, zaposlila nove delavce in podobno. To pa so pogoji, ki bi se jih lahko marsikatera kmetija prestrašila. Pa vendar je razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah eden izmed korakov podjetniške prenove podeželja. Na ta način bi povečali možnost preživetja kmetij, po drugi strani bi to pomenilo tudi povečanje sožitja med mestom in podeželjem.
Barbara Grintal
Novo v Domžalah
Družinsko podjetje digiTRADE
Simon Koderman je kljub mladosti samostojni podjetnik že od leta 2004. Z elektroinštalacijami (jakotočnimi in šibkotočnimi) se je ukvarjal vse do pred kratkim, ko je svoje poslovanje nadgradil. S čim, je bilo moje prvo vprašanje.
Odločil sem se, da poleg že omenjenih elektroinštalacij, kar pomeni, da je bilo podjetje specializirano za vse, kar je povezano z elektriko v privatnih ali poslovnih objektih, odprem tudi trgovino za prodajo opreme tehničnega varovanja. K temu me je navedlo spoznanje, da je izvedba naših storitev v sodelovanju z dobavitelji vrhunske tehnične opreme in sistemov tehničnega varovanja uspešnejša.
Kaj to pomeni?
Na Ljubljanski cesti 110 v Domžalah (ob Gostišču Keber) sem odprl trgovino za prodajo tehničnega varovanja - digiTRADE, v okvir katerega spadajo: video nadzorni sistemi, alarmni sistemi, video domofoni (te tudi sami inštaliramo), kontrola pristopa in registracija delovnega časa.
Kupcem tudi pomagate pri njihovih odločitvah?
Seveda, strokovno jim svetujemo in
predlagamo najugodnejše rešitve. Poslujemo tako z privatnim sektorjem kot podjetniki ter zagotavljamo strokovne rešitve in ugodne cene.
Je bila odločitev za razširitev dejavnosti težka?
Odločitev je bila težka, vendar sprejeta v okviru družine. V digilTRADU se je namreč zaposlila tudi žena, tako
da smo družinsko podjetje. Pri delu pa nam pomaga tudi zaposleni monter.
Kdaj lahko obiščejo vašo prodajalno?
Vsak delovni dan, od 10. do 16.30, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Dobrodošli!
Veliko uspeha želim!
Vera Vojska
Podjetniški center Domžale v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana
Dnevi podjetništva
Družba Tehnološki park Ljubljana od svoje ustanovitve 1996 razvija podporno podjetniško okolje, kjer s promocijo, storitvami in infrastrukturo motivira in podpira podjetniški potencial v regiji. S premišljenimi shemami pomoči spodbuja k ustanavljanju in pomaga pri rasti in delovanju družb z visokim tržnim potencialom. Na ta način prispeva k preoblikovanju lokalnega gospodarstva, vpeljevanju in ohranjanju kvalitetnejših delovnih mest in večji konkurenčnosti inovativnega podjetništva v regiji. Vse to umešča tudi v posamezna lokalna okolja in tako želi spodbujati tudi podjetništvo v občini Domžale skozi Podjetniški center, ki v občini že deluje.
Tehnološki park Ljubljana, v okviru katerega deluje tudi Podjetniški cen-
ter Domžale, poleg že navedenih storitev, organizira in izvaja podjetniška usposabljanja. V mesecu novembru bosta tako že drugo leto zapored, v okviru projekta VEM - vse na enem mestu, organizirala Dneve podjetništva. Podjetniške delavnice bodo potekale od torka 17. do četrtka 19. novembra 2009, kar sovpada s svetovnim tednom podjetništva - Global entrepreneur week. Na dogodku se bodo predstavile institucije za razvoj podjetništva, hkrati pa se bodo odvijale specializirane podjetniške delavnice za ciljni skupini malih in srednjih podjetij ter potencialnih podjetnikov. Dnevi podjetništva bodo potekali v Tehnološkem parku Ljubljana, Tehnološki park 19, Ljubljana Brdo v konferenčni dvorani v pritličju stavbe B. Vabimo vas, da se udeležite brezplačnih podjetniških delavnic.
Predviden program Dnevi podjetništva na Tehnološkem parku Ljubljana
Torek, 17.11.2009	
08.00 - 08.30	Registracija udeležencev, otvoritev
08.30 - 10.00	s.p. v prvem letu poslovanja - Data d.o.o.
10.10 - 11.30	d.o.o. v prvem letu poslovanja - Data d.o.o.
11.30 - 11.45	Odmor
11.45 - 13.15	Upravičeni stroški v podjetju - Data d.o.o.
13.30 - 15.00	Osnove na področju DDV - Data d.o.o.
15.00 - 15.15	Predstavitev razpisov za leto 2010 Tehnološke agencije RS - dr. Franc Gider
	
Sreda, 18.11.2009	
08.00 - 09.30	Tehnike za uspešna poslovna pogajanja - Glotta Nova d.o.o.
09.40 - 11.10	Marketinški splet v sinergiji s prodajo - Advertus d.o.o.
11.20 - 11.35	Odmor
11.35 - 13.00	Kako voditi sestanek pri strankah, da boste domov odšli z največjim možnim naročilom - Interaktiva MM d.o.o.
13.10 - 14.30	Rezerve v vaši prodaji: Preverite, ali lahko dvignete učinkovitost prodaje - Atol d.o.o.
	
Četrtek, 19.11.2009	
08.00 - 09.30	Aktualni razpisi v 2010 - Slovenski podjetniški sklad, Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije
09.40 - 10.40	Možnosti za financiranje podjetij- RSG Kapital d.o.o.
10.45 - 11.10	Največje napake podjetnikov, ki iščejo investitorja - Poslovni angeli Slovenije
11.10 - 11.30	Odmor
11.30 - 13.00	Trendi v Silicijevi dolini - Simgularis d.o.o.
13.10 - 15.00	Konzerviranje projektnih idej - ProEco d.o.o.
V zadnjem mesecu tega leta bomo pričeli izvajati regijsko Tekmovanjem
za najboljši poslovni načrt 2010. K
tekmovanju so vabljeni vsi mladi, ki razmišljajo o vstopu v podjetništvo ter vsi tisti, ki imajo nove, inovativne in perspektivne podjetniške ideje. V sklopu tega tekmovanja bodo organizirane podjetniške delavnice za pripravo poslovnega načrta. Udeleženci delavnic bodo pripravili poslovne načrte, ki jih bo ocenila strokovna komisija. Spomladi 2010 bo Tehnološki
park Ljubljana razglasil tri najboljše poslovne načrte in nosilce nagradil z denarno nagrado v skupni višini 6.000 EUR.
Podrobnosti o Dnevih podjetništva, Tekmovanjem za najboljši poslovni načrt 2010 in drugimi storitvami Podjetniškega centra Domžale in Tehnološkega parka Ljubljana dobite na tel. številki: 01 620 34 07, e-pošti: vera. nunic@tp-lj.si oziroma na spletnem mestu www.tp-lj.si.
Drsalna sezona se bliža
Z novembrom se je začelo obdobje hladnejšega vremena, s tem pa tudi tekoče priprave za novo drsalno sezono na drsališču v Športnem parku v Domžalah. Uvodoma je potrebno izpostaviti, da ta površina že omogoča večnamensko uporabo izven zimske sezone (hokej in line, kotalkanje, igre z žogo na trdi podlagi), saj smo površino ustrezno prenovili, zato bo v letu 2010 možno to površino uporabljati neprekinjeno.
Načrtujemo, da mora drsališče začeti obratovati takoj v začetku decembra (morda celo v ponedeljek, 30. novembra). Odstopanje od tega datuma je možno samo v primeru daljšega obdobja toplejšega vremena.
Drsališče bo obratovalo že v znanih terminih, in sicer:
sobota, nedelja in prazniki: od 10.00 do 20.00 ure, ostali dnevi: od 14.00 do 19.00 ure.
Med tednom bo od 19.15 ure dalje možnost najema ledene površine za igranje rekreativnega hokeja, za kar je objavljen poseben razpis.
Med tednom bodo dopoldanski termini namenjeni osnovnim šolam in vrtcem za organizacijo športnih dni. Pri tem bomo poskušali v dogovoru s šolami in vrtci doseči časovno razporeditev aktivnosti, ki bodo zaključene pretežno pol ure pred uradnim dnevnim odprtjem drsališča.
Pričakujem, da bo drsališče tudi v letošnji sezoni zelo dobro obiskano. Ne glede na recesijo bo drsanje brezplačno za vse obiskovalce, to pa pomeni, da Občina Domžale nadaljuje s ponudbo brezplačne uporabe tega objekta vsem občanom.
Drsališče Domžale -sezona 2009/2010
Javni razpis
za rezervacijo terminov za igranje rekreativnega hokeja v obdobju obratovanja drsališča december 2009 - marec 2009
Na podlagi Pogodbe o upravljanju, štev. 47103-16/06-33, ter na podlagi določil Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin objavljamo razpis za rezervacijo terminov za igranje rekreativnega hokeja na Drsališču Domžale v obdobju obratovanja drsališča v sezoni 2009/2010, ki bo trajala predvidoma od začetka meseca decembra 2009 do polovice meseca marca 2010.
Pogoji za prijavo:
-	Drsališče se oddaja za igranje rekreativnega hokeja društvom ali organiziranim skupinam, ki imajo svojega uradnega zastopnika - vodjo, za obdobje december 2009-marec 2010.
-	Prednost pri rezervaciji terminov bodo imeli dosedanji najemniki, ki so nadomestilo za najem drsališča tekoče poravnavali, vendar pa morajo ta termin rezervirati podobno kot vsi drugi potencialni najemniki - prijavitelji na javni razpis. Prednost pri izbiri bodo imeli tisti prijavljenci, ki bodo oddali prijavo za celotno razpisno obdobje.
-	Plačilo najema oziroma uporaba drsališča za igranje rekreativnega hokeja se realizira na naslednje načine:
-	vplačilo rezerviranih terminov za mesec dni naprej;
-	vplačilo rezerviranega termina pred vsakokratno uporabo;
-	enkratno vplačilo za celotno rezervirano obdobje.
-	Zavod bo vsakemu najemniku izdal uraden račun.
-	Vsak izbrani najemnik bo preko svojega zastopnika pooblaščenca pravico do igranja na podlagi potrjenega termina dokazoval z osebnim dokumentom in kopijo potrditve odobrenega termina.
-	Termini za igranje so praviloma naslednji:
-	od ponedeljka do petka, od 19.15 do 22.00 ure (izjemoma tudi v dopoldanskem času po 9.00 uri, če je termin rezerviran najmanj 7 dni pred dnevom igranja;
-	sobota in nedelja, od 7.00 do 9.30, ter sobota, od 20.15 do 22.00.
Opomba:
Natančni termini:
a/ od 19.15 do 20.15 ure - 1 ura; od 20.30 do 22.00 - 1,5 ure; b/ od 19.15 do 20.45 ure - 1,5 ure; od 21.00 do 22.00 - 1 ura.
V	prijavi je potrebno termin natančno opredeliti!
Nadomestilo za igranje oziroma cene najema-uporabe drsališča za igranje rekreativnega hokeja:
V	dnevnih (dopoldanskih terminih):
-	1,0 ura igranja - 50,00 EUR - društva, skupine Občine Domžale,
-	60,00 EUR - društva, skupine druge občine,
-	1,5 ure igranja - 60,00 EUR - društva, skupine Občine Domžale,
-	70,00 EUR - društva, skupine druge občine
Komercialni najem (na podlagi posebnega dogovora):
-	1,00 ura igranja - 120,00 EUR
Prijava oziroma rezervacija termina je možna samo v pisni obliki na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale. Možna je telefonska rezervacija (tel.: 041/966-192) ali po elektronski pošti (janez. zupancic.zavod-sport@siol.net ali jzupancic@siol.net). Prijava mora vsebovati naslednje podatke:
-	naziv pravne osebe, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčno številko ali naziv organizirane skupine ter ime in priimek zastopnika te skupine, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčna številka;
-	dan v tednu in termin igranja (od__. ure do__. ure) ter eventualno rezervni
termin igranja (od__. ure do__. ure).
Razpis je objavljen tudi na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www.zavod-sport-domzale.si.
Pričakujemo čim prejšnjo prijavo termina in Vas lepo pozdravljamo!
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale za leto 2010
Oddelek za družabne dejavnosti Občine Domžale na podlagi 5. člena Odloka o vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/03) razpisuje kandidaturo za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale za leto 2010. I. Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine:
1.	Športna vzgoja otrok, mladine in študentov zunaj obveznega izobraževalnega programa
1.1.	Interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov:
1.1.1.	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
1.1.2.	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
1.1.3.	Interesna športna vzgoja mladine
1.1.4.	Interesna športna dejavnost študentov
1.2.	Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami
1.3.	Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
1.3.1.	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport:
1.3.1.1.	Cicibani, cicibanke
1.3.1.2.	Mlaj ši dečki in deklice
1.3.1.3.	Starej ši dečki in deklice
1.3.2.	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport:
1.3.2.1.	Mlajši mladinci in mladinke
1.3.2.2.	Mladinci in mladinke
2.	Športna rekreacija
3.	Kakovostni šport
4.	Vrhunski šport
5.	Šport invalidov.
Vsebine oziroma programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni na podlagi Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni ve-stnik Občine Domžale, št. 9/03).
II.	Na podlagi proračuna Občine Domžale za leto 2009 se za vsebine iz prejšnje točke nameni 257.000,00 EUR.
III.	Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov:
športna društva;
zveze in združenja športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju Občine Domžale; zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa;
zavodi za področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo program na območju Občine Domžale.
IV.	Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so registrirani kot pravni subjekti;
da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih programov; da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo; da imajo urejeno evidenco o udeležencih programov; da delujejo na območju Občine Domžale.
V.	Rok za prijavo je 30. 11. 2009
VI.	Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po objavi javnega razpisa.
VII.	Obrazci za prijavo na javni razpis so potencialnim kandidatom na voljo v vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. Potencialni kandidati lahko dobijo navedene obrazce tudi na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, Domžale ter na spletnih straneh www.domzale.si in www.zavod-sport-domzale.si.
VIII.	Popolne vloge s pripisom »Za javni razpis« potencialni kandidati vložijo osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljejo priporočeno na naslov:
OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Ljubljanska 69 1230 Domžale
IX.	Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali pisno na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, Domžale, in na tel.št.: 01/7216-287 in 041/966-192 (Zavod za šport bo nudil v razpisnem roku tudi organizirano strokovno pomoč) ter na Oddelku za družbene dejavnosti ali na telefonski številki: 01/7241-305.
Številka: 6710-2/2009 Datum: 13. 11. 2009
Kamniške novice
Rastemo z vami!
Odslej tudi v vsakem gospodinjstvu v Domžalah!
27.500 brezplačnih izvodov
v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda.
SPORT
stran
26
Atletski klub Domžale - še nekaj novic z jesenskih tekmovanj
Domžalski šolarji so bolj vajeni cest kot klancev ...
V Žalec in pod Smlednik so 19. in 26. septembra slovenske šole pripeljale najboljše tekače in gorske tekače, ki so se pomerili na Prvenstvu Slovenije v cestnem oziroma gorskem teku za osnovne in srednje šole.
Da so Domžale zagotovo prej nižinska kot hribovska občina, so dokazal tekači po ulicah Žalca, saj so dosegl visoke uvrstitve - tri tretja mesta: Monika Adler, Tina Vaupot in Nina Pavlič Hren, eno četrto - Rok Kveder in eno peto mesto - Ana Šumah. Na Smlednik je kot peti pritekel Jakob Vodnjov, Manca Slabanja je bila sedma, Jure Aljančič osmi, Rok Kveder enajsti, kot 25. pa je na Smlednik pritekla Ana Šumah.
Najhitrejša in najmočnejša ljubljanska srednješolka
Klara Hribar je na Prvenstvu srednjih šol Ljubljane, 25. septembra 2009, najhitreje pretekla razdaljo 100 m -za naziv najhitrejše ljubljanske srednješolke je zadoščal rezultat 12,82 s. Na najvišjo stopničko je stopila še Petra Pavlič, ki je z rezultatom 11,75 m zmagala v suvanju krogle.
Eva in Jure Aljančič sta na Šmarno goro pritekla kot druga
Še malce megleno jutro, ki pa se je kmalu spremenilo v sončen dan, je pod Šmarno goro 3. oktobra 2009 na že 30. Tek na »najbolj obiskano goro v Sloveniji« privabilo več kot 200 tekačev in tekačic iz Slovenije in tujine. Pištola je počila ob 10. uri in po dobrih 40 minutah so na vrh pritekli najhitrejši gorski tekači. Čez ciljni trak je pritekel Italijan To-ninelli, za njim še 38 tekačev in nato najboljši Domžalčan Domen Zupan, ki se je z rezultatom 50:02,6 uvrstil na skupno 40. mesto, kar je bilo tudi 11.
TRGOVINA x AVTODEU - potresni material - zavore
- amortizerji metlico, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 93 delavnica 01/722 70 94
mesto med mladinci. Med 123 tekači se je na Šmarno goro potil še Fredi Adler, le nekaj sekund za njim pa je čez cilj kot 16. med 31 tekačicami pritekla Jana Strahinič, katere rezultat 58:58,9 ji je hkrati zagotovil še prvo mesto med starejšimi veterankami. Na krajši progi sta si med starejšimi deklicami oz. dečki zmagovalne stopničke pritekla Eva in Jure Aljančič, ki sta bila odlična druga. Šmarna gora »s popustom« je bila pripravljena za najmlajše, in sicer je bil start na sedlu; Roku Kvedru je med dečki bron ušel le za štiri sekunde, med deklicami je bila Tina Vaupot sedma, Ana Šumah pa 12.
Pokal Slovenije v gorskih tekih
Po sedmih gorskih tekih se je Šmarno goro zaključila serija tekmovanj za Pokal Slovenije v gorskih tekih. Za »kozoroginjo« med starejšimi veterankami se je izkazala zmagovalka Jana Strahinič, med starejšimi deklicami je bila bronasta Eva Aljančič, Domen Zupan je bil četrti med mladinci.
Troboj pionirskih reprezentanc Madžarske, Hrvaške in Slovenije
Po pregledu nastopov članov AK Domžale včasih izgleda, da se tekači in metalci borijo za »prevlado«. Nekje gre naslov prvaka tekačem, na drugi tekmi presenetijo metalci, najprej slovensko reprezentanco okrepijo šprinterji, nato si nastop pod slovensko zastavo priborijo metalci ... In tako je bilo tudi na troboju pionirskih reprezentanc 3. oktobra 2009 v madžarskem Kaposvarju, kjer sta tokrat nastopila metalca Eva Mrše in Mark Selan, varovanca Danila Emberšiča. Eva je bila v metu kladiva z rezultatom 35,21 m šesta, Mark je bil mesto boljši v metu kopja (47,54 m). Slovenske pionirke so bile ekipno druge, pionirji pa tretji.
24. Tek za krof - s Sonjo Roman v vlogi starterke!
Veliko je razlogov, zakaj se vsako leto množica tekačev vrača v Kra-šnjo: prijetno vzdušje, simpatično organizirana prireditev, tradicija, težka, a lepa trasa proge, možnost teka ali pohoda, vsakoletni obisk enega izmed znanih športnikov ... in končno še trojanski krof za vsakega udeleženca!
Marjan Štrukelj, dolgoletni organizator in motor Teka za krof, ter Sonja Roman, slovenska srednjeprogašica,
Težkoatletski klub Domžale
Člansko državno prvenstvo Slovenije
tretja z letošnjega evropskega prvenstva v dvorani, sta 4. oktobra ob medaljah podelila še posebna priznanja. Pokal za najmnožičnejšo ekipo so -kot se to spodobi - prejeli domačini iz Športnega društva Krašnja, priznanje za udeležbo in pogum (proga je precej navkreber!) sta dobila najstarejša udeleženca, Slavka Juvan in Miro Us, z zahtevno progo sta najhitreje opravila članica AK Domžale Jana Strahinič (41,06 min) in domačin Matej Beke (33,06 min). Posebej za to prireditev oblikovana lična odličja so si pritekli tudi nekateri člani iz AK Domžale: zlato Jana Strahinič, Jakob Vodnjov, Gregor Lazar in Rok Kveder, srebrno Luka Ivartnik in bronasto Tina Vaupot. Ana Šumah je bila šesta.
Dolgih 10 kilometrov po ulicah Murske Sobote
Po cestah in ulicah Prekmurske prestolnice z okolico so 17. oktobra že 44. tekli tekači in tekačice, ki so se tokrat hkrati pomerili tudi na Odprtem prvenstvu Slovenije v cestnem teku.
Fredi Adler se je v konkurenci 49 članov uvrstil v zlato sredino (24. mesto), obe Domžalčanki pa sta čez cilj v svoji konkurenci pritekli kot prvi; Cita Cvirn med starej šimi mla-
dinkami in Jana Strahinič med člani-cami.Čestitke vsem trem in še posebej Jani, ki je bila v množici žensk edina, ki je s progo opravila v manj kot 40 minutah - 39.44,4 min!
Ljubljanski maraton - tudi z domžalsko udeležbo
Ljubljanski maraton, 42.195 metrov, je iz leta v leto bolj priljubljena množična prireditev, ki se je nekateri lotijo zato, da se lahko pohvalijo z nastopom, drugi pa tekmovanje vzamejo zares - z željo premagati maraton!
V množici 20.000 tekačev in tekačic od blizu in daleč je bilo tudi veliko Domžalčanov, ki so se prireditve (maratona, pol maratona, šolskih, rekreativnega ali promocijskega teka) udeležili kot šolarji, dijaki, člani različnih klubov, rekreativci ali tekmovalci - atleti. Vsi nastopajoči si zaslužijo čestitke, poimensko pa naj navedemo le najbolje uvrščene: Eva Aljančič je bila v teku najstarejših učenk v teku na 2.100 metrov tretja med 332 nastopajočimi, v prestižni disciplini maratonu pa je bila med kar 112 maratonkami skupno 14. in hkrati odlična tretja med Slovenkami Jana Strahinič (3:12,23).
Bojana
Kdor je mislil, da je bil v nedeljo potres v centru Domžal, se ni dosti motil. V Hali komunalnega centra Domžale, se je odvijalo državno prvenstvo v dviganju uteži, zato so se od močnih fantov in deklet kar tresla tla. Nedelja je bil dan, ko so se za državno prvenstvo Slovenije pomerili najmočnejši in najbolj zagrizeni slovenski dvigalci uteži. Fantje iz Težkoatletskega kluba Domžale so ponovno dokazali, da so najboljši in najmočnejši, saj so pobrali največ zlatih medalj.
Član TAK Domžale Blaž Kuhar nam je v pogovoru z velikim nasmeškom, saj je osvojil svojo prvo zlato medaljo na državnem prvenstvu Slovenije, zaupal nekaj besed po doseganju dobrih rezultatov. Povedal nam je, da so pokazatelji dobrih rezultatov vztrajnost in disciplina na treningih, ki jim jih narekuje trener Roman Dimc iz Štude. Roman je že dolgoletni član kluba, ki je bil odlični dvigalec uteži še v bivši Jugoslaviji, danes pa je aktiven kot glavni trener TAK Domžale. Poleg Romana jim visoko motivacijo deli tudi članica nežnejšega spola, Petra Pavlič, ki je ravno tako osvojila zlato medaljo, nam je zaupal Blaž. Za konec je še povedal, da se je na današnji tekmi določala ekipa reprezentance Slovenije in z velikim veseljem napovedal, da je celotna ekipa reprezentance iz TAK Domžale. Nastopali bodo: Petra Pavlič - dekle, Mark Selan -mlajši mladinec, Dominik Kozjek -mladinec in Boštjan Peterca - član. Ekipa reprezentance Slovenije se bo v soboto za tri dni odpravila v Italijo na tekmovanje Alpe Adria. Želimo jim veliko uspeha.
Rezultati članskega državnega prvenstva Slovenije:
Kategorija do 62 kg: prvo mesto veteran Rajko Bevk, TAK Domžale (poteg 50 kg, sunek 80 kg) Kategorija do 69 kg dekleta: prvo mesto Petra Pavlič, TAK Domžale (poteg 43 kg, sunek 60 kg) in drugo mesto Katarina Višnar, KDU Olim-pija (poteg 30 kg, sunek 45 kg) Kategorija do 69 kg: prvo mesto Mark Selan, TAK Domžale (poteg 48 kg, sunek 70 kg)
Kategoriji do 77 kg: prvo mesto Blaž
Kuhar, TAK Domžale (poteg 83 kg, sunek 90 kg), drugo mesto Gašper Pernat, KDU Olimpija (poteg 60 kg, sunek 75 kg) in tretje mesto Marko Berk Zupanc, TAK Domžale (poteg 45 kg, sunek 70 kg) Kategorija do 85 kg: prvo mesto Štefan Dominko (poteg 95 kg, sunek 125 kg), drugo mesto Jernej Orešek ( poteg 95 kg, sunek 75 kg) in tretje mesto Ivo Kovič (poteg 60 kg, sunek 83 kg) - vsi TAK Domžale Kategorija do 94 kg: prvo mesto Matej Glivar, KDU Olimpija (poteg 108 kg, sunek 130 kg), drugo mesto Uroš Herček, KDU Olimpija (poteg 92, sunek 120 kg) in tretje mesto Tine Orešek, TAK Domžale (poteg 85 kg, sunek 110 kg)
Kategorija do 105 kg: prvo mesto Jože Pirnat, TAK Domžale Kategorija nad 105 kg: prvo mesto Boštjan Peterca, TAK Domžale (poteg 114 kg, sunek 142 kg) in drugo mesto Igor Rakonič, KDU Olimpija
Petra uspešna v Avstriji
V začetku poletja se je v Avstriji odvijal 6. internacionalni pokal Eleiko za ženske. Slovenijo je predstavljala članica TAK Domžale, Petra Pavlič, ki je na tekmovanju v svoji kategoriji kot najmlajša predstavnica osvojila odlično osmo mesto. Tekmovanja se je udeležilo 42 tekmovalk iz Nemčije, Avstrije, Češke, Velike Britanije, Albanije, Nizozemske, Srbije, Švedske, Egipta, Irske in Slovenije. Petra je bila s svojim rezultatom zelo zadovoljna, saj je bilo to tekmovanje njeno prvo večje tekmovanje v dviganju uteži. Po vrnitvi v Slovenijo nam je zaupala, da je dvigati uteži na tako velikem tekmovanju in pred tako veliko množico gledalcev zelo velik adrenalin in preizkus samega sebe. Malce je bila presenečena nad sojenjem sodnikov, saj so bili sodniki po njenem pripovedovanju zelo strogi pri izvajanju same tehnike dviganja. Kot smo že omenili, je Petra osvojila osmo mesto, z rezultatom poteg 40 kg, sunek 60 kg, biatlon 100 kg = 120,09 točk.
Čestitke!
T. M.
Težkoatletski klub Domžale
S/
Petra in Stefan uspešna na turnirju v Indiji
17. oktobra se je v Srbiji, v kraju Indija, odvijal memorialni turnir Vladana Mihajlovica, ki so se ga udeležili tekmovalci iz Bosne in Hercegovine, Albanije, Slovenije, Srbije in Izraela. Petra Pavlič in Štefan Dominko sta kljub hudi konkurenci uspela zasesti odlično četrto mesto. Reprezentanta
V boju za medaljo na Ljubljanskem maratonu tudi Katjuša in Franci iz ŠRD Konfin - Sv. Trojica
Vsako leto je v mesecu oktobru na tekaških stezah po Ljubljani nekoliko večja ''gneča'' kot običajno.
Na cilju z medaljami
Razlog seveda tiči v ljubljanskem maratonu, ki je vsako leto na sporedu konec meseca oktobra. Tekači se intenzivno pripravljajo na svoje nastope, saj preteči polmaraton ali maraton ni ''mačji kašelj''.
V soboto, 24., in nedeljo, 25. oktobra 2009, je v Ljubljani potekal že 14. Ljubljanski maraton. Štartni strel maratona na 42 km je župan Zoran Jankovic izstrelil v nedeljo, okoli 10.30 na Šubičevi cesti. Ljubljanski maraton je velik dogodek, pravi praznik, ne samo za Ljubljano, temveč za vse slovenske tekače. Veliko je prijetnih tekov pri nas, a le eden je Ljubljanski maraton. Ljubljanskega maratona sta se udeležila tudi člana društva ŠRD Konfin - Sv.Trojica, Katjuša Kreft in Franci Ravnikar. Da se udeležiš takšnega teka, moraš imeti na zalogi veliko kondicije. Vsakodnevna telovadba, tek in pravilno prehranjevanje so bistvenega pomena. Tako Katjuša kot Franci sta celo leto pridno trenirala in beležila napredek, ki se je kazal po trdem delu. Po pogovoru z njima sta bila najbolj navdušena nad samim štartom, kjer se je gnetlo ljudi, da si kaj takega zares težko predstavljamo. Seveda pa je bil cilj tisto, kar jima je narisalo nasmeh na ustih. Merjenje rezultatov na množičnih tekaških preizkušnjah poteka s pomočjo čipov, ki ga vsak tekmovalec dobi ob prijavi. Nad rezultatom je vsak pri sebi bil bolj ali manj navdušen, predvsem pa zadovoljen, da je pretekel zastavljeni cilj.
Na oba člana našega društva smo zelo ponosni, hkrati pa jima iskreno čestitamo, da sta pretekla za marsikoga zavidljivo razdaljo.
Marija Ravnikar
Petra in Štefan sta se odpravila na tekmovanje zelo sproščeno in samozavestno, s ciljem, da osvojita mogočne stopničke, ki pa so se jima (kot jim rečejo dvigalci uteži — kvihtarji) za pol »kvihta« izmaknile. Končni vrstni red: 1. mesto: Albanija, 2. mesto: Srbija — A, 3. mesto: Bosna in Hercegovina, 4. mesto: Slovenija, 5. mesto: Izrael in 6. mesto: Srbija — B. Rezultat Petre Pavlič — poteg 45 kg, sunek 60 kg, biatlon 105 kg — in Štefana Dominka — poteg 95 kg, sunek 125 kg, biatlon 220 kg.
Dvigalci Domžal nastopili v Italiji, na Madžarskem in v Srbiji
V mesecu avgustu in oktobru se je nakopičilo kar nekaj mednarodnih prijateljskih tekmovanj v dviganju uteži. Težkoatletski klub Domžale, kot najboljši klub Slovenije v dviganju uteži, se je udeležil in zastopal Občino Domžale v Italiji, na Madžarskem in v Srbiji ter osvajal odlične rezultate tudi s postavljanjem novih državnih rekordov Petre Pavlič, ki je v Somborju z dvigom sunek 64 kg in olimpijskim biatlonom 109 kg postavila nova državna rekorda za mladinke v svoji kategoriji.
Na mednarodnem tekmovanju v Somborju so TAK Domžale zastopali Petra Pavlič (poteg 45 kg, sunek 64 kg, biatlon 109 kg), Blaž Kuhar (poteg 87 kg, sunek 105 kg, biatlon 192 kg) in Jernej Orešek (poteg 103 kg, sunek 90 kg, biatlon 193 kg).
Na mednarodnem tekmovanju v Zalaegerszegu na Madžarskem so TAK Domžale zastopali Blaž Kuhar (poteg 80 kg, sunek 102 kg, biatlon 182 kg), Anže Kozjek (poteg 55 kg, sunek 70 kg, biatlon 125 kg) in Boštjan Peterca (po-
teg 110 kg, sunek 135 kg, biatlon 245 kg).
Na mednarodnem tekmovanju v Subotici so TAK Domžale zastopali Boštjan Peterca (poteg 105
kg, sunek 140 kg, biatlon 245 kg), Dominik Kozjek (poteg 89 kg, sunek 117 kg, biatlon 206 kg) in Jernej Orešek (poteg 100 kg, sunek 75 kg, biatlon 175 kg).
Alpe Adria v Udinah
Kot smo že pisali v enih prejšnjih člankov Slamnika, se je reprezentanca Slovenije odpravila v Italijo, na veliko tekmovanje Alpe Adria. Tekmovanje se je odvijalo na visokem nivoju, saj se ga je udeležilo kar devet držav. Slovenske barve so zastopali mlaj ši mladinec Mark Selan (poteg 50 kg, sunek 75 kg, biatlon 125 kg), ženska Petra Pavlič (poteg 40 kg, sunek 62 kg, biatlon 102 kg), mladinec Dominik Kozjek (poteg 90 kg, sunek 120 kg, biatlon 210 kg) in član Boštjan Peterca (poteg 105 kg, sunek 140 kg, biatlon 245 kg). Ekipa Slovenije, vsi člani so iz Domžal, je osvojila skupno 5. mesto. Čestitamo!
T.P.
Klemen Bečan hiti zmagi naproti.
Iz perspektive tekmovalcev, ki pa niso imeli časa gledati navzdol.
Alpinistični odsek Planinskega društva Domžale
12. memorial Janeza Jegliča - Johana
V soboto, 17. oktobra 2009, se je v veliki osapski steni odvijal 12. memorial Janeza Jegliča - Johana. To spominsko tekmovanje v čast vrhunskemu alpinistu in plezalcu ter nepogrešljivemu prijatelju, katerega življenjska pot se je leta 1997 končala na vrhu himalajskega orjaka Nuptseja, zdaj že tradicionalno prireja Silvo Karo, ob pomoči čla-
nov alpinističnega odseka in Planinskega društva Domžale.
Tekmovanje, ki se ga vsako leto udeleži sam cvet slovenske športne in proste plezarije, je letos izjemoma potekalo le v moški zasedbi zaradi pomanjkanja interesa s strani slovenskih plezalk. Fantje so letos že tretjič napadali hitrostni rekord v legendarni
osapski smeri Magična goba oziroma njenih prvih petih raztežajih, katerih težavnosti si sledijo z ocenami 6b, 7b, 6c, 7b+ in 7c.
Nepresenetljivo je zmaga pripadla Klemnu Bečanu, trenutno najboljšemu slovenskemu športnemu plezalcu, ki je uspel 90-metrsko smer preplezati v pičlih 7 minutah in 41 sekundah, s čimer je za minuto in pol izboljšal svoj
lanski rekord v tej smeri. Drugo mesto je pripadlo Mateju Sovi, ki je smer zmogel v 9 minutah in 15 sekundah, tretji pa je bil Anže Štremfelj s časom 11 minut in 47 sekund. Poleg naštetih tekmovalcev so se memoriala udeležili še Jure Bečan, Franci Jensterle, Izidor Zupan, Klemen Kejžar, Jernej Kruder, Nejc Potrebuješ in Matjaž Zorko. Po tekmovanju in podelitvi v Ospu je sledilo večerno druženje ob gledanju filmov s programa letošnjega Festivala gorniškega filma.
Tekst in foto: Maja Šuštar
Klub borilnih veščin Domžale
Pred nami so zelo pomembne tekme
V novembru čaka člane in članice Kluba borilnih veščin Domžale vrsta tekmovanj, na katerih bodo lahko pokazali svojo pripravljenost. Tako Kickboxing zveza Slovenije v teh dneh organizira 26. Slovenija open v športnih disciplinah kickboxinga v Zagorju ob Savi. Iz domžalskega kluba bodo nastopali Blaž Leben med člani nad 89 kg, Jan Dolinar v kategoriji članov do 69 kg, Miha Močnik med člani do 89 kg ter Aljo-ša Šlebir med člani do 74 kg.
Sredi novembra bo Boksarska zveza Slovenije organizirala 2. kolo lige prvakov v boksu v Slovenski Bistrici, v kateri si bo najboljša mesta skušal izboriti tudi team boksarjev: Jan Dolinar do 71 kg - mladinci, Miha Močnik -člani do 91 kg, Matej Opara - člani do 81 kg, Samo Ritlop - člani do 75 kg, Aljoša Šlebir - člani do 75 kg, Matija Lipovšek - člani do 75 kg.
V decembru pa bo Kickboxing zveza Slovenije ponudila priložnost za pridobitev najboljših pasov kickboxa. Med kandidati bo tudi najmlajši kandidat za mojstra kickboxinga za črni pas 1. dan, Miha Močnik, ki ga na fotografiji predstavljamo s trenerko Tamaro Radkovič.
Svetovno prvenstvo kickboxinga športne discipline ful kontakta
Po sklepu predsedstva Kickboxing zveze Slovenije v teh dneh potekajo tudi zaključni treningi za člane slovenske reprezentance za svetovno prvenstvo v Italiji, ki je hkrati kvalifikacijsko za Olimpijske igre v borilnih športih naslednje leto na Kitajskem.
Seveda si želimo, da bi prihodnje leto na omenjenih olimpijskih igrah lahko držali pesti tudi za domžalske tekmovalce.
Vera
Krajevna skupnost Ihan v sodelovanju
v
z društvom Šola zdravja, Domžale,
organizira
TELOVADBO 1000 GIBOV - vaje za sklepe.
KDAJ: VSAKO JUTRO, OD 7.30 DO 8.00, od četrtka, 8. oktobra 2009 dalje
KJE: na prostem - Športni park Ihan
KDO: vsak
KAKO: pod vodstvom prostovoljcev, na prijazen in neboleč način
KOLIKO STANE: nič
ZAKAJ: ker le sami lahko največ naredimo za svoje zdravje!
VABLJENI!
Domžalski avtokrosisti tudi letos prvaki
Letošnje leto je domžalskim avto-krosistom prav tako zapisano kot preteklo, ko so tekmovalci Mustang kluba osvojili prvenstvo v vseh štirih kategorijah. Blaž Marn je slavil v kategoriji vozil do 1400 ccm, Peter Kosec je bil četrti in David Kosirnik šesti. Albin Jeriha je zmagal z audijem do 4000 ccm, Gašper Plevel je z dvopogonskim bugijem prav tako osvojil prvo mesto in Jure Sušnik v najmočnejši kategoriji, buggy do 4000 ccm, premagal vso elito. Drugi je bil Dejan Petrič in četrti Matija Rakovec.
Letošnje državno prvenstvo je ponovno ponudilo pet tekem po Sloveniji, ki jih žal niso vozili vsi tekmovalci, saj se nekateri najboljši niso odločili za sodelovanje v prvenstvu, ki ga je ponudila matična zveza AŠ 2005. Že v letu 2008 se je pojavila ideja o udeležbi Mustangovih najboljših na evropskem prvenstvu. Zaradi neskladja koledarja dirk DP, ki ga ureja AŠ 2005 in EP, ki ga ureja FIA, se tekmovalci niso strinjali s termini in z depozitom (plačilo polovične štartni-ne za vse dirke na račun AŠ 2005). To je bil razlog, da so se nekateri tekmovalci raje odločili za nastop v tujini kot na domačih tleh in bi bili za organizatorje, publiko in morda zvezo še kako dobrodošli.
Rezultati nastopov v tujini so še kako obetavni. Jure Sušnik je nastopil na zahtevni stezi Češkega Prerova in izmed 25 tekmovalcev zasedel 16. mesto, čeprav je imel težave z motorjem. Drugo dirko na Madžarskem sta poleg treh slovenskih voznikov obiskala tudi domžalska voznika Matija Rakovec in Jure Sušnik. Matija je v ostrih borbah zasedel 16. mesto, Jure Sušnik pa je v predtekmovanju pokazal, da je z dirke v dirko hitrejši, vendar ga je prav v zadnjem zavoju pričakala nesreča in avto je poškodoval do te mere, da na mestu popravilo ni bilo več možno. Poleg nastopov na dirkah za EP so se naši tekmovalci udeležili tudi regijskega prvenstva na Hrvaškem, v Varaždinu in Rupi, kjer so ponovno posegali po najvišjih mestih. Kljub temu so naši tekmovalci uspešno zaključili sezono 2009 in so
bogatejši za veliko izkušenj. Člani Mustang kuba in Stane Sušnik so tudi letos, šesto leto zapored, organizirali dve izredno lepi tekmi v avto-krosu v Tunjicah pri Kamniku. Tudi tokrat se lahko pohvalijo z rekordno udeležbo tekmovalcev in gledalcev. Še prav posebej bo ostala v spominu zadnja tekma, ki je bila zaznamovana z lepimi in korektnimi boji v prav vseh kategorijah, saj je bil boj za najvišja mesta v DP še vedno odprt. Na koncu je v diviziji 1-A, do 1400 ccm, slavil član Mustang kluba Tomaž Potisek, Boštjan Selan pa je zasedel peto mesto.
V diviziji 1, do 4000 ccm, je zmagal član ŠK Tornado Metod Knez, v najmočnejši kategoriji BUGGY pa je zmagal Matija Rakovec, Jure Sušnik je bil peti, Dejan Petrič in Milan Je-mec - Žan Tot pa sta si razdelila sedmo in osmo mesto. Na koncu so si naziv državnega prvaka privozili v div. I a Tomaž Po-tisek - Golf 1,3 - Mustang, V div. I - Samo Feštajn Subaru impreza 2000 STI - AMK Feštajn in v div. III - BUGGY Matija Rakovec - Suzuki Hayabusa 1300 - Mustang, ki pa je s tem naslovom osvojil že peti naslov državnega prvaka.
S tem se je zaključila avtokros sezona 2009, ki si jo bomo zapomnili tudi po tem, da je po šestih letih uspešne organizacije avtokros tekmovanj organizacijo drugim prepustil Stane Sušnik, kot pravi sam - sposobnejšim. Še vedno pa bo Stane ostal v avtokrosističnih krogih, saj bo spremljal svojega sina Jureta na nastopih doma in v tujini ter vodil najuspe-šnej ši avtokros klub ASC Mustang v Sloveniji.
Za leto 2010 fantje načrtujejo več nastopov v evropskem prvenstvu in na regijskih prvenstvih v sosednji Hrvaški. Ker je v matični zvezi AŠ 2005 še vedno premalo zanimanja in razumevanja za ta atraktivni šport, se žal državno prvenstvo Slovenije v avtokrosu seseda in v kolikor bo ostalo tako, bomo naše najboljše av-tokrosiste lahko gledali in spodbujali le še v tujini.
Kristina Brodnik
Balinarski športni klub Budničar Količevo
Z natančnimi meti do zmag
Letošnji konec poletja in začetek jeseni je minil v znamenju odličnih nastopov članov Balinarskega športnega kluba Budničar Količevo. Do včeraj še mladinci, ki so se lahko pohvalili s številnimi odmevnimi rezultati, med katerimi še posebej radi poudarjamo uspeh Uroša Markiča na svetovnem prvenstvu v štafeti, kjer je osvojil bronasto medaljo, so v letošnjem letu kot člani uspešno balinali tako na domačem kot mednarodnem prizorišču.
Avgust je bil v znamenju tradicionalnega turnirja za prehodni pokal Občine Domžale 2009, na katerem je sodelovalo 16 ekip, med njimi pet s sosednje Hrvaške, dve iz Italije, ostale pa so bile odlične ekipe iz Slovenije. Kot navadno je bila tudi letos organizacija brezhibna, vse tekmovalce je ob začetku turnirja pozdravil župan Občine Domžale, Toni Dragar, gostitelji pa so se potrudili, da je bila sobota, tako po
nagradi odrekla v dobro domačemu organizatorju. Iskrene čestitke! Na balinišču na Količevem, ki spada med redka pokrita balinišča v Sloveniji, so uživali tudi gostinci, ki so se s svojimi ekipami, sestavili so jih iz tekmovalcev, ki sicer igrajo v slovenskih ligah, pomerili na tradicionalnem balinarskem turnirju. Ekipe so v zagrizenih bojih pokazale vse svoje znanje in spretnosti. Izkazalo pa se je, da najbolje balina ekipa Gostilne Pri Pirc z Rov, drugo mesto si je pribalinala ekipa Restavracije Park Domžale, tretja je bila ekipa Bifeja Beli cvet Golišče, četrti pa so bili balinarji Gostilne Bunkež. Vsem 15 sodelujočim ekipam iskrene čestitke!
Vodstvo kluba, predsednik je Milan Skočaj, tajnik pa Stanislav Žavbi, st., se zaveda, da je zelo pomembno tudi sodelovanje znotraj kluba. Zato so se tudi letos odločili za prijetno druženje vseh članov in članic, ki so se med seboj tudi pomerili v balinanju. Tako je bila med ženskami naj-
Z leve: Stane Zavbi, ml., župan Krka in Brane Magerl
tekmovalni kot po organizacijski plati, dogodek, ki se ga bodo vsi radi spominjali. Posebej domači, saj je ekipa v sestavi: Branko Magerl, Stane Žavbi, ml., in Uroš Markič osvojila prehodni pokal. Sodelujoči so izrekli vrsto pohval na odlično organizacijo, Balinarski klub Bu-dničar Količevo pa že sedaj vabi na turnir, ki ga bodo združili s praznovanjem 35 let uspešnega dela. Da balinarje s Količevega po uspehih poznajo ne le v Sloveniji, ampak tudi izven, je dokaz prijazno vabilo župana Občine Krk, ki je povabil par iz BŠK Budničar na mednarodno tekmovanja na Krk. Brane Magerl in Stane Žavbi, ml., sta tekmovala še z dvema paroma iz Francije, tremi pari iz Italije, dvema ekipama iz Slovenije ter osmimi pari s Hrvaške. V res hudi konkurenci, saj so se nekateri tekmovalni pari oz. posamezni tekmovalci lahko pohvalili z odmevnimi rezultati (svetovni prvak), sta z borbenostjo zmagala prav naša odlična balinarja. Na odličen nastop ju bo vedno spominjal čudovit pokal in medalji, medtem ko sta se denarni
boljša Urška Dolinar, druga je bila Vera Lavrič, tretja Marija Sušnik, četrta pa Tončka Belovič. Med člani je prvo mesto osvojil Brane Magerl, drugo Uroš Markič, Stane Žavbi, ml., je bil tretji, četrti pa Domen Grašič. Med dečki je bil najboljši Grega Dolenc, pred Gregom Marki-čem ter Blažem Cerarjem. Miro Slapar je zmagal med veterani, kjer je bil drugi Miha Jurak, tretji Vencelj Vodnik, četrti pa Ivan Vidovič. Dosedanji uspehi v letu 2009 kažejo na dobro delo kluba, posebej pa prinaša sadove delo z mladimi, ki se že uspešno uveljavljajo tudi v članskih kategorijah. Glede na to, da v Balinarskem športnem klubu Budničar Količevo mladim še vedno namenjajo največ skrbi, vabijo mlade in njihove starše, da se jim pridružijo. Čakajo jih strokovno usposobljeni vaditelji in trenerji ter prijetna sredina, v kateri bodo poskrbeli za vse, ki si želijo, da bi balinanje postalo njihov šport. Pokličite na tel.: 040/250-383.
Vera Vojska
OTELO
m m UJ a r e i o si
BrežntkGvs 17, ±230 Domžale. 01/^29-27-27, in To hotelu m
NK Domžale
Tri zmage v petih krogih
Domžalski nogometaši so, odkar je vajeti športnega direktorja prevzel Matej Oražem, kot smo pisali v prejšnji številki glasila Slamnik, v zadnjih petih krogih osvojili tri zmage, en poraz in en neodločen izid.
Srečanje proti velenjskemu Rudarju, ki je na zadnji medsebojni tekmi v začetku avgusta premagal ekipo Domžal s 4:1, pa je bilo tokrat v prid Domžal-čanov, ki so tekmo dobili z 2:0. Strelca za Domžale sta bila Krcič (50.) in Stojanovič (90.+). Domžalski nogometaši so bili uspešni tudi v Ljudskem vrtu, kjer so gostovali pri Mariboru. Tokrat so bili boljši z 2:1. Domžal-čani so prvič povedli v 21. minuti po zadetku Šturma, v nadaljevanju so v drugem polčasu dosegli še drugi zadetek v 63. minuti, po uspešno zaključeni akciji Juninha. Vendar pa so ob koncu srečanja, v 85. minuti, domači Mariborčani vendarle dosegli zade-
tek, strelec je bil Jelič. Ni pa bilo sreče za Domžale ob gostovanju Olimpije v Športnem parku ob Kamniški Bistrici. Tudi tokrat je bil rezultat 1:2, le da v prid ljubljanske ekipe, ki je povedla v 32. minuti, po zadetku Ibraimovi-ča. V drugem polčasu je bil uspešen Cimirotic v 82. minuti, častni zadetek za Domžale pa je dosegel Zatkovič v 88. minuti. Neodločen izid in delitev točk so rumeno-modri dosegli v Lendavi. Gostovanje pri Nafti je prineslo rezultat 2:2, strelci pa so bili: Dreven-šek (10.), Čeh (13.), Vassiljev (16.) in Caban z avtogolom (78.). Ob koncu pa še, v prvi novembrski tekmi, zmaga proti FC Luka Koper. Domžalčani so na gostovanju na Obali zmagali z 1:0, med strelce pa se je tokrat vpisal Čavuševic, ki je v 28. minuti uspešno izvedel enajstmetrovko. Do konca jesenskega dela domžalske nogometaše čakajo še tri srečanja, in sicer 22. novembra v Športnem parku Domžale gostuje CM Celje, 28. novembra prihaja Labod Drava, 5. decembra pa odhajamo na gostovanje v Ljubljano, kjer bodo domžalski nogometaši, ki so trenutno pozicionirani na 6. mesto, igrali proti Interblocku.
(mak)
SPORT
KK Helios
Prvi poraz tudi v domačem prvenstvu
stran
28
Domžalski košarkarji so se v minulih tednih srečali s tremi ekipami v ligi NLB, dve tekmi pa so odigrali tudi v domačem prvenstvu. V ligi NLB tokrat žal niso bili tako uspešni kot na prvih tekmah, saj so v zadnjih treh krogih na treh tekmah zabeležili prav toliko porazov.
Sredi oktobra so se srečali s Cibono, gostovali so v Zagrebu, kjer so izgubili 98:66. Cibona, ki si je morala zaceliti rano po bolečem porazu v Evroligi, je že od začetka srečanja pokazala, da bo tokrat premoč na zagrebški strani. To jim je uspevalo vse do konca, ko so zmagali za kar 32 točk. Omeniti velja, da je ob koncu prvega polčasa zaradi ugovarjanja ob nedosojenem prekršku nad Močnikom tehnično napako dobil domžalski trener Rado Trifunovič. Naslednje mednarodno srečanje je bilo gostovanje FMP-ja iz Beograda v domžalski hali KC. Četudi so na tem srečanju Domžalčani nekaj časa vodili, pa so v drugi četrtini gostje naredili usodni preobrat in obrnili rezultat v svoj prid. Največja razlika na srečanju je bila v tretji četrtini -40:54 in čeprav se Helios ni predal, je FMP na koncu vseeno slavil s 73:80.
Še zadnja tekma v ligi NLB v minulih tednih pa je bila proti Hemo-farmu Stada. Tokrat so gostje imeli vajeti v svojih rokah od začetka do konca. Hemofarm je prišel, odigral, zmagal. Helios tokrat, kljub vrnitvi nekaterih ključnih igralcev, ki so bili poškodovani, tokrat še ni našel pravega ritma, zato je bil rezultat 60:85 odraz dejanskega stanja. Ver-
jamemo, da bo že v naslednjih krogih slika drugačna. Vendar pa niso domžalski košarkarji doživljali porazov samo v ligi NLB, prvega so letos doživeli tudi v domačem prvenstvu. Krvnikje bil TCG Mercator, gostovanje v Škofji Loki pa se je končalo z rezultatom 63 : 53. Nasprotno pa je bil Helios uspešnejši proti Luki Koper, ki jo je v Domžalah premagal z 87:64.
(mak)
0
Sankukai karate klub Domžale
Državni prvaki
V soboto, 7. novembra 2009, je v Grosupljem potekalo državno san-kukai prvenstvo za dečke v borbah in deklice v katah. Predstavniki domžalskega karate kluba so se odrezali več kot odlično.
Kot smo omenjali v prejšnji številki Slamnika, so se državnega prvenstva udeležili številni člani iz domžalsko-kamniške regije. Z uspešno predstavo na regijskih tekmovanjih so si zagotovili vstopnico za udeležbo na držav-
nem prvenstvu, ki je tokrat potekalo v Grosupljem. Z odličnimi predstavami naših tekmovalcev in tekmovalk smo seveda več kot zadovoljni, saj smo s tem v naši občini dobili nove državne prvake. Seveda pa ne smemo pozabiti na tiste, v katerih predstavah smo tudi uživali, a jim je zmanjkal kanček športne sreče. Vsem udeležencem iskreno čestitamo; tako tistim, ki so dosegli vrhunski rezultat, pa tudi tistim, ki so morda sodelovali prvič ter s tem pokazali veliko poguma. Slednjim pa
v prihodnje želimo veliko uspeha!
Dečki in deklice so v svojih kategorijah dosegli naslednje rezultate:
1. mesto - mlajše deklice, kate 9-12 let - Klavdija Resnik 1. mesto - starej še deklice, kate 12-15 let - Alma Ličina
1. mesto - mlajši dečki, borbe 9-12 let, do 30kg - Dan Čampa Pušl 1. mesto - mlajši dečki, borbe 9-12 let, 35-40kg - Matej Merčun 1. mesto - mlajši dečki, borbe 9-12 let, 40-45kg - Benjamin Letič 1. mesto - starejši dečki, borbe 12-15 let, 40-45kg - Anže Korelc 1. mesto - starejši dečki, borbe 12-15 let, 45-50kg - Rok Kveder 1. mesto - starejši dečki, borbe 12-15
let, 50-55kg - Grega Vrečar 2. mesto - mlajši dečki, borbe 9-12 let, 30-35kg - Gal Štempihar
2.	mesto - mlajši dečki, borbe 9-12 let, 35-40kg - Anže Kristan
3.	mesto - starejše deklice, kate 12-15 let - Tjaša Šinkovec
3.-4. mesto - mlajši dečki, borbe 9-12 let, 35-40kg - Blaž Penčur 3.-4. mesto - mlajši dečki, borbe 9-12 let, 45-50kg - Miha Zupančič Tiringer
3.-4. mesto - mlajši dečki, borbe 9-12 let, nad 50kg - Luka Trojanšek 3.-4. mesto - starejši dečki, borbe 12-15 let, do 40kg - Lan Rahne 3.-4. mesto - starejši dečki, borbe 1215 let, 50-55kg - Matevž Rovanšek
G. J.
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
Piljenje tehnike karateja
Pri karateju je zmaga velikokrat odvisna le od posameznega detajla; od giba zapestja, zasuka bokov ali pravilne uporabe gležnjev. In prav na te zmagovalne podrobnosti, na fizikalno pravilno in natančno izvajanje osnovnih tehnik, je bilo osredotočenih več kot 200 karateistov in karateistk iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske.
Ti so se od 23. do 25. oktobra 2009 udeležili strokovnega seminarja, v organizaciji strokovnega sveta Shotokan Karate-Do international zveze Slovenije, v katerem je tudi Lovrenc Kokalj, na katerem je svoje bogato znanje in izkušnje prenašal inštruktor Sensei M. Murakami, 7. DAN.
Prvi dan seminarja je japonski mojster svoje izkušnje in poglede na karate tehniko delil z inštruktorji in državnimi S.K.I.F. reprezentanti v centralnem doju S.K.I.F. v Mariboru. Naslednja dva dneva je bil seminar v telovadnici Osnovne šole Domžale, ki je skoraj pokala po šivih, ko so se zagrizeni karateisti po teoretičnih razlagah postavili v vrste in vadili ter v svoji drži ter gibih sledili svetovnemu S.K.I.F. prvaku v katah in v kumiteju iz leta 1997. Teoretičnim in izvrstnim praktičnim prikazom nožnih tehnik so sledili bučni aplavzi navdušenih športnikov, ki so tehnike OI-ZUKI, GYAKO-ZUKI in MAE-GERI skozi KIHON, KUMITE
in KATO ter z zaključek še kata NIYO-SHI-HO obdelali do zares zadnje podrobnosti. Da bodo še boljši!
Finalisti
V Mariboru sta bila 3. in 17. oktobra kvalifikacijska turnirja za državno S.K.I.F. prvenstvo Slovenije za mlajšo in starejšo selekcijo v Kihon in Dyu-ippon kumiteju posamezno in ekipno ter Yaku-soku kumiteju ekipno. ATO-Movci so se na obeh turnirjih odrezali odlično ter bili najboljši tudi ekipno. Po uvodnih ogrevanjih je bil najpomembnejši nastop 7. novembra, ko so se izbrani karateisti, ki so si s prikazanim znanjem priborili mesto med finalisti, pomerili na domžalskem parketu, na finalu državnega prvenstva v kumite borbah posamezno in ekipno za mlajšo in starejšo selekcijo. Med osem najboljših po različnih kakovostnih in starostnih kategorijah se je uvrstila množica ATOMovcev - o uspehih posameznikov in ekipni zmagi, ki se ATOMu glede na trenutno veliko prednost obeta, preberite v naslednji številki Slamnika.
Bojana
KK Pirueta
Tina na evropskih stopničkah
Tudi na jesen se je zvrstilo nekaj tekmovanj v umetnostnem kotalkanju. Med temi so bila nekatera v znamenju nastopov tekmovalcev kotalkar-skega kluba PIRUETA iz Domžal v državni reprezentanci Slovenije. Eden takih nastopov je bil prav gotovo zavidanja vreden kajti Tina Ozebek je na pokalu Evrope stopila na evropske stopničke, in sicer takoj za obema tekmovalkama iz Italije.
Takšnega uspeha se niso nadejali niti najbolj optimistični funkcionarji kluba, imeli pa so še eno tekmovalko, in sicer Špelo Berlot, ki je pristala na osmem mestu v kategoriji kadetinj.
Naslednje konkurenčno tekmovanje v okviru reprezentance Slovenije je bilo v Bologni, kjer je bil pokal Italije. Tekmovanja sta se udeležili samo dve naši tekmovalki, in sicer Tina Ozebek, ki je ponovila svoj največji uspeh in pristala celo na drugem mestu, ter Veronika Brešar, ki je zasedla sedmo mesto. Tina je bila z izpeljanim programom izredno zadovoljna in tako dokazala, da je naša najboljša tekmovalka v ^kategoriji mlajših mladink. Najbolj so se odrezale tekmovalke Nina Železnik, Klara Filo in Neli Žaj-dela, ki so se uvrstile na stopničke, saj so vse pristale na drugih mestih v posameznih kategorijah. Eva Belingar, sicer kadetinja, je prav tako s tretjim mestom prejela lep pokal in se povzpela na zmagovalni oder, medtem ko so bile Tamara Švent peta, Vita Škofic in Leja Žajdela sedmi ter Lara Dolenc osma.
V klubu se bodo kmalu pričeli pripravljati na decembrsko veselo praznovanje, kot vsako leto - na božično-novoletno predstavo, ki bo v šotoru v Športnem parku Domžale.
Kotalkarice KDK Domžale
v
uspešne v Švici in Italiji
Kotalkarski klub KDK Domžale je svoje delo v letošnjem letu kronal z uspešnimi mednarodnimi nastopi v mesecu oktobru. Od 8. do 10. oktobra so nekatere kotalkarice zastopale Slovenijo na mednarodnem tekmovanju za Pokal Interland v Zurichu.
V reprezentanco so bile na podlagi preteklih rezultatov uvrščene Manca Capuder, Chiara Mordej Filippini, Ajda Tič in Tjaša Kovačič. S svojimi rezultati so pripomogle tudi k skupnemu uspehu reprezentance Slovenije, ki je na tekmovanju v Švici osvojila drugo mesto. Zmagala je reprezentanca Nemčije. Lukovčanka Manca Capuder je zmagala v svoji kategoriji, Chiara Mordej Filippini je bila druga, Ajdi tič pa se je meda-
lja izmuznila za las, saj je z majhnim zaostankom osvojila četrto mesto. Kotalkarice in edini kotalkar KDK Domžale pa so uspešno nastopili tudi 18. oktobra, na mednarodnem tekmovanju v Gorici. Že 14. tradicionalno kotalkarsko tekmo je priredilo Amatersko športno kulturno društvo Vipava Peč. Na njem so nastopili klubi iz Slovenije, Italije in Hrvaške. V Gorici se KDK Domžale v skupnem točkovanju sicer ni uvrstil v vrh, a se domov vseeno vrača z nekaj zelo dobrimi rezultati. Blaž Kovač in Neža Pezdirc sta v svojih kategorijah zmagala, Tanita Fabjan Demšar in Ajda Tič sta bili drugi, Manca Hribar pa je osvojila tretje mesto. Pohvaliti velja tudi vse ostale tekmovalke.
Igor Fabjan
Na črno-belih poljih
Mladinci prvaki v pospešenem šahu
Na moštvenem državnem prvenstvu v pospešenem šahu v Šentjurju so mladinci Domžal, ki so letošnji državni prvaki v počasnem šahu, zmagali tudi v tej šahovski disciplini. Tokrat je bila borba zelo izenačena, saj sta domžalska mladinca zmagala s pol točke prednosti pred Slovenj Gradcem, vendar pa dve točki pred drugo zasedbo Iga.
Ekipe so sicer štele dva člana. Za zasedbo Domžal sta igrala Jure Plaskan in Matej Filip. Prvi je iz devetih partij osvojil sedem, drugi pa osem točk. Med štirinajstimi ekipami je nastopila tudi zasedba Domžale - B, brata Lan in Bor Turek, ki se je uvrstila na enajsto mesto. Nekoliko sta razočarali ekipi Krka Novo mesto in Nova gorica. Vrstni red: Domžale A 15, Slovenj Gradec 14.5, Ig 2 13, Ig 1 11.5, Nova Gorica 1 in Radenska Pomgrad s po 19, Radenska Pomgrad II 9.5, Poljanska dolina ob Kolpi 7.5, Nova Gorica 2 in Domžale B s po 7 itd.
Prvi med zvezdami Marko Srebrnič
Šahovsko društvo Domžale je prvič priredilo šahovski turnir v pospešenem šahu v lokalu Med zvezde, v poslovnem nakupovalnem centru Spar. V igralnih prostorih, s prelepima panoramskima razgledoma na Domžale in Vir, je igralo 44 ljubiteljev šaha iz vse Slovenije in Hrvaške.
Zanesljivo je zmagal mojster Marko Srebrnič, s točko prednosti pred Črepanom, Hrvatom Lovričem in mednarodnim mojstrom Zorkom. Zelo dobro so se izkazali tudi številni člani Domžal. Bojan Osolin, prejšnji predsednik društva, je s šestimi točkami pristal na šestem mestu, Filip pa s pol točke manj na desetem. Med veterani je tudi tokrat kraljeval Ivačič na dvanajstem mestu, Bogdan Osolin je bil petnajsti, Jože Skok pa mesto za njim. Med članicami je bila najboljša mojstrica Petra Grošelj, na dvaindvajsetem mestu. Zagotovo se bo v prihodnosti turnir Med zvezde prijel, saj potekal v prijetnem ambientu, kjer lahko tudi gostje, ki ne igrajo šaha, spoznavajo zanimivosti te igre. Turnir je vodil Franci Košir, udeležence pa je nagovoril in podelil nagrade predsednik društva, Boštjan Grošelj. Vrstni red: Srebrnič 7.5, Črepan, Lovric, Zorko in Novak s po 6.5, Bojan Osolin, Mazi, V. Kodrič in Mislija s po 6, Filip, Ivačič,
Plešec, Kastelic, V. Srebrnič, Bogdan Osolin, Jože Skok, Matko, Ocepek, Lan Turek in Jeraj s po 5 itd.
Petra Zupančiča ni več med nami.
Le malo pred tem, ko bi izpolnil štiriinosemdeset let, je po težki bolezni umrl šahovski prvokategornik in predani član Šahovskega društva Domžale - Peter Zupančič. Šahisti se ga bodo spominjali kot velikega ljubitelja kraljevske igre, ki se ji je predajal skoraj vse do zadnjega. Izjemno velika je njegova vloga pri popularizaciji ljubiteljskega šaha.
Vrsto let je vodil hitropotezne turnirje Šahovskega društva Domžale, ki so povečini potekali ob petkih zvečer, v prostorih balinarskega kluba v športnem parku v Domžalah. S svojo predanostjo, pedantnostjo in doslednostjo je kot vodja turnirjev nanje privabljal številne ljubitelje šaha iz širše okolice, pa tudi iz Ljubljane. Le v izjemnih primerih je izpustil kakšen turnir in vodenje prepustil komu drugemu. Med prijatelji šaha je bil znan kot veseljak, ki je užival v šahovski igri in nasprotnike znova presenečal z odlično in brezkompromisno igro tudi v pozni starosti. Škoda le, da v zadnjih njegovih letih Balinarski dom ni več deloval, prijateljsko klubsko dru-
ženje pa se je vse bolj ožilo in se preselilo kam drugam. Peter, radi se te bomo spominjali in te tudi pogrešali.
Jože Skok
Pero za šahovsko desko še ne dolgo tega.
Zlatoporočenci PGD Jarše - Rodica
V nedeljo, 20. septembra 2009 je bilo v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah srečanje zakonskih jubilantov župnije Jarše. Med jubilanti so bili tudi trije pari zlatoporočencev, ki so člani našega PGD Jarše - Rodica: Cilka in Anton Ručigaj, Mira in Janko Gorjup ter Zvonka in Lado Konjar. Cilka, Tone, Janko in Lado so vsi veterani društva, sodelujejo na tekmovanjih in vedno pomagajo pri različnih dejavnostih našega gasilskega društva.
Članice in člani PGD Jarše - Rodica jim ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo in jim želimo še veliko zdravih, zadovoljnih in razumevanja polnih let v krogu družine, gasilk in gasilcev.
J. Ručigaj PGD Jarše - Rodica
Samostan sester sv. Križa na Mali Loki
100 let sestre Pacijencije (Terezije) Tiselj
Če se pustimo ujeti v zahodno miselnost, moramo do zadnjega dne življenja ohranjati telo in vitalnost. Kajpak je treba za telo skrbeti, da bi nam služilo, vendar je velika razlika v tem, ali vse življenje služimo telesu, ali pa ga vzdržujemo zato, da nam služi. Res je, da začnejo s staranjem pešati telesne moči, a to še zdaleč ne pomeni, da postajamo nemočni, razmišlja Sanja Lončar v Jani. In v čem je potem zrelost? Zrelost je v tem, da začnemo dojemati, kje je resnično bistvo naših moči. Ne rečejo zaman, da pride modrost z leti. Antropozofska medicina je naredila še korak dlje in pojasnjuje, da je prav redčenje kosti tisti nujni pogoj, ki je potreben, da bi naše telo prežela modrost in bi tako dosegli višje zavedanje. Starost nas prisili k temu, da prenehamo zoreti in delati deset stvari hkrati. Prisili nas, da dosežemo prisotnost duha in se v resnici posvetimo stvari, ki smo se jo namenili narediti. No in prav o tej tematiki sta se pogovarjala rajna dr. Janez Drnovšek in dr. France Perko, ko sta razpravljala o eni Drnovškovih knjig: dr. Drnovšek je namreč dajal dr. Perku v mnenje in oceno svoje knjige. In tako dalje.
Kot dolgoletni prijatelj samostana sester Sv. Križa, si štejem v prav posebno čast, da se smem vsaj kratko
pomuditi ob 100. rojstnem dnevu sestre Pacijencije, ki ga je 15. oktobra praznovala v družbi svojih redovnih sester. To je bil velik dan zahvale za njeno 100 let dolgo bogato duhovno življenje, kakor se je izrazila predstojnica samostana sestra Mirjam Fer-čak, ki je nasledila svojo predhodnico sestro Terezijo Žerdin.
Visoki starostni jubileji so slovesnosti za redke izbrance. Tudi dandanes, ko smo priča staranju populacije, prebivalstva torej, staranje in štetje let pa je naša skupna slabost. To je najbolj trden privilegij naše nečimrnosti: nihče ne sega roke po njem, nihče, razen smrti seveda. Tu smo z najvišjimi dostojanstveniki čisto in do konca enakopravni. Sestra Pacijencija je bila rojena na Rašici, župnija Velike Lašče. Pustimo jo spregovoriti: »Bog me je poklical v življenje 15. oktobra 1909. Globoko verna oče Anton in mati Frančiška Tiselj sta podarila življenje devetim otrokom, trem dekletom in šestim fantom. Vsa tri dekleta smo postale redovnice v Družbi sester Sv.Križa, dva brata sta majhna umrla, brat Dominik, ki je bil salezijanski bogoslovec in brat Ivan, sta bila žrtvi brezbožnega komunizma, umrla sta v Teharjah.
Doma sem končala osemletko... S štirinajstimi leti sem odšla v Ljubljano, da bi se naučila šivanja in vezenja. Stanovala sem v zavodu Jozefinu, kjer so sestre
Sv. Križa vodile šiviljsko šolo, ki je trajala tri leta. V Ljubljani sem se začela učiti igranja na klavir. Bila sem polno zavzeta, da sploh nisem več mislila na dom. Odločila sem se, da po končani šoli zaprosim sestre za vstop v samostan. Domači mi niso nasprotovali, tako je bila moja odločitev svobodna.« 16. aprila 1928 je odšla v Dakovo v provincialno hišo sester Sv. Križa, tam se je naučila vezenja z zlato nitko, razne tehnike in narodni vez, kar ji je pozneje prav prišlo. V noviciatu jim je s. Hilarija pomagala postavljati trdne temelje duhovnega življenja. Prve zaobljube je naredila 15. avgusta 1930, nato pa je delovala na naslednjih postojankah: Piška-revci, Herzegnovi, Osijek, Bosanski Brod, Drenov-ci, Rajevo Selo, Vukovar, v Ljubljani na Smrekarjevi in Pleteršnikovi ulici ter v Dravljah. Delovala je kot vzgojiteljica, katehistinja in organistinja. S svojimi mnogimi talenti je izdelovala mašna oblačila, na tečajih še druge učila vezenja. Večkrat ji je bila zaupana tudi služba hišne predstojnice. »Hvala Bogu in Mariji, da sem zmogla lepo in odgovorno opravljati svoje poslanstvo. Vedno sem čutila Božjo pomoč in vodstvo,« je med drugim prepričljivo izjavila. Sestri Pacijenciji ni nikoli dolgčas: skupaj z rodno sestro Sapijencijo vsak dan v molitvi kličeta blagoslov na svojo redovno skupnost, Cerkev doma in po svetu in prepričan sem, da tudi na bralke in bralce našega Slamnika. Draga slavljenka, ni nam težko razbrati, da vaše življenje ni bilo praznik, ampak delovni dan. Ob iskrenih čestitkah, ob visokem jubileju vam s somišljeniki in somišljenicami želim, da se veselite vsakega novega dne in ostanimo res povezani v Božji ljubezni. Ob tej priložnosti smem zaželeti novi predstojnici samostana novega delovnega zagona, podprtega z obilno Božjo milostjo, predhodni s.Tereziji pa izročam pošiljko hvaležnosti za vse njeno dosedanje delo, tako za samostan, kakor za vse nas.
Ivan Kepic
Misijonska nedelja na Viru
Animator ljubljanske škofije za misijone, rade-ški župnik in dekan Slavko Kalan, se je skupaj z Misijonskim središčem Slovenije odločil, da bo osrednja slovesnost na misijonsko nedeljo v ljubljanski nadškofiji v župniji sv. Jožefa na Viru, tudi z namenom, da bo skupaj z misijonarji še bolj čutila in dihala.
Župljani so se skupaj z prizadevnim župnikom Jo-žetom Tomšičem, ki ima za čas svojega dela kaj za pokazati, izkazali tudi sedaj, saj so poleg duhovne priprave lepo okrasili cerkev. Okoli oltarja in kipov so postavili pridelke in izdelke iz dežel, kjer delujejo naši misijonarji. Poleg tega so otroci pobarvali tudi tla z oznakami celih in se naučili njihovih pesmi, kar je celotni sveti maši dalo poseben pomen. Pred prihodom škofa iz Farafange na Madagaskarju, Benjamina Marca Ramarosona, je molitvena skupina domače župnije pripravila molitveno uro, pevci pa so zavzeto prepevali med posameznimi deli molitve. Poleg škofa je somaševal še arhidiakon msgr.
dr. Franci Šuštar, k oltarju ja so pristopili še mnogi misijonarji in duhovniki. Škof Benjamin se je najprej opravičil, ker ne zna slovensko in obenem zaželel čim hitrej šega okrevanj a nadškofu Uranu ter se vsem skupaj zahvali za darove, ki jih namenjamo za misijone, naj bodo to molitve ali materialni darovi. Obenem se je zahvalil še prizadevnim slovenskim misijonarjem, kamor vsekakor spada tudi Janez Kr-melj, ki je vsem prevajal besede škofa med sveto mašo in potem, ko smo v prostorni dvorani pod cerkvijo imeli sproščeno srečanje. Ogledali smo si dva
filma o Madagaskarju. O življenju in delu na Madagaskarju so nam poleg že omenjenih spregovorili še Janez Mesec, Rok Gajšek, laična misijonarja Marko Vilfan in Emil Urbančič, ki je na srečanje pripeljal tudi svojo ženo Malgašinjo. Slovesnost na nedeljo, 18. novembra, ko je svetovni dan misijonov, so nam ponovno polepšale tudi številne narodne noše in se na željo škofa na koncu svete maše z njim tudi fotografirale, njemu in njim za spomin na čudovit zaključek misijonske nedelje na Viru.
djd
Horuk na Križentaver
Ponovno se vam oglašamo, z namenom, da vas obvestimo o novostih in aktivnostih akcije Ho-ruk na Križentaver, ki poteka že od januarja
2009. Kot smo zapisali v prejšnjem članku, ki je bil objavljen z zamudo, je bilo konec maja vpisanih skupaj 7492 pohodnikov, do sredine oktobra pa že 125 30 pohodnikov. Kar nekaj naših pohodnikov, pa se še vedno vsak dan povzpne na Ihanski Triglav. Ne samo njim, tudi vsem pohodnikom čestitamo, saj s tem dokazujemo, kako skrbimo za svojo telesno kon-dicijo in zdravje. Vsem je znano, da so Ihanci znani kot dobri športniki, pa tudi rekreativci ne zaostajajo za njimi.
Komisija za spremljanje akcije Horuk na Križentaver se je sestala v mesecu septembru. Po pregledu aktivnosti za nazaj in v prihodnje je komisija sprejela sklep, da se akcija zaključi 31. decembra 2009 in ne 30. novembra 2009 kot je bilo predlagano v začetku akcije meseca januarja. V mesecu januarju pa se bo ponovno organiziralo srečanje pohodnikov in podelitev priznanj najboljšim pohodnikom oz. obiskovalcem Križentavra. V mesecu septembru pa smo imeli na ihanskem Triglavu poseben obisk, saj nas je obiskala naša krajanka Ivanka Hribar - Krofčeva mama iz Gori-čice, ki je v letošnjem letu dopolnila 91 let. Iskrene čestitke gospe Ivanki in naj bo vzornica vsem krajanom in krajankam naše krajevne skupno-
sti, kako se s dobro voljo in željo skrbi za svoje zdravje in dobro počutje.
Prvo soboto v mesecu oktobru je bilo ponovno organizirano druženje pohodnikov na Križenta-ver. Srečanja, ki je potekalo v zelo sproščen in prijateljskem vzdušju se je udeležilo kar lepo število naših pohodnikov. Seveda, pa je bila pogostitev v znamenju jesenskih gozdnih sadežev - kostanja, ki so ga nabrali pohodniki, pripravila pa naša Milan in Marko. Tudi tokrat so nam sladke dobrote pripravile naše pohodnice - hvala jim. Da pa naši želodčki niso bili prazni je ponovno poskrbel naš vodja in skrbnik akcije Franc Kralj -Mgan in njegova žena Mari - obema hvala za vso skrb in pomoč pri pripravi srečanja. Pohodniške-ga srečanja se je tokrat udeležil tudi predsednik KS Ihan Boštjan Urbanija.
Jesen je tu, zato izkoristimo vsak prosti čas za naše boljše počutje in obiščimo Križentaver. Obenem pa vam želimo tudi dobro oko, da na pohodu po gozdu poiščete kakšno gobo, seveda pa ne pozabite na jesensko gozdno dobroto - kostanj.
Pa nasvidenje do naslednjega snidenja v mesecu januarju 2010.
Helena Rode
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Glavarjeva 47, 1000 Ljubljana E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782, 041/341-081
Support skupine - skupine za samopomoč v Domžalah za ljudi s čustvenimi težavami
Obveščamo vas, da Društvo za mentalno zdravje v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega strokovnjaka. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale, dvakrat mesečno, ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini. Vljudno vabljeni!
Zlatko Jajčanin, Društvo za mentalno zdravje
OBVESTILA
stran
30
V	mesecu novembru bo minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami
Štefan Škafar, st.
Tolstojeva 13, Vir
V	bolečini tiho leto je minilo, odkar te, ljubi oče, črna zemlja je pokrila. Tvoje bližine si želimo, zato z ljubeznijo prihajamo na mirni kraj tišine.
Zelo te pogrešamo!
Hvala vsem, ki se ga spominjate, kdaj postojite na njegovem grobu in prižigate svečko v njegov spomin.
Vsi njegovi
Minilo žalostno je leto dni, odkar te, dragi mož in naš oče, več med nami ni.
V	duši nam je prav težko, ker te nikdar več nazaj ne bo. Vendar v srcih naših večno boš živel, saj si dober bil nam oče in dober mož.
V	SPOMIN
8. novembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil ljubljeni
Franc Ravnikar
iz Spodnjih Jarš
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Vsi njegovi
Mirno in spokojno si zaspal, in v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
V SPOMIN
22. novembra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil
Anton Rokavec
iz Domžal
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke ali se ga kakorkoli spominjate.
Njegovi najdražji
Polje, kdo bo tebe ljubil, polje, kdo bo tebe ljubil, polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom, ko bom jaz v grobu spal.
V SPOMIN
Ivanki Jeretina
roj. Cerar
V novembru mineva leto, odkar nas je po hudi bolezni zapustila in za seboj pustila praznino, ki še vedno skeli in boli. POGREŠAMO TE.
Hvala vsem, ki se ustavite na njenem zadnjem domu in prižgete svečo v spomin. Vsi njeni
Naj bo spokojen spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bila si tu.
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
Ivanka Brinovec
rojena Šlibar iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše. Hvala g. župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem ter patronažni službi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni
Človeka srečaš v sekundi. Da ga spoznaš, potrebuješ le nekaj minut. Tudi da ga vzljubiš, ne potrebuješ veliko časa, a da ga pozabiš, celo življenje.
V SPOMIN
Mariji Arnež
11. novembra so minila tri leta od slovesa naše drage mame. Hvala vsem, ki ste se udeležili svete maše, vsem ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate z lepimi mislimi. Še posebno se zahvaljujem gospe Sonji Mlakar.
Nada z družino
Dober boj sem dobojeval,tekdokončal, vero ohranil.
(2 Tim 4,7)
ZAHVALA
V 82. letu je končal zemeljsko življenje in odšel v večnost naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
Karol Kavka
iz Šentpavla
Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja ter spremstva pri njegovem zemeljskem slovesu. Posebna zahvala velja dr. Mojci Zajc Kraševec za dolgoletno zdravstveno oskrbo, uslužbenkam COMETT-a za pomoč pri negi, g. župniku Vladu Bizantu za lep krščanski pogreb ter pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi
ZAHVALA
V 88. letu je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta
Valentina Hribar
rojena Pirc, z Goričice pri Ihanu 20
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku na domače pokopališče. Hvala tudi vsem, ki so darovali sveče, cvetje in maše, predvsem pa za tolažilne besede.
Vsi njeni
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj. Prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bila si tu.
V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
Marija Majhen
rojena Vavpetič iz Preserij
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem, trobentaču in še posebej pogrebni službi Vrbančič. Pogrešamo jo vsi žalujoči.
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči in čeprav pokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oči, dedi, brat, tast, svak in bratranec
v
Janez Škofic
iz Sr. Jarš, Volfova 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč ter vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravniku dr. med. Janezu Svoljšku
za dolgoletno zdravljenje. Vsa zahvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku za pogrebni obred. Hvala tudi pevcem in Pogrebni službi Hipnos d.o.o. iz Medvod za organizacijo pogreba.
Vsi njegovi
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam, nemočen si ostal.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega
Franca Sedeljšaka
iz Domžal, Ljubljanska 80a (1942-2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso podporo in pomoč, izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za sočutno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi pogrebnemu zavodu, praporščaku in zastavonoši ter vsem, ki ste nam pomagali na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem, da ste se od njega poslovili in ga pospremili k mirnemu počitku.
Žalujoči: vsi, ki ga imamo radi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in babice
Marije Sešek
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo obiskovali med njeno hudo boleznijo ter ji med bolečine in nemoč vnašali spomin na življenje, ki ga je imela rada.
Hvala pevcu, pevkam in govornicam na pogrebu, Univerzi za tretje življenjsko obdobje LIPA Domžale za prelepo in pretresljivo žalno sejo, nežnim in skrbnim negovalkam, Karmen, Silvi, sestri Romani, zdravniku Milanu Banku ter vsem, ki ste pomagali njej in nam.
Alenka, Žiga, Jure in Zoran
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
V devetinpetdesetem letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi brat, stric in svak
Slavko Novak
z Vira, Linhartova 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in
darove za cerkev in svete maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala delovni organizaciji Papir servis, kjer je bil zaposlen, za cvetje in
vso pomoč, ki so jo nudili v teh težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred in sveto
mašo.
Zahvaljujemo se tudi pevcem za lepo petje ter pogrebni službi Vrbančič. Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala! Vsi njegovi
Ni res da si odšla - nikoli ne boš. Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini ...
V SPOMIN
Doki Budaji
iz Domžal
8. novembra je minilo 5. leto, odkar te več ni med nami, vendar vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen za vedno ostajata z nami. Hvala vsem, ki postojite ob njenem večnem domu in ohranjate lep spomin nanjo.
Vsi njeni
V spomin
Viktor Kokalj
Konec meseca septembra smo se na domžalskem pokopališču še zadnjič poslovili od partizana Viktorja Kokalja.
Tovariš Viktor je bil rojen 15. januarja 1927 na Goričici nad Ihanom. Leta 1944, meseca aprila, je odšel v partizane, star šele 17 let. V Tomšičevi brigadi je bil mi-traljezec. Oktobra 1944 je bil pri Razborju nad Šmartnim pri Slovenj Gradcu ranjen. Zdravil se je v Pavčkovih bolnicah na Pohorju. Ko je okreval, je bil dodeljen bolnišničnemu osebju. Demobiliziran je bil v Pazinu v Istri, leta 1946. Za zasluge med narodnoosvobodilno borbo je prejel medaljo za hrabrost.
Po vojni se je udeleževal mladinskih delovnih akcij, med drugim tudi pri graditvi železniške proge Brčko-Banoviči v Bosni. Dejaven je bil tudi v športnih organizacijah. Več kot dvajsetkrat se je udeležil pohoda Ob žici okupirane Ljubljane. Ekipa Zveze borcev iz Domžal, katere član je bil, je dosegala zelo visoke uvrstitve.
V	organizaciji je bil od vsega začetka. Najprej v Ihanu, nato pa v Krajevni organizaciji Slavko Šlander v Domžalah. V letu 1980 je bil izvoljen v Krajevni odbor organizacije, kjer je bil aktiven do zadnjih dni.
Ob 60. obletnici Združenja borcev je tovariš Viktor Kokalj prejel posebno republiško priznanje Glavnega odbora ZB.
V	imenu Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Slavko Šlan-der se mu je zahvalil Aleksander Skok. Zahvalil se mu je za njegovo dolgoletno delo v organizaciji, še zlasti pa za njegov doprinos v partizanih, v narodnoosvobodilni borbi za osvoboditev in izgon okupatorja iz naše dežele. Prav tako je vsem, ki žalujejo za Viktorjem, izrekel globoko sožalje.
Krajevni odbor ZB za vrednote NOB Slavko Šlander Domžale
Avto center Knavs v Trzinu
Pravi naslov za pnevmatike in pranje vozila
KLA/VEd.o.o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš - Trzin je že pripravljen
na zimske dni. Vsi, ki zimskih pnevmatik še niste namestili, pohitite v Avto center Knavs.
V Avto centru Knavs vam ponujajo pnevmatike priznanih blagovnih znamk, seveda bodo uredili tudi de-montažo, montažo in centriranje po ugodnih cenah. Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje
in notranje čiščenje avtomobila. Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje.
Ugodnost za zveste stranke: vsako 5 zunanje pranje brezplačno. Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8 - 18 ure, ob sobotah pa jih lahko obiščete od 8 - 13 ure.
Telefon 01 56 44 300 ali 041 788 726. Vabljeni.
m
AČUNOVODSKE STORITVE
Ažurnost, fleksibilnost in strokovnost! ŽE 1g LET
Renata Uhan s.p.
POT K SEJMISCU 26A, 1231 LJUBLJANA - CRNUCE tel.: 01 561 29 47, faks: 01 561 29 48, gsm: 041 652 556 e-pošta: renata@faktura.si www.faktura.si
Kamniške nauicE
Rastemo z vami!
Odslej tudi v vsakem gospodinjstvu v Domžalah!
27.500 brezplačnih izvodov
v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda.

mali oglasi
%ws Ka
MM
PRODAM JABOLKA ZA OZIMNICO.
9 €/15 kg zaboj. Tel: 031-793-136
TRAJNO LASERSKO ODSTRANJEVANJE DLAK, UGODNO. Kozmetični salon Holos d.o.o. Trzin, tel: 041-606-525, www.holos.si
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040/268-090. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl.ing.mat. 040/550-040. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica
SKRBIMO ZA UREJANJE OKOLICE, nudimo obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave. Prodajamo zemljo, kompost, gnoj. Izposojamo vrtičkarske stroje. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, 1230 Domžale. Tel: 041 789 711.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041689-840
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. GSM: 041 732 267. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale.
Gilodtio ihi/Jifto
tfuiz/ttffi
■	jHhktll «kUrll pr nirri
■	p^LI I'ILI h i i in^iunuihkili, puranih iui rfcm i ti uhlrk
■	!f«r|t |il<-ilil|
ill ^lilljlli^kih lil»*l<llllih
kiiriltni Heri'imt -.|h
l)Mbluvi nlirt !A V jr i* h I ta tnalih
lih h, in milili *-i h il j -1111- Lrtrttlf ll.i-d ni
Tel.: 01/7210 580 (iSM 031/658 717
računovodske storitve / svetovanje / izvršbe na podlagi verodostojnih listin
DAAAAK*
DAMAKS d.o.o., računovodski servis
Kolodvorska ul. 9A, 1230 Domžale t: 01 72 44 360, m: info@damaks.si
DiC-
KECELJ d.0.0. DOMŽALE
dermatološko internistični center
Vodnikova 3A, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772, e-mail: peter.kecelj@siol.net
SPECIALISTIČNE AMBULANTE ULTRAZVOČNE PREISKAVE RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI NOVO! LASERSKI POSEGI NA KOŽI!
NAROČANJE
od ponedeljka od petka od 10h do 14h in od 16h do 19h
¥
Klinika
za male živali
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC
Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani
www.klinika-vtz.si 01/5655 120
PE BT C. ŠMAflTINSKA 1S2. HALA 3. L|UBLJANA TEL. 01 20 00 AiftAt ricur ** PE SAMOVA, SAMOVA 14, LJUBLJANA TEL- 01 /304 60 30
PE NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 91, NOVO MESTO TEL. 05/37J 76 60
Oglaševalska agencija
IR IMAGE
Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik telefon: +386 1 83 96 400, faks: +386 1 83 96 411 info@ir-image.si, www.ir-image.si
Si Mercator Center Domžale
t n 11 m i s s i m i
urarstvo
HETfl
1892
AKCIJA - 40%
na določene modele ur znamke Pierre (Cardin
AKCIJA29,90
posebna ponudba ur zasamo 29,90 €

K KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
nlbO
PIRAT SNACK BAR VAS It ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VASI NA DOBRO JUTRANJO KAV ICO. NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ. CE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL.
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
-	Najbolj Se bi Ago vac .en mibe
-	Ugodnosti in pr«en(I«nja na prndajnik mcMib
-	Posebne ugodno*ti zu Mcrcitor Pika kartlč*rjt
Pustite se presenetiti!
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
10% popust za dijake in študente ob predložitvi izkaznice.

CVETLIČARNA ARBORETUM
MUHČATOH f F. S IT» DOM/ v 1.1
praznične dekoracije
wiy^y rBnretü nttffljfll
CA X\j
^yu^LjQa.
lA-ueJK.
Tokmt i^T» ta '""Cjra:
G (Iv ni dobiLek 20.000 €.

	
	9 \
Zlatarna Celje	Fl»
www.zlsts ma*C£(f e, en	InRP^
U
perilo. ki razvaja
messnn opsihvi
wwwmestna-optika.si
SlfTlPLE
F R J Z E R S K t SALON
5i H*U
Izberite
stopalom
prilagojeno
—+—.
reddot design award winner 2009
www.alpina.si
IA
www.1ana.51
ß^v/nQvE
PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
Hipermarket
SANTAX A
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure / sobote od 8. do 21. ure / nedelje od 9. do 13. ure