lovnega sistema Steklarne Hrastnik / Izhaja od leta 1959 /Letnik 50, št. 4 Hrastnik, 17.09.2010
	■i
r	n nn \ JK|
Ì	J
	iS litji gl c '
jpRp	
v j • C r# /t	R -, f '* g * t
•	f. '-I ''È' * •	1	■ i i i /T « , Stebla
Iz vsebine:
Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti na pravem mestu in v pravem času, in da je i/se kar se dogaja pravilno -od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.
Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.
Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.
Ko sem se začel resnično imeti rad, sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost. Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost, tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu, na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.
Uvodnik	2
Nagovor direktorja	3
Kako smo praznovali	4-7
Vabilo na piknik	8
Dan odprtih vrat	9
Intervju Alojz Knez	10
Iz knjige Postani najboljši vodja	11
Poslovanje	12
Varčevanje z energijo	13
Urejanje tovarne	14
Intervju Majda Doberšek	15-17
Steklarna Heinz Glas	18-19
Varni kotiček	20-21
Praznik KS Steklarna	22-24
Otroci iz Cizljeve hiše	25
Sponzorstva	26-27
Inovacije	28
Sindikat	29
Gasilski kotiček	30
Kadrovske novice	31
Križanka	32
Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame,
od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, karme je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval „zdravi egoizem“ a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.
Ko sem se resnično začel imeti rad, sem prenehal imeti vedno prav, tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.
Ko sem se resnično začet imeti rad, sem se odrekel življenju v preteklosti, in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.
Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznaj da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca, je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.
Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav, konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi, ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.
Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan.
Glavna in odgovorna urednica Mojca Lavrič
Skupne službe
NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE
Steklarna Hrastnik premore kar nekaj impozantih številk in dejstev:
-	na točno tem mestu stoji že 150 let,
-	izvaža kar 95% tega, kar proizvede,
-	prisotni smo na kar 42 tržiščih sveta
-	smo največji delodajalec v občini (kar dobrih 30% vseh delovnih mest)
-	skoraj stoodstotno pa lahko trdimo, da je v prav vsakem slovenskem domu prisoten vsaj en izdelek iz naše steklarne.
Žal je tudi dejstvo, da veliko lastnikov naših izdelkov ne vedo, da prihajajo iz Hrastnika. Zato pospešeno gradimo na prepoznavnosti, na gradnji blagovne znamke, novih izdelkih. Pred seboj imamo cel kup izzivov, če hočemo ohraniti delovna mesta za naše otroke, če hočemo praznovanje obletnic še v naslednjih desetletjih. NE DVOMIM V USPEH - nas čaka pa trdo delo.
Še več pozornosti bomo namenili zaposlenim - še več bo izobraževanja, še več bomo delali na preventivi, še bolj osveščali in promovirali zdrav način življenja, več časa in sredstev bomo namenili medsebojnemu druženju.
Medtem ko večina podjetij v času krize zateguje pasove ravno pri svojih zaposlenih, mi ravno na tem področju
vlagamo največ in šele dobro začenjamo dolgoročni razvoj kadrov. To so najbolj pomembne investicije v prihodnosti podjetja.
•	Izjemno delo z ljudmi -zaposleni in njihovo znanje so prvo bogastvo steklarne; v različne izobraževalne procese je bilo v prvih petih mesecih vključenih kar 457 zaposlenih (od skupno 750).
•	Odprt pretok informacij do vseh javnosti.
•	Vpeljan sistem mentorstva (28 mentorjev).
•	Ogromni premiki na področju varstva pri delu ter čistoče v podjetju (investicije v izboljšanje delovnih pogojev so znašale dobrih 70 tisoč €), v program izobraževanja varstva pri delu v prvih petih mesecih vključenih že 230 zaposlenih.
•	Preventivno - izobraževalni programi (vzpodbuditi skrb in odgovornost zaposlenih za lastno zdravje) - trenutno vključenih 60 zaposlenih. Vtisi so izjemno pozitivni in bomo s temi aktivnostmi nadaljevali dolgoročno in za vse zaposlene.
•	Ustanavljamo športno društvo, ki bo skrbelo za nadaljevanje programov, za katere smo ljudi izobraževali in pripravljali na prej omenjenih preventivnih programih.
•	Kar 30 naših zaposlenih je med prejemniki nagrade Inovacije Zasavja za leto 2009, interna komisija za inovacije pa aktivno deluje, kar kaže na dejstvo, da imamo v hiši ogromno znanja terenergijeza napredek
Morda ob tej temi še ena pika na i - kljub velikim besedam, da so ljudje najpomembnejši, pa se država do področja vlaganja v razvoj in zdravje ljudi obnaša mačehovsko, saj na
tem področju ni čutiti prave podpore.
Vesel sem, ker se vidimo na pikniku v soboto, 18.9.2010. Da nam le zdrži še vreme - in prepričan sem, da se bomo spoznali tudi s tiste mehkejše, družinske plati. Se med seboj povezali na način, ki je potreben, da delamo boljše, bolj zavzeto. Da bodo skupni cilji tudi cilji posameznika! In obratno - da bodo cilji posameznika pomenili tudi cilj za steklarno.
V kratkem bomo v praksi in ne samo na papirju določili karierni plan za vsakega v podjetju. Kje so osebne prednosti VSAKEGA posameznika v Steklarni Hrastnik, kje rabi dodatno spodbudo, kaj so njegove osebne prioritete, kako vidi sebe v prihodnosti podjetja. Karierni plan bo narejen res prav za vsakega, tudi za vse v proizvodnji, saj glede na daljšanje delovne dobe verjetno ne bodo mogli opravljati težkega fizičnega dela pri recimo svojih 70tih letih. Za vsakega bomo določili cilje ter na nek način sklenili pogodbo za prihodnost. To pa zato, da se vsak čuti povezanega s podjetjem. Prav tako sem mnenja, da moramo vodje spremljati zaposlene in iskati priložnosti tako za podjetje kot tudi za posameznike.
Zavzetost oziroma odnos do dela IN ljudi je ena od najpomembnejših lastnosti, ki jih mora imeti posameznik. Lahko ima kdo manj znanja, toda to se da priučiti, se dodatno izobraževati in podobno - ne moremo pa spremeniti posameznikovega odnosa do dela oz. zavzetosti. Zato pri kadrovanju najprej preverjamo zavzetost, šele potem znanja.
Na ta način poskušamo individualne posebnosti posameznika, kot so vrednote, privatni cilji ter nazori uskladiti s cilji podjetja. To je prva stopnja grajenja uspešne zgodbe.
Brez vlaganja v ljudi se lahko kar nehamo truditi vlagati v razvoj, opremo in ekologijo.
Dragim sodelavkam in sodelavcem ter vsem bralcem Steklarja pa želim veliko energije, sreče in zmag v jesenskih izzivih.
Andrej Božič
150 let Steklane Hrastnik
KAKO SMO PRAZNOVALI...
Častni gosti. ..
Kapljice, ki so se stekle v izdelek
Kaplja vode
Kapljo vode mi dajte, da bo izginil ta smrtni obroč.
Besedo mi dajte,
da ne bom tako sam v svojih blodnjah.
In objem naj bo vroč,
da bom verjel v človeško toplino.
Delo mi dajte,
da izgine malodušje iz moje duše, da se ne bom pogrezal v jalovino svojih grenkih misli.
Tukaj je voda, jeSava s pritoki.
Tu so les, premog in hlodovina.
Neznosna vročina steklarskih peči.
A solza se v blažen nasmeh spremeni, ko steklovina dobi podobo predmeta.
Manja Goleč
Plesna skupina Fourklor
Ni vonja po potu.
Ne okusa po grenkem.
Ni sledi taljenja.
Ni kapelj trpljenja od neznosne vročine.
Ni prašne sivine.
Nikjersledov peska, kremena, železa, apnenca in sode.
Nikjer usode
ljudi, ki so izdelkom vdahnili življenje.
Iz razbitin
se bodo rojevali novi kozarci, lestenci, šipe in steklenice.
Iz črepinj bodo zrasli kakor cvetice, zalivane s potom, gnojene z železom, kremenom, peskom in - ljubeznijo.
Manja Goleč
Častni gosti....
150 let Steklane Hrastnik
KAKO SMO PRAZNOVALI...
Iz govora predsednika uprave, Andreja Božiča:
Srce in duša steklarne niso peči, niti ne današnja in bodoča vrhunska oprema. To so kleni, trdni, pogumni in inovativni ljudje. Ljudje so gradnik in temelj vsakega dne posebej skozi celotnih stopetdeset let. Zato izkoriščam priložnost, da izrekam priznanje in zahvalo vsem preteklim in seveda sedanji generaciji za poslovni pogum, odličnost, odločnost ter trdo delo.
Poleg naših zaposlenih so velik kapital SH seveda naši kupci, nekateri zvesti naši tovarni že več desetletij. Hvala vam za sodelovanje, brez vas nas ne bi bilo!
Te stare, globoke korenine pa od nas zahtevajo, da se jim posvečamo s posebno pozornostjo. Da skrbno mislimo na prihodnost. Da razmišljamo ambiciozno. Da pogumno stopamo na pot sprememb in novosti ob stalnem spoštovanju tradicije. Želimo biti svetel zgled v državi, da vodstvo z zaposlenimi skupaj z lastniki in sindikatom solidarno in zavzeto ter z dialogom kuje načrte. Riše svetlo prihodnost, kjer smo se VSI pripravljeni vključiti v aktivnosti za doseganje ciljev. Kljub temu, da je podjetje še
vedno v ne ravno zavidljivi finančni situaciji, so največje trenutne in dolgo-ročne investicije usmerjene v DUDI.
Želel bi, da bi to postalo pravilo tudi v naši državi. Da bomo nehali kazati samo na državo in iskati pomoč samo pri njej, da se bodo vsi družbeni sloji zavedali medsebojne odvis-nosti in nuje sodelovanja pri spremembah in reformah, in da se bodo vsaj delno odpovedali svojim pridobljenim privilegijem, ki so si jih izboril v preteklosti. Mi v industriji nimamo več rezerv. Prihodnost je na strani pogumnih. Mi imamo stopetdeset let poguma, samozavesti, znanja in preteklega dela. Tudi sami smo zmogli izjemen napredek, kajti ljubezen do stekla je gonilo, da še stojimo.
Andrej Božič, Jože Holešek in predstavnik RZB od predaji 5.000 €, ki so jih dobili zaposleni v SH Opal.
Iz govora ministra za finance, dr. Franca Križaniča
Ni nobena skrivnost, da sem velik pristaš ohranitve razvojno pomembnih slovenskih podjetij v domači lasti. Podjetja, ki so vpeta v tukajšnje okolje, bodo najbolje poskrbela za narodnogospodarske interese, se pravi za samostojen razvoj, samostojen prodor na tuje trge, za sodelovanje z domačimi dobavitelji, za socialni in kulturni razvoj okolja, v katerem delujejo.
Primertakšnega podjetja je tudi Steklarna Hrastnik. Čeprav mora zaradi svoje častitljive starosti vlagati velika sredstva v
ekološko prenovo proizvodnje, ni pozabila na razvoj.
V podjetju so, skratka, zavihali rokave, saj vedo, da lahko le z lastno iznajdljivostjo in vztrajnostjo premagajo težka obdobja, ki zadenejo zdaj to, zdaj drugo industrijsko panogo.
Ob vaši obletnici vam iz srca
čestitam in vam želim, da bi bili še naprej gonilna sila razvoja v občini in zgled drugim podjetjem v regiji.
Vse to je steklarna. Ljudje, stroji, steklo. Čudoviti izdelki, v katere je vtkano mnogo kapljic. Takšnih in drugačnih. Tistih pravih, ki jih lahko otipamo, vidimo. In drugih, ki se stekajo iz iskrivih idej, dobrih misli, učinkovitih tehnič-
nih rešitev, odtrganih designerskih rešitev, pronicljivih poslovnih odločitev. Tudi to so kapljice, ki ustvarjajo celoto. Celoto čudovitega stekla. Celoto izdel-
kov, ki nam lepšajo dni in bogatijo življenje.
150 let Steklane Hrastnik
KAKO SMO PRAZNOVALI...
DOLSKA NOC
elovanju z občino ter rokometnim klubom Dol pri liku smo zaposlenim v Steklarni Hrastnik omogočili nekaj losti na prireditvi Dolska noč. Bilo je veselo!
150 let Steklane Hrastnik
KAKO SMO PRAZNOVALI...
Predsednik Vlade RS iz Steklarne Hrastnik odhaja z izjemno pozitivnimi
prehodno obdobje za pridobitev IPPC dovoljenja tudi za steklarno. Naj spomnimo, da ima Steklarna Hrastnik zaradi bližine stanovanjske hiše težave pri pridobivanju IPPC dovoljenja za tovarno na lokaciji Cesta 1. maja 14 zaradi prekoračitve mejne vrednosti povzročenega hrupa. Steklarna na tej lokaciji stoji že 150 let, bližina stanovanjskih hiš pa je zgodovinsko pogojena - to je namreč značilna gradnja stanovanjskih kolonij za delavce.
S stanovalci ter Krajevno skupnostjo ima steklarna odlične odnose. Čeravno na samem viru hrupa zaradi narave
proizvodnje ne moremo zmanjšati, pa se v steklarni maksimalno trudimo, da stanovalcem omogočamo čim boljše življenjske pogoje, saj se ne želijo seliti. Tovarna specialne steklene embalaže (lokacija Podkraj 70b) je IPPC dovoljenje pridobila marca 2010.
V naslednjem letu bodo investicije v ekologijo v Steklarni Hrastnik znašale najmanj 3,5 mio €, do leta 2012 pa bo v razvoj in tehnologijo vloženih več kot 15 mio €. Vsebinsko najpomembnejša vlaganja pa so za steklarno njeni zaposleni.
Steklarno Hrastnik je v okviru delovnega obiska v Zasavju obiskal predsednik vlade Borut Pahor v spremstvu ministra za okolje in prostor, Roka Žarniča in njegovih sodelavcev ter državne sekretarke na ministrstvu za gospodarstvo, Darje Radič s sodelavci.
VSteklarni je pogovor potekal v sproščenem vzdušju. Predsedniku vlade ter ekipi je predsednik uprave, Andrej Božič predstavil program in delo podjetja ter smele načrte za prihodnost. Poudarek je bil predvsem na vlaganju v zaposlene, gradnja lastne blagovne znamke ter izjemna tehnična zahtevnost proiz-
vodnje. Predsednik vlade je bil pozitivno presenečen in je izjavil, da ga tolikšna ambicioznost navdihuje ter da ima žal malo podjetij v Sloveniji tako žareč pogled na prihodnost. Vesel je bil tudi, da je steklarna podjetje, ki ogromno vlaga v temeljna, bazična znanja zaposlenih ter omogoča zaposlitev širokemu spektru poklicev.
Vodstvo steklarne je izpostavilo tudi izzive pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja. Minister za okolje in prostor, Roko Žarnič je pojasnil, da bo na vlado poslan predlog uredbe o hrupu, ki sicer ne znižuje kriterijev, omogoča pa
Predsednik državnega sveta na obisku v Steklarni Hrastnik
Steklarno Hrastnik je v okviru podelitve priznanj najboljšim inovatorjem Zasavja obiskal predsednik državnega sveta, Blaž Kavčič. Spremljal ga je državni svetnik, Branko Majes.
S predsednikom uprave, Andrejem Božičem, so se pogovarjali o prihodnosti steklarne,Zasavja in Slovenije.
150 let Steklane Hrastnik
PIKNIK S SODELAVCI TER DRUŽINO
Spoštovane sodelavke in sodelavci,
leto, v katerem praznujemo 150 let, je leto, ki si ga bomo zapomnili. Po spremembah, trdemu delu ter spoštovan ju tradicije.
V času, ko je potrebno izjemno trdo delati, se je potrebno ravno tako tudi sprostiti. In se spoznati tudi z bolj sproščene plati. Zato vas z veseljem vabimo na
PIKNIK S SODELAVCI TER DRUŽINO
ki bo v soboto, 18. septembra 2010 v Gorah s pričetkom od 11 ure dalje.
V	sproščenem druženju s sodelavci ter njihovimi družinskimi člani se bomo zabavali ter igrali ob športnih in zabavnih igrah, kaj prigriznili, pokazali svoje veščine ter družabno plat...
Piknik bo obarvan sproščeno, s poudarkom na zdravem načinu življenja. Zato priporočamo, da se v Gore odpravimo peš ter tako športno začnemo dan. Za vse tiste, ki pa za v Gore nimate lastnega prevoza, niti vam trenutno zdravstveno stanje ne omogoča pešpoti, pa se prijavite Tatjani Vajdič (int.tel. 603), saj bo za omejeno število oseb možen prevoz z gasilskim kombijem.
Prijave za udeležbo na pikniku se zbirajo pri vaših vodij, ki prijavnice že imajo. Prosimo vas, da ob prijavi navedete tudi udeležbo vaših ožjih družinskih članov. Zaradi lažje organizacije dogodka se je potrebno prijaviti najkasneje do četrtka, 9. septembra 2010.
V	primeru dežja oz slabega vremena bo piknik žal odpovedan, zagotovo pa bomo lahko o izvedbi piknika lahko obveščeni do četrtka, 16. septembra 2010.
Več podrobnosti lahko izveste pri vseh predstavnikih sindikata ter sveta delavcev. Bi vas pa vljudno prosili za pomoč pri izvedbi ideje "miza zaposlenih".
To je miza, na kateri bi, PROSTOVOLJNO, udeleženci prinesli s seboj kakšno dobroto, ki jo dobro naredi, ima doma ipd. ter si želimo to znanje pokazati tudi sodelavcem (primer: malo domačega peciva, domače bio sadje, sok, med... ). Morda nekaj, s čimer doma razveselite domače, sodelavci pa vas po tej plati ne poznajo.
150 let Steklane Hrastnik
DAN ODPRTIH VRAT
Spoštovani bivši zaposleni in upokojenci vabljeni na
DAN ODPRTIH VRAT
ki bo v sredo, 6. oktobra 2010 od 11 ure dalje.
Ogled po potekal na obeh lokacijah - v stari tovarni in v Specialu v Podkraju - v več skupinah, odvisno od števila udeležencev.
Prijave sprejemata NAJKASNEJE do petka 24.9.2010:
Tatjana Vajdič; 03 56 54 603; tatjana.vaidic@steklarna-hrastnik.si Mojca Lavrič; 041 814 177; moica.lavric@steklarna-hrastnik.si
150 let Steklane Hrastnik
POGOVOR - ALOJZ KNEZ
Steklarna Hrastnik je najstarejša tovarna v Hrastniku, stara 150 let.
Najstarejši še živeči steklar pa šteje zavidljivih 92 let. Pa kljub visoki starosti v številki za Alojza Kneza sploh ne moreš reči, da je star.
Častni gost na prireditvi ob 150-letnici
Spoznala sem ga na proslavi, ki je bila v čast 150-letnice Steklarne organizirana v mesecu juniju. Že tam sem v pogovoru z njim zaznala, da ima možakar marsikaj povedati, saj je v življenju kar nekaj »dal skozi«, in da je poln življenjske moči, ki človeka navda s pozitivno energijo.
In tako sva se dogovorila, da se enkrat oglasim k njemu.
Na dogovorjen dan in uro me je g. Alojz počakal pred blokom, kjer stanuje in me spretno in urno pospremil do svojega stanovanja.
Imela sem malo treme; človek namreč do staroste steklarjev čuti spoštovanje.
Pogovor sem si zamislila po sistemu »jaz sprašujem - g. Knez odgovarja«. Pa sem že kmalu na začetku opustila namen in naslednji dve uri spontano potovala po času, ki je segal tja doleta 1932.
Lojze Knez pri sedemnajstih
G. Alojz se je rodil leta 1918, se pravi na robu 1. svetovne vojne. Pri rosnih 14. letih, in to točno na 14. rojstni dan, je zaprl zvezke in knjige (beri - zapustil šolske klopi) in začel svojo delovno pot. Tako kot njegov oče se je tudi on odločil za steklarski poklic. Ja, ni kaj reči, komur po žilah teče kakšna kaplja stekla, se steklarstvu težko upre. To je bilo seveda v preteklosti, ko so bili ljudje bolj tradicionalisti, še toliko bolj očitno.
V glažuti so vedno rabili delavce, in tako tudi on ni imel težav z zaposlitvijo. Začel je pri »fajfah«, za 10 litrske steklenice je namakal modele. Vajenci, pravi, so svoje mojstre spoštovali in imeli pred njimi kar nekakšno strahospoštovanje. Vendar, če si bil priden, se nisi imel kaj bati, še doda. Pove tudi, da so mojstri svoje vajence veliko naučili, v tistih časih se je namreč znanje prenašalo izključno iz roda v rod.
Zanimalo me je, kako je potekalo delo, kakšni so bili delovni pogoji, pa malica, pa kakšne so bile plače, pa....
»Delo ni moglo biti kaj bistveno drugačno, kot ga steklarji opravljajo danes. Ročna proizvodnja je ročna proizvodnja,« me je podučil. »Težko je in vroče. Vroče, včasih kot v peklu, ampak, ko si mlad vse dosti lažje preneseš,« se je spomnil.
Že takrat se je delalo na 3 izmene, tako kot danes, razlika je bila le v tem, da so z delom začeli na jutranji izmeni že ob
štirih zjutraj. To pa je bilo sredi noči, ni kaj, sem si mislila. Pa je g. Alojz dodal, da si je sindikat kaj kmalu izboril začetek dela ob 5. uri zjutraj za jutranjo izmeno.
Malico so jim prinesle žene, matere, dekleta, pojesti pa so jo morali na hitro, v 15 minutah. Plačilo za delo je bilo v steklarstvu vedno bolj slabo. Dobro so bili plačani mojstri, vsi ostali, pomočniki, odnašalci... pa so dobili plačilo v določenem procentu od plače mojstrov, plačilo pa je bilo odvisno od dosežene norme.
Zanimalo me je tudi, kako je bilo, ko se je začela vojna. Človek si predstavlja, da je bilo dela manj, da so delavce odpuščali, tovarne zapirali in podobno. Pa mi pove, g. Alojz, da je bilo dela še več kot prej, pa da so vsem delavcem povišali plačo; pomočnik mojstra je na primer pred vojno prejemal 45% njegove plače, v času vojne pa so mu jo povišali na 90%.
Vprašala sem ga, ali je imel kaj stika z lastniki Steklarne, Abeli. Pa je povedal, da ne kaj preveč. Stanovali so, kot je znano, v steklarskem gradiču in stanovanjski hiši pod njim. V tovarno so redko prihajali.
Pogovor sva nadaljevala v času, ko je bil leta 1943 vpoklican v nemško vojsko, pa o 8 dneh, ki jih je preživel na fronti na Krimu. In seveda o ruskem ujetništvu, iz katerega se je vrnil 1946. leta. Po vrnitvi domov se je v Steklarni ponovno zaposlil in v njej dočakal tudi upokojitev.
Bogata življenjska pot, ki je ne prehodi in preživi vsak, je seveda prepolna zanimivosti in podrobnosti, ki se jih g. Alojz prav dobro spominja. Ni je mogoče zajeti v kratkem članku. Si jo je pa zato toliko bolj zanimivo in vredno prebrati v njegovi knjigi spominov, ki jo je v samozaložbi izdal leta 2003.
Steklarski poklic je umetnost, kdor ga vzljubi enkrat, ga ne pozabi nikoli. Alojz Knez je starosta hrastniške Steklarne, o steklarskem poklicu govori z žarom mladostnika. Želimo mu še veliko let.
Ksenija Jakopič
Skupne službe...
IZ KNJIGE POSTANI NAJBOLJŠI VODJA, AVTORJA MARJANA RAČNIKA
Kakšne so lastnosti kvalitetnega vodje?
Obstaja 10 ključnih lastnosti, ki jih imajo kvalitetni vodje. Jih imate tudi vi?
1.	Pogum
To, da poznate področje dela, kjer prevzemate vodstveno vlogo še ni dovolj. Da bi se izpostavili in postali vodja, je najprej pomembno da imate dovolj resničnega poguma, da to prevzamete. Le, če imate dovolj poguma, boste odprti za izboljševanje samega sebe. Le če ste dovolj pogumni ter imate zaupanje vase, vam bodo ljudje sledili ter vam dovolili, da jih vodite. Vodji, ki ne izžareva poguma in zaupanja vase, ljudje nismo pripravljeni slediti.
2.	Samoobvladovanje
Le če znate obvladovati sami sebe, boste lahko obvladovali druge. Disciplina in obvladovanje vedenjskih vzorcev, predvsem v stresnih in konfliktnih situacijah, se prične najprej pri vas samih.
3.	Občutek za pravičnost
Če želite biti vodja, je nujno, da razvijete občutek za pravičnost. Vodja, ki tega občutka nima, pri vodenih ni spoštovan, niti mu drugi ne zaupajo. Pravičnost pomeni jasna pravila in doslednost pri njihovem izvajanju. Ko prične vodja delati izjeme, se njegova vero-dostojnostzmanjša.
4.	Suverenost pri odločitvah Če je vodja omahljiv, pokaže, da si ne zaupa dovolj. Za vodje je nujno, da se usposobijo do te mere, da znajo hitro sprejemati odločitve. Da bi bili pri tem uspešni, je potrebno širše poznavanje organizacije. Predvsem je nujno da razumejo vizijo, poslanstvo in cilje. Ko dobro poznajo te stvari, se lahko vodje glede procedur in vlog posameznikov, v delovnih procesih, odločajo hitro in učinkovito.
5.	Sposobnost načrtovanja Uspešno doseganje ciljev in rezultatov je posledica načrtovanega delovanja. Bistvena naloga vodje je načrtovanje strategij, odločanje o delovnih procedurah ter opredelitev vlog v delovnem timu. Vodji mora biti zelo jasno:
•	kaj je cilj tima,
•	koliko časa je na voljo za uresničitev cilja,
•	na kakšen način bodo cilj dosegli,
•	kakšne vloge imajo pri doseganju cilja posamezni člani tima.
6.	Naredite korak več kot ostali
Vodja, ki zahteva od članov svojega tima, da občasno v nalogo vložijo več časa in energije kot običajno, bo pri tem uspešen le, če to naredi najprej sam. Vodja lahko od drugih zahteva le to, kar je pripravljen narediti tudi sam. j Ne samo da je to pripravljen narediti, to naj tudi naredi. Vzor je najboljša motivacija.
7.	Optimizem
Razpoloženje vpliva na motivacijo. Razpoloženje vpliva na rezultate. Razpoloženje vpliva na odnose v timu. Vodja, ki želi dobre rezultate in dobre odnose v timu, naj najprej :
poskrbi, da je on sam tisti, ki širi optimizem. Vodja, ki nerga in je črnogled, vpliva na ostale, da so tudi oni takšni. Kdo pa je lahko vesel ob nezadovoljnem vodji?
8.	Simpatija in razumevanje Vodje, ki znajo v odnosih do članov svojega tima ustvariti simpatijo in razumevanje, so običajno na boljšem od tistih, ki tega ne razvijajo. Ljudje znamo ceniti, če je nekomu marza nas in naše težave. Vodji ni treba reševati težav, ki jih imajo člani tima. Ljudem že dosti pomeni, da ima vodja za njihove probleme razumevanje.
9.	Pripravljenost na sprejemanje polne odgovornosti Kvaliteten vodja zna prevzemati polno odgovornost za rezultate svojega tima. Tudi za napake in pomanjkljivosti.
Če se vodja izgovarja in prelaga odgovornost za napake na podrejene, je najbolje, da opusti vodenje. Dosežki tima so odgovornost vodje. Vodja je odgovoren za to, komu zaupa izvrševanje nalog. Vodja, ki zaupa naloge svojim podrejenim, je odgovoren za to, da jim dodeli naloge, za katere so le-ti usposobljeni. Če kdo nalog ne opravi v skladu s pričakovanji, je to odgovornost vodje. On je nekoga izbral, da naj to naredi. On ni dobro precenil, kakšne so sposobnosti podrejenega.
SEKTOR/ ODDELEK
10.	Sodelovanje Uspešni vodje se zavedajo koristi sodelovanja. Sposobni so vplivati na to, da je to pomembna vrednota in pričakovan način vedenja v timu. Za uspešne vodje novejše generacije je značilno, da vedno bolj uporabljajo mehke veščine vodenja. Prednosti tega pristopa so, da podrejeni vodjo sprejemajo z večjo simpatijo in iskrenejšim spoštovanjem.
Tudi naši vodje naj bi imeli te lastnosti. Pa jih imajo? Lahko preverite s pomočjo spodnje tabele. Ocenite svojega vodjo. Vodje, ocenite se sami.
Ocena 1 pomeni nezadostno, ocena 5 pomeni odlično.
Vam je rezultat všeč? Poletje in počitnice so lahko tudi čas in prostor, ko se ustavimo in razmislimo, kje smo in kam želimo. Po počitnicam se vrnemo polni energije in polni optimizma v svoje delovne sredine in tudi zato je lažje narediti SPREMEMBO.
Naj bodo spremembe v razmišljanju in delovanju STALNICA VVAŠEM ŽIVLJENJU!
Ksenija Špiler Božič
.Sfc
Lastnosti	1	2	3	4	5
1. Pogum					
2. Samoobvladovanje					
3. Občutek za pravičnost					
4. Suverenost pri odločitvah					
5. Sposobnost načrtovanja					
6. Naredite korak več kot drugi					
7. Optimizem					
8. Simpatija in razumevanje					
9. Pripravljenost za sprejemanje polne odgovornosti					
10. Sodelovanje					
Izpolnjeno anketo lahko oddate tudi v nabiralnik.
Skupne službe
POSLOVANJE V PRVIH SEDMIH MESECIH 2010
Rezultati poslovanja v prvih sedmih mesecih tega leta so boljši kot v enakem obdobju lani, vendar z njimi še ne moremo biti zadovoljni.
Prihodki od prodaje skupine so se po upadu v lanskem drugem tromesečju ponovno povečali, a še ne toliko, da bi zagotavljali pozitivno poslovanje. V sedmih mesecih skupaj je bila prodaja za 1.680 tisoč EUR oz. za 7,3% višja od lanske v istem obdobju. Rezultat poslovanja je bil boljši za 514 tisoč EUR, a še vedno izguba v višini 1.072 tisoč EUR.
V	PE Vitrum je bila prodaja v prvih štirih mesecih že blizu želenega obsega, deloma tudi na račun promocijskih izdelkov, ki so jih kupci zaradi krize v lanskem letu odložili na letošnje leto. V sedmih mesecih skupaj je bila prodaja za 22,8% višja od lanske v istem obdobju, rezultat pa boljši za 744 tisoč EUR. Od maja dalje je bilo čutiti sezonski upad, deloma pa so se pojavljale tudi motnje v proizvodnji zaradi zastarelosti in nezanesljivosti opreme.
Ob povečanih prodajnih aktivnostih in uvajanju novih izdelkov se za jesenske mesece nakazuje ponovno povečanje naročil.
V	PE Special se prodaja po doseženem dnu v letošnjem januarju postopno povečuje proti nivoju, ki omogoča poslovanje brez izgube. Obseg naročil presega trenutne zmogljivosti proizvodnje.
V	teku je vrsta aktivnosti za povečanje produktivnosti in s tem doseganje višjega obsega proizvodnje. V sedmih mesecih skupaj je bila prodaja za 8,9% nižja od lanske v istem obdobju, pri čemer je treba upoštevati, da v lanskih prvih štirih mesecih krize pri kupcih še skoraj ni bila občutiti.
Rezultat je bil slabši za 380 tisoč EUR.
Prodaja izdelkov Opal d.o.o. je vezana na povpraševanju v gradbeništvu, kjer so posledice splošne krize bolj občutne z zamikom t.j. sredi letošnjega leta. Kljub temu je bila prodaja v sedmih mesecih za 5,4% višja kot v istem obdobju lani, rezultat pa boljši za 227 tisoč EUR. Zmogljivosti v poletnih mesecih niso v celoti zasedene zaradi manj naročil in dopustov. Potekajo pa močne aktivnosti za pridobitev zadostnega obsega naročil za jesen.
Med stroški so se najbolj, za 492 tisoč, povečali stroški dela zaradi sprememb pri obračunu plač, katerih cilj je bil bolj spodbudno nagrajevanje, zlasti zaposlenih z nižjimi plačami in deficitarnih profilov. Občutneje so se povečali tudi stroški vzdrževanja in nekaterih storitev, katerih namen je izboljšanja pogojev dela ter povečanja učinkovitosti poslovanja. Strošek zemeljskega plina jeza celotno obdobje enak lanskemu, vendar je zaskrbljujoče to, da cena plina v zadnjih mesecih ponovno narašča.
Negativne učinke navedenih povečanj stroškov so ublažila dosežena zmanjšanja cen nekaterih surovin in električne energije, nižje obresti, nekoliko zmanjšane zavarovalne premije terdrugi prihranki.
Obe družbi ves čas točno na dan zapadlosti poravnavata svoje obveznosti do zaposlenih, bank in dobaviteljev. To uspevata, kljub nekoliko zmanjšani zadolžitvi pri bankah, zaradi aktivnosti za znižanje zalog, obvladovanja terjatev do kupcev, podaljševanja pogodbenih plačilnih rokov z dobavitelji ter ob dejstvu, da v zadnjih mesecih ni bilo večjih investicij.
V prihodnjih mesecih bo potrebno te aktivnosti izvajati še bolj uspešno, da bomo lahko zagotovili sredstva za najbolj nujne naložbe.
Vlado Sedej, direktor FRS
Skupne službe...
OSVEŠČANJE ZAPOSLENIH O ZMANJŠANJU RABE ENERGIJE - 1. DEL
V	Steklarju o rabi energije v Steklarni Hrastnikdo sedaj ni bilo veliko prispevkov, kar je zanimivo, glede na to, da so stroški energije visoki. V prihodnje želimo člani projektne skupine z imenom »Pozitivci« to prakso spremeniti. S članki v Steklarju bomo zaposlene obveščali o tem, kaj lahko vsak posameznik stori za zmanjšanje rabe energije in na ta način prispeva kznižanju stroškov.
Med energente v Steklarni Hrastnik poleg zemeljskega plina, elektrike, utekočinjenega naftnega plina uvrščamo še kisik, vodo in tehnične pline. V letu 2009 je strošek vseh energentov znašal približno 9.530.000 EUR.
V	preteklem letu je tako strošek energije predstavljal približno 20,61 % vseh stroškov. Najvišji je strošek zemeljskega plina, približno polovico nižji je strošek elektrike, sledijo pa utekočinjeni naftni plin, kisik, voda in ostali tehnični plini.
Slika 1 : Delež stroškov energije v skupnih stroških Steklarne Hrastnik d.d. v letu 2009 Zemeljski plin se uporablja predvsem za ogrevanje steklarskih in hladilnih peči, pri proizvodnji steklenih izdelkov, za ogrevanje peči za gretje modelov in za ogrevanje prostorov. V stari tovarni se največ električne energije rabi za dogrevanje steklarskih peči, sledi raba električne energije za proizvodnjo stisnjenega (kom-primiranega) zraka, ki služi
predvsem delovanju pnevmatskih mehanizmov steklarskih strojev. Relativno velika je tudi raba električne energije za pogon ventilatorjev ter za potrebe razsvetljave. V novi tovarni se največ električne energije rabi za proizvodnjo stisnjenega zraka, ki se rabi pretežno za delovanje pnevmatskih mehanizmov IS in ostalih strojev. Sledi raba električne energije za pogon ventilatorjev za hlajenje steklarskih strojev ter raba električne energije za dogrevanje steklarske peči in napajanje elektro filtra za čiščenje dimnih plinov.
Slika 2: Razdelitev porabe električne energije v stari tovarni
Kljub temu da je velika večina rabljene energije nujno potrebna v proizvodnem procesu, kritično ugotavljamo, da še obstajajo priložnosti za zmanjšanje porabe energije. Obstaja nepotrebna poraba energije, ki jo je potrebno odpraviti in s tem znižati stroške za energijo. Zmanjšanje porabe energije lahko dosežemo na dva načina: s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi.
Slika 3: Razdelitev porabe električne energije v novi tovarni
Med tehnične ukrepe spadajo: uvedba novih tehnologij, zamenjava zastarele opreme s sodobnejšo, itd. Z uvajanjem tehničnih ukrepov se ukvarja predvsem tehnični kader, za
Nerazporejeno Razsvetljava 5, Ventilatorji H
Ventilatorji G 3,6%
VRS 0,2%
Sušilci 1,9%
VT K5 5,5%
Peč G 5.9%
NTK2 13% NT K1 0,9%
Razsvetljava 4,7%
Ventilatorji hlajenje stroja IS4 6, Vent, hlajenje stroja IS3 3,
Ventilatorji stroja IS2 6,2%
Ventilatorji hlajenje stroja IS1 7,9%
Vakumske črpalke 2,7% VT kompresorji 1,4%
Sistem mehke vode 2,8%
tehnološke vode 2% Elektro filter 6%
Elektro kurjenje 11 °.
peči 1,7% peči 0,9% zmesi in črepinj 1,2%
Hladilne peči IS1 - IS4 6,3%
Hladno brizganje IS1 - IS4 7,4%
NT kompresorji 28,4%
Slika 3
VT K4 5,6%
NT K3 0,6%
Peč H 14,7%
uvedbo le-teh so potrebne investicije. Denar, vložen v tehnične ukrepe, se povrne v določenem času. Dva primera tehničnih ukrepov, ki sta bila izvedena v lanskem in letošnjem letu sta:
1.	Posodobitev kompresorske postaje v novi tovarni. Z investicijo približno 85.000 € so se stroški za električno energijo znižali za približno 124.000,00 € na leto. Investicija se je povrnila v približno 8 mesecih.
2.	Vgradnja frekvenčnih pretvornikov za pogon ventilatorjev za hlajenje sten F in EPO peči ter za podpih F peči. Z investicijo v višini približno 28.000 € se bodo stroški za električno energijo znižali za približno 20.000,00 € na leto. Investicija se bo povrnila v približno letu in štirih mesecih. Vsak posameznik lahko v svoji sredini s svojim ravnanjem in zgledom ter organizacijo dela
pripomore k zmanjšani porabi energije in to brez stroškov. Člani projektne skupine zato pozivamo vse zaposlene, da smotrno rabijo vse energente. V bodoče bomo podrobneje predstavljali možna zmanjšanja porabe energije po posameznih področjih.
Nekateri ste najverjetneje že opazili nalepljene letake, ki opozarjajo na izklapljanje razsvetljave, zapiranje vode, zapiranje vrat peči za gretje modelov itd. V prihodnje bo nameščenih še več letakov z opozorili.
Veseli bomo vsakega Vašega predloga, mnenja in ukrepa, ki bo pripomogel k zmanjšanju porabe energije.
Uroš Drgan, Dragan Marinkovič, Sašo Mur, Roman Tušek, Tomaž Zupan, Sabina Žlindra
Skupne službe...
IZBOLJŠANJE KLIMATSKIH POGOJEV IN UREJANJETOVARNE Z OKOLICO
Proizvodna hala Vitrum izhaja iz leta 1968, proizvodna hala Opala pa iz približno leta 1957. V starih projektih je bila zajeta tudi problematika klime v proizvodni hali na vročem in hladnem delu in tako je bila hala tudi zgrajena. Na strehi vročega dela so montirana okna, ki so v zimskem času zaprta, v letnem času pa so odprta in skoznje se odvaja vroč zrak, ki ga povzročajo talilni objekti, delovni prostori peči, feeder-i in hladilne peči in segrevanje zaradi zunanjih visokih temperatur oziroma sončne svetlobe, ki predvsem v popoldanskem času segreva hladni del v prostorih pregleda in pakiranja. Glede na starost te hale določena oprema ne služi več svojemu namenu, oziroma se je namensko poseglo v sistem prezračevanja. Pred leti se je barvala fasada, na hladnem delu proti glavni cesti
so takrat zazidali odprtine za dovod zraka. Dodatno vpliva na klimatske pogoje v hali tudi naknadno postavljena stena med vročim in hladnim delom. Za izboljšanje klimatskih pogojev na oddelku pregleda smo na dvokapnico nad hladnim delom vgradili še 6 dodatnih odvodnih jaškov vročega zraka, proti cesti pa smo na južni steni vgradili 9 odprtin za dovod hladnega zraka. Na smertokovanja zraka v proizvodni hali vpliva cela vrsta dejavnikov, kot so ventilatorji v podpečju, zunanji dejavniki (veter) itd, čas (dopoldan-popoldan), tako da je v določeni situaciji še vedno
Po vgradnji stranskih odprtin za dovod zraka na južni steni, smo notranjo steno vzdolž cele tovarne na novo ometali in prepleskali, teropremili z novimi napisi.
Urejeno parkirišče pod gradom
z mrežo proti mrčesu. Severno fasado na strani proizvodnje Vitrum smo tudi delno sanirali,in sicer smo stare netesne salonitke in ostale luknje zamenjali z novo pločevino.
Uredili smo tudi spodnji del parkirišča pri gradu, tla v prostoru pri čiščenju modelov ter v sklopu praznovanja 150 letnice prepleskali vzhodno fasado proizvodne hale ter oprali fasado upravne zgradbe in rezervoarza kisik..
Odvodni jaški vročega zraka na strehi nad pregledom
precej vroče, brez izboljšav pa je bilo še veliko slabše. Po vgradnji dodatnih odprtin na južni steni smo celo steno vzdolž regionalne ceste ponovno ometali ter prepleskali, stare napise smo zamenjali z novimi.
Na severni steni smo pet starih oken,ki so bila predvidena za odpiranje in dovod svežega zraka v poletnem času in so bila že vsa preperela, težka in nevarna da padejo na mimoidoče, zamenjali z enako velikimi odprtinami na žaluzije
Oplesk severne fasade proizvodne hale
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
INTERVJU MAJDA DOBERŠEK
Drage sodelavke, cenjeni sodelavci in prijatelji!
Smehljaj vas nič ne stane, a je dragoceno darilo za prejemnika. Ne osiromaši tistega, ki ga podarja in obogati tistega komur vetja. Nihče ni tako bogat, da mu smehljaj ne bi bil potreben. Je bežen kakor blisk, v spomin pa se pogosto vtisne za zmeraj. Je luč za malodušne, sonce za žalostne in naravno zdravilo za potrte. Ne da se ga kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, pravi smehljaj lahko prihaja le iz srca. Nikomur ne prija bolj, kakor tistemu, ki sesam ne more smehljati. Zato dragi sodelavci in prijatelji; prišli ste in mi poklonili tisto najlepše, počastili ste me s svojo prisotnostjo in toplim nasmehom. Lahko bi ostalo samo pri tem. A vi ste me zopet prijetno presenetili z bogatim in nepozabnim darilom, ki me bo vsako minuto spominjalo na vas.
Posebna zahvala ge. Jožici Mur za ganljive besede, g.Mariu Lovriču za izredno pozornost in ge. Dunji Logar za ves trud in dragoceni čas, ki je bil namenjen samo meni. Ne najden dovolj primernih besed, da se zahvalim vsem in vsakemu posebej, posebno predsedniku uprave g. Božiču in njegovi očarljivi soprogi ge. Kseniji za izredno pozornost. Že s svojim prihodom sta me prijetno presenetila in dobesedno poskrbela za mojo vitalnost in razvajanje. Lepo mi je ob spoznanju, da smo hodili po isti poti, ustvarjali pozitivne spomine, in sestavili mozaik nekega mojega obdobja do zadnjega kotička. Še enkrat hvala vsem, tudi tistim, ki se zaradi svojih obveznosti niste mogli udeležiti srečanja. Hvala vsem bivšim sodelavkam in sodelavcem za prijetno srečanje in lepa darila. Hvala tudi predsedniku Steklarske godbe g. Soniju Knežaku, ki mi je omogočil, da sem lahko svoje prijatelje gostila v Godbenem domu. Želim Vam veliko poslovnih uspehov, največ pa boste prispevali sami, da boste pravilno veslali, ubogali »kapitana« in našo ladjico pripeljali do želenega cilja.
ŠEENKRATHVALA VSEM.
Takole ganljivo se je naša Majda zahvalila vsem, ki so se udeležili njene zaključne zabave oz. ji kakorkoli namenili pozornost ob slovesu. Ker pa je bila njena delovna pot zanimiva in Majda takšna delavka, kot si jih lahko le želimo, smo se odločili, da jo ob slovesu predstavimo še malo podrobneje in marsikomu neznanih plati.
Kje so vam tekla otroška leta in kako ste jih preživeli?
Svoja najnežnejša leta sem delila s štirimi sestrami in štirimi brati v idiličnem kraju na obrobju Kozjanskega. Zelo smo se imeli radi in je še vedno tako. Preživeti mladost in otroštvo v tako številni družini je nekaj posebnega, nekaj tako lepega, da se preprosto ne da opisati. Materialnega pomanjkanja nismo čutiti, čeprav je šlo včasih zelo na tesno. Imeli smo imeli drug drugega in to jezapolnilo
vsa naša hrepenenja. Živeli smo z naravo, uživali sadove narave in spletli zelo trdne vezi, ki so še danes zelo žive. Kljub današnji tehnologiji (telefon, računalnik) smo ohranili tiste prave in pristne stike in se še vedno zelo pogosto obiskujemo.
Delati ste začeli mladi v tovarnah blizu domačega kraja....
Želja po lastnem zaslužku je bila velika, tako sem še zelo
mlada zapustila svoje toplo gnezdo in polna ambicij zakorakala v svet odraslih. Začela sem s počitniškim delom, ki pa je kasneje preraslo v pravo zaposlitev. S pomočjo sošolke sem odkrila prelepi kraj na Gorenjskem, ali natančneje Vodiško planino nad Radovljico.
Tam sem se preizkusila v vlogi servirke, natakarice, sobarice in čistilke. Torej deklica za vse. Gostje, predvsem upokojenci, so bili zelo zahtevni in precej nezanimivi za tako mlado dekle. Tudi domotožje me je precej razjedalo. Začela sem resno razmišljati, da to delo ni zame, saj je bil moj delovni urnik od šestih zjutraj do enajstih zvečer, brez vikendov in prostih dni. To garaštvo sem prekinila po osmih mesecih.
Kako vas je pot zanesla v Hrastnik?
Rešilna bilka je bila takrat sestrina želja, da ji pomagam
pri varstvu otrok. Z družino je živela v Hrastniku in bila zaposlena v Steklarni. Brez pomišljanja sem ponujeno sprejela in se marca leta 1973 zaposlila v Steklarni.
Na katerem delovnem mestu ste začeli svojo poklicno pot v Steklarni?
Začela sem, kot večina mladih takrat, z delom odnašalke. Že po nekaj dneh sem spoznala, da bi lahko opravljala bolj koristno delo. Želja, da prispevam k sooblikovanju izdelka, je bila velika. Kmalu sem lahko zamenjala delavko v brigadi, ki je opravljala dela izvijalke klešč. Čeprav je bilo delo zelo težko in zahtevno, sem neizmerno uživala ob vsakem izdelku, ki sem ga postavila na obroč za hlajenje.
Kmalu ste napredovali -premestili so vas na kontrolo. Koliko let ste delali kot pregledalka in kako je takrat
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
INTERVJU MAJDA DOBERŠEK
potekalo to delo?
V avtomatsko proizvodnjo sem odšla na svojo željo, ker je tam bil zaposlen mož kot strojnik na H28. Delo pregledalke je bilo zame zelo zanimivo in že po nekaj tednih mi je bilo zaupano delo brigadirke. Kmalu sem toliko napredovala, da sem lahko poučevala novo sprejete pregledalke. Na tem delovnem mestu sem delala približno deset let.
Kmalu so predpostavljeni opazili, da ste sposobni tudi za pisarniška ter kasneje vodstvena dela. Malo opišite to poklicno pot.
Če želimo, da nas predpostavljeni opazi, mora biti oblika ponudbe dovolj vabljiva in izvirna. Skratka naša ponudba mora izstopati. Odločijo se za drugačnost. Ko nekaj počnemo in se temu posvečamo z vsem srcem, tudi dosegamo rezultate. Vedno sem imela občutek, da izstopam, da se delu posvečam z drugačno vnemo in to seveda ni ostalo neopaženo. Tako sem nekaj časa opravljala delo administratorke, kasneje sem prevzela mesto vodje izmene, po organizacijski shemi pa sem opravljala delo prevzemne kontrolorke.
Od leta 2000 ste bili zaposleni kot prevzemna kontrolorka v Opalu. Kakšno razliko je predstavljal ta prehod za vas in vaše delavke?
Prehod iz avtomatske proizvodnje v Opal je bil predvsem neboleč, saj sem že prej opravljala dela prevzemne kontrolorke. Le določene spremembe so bile. A ker sem precej dovzetna zanje, mi je ta preobrat samo koristil.
V Opalu sem šele spoznala, kaj je tisto pravo timsko delo. Večkrat smo z združenimi močmi in pravo gesto vodje kontrole in ob podpori direktorja delali prave čudeže. Kljub okrnjeni zasedbi na hladilnih pečeh je delo potekalo nemoteno.
Verjetno se je od vaših začetkov krepko spremenil način dela tako v Steklarni, kot v Opalu?
Vsake spremembe so dobrodošle in največkrat tudi nujne. Vedno moramo biti pripravljeni nanje, le tako jih bomo znali sprejeti in jih niti zaznali ne bomo.
Kaj pa medsebojni odnosi, tudi ti so se spremenili...
Ljudi sprejmemo takšne, kakršni so in ne takšne kakor mislimo, da so, ali celo takšne
kakršne bi si želeli, da so, zato ni toliko pomembno, kaj rečemo, pač pa kako to povemo.
V delovnem mestu prevzemne kontrolke so združena so združena opravila tako izmenovodje, administratorke, včasih pa tudi pregledalke same....
Tak sistem dela mi je zelo všeč, saj imaš tako vse pod kontrolo in če si zanesljiv, ni bojazni, da bi lahko šlo kaj narobe. Tako kot si pripraviš in organiziraš, tako izpelješ do konca izmene.
Kje vidite glavne probleme dela na pregledu?
Po mojem mnenju je problem trenutno premajhna zasedenost na hladilnih pečeh. Tudi če je zasedba popolna, se pojavi problem, saj dan ni enak dnevu in obseg dela je spremenljiv. Največkrat se pojavijo problemi pri določenih artiklih, za katere je potrebno veliko merilnih aparatov.
Imate kakšno idejo, da bi se stanje spremenilo?
Na hladilno peč za polavtomatsko proizvodnjo bi ponovno prerazporedilo uvedlo delovno mesto pakirke. Mislim, da to ne bi bil prevelik strošek za
podjetje, bi pa preprečili nekaj reklamacij. Pregledalke bi kvalitetneje in pod manjšim naporom in stresom opravljale svoje delo. Koristno bi bili torej tako za delavce kot za podjetje.
Kriteriji kvalitete so se v tem času zelo dvignili. Poleg tega se razlikujejo od kupca do kupca. Kako s tem seznanjate delavke?
Vedno jih skušam postaviti v vlogo kupca; če izdelek ni lep ali varen, ga tudi kupec ne bo kupil. Morajo tudi vedeti, kaj je dekorativno steklo, že sam naziv izdelka je dovolj zgovoren?!
Delo z ljudmi ni najbolj lahko. Pa tudi zelo različni smo. Izmenski vodje so tudi med tnalom in nakovalom predpostavljenih in delavcev. Imate občutek, da ste znali najti pravo mero med različnimi interesi in zahtevami? Lepa beseda vedno lepo mesto najde. Na moji izmeni večjih nesoglasij ni bilo, vedno sem jih poskušala rešiti prej, preden so ušle izpod nadzora.
Kako pa ste sodelovali z drugimi, kot npr. s steklarji, drugimi predpostavljenimi...?
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
INTERVJU MAJDA DOBERŠEK
Steklarje oziroma steklarsko delo izredno občudujem. Saj to so umetniki! Prelepo jih je gledati, kako oblikujejo tako čudovito, skrivnostno snov, polno barvnih spletk in nenavadnih kombinacij. Umetnike moramo spoštovati in ceniti, le tako bomo lahko pričakovali, da bo iz njihovih rok ustvarjen res dober izdelek.
38 let je pravzaprav dolgo obdobje. Ko gledate nazaj -kako so pravzaprav minila ta leta?
Kljub burnemu dogajanju v Steklarni sploh ne morem verjeti, da je res minilo toliko časa od takrat, ko sem prvič prestopila prag naše Steklarne. Verjetno pa tudi zato, ker sem imela tudi v zasebnem življenju zelo pestro. Poleg bolnega moža sem na pot samostojnosti morala spraviti najprej sina in nato še hčerko. Oba sta si izborila svoj želeni poklic. Sin že šestnajst let opravlja delo policista v Trbovljah, hčerka pa enajsto leto kot medicinski tehnik v Zdravilišču Laško. Zelo sem ponosna nanju.
Kaj pa prosti čas? Kako ga najraje preživljate?
Najraje preberem kakšno dobro knjigo, napisano po resničnih dogodkih.
Verjetno se v času dela niste mogli ukvarjati z vsem, kar bi želeli. Čemu boste sedaj posvečali več časa?
Ja, največ časa bom posvetila svojim trem vnukom, saj so komaj čakali, da bodo imeli babico vedno na razpolago.
Imate kakšen napotek za nas, ki ostajamo?
IGRA ŽIVLJENJA JE VČASIH NAPORNA, VENDAR BO ČLOVEK ODPRTEGA SRCA TUDI V TEM LAHKO VIDEL SKRITO LEPOTO IN ČAR.
Kaj naj dodam po toliko lepih mislih, tako v uvodu oz. zahvali, kot tudi v celotnem intervju? Le to, da Majde po takšni plati, ko nam je razkrila delček svojega srca in pogleda na svet, res nismo poznali. In bila bi velika škoda, da je ne bi. Je izjemna ženska, vsestransko sposobna ter z veliko občutka za druge in skupnost. To je čedalje redkejša vrlina.
Zato mislim in upam, da si bo vsak našel kakšno njeno misel, ki mu bo pomagala skozi delo in življenje in jo bo skril v svoj košček duše ter uporabil, ko mu bo potrebna.
Marinka Anžlovar
MAJSKI IZLET
Za Pohorjem, Kozjanskim s Kumrovcem in Gorenjsko, kjer smo pohajali v preteklih letih, smo letošnji majski izlet organizirali po Dolenjski.
Že v jutru, ko smo se zbirali je dišalo po lepem dnevu. Vse je teklo kot po maslu in kot smo na naših izletih navajeni.
Najprej smo se odpravili v »underground« in si v Kostanjeviški jami ob vznožju Gorjancev, kjer so padavinske vode in podzemni vodni tokovi ter tektonski premiki skozi tisočletja ustvarili prečudovite tvorbe pravljičnih oblik občudovali mogočnost narave.
Skrivnostno in čarobno.
Sledil je ogled Kostanjevice. Nato smo si v prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana ogledali veličasten objekt sam, uživali v enkratnem panoramskem razgledu in občudovali ogleda vredno razstavo slik in skulpturnaših umetnikov v Galeriji Božidarja Jakca. Vizualne komunikacije.
Vmes smo seveda okrepčali v Kmečkem hramu, nato pa si nabrali novih moči v poduhovljenem okolju Pleterskega samostana. Patri in bratje pa imajo posluh tudi i za naravne stvari- od skrbi za živali in rastline ter naše zdravje in telo do spoštovanja vrednih omam. Pleterska je zakon!
Sledil je seveda zaključek z večerjo v Gostilni Cetin v Brežicah -večerji so sledila naša druženja, ki so bila kratka in sladka.
Bilo jeopalovsko.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
Gostilna "Zasavski Gurman" je 3.7.2010 na Dolu pri Hrastniku organizirala prvi turnirv malem nogometu.
Dvanajst ekip je bilo razdeljenih v štiri skupine. Ekipa OPALA je tekmovala v skupini C skupaj z ekipami ŠD Mlinše in ekipo Mexico.
Žal smo obe tekmi izgubili, s ŠD Mlinše 6:0, z ekipo Mexico s 7:5. Bo pa drugič bolje.
Športni pozdrav!
Dragan Caranovič
PE Special
PREDSTAVITEV STEKLARNE HEINZ GLASS
Vratarnica in del obrata nad obzidjem
Na obisku na Poljskem sva imela predviden z Jako Krašovicem tudi obisk steklarne Heinz Glass. Ker sva zvečer imela nekaj časa, sva si jo hotela ogledati, ker je od hotela oddaljena le nekaj minut. Žal pa je steklarna obdana z sicer zanimivo poslikanim zidom, ki pa je onemogočil nek boljši pogled na obrate v notranjosti. Tako sva lahko naredila samo sliko vratarnice in pa zidu.
Obisk je bil kratek in skozi samo proizvodnjo zelo hiter. Ostalo pa smo si lahko bolje ogledali. Bili so tudi zelo prijazni in so odgovorili na vsako postavljeno vprašanje, če so le vedeli za odgovor. Obrati so stari, podobni naši stari steklarni vendar urejeni in očiščeni. Program steklarne je v glavnem proizvodnja manjših izdelkov, predvsem kozmetičnih steklenic. Večje steklenice proizvajajo le redko.
V samem obratu so naju hitro peljali mimo strojev v pisarno vodje nadzora peči. Potem gor na podest, na kanale za dovajanje stekla do šob za doziranje stekla, kjer sva mimogrede na stopnicah opazila podobno peč za gretje, kot jo imamo tudi mi. Nato hitro kvlagalcu v peč. Vlagalna odprtina je zelo široka, tako, da se je vlagalec sukal in vlagal na treh pozicijah. Zatem smo šli naokoli po podestu, potem dol in takoj proti hladnemu delu. Tako si nisva mogla bolje ogledati delo na strojih. Od hladnega dela smo šli v pisarno obratovodje, kjer nam je le ta poskušal odgovoriti na vsa vprašanja, ki sva se jeih spomnila. Težava je bila v komunikaciji, ker obratovodja ni znal dovolj dobro angleško in smo se mučili v slabi nemščini, kolikorsmo lahko.
Na koncu smo tudi njih povabili, da nam vrnejo obisk,
če bi le imeli priložnost za to.
NEKAJ SPLOŠNIH PODATKOV O STEKLARNI:
•	zaposlenih 285; dodatno bodo zaposlovali, zaradi zagona elektro peči
•	odpirajo podjetje za izdelavo plastike na ločeni lokaciji (novogradnja) - pokrovčki, plastične parfumske stekleničke;
•	1. peč -60t plinska peč HEYE-brez rekuperacijskih komor;
•	2. peč - 30t elektro peč -trenutno ne deluje;
•	zmesarna je računalniško vodena;
•	transport v silose po ceveh z zrakom?NE PRIPOROČAJO!
•	za vodenje peči (nadzor približno enak, kot vSpecialu) imajo na vsaki izmeni po enega človeka in za zmešamo dva na jutranji izmeni (enega za dostavo in razkladanje materiala) in po enega na ostalih izmenah;
•	gostota stekla se spreminja na 3. decimalki za maksimalno 0,002;
•	trije IS stroji po 8 sekcij; trije po 6 sekcij delajo na enojnik, dvojnik ali tudi trajnik (število kapelj);
•	število strojnikov je dva na stroj na izmeno + izmenski vodja;
•	na traku imajo tunele, ki so ogrevani z gorilci znotraj (majhen plamen!), prav tako je gorilec na traku in pod nožem pred mrežo HP po celi dolžini;
•	en mehanizem kaplje - feeder je Walterjev za variabilno težo;
•	imajo možnost barvanja v kanalu - čisti se 2-3 izmene, odvisno od intenzivnosti barve. V tem času ne morejo proizvajati, kersteklo spuščajo -večkrat spraznijo feeder, ga »operejo« s steklom;
•	na dveh kanalih videli 2 x po 2 mešala v vrsti in na enem 3 x
po 2 mešala. Kanali so zelo majhni oz. ozki proti našim, zato bi morali mi razmisliti o povečanju števila mešal;
•	višina kanalov manjša, kot pri nas, vsaj na videzza ~0.5m;
•	kombinacij praviloma ni, imajo možnost in se je le občasno poslužujejo (okoli 2%);
•	proizvajajo lahko do 3 artikle na stroj;
•	menjava na stroju traja 2-3 ure; menjalcev je 9;
•	hladni del - je ročni pregled. Zasedba podobna naši, s to razliko, da imajo transport, ki odpelje steklo po trakovih z HP(hladilne peči) preko DHG (dvoglava kontrolna linija) do ročnega pregleda in pakiranja. Na koncu HP je pusher- potiskalec, ki prestavi steklenice na trak, ki se pri
tem ustavi, steklenice gredo po traku skozi DHG, na koncu traku pa so prečne mize, na katere se steklenice ponovno prestavi s pusher-jem (trak podoben kot v trgovinah pri blagajni). Tu kontrolorka pregleda steklenice in jih zapakira v kartone;
•	s traku pri HP prebiralke steklenice z grobimi napakami pobirajo iz sredine traku s pomočjo ročke in jih preveri (kakršne se pri nas uporabljajo za pobiranje smeti, da se ni potrebno sklanjati. Zagrabila je po dve ploščati kozmetični steklenici skupaj.)
RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA
ORODJA:
•	imajo 2 konstruktorja izdelkov in 4 konstruktorje orodja in CNC programerje;
PE Special
PREDSTAVITEV STEKLARNE HEINZ GLASS
Zanimive poslikave zidu okoli steklarne
•	naredijo 50 novih izdelkov na leto;
•	razvoj traja 14 tednov od ponudbe do prve serije;
•	uporabljajo Unigraphics za konstruiranje in 3D miško.
PROIZVODNJA in
MAZANJE:
•	orodje večinoma mažejo z KLEENMOLD SPRAY mazivom mažejo samo grlo in dno;
•	obstaja tudi brez grafitno mazilo, ki ga uporabljajo izključno za mazanje klešč pri delitvi z predoblikovalcem. Videz ima kot krema (bele barve);
•	spray ACMOS 40-26 za lakiranje predoblikovalcev;
•	mazivo MD-2000 uporabljajo za mazanje odvzemalnih klešč;
•	za mazanje klešč uporabljajo mazivi F6 in F8 (številka pomeni % grafita); proizvajalec je www.sogelub.com (imamo prospekt);
•	za lakiranje PO uporabljajo različne ACMOS lake (43-25 uporabljajo za BELVEDERE 0,5I); po lakiranju dajo model v peč za 1 uro na 460 stopinj C; na bolj udarnih mestih se lakira tudi 2 ali 3 krat debelina nanosa je toliko debela, da je
enakomerna in ne začne zatekati; nanos ponovno nanesejo 5 minut po prvem nanosu - lahko samo na občutljivih delih, kjer je največ drsenja stekla. Tako pripravljen PO zdrži do 4 ure v stroju vendar BREZ MAZANJA!! (velja za vse, nikoli ne mažejo po trupu oz. vidnem delu steklenice); pri zahtevnih izdelkih je to lahko tudi manj kot 2 uri ( v takšnih primerih več lakirajo ); BELVEDERE JE LAKIRAN SAMO EN KRAT CEL PO;
•	temperatura PO je od 480 -500 stopinj Celzija;
•	peč za gretje modelov podobna naši, če ni enaka (videli z hrbta);
•	mažejo se klešča z najmanjšo mazalico, prizme s srednje veliko mazalico in PO na vrhu z največjo mazalico (nased??); mazalice so bolj fine in mehke (dobili smo nekaj vzorcev);
PRIPRAVA ORODJA IN
ORODJARNA:
•	zaposluje skupaj 41 delavcev +3 v kontroli orodja z enim vodjo in enim skupinovodjo;
•	razdeljeno je na izdelavo novega orodja na 3 izmene in pripravo orodja za proizvodnjo na 4 izmene;
•	18 ljudi dela v orodjarni
novega orodja;
•	12 jih dela na 4 izmene za popravilo orodja za proizvodnjo - 3 na izmeno;
•	9 jih pripravlja orodje za menjave; imajo tudi ločeno kontrolo orodja preden gre v proizvodnjo (3 ljudje);
•	imajo enak polirni stroj kot ga preizkušamo mi (SPM), ki ga uporabljajo že eno leto. Polirajo samo končne modele, pravijo, da za predoblikovalce ni potrebna takšna kvaliteta površine. Polirajo tudi novo izdelano orodje in orodje po popravilu; so v fazi nakupa dodatnega stroja za poliranje;
•	kotiček za poliranje velikosti cca. 5 X 3m, lepo urejen in čist, z delovno mizo z koritom, voda z tušem. Police in nosilci za objemke, posode, abraziv, čistilo in bakrene čipse. Orodje v stroju je bilo pokrito z veliko krpo, da ni veliko brizganja naokoli;
•	vse orodje je narejeno na hlajenje Vertiflow (od 25g naprej!?). Vertiflow hlajenje končnih modelov uporabljajo že okoli 7 let!
•	uporabljajo NODULARNO litino; dobavitelj livarna RADEBERG - pravijo, da so najboljši za nodularno litino.
•	varjenih robov na orodju nismo videli;
•	orodje pripravljeno za proizvodnjo naslednji dan je bilo na navadnem vozičku, bilo je komplet brizgano, razen modelov in opremljeno zspremnim listom;
•	imajo enak stroj za peskanje firme CM, kot ga imamo mi. So ga obnovili z domačo firmo;
•	prostor za lakiranje orodja je večji, kot naša komora, zadaj filter. Imajo avtomatski mešalec sprajev za lakiranje, kot recimo avtoličarji.
PLANIRANJE PROIZVODNJE:
•	zaposluje 3 ljudi (1x embalaža, 1 x dodelava + šef);
•	v proizvodnji imajo mesečno cca. 50 artiklov in nekaj vzorčnih proizvodenj, večinoma proizvajajo na cel stroj (98% proizvodnje);
•	procent uspešnosti se giblje od 55%-85%, v povprečju ciljajo na 75%, plan za leto 201 Oje 79%;
•	plan je narejen v Excelu. Na njem je šifra, naziv, teža, rezi, predvidena uspešnost (v % na podlagi preteklih proizvodenj), število sekcij, način dela (PB, BB, SG, DG, TG), in predvidene vzorčne proizvodnje.
Pripravila: Edi Zorko in Jaka Krašovic
Zanimalo vas bo...
VARNI KOTIČEK
Preventivno - izobraževalni programi
V preteklih nekaj letih se je odnos do zdravja močno spremenil. Novo razumevanje zdravja obsega tako duševno kot telesno in socialno zdravje ter kakovost življenja. Zdravje ni stanje, ampak proces. Človeka upoštevamo kot celoto, ki ima vrsto potencialov, in ne kot nekoga, ki ga je treba zgolj zaščititi pred boleznijo in poškodbami.
Od 29. septembra do 3. oktobra 2010 načrtujemo, da bi se tretja skupina zaposlenih udeležila 5 - dnevnega preventivno izobraževalnega
programa na posestvu Herk (sv.Jernej nad Muto).
Prva skupina, ki je bila tam že v začetku meseca julija, se je vrnila zelo zadovoljna . In če jih vprašate, ali bi še šli, mislim, da bi vsi brez izjeme rekli : JA!
Gibanje
Sedeči način življenja sestavljajo: opuščanje gibanja v funkciji transporta (prevoz na delo z avtomobilom ali s sredstvi javnega prevoza namesto peš ali s kolesom), vedno več delovnih opravil v sedečem položaju, preživljanje prostega časa pred računalnikom, televizorjem, v kino dvorani, za mizo v gostilni... Zaradi zdravja in počutja je nujen premik k bolj zdravemu načinu življenja. Poleg zdrave prehrane, brez tobaka, alkohola in ilegalnih drog, obvladovanja stresa, zdrave spolnosti in skrbi za varnost se priporoča dnevno telesno dejavnost oziroma gibanje.
Kaj vse je gibanje?
To je kakršno koli gibanje telesa, katerega rezultat je poraba energije (izgorevanje kalorij). Gibanje ni le šport. Hitra hoja, igranje, pospravljanje, ples ali hoja po stopnicah, vse to je gibanje za zdravje.
Telesna dejavnost ugodno vpliva na zdravje, prispeva k boljši kakovosti življenja tako v telesnem kot v psihosocialnem pogledu. Že 30 minut zmerne telesne dejavnosti dnevno, kot je na primer hitra hoja, koristi zdravju odraslega človeka. Koristi redne telesne dejavnosti so:
»zmanjšuje tveganje za prezgodnjo smrt;
•	zmanjšuje tveganje za smrt zaradi srčne bolezni ali kapi;
•	zmanjšuje tveganje za razvoj srčne bolezni ali raka debelega črevesa;
•	zmanjšuje tveganje za razvoj diabetesa tipa II;
•	pomaga preprečevati/ zniževati zvišan krvni tlak;
•	pri ženskah pomaga preprečevati osteoporozo in zmanjševati tveganje za zlom kolka;
•	zmanjšuje tveganje za razvoj bolečin v ledvenem predelu hrbtenice;
•	spodbuja duševno blaginjo, zmanjšuje stres, občutja strahu, depresije in osamljenosti;
•	pomaga preprečevati ali nadzirati tvegano vedenje, kot so na primer zauživanje tobaka, alkohola in preostalih psihoaktivnih snovi, nezdrava prehrana ali nasilje pri otrocih in mladostnikih;
•	pomaga nadzirati telesno težo in zmanjševati tveganje debelosti za 50 % v primerjavi z ljudmi s sedečim načinom življenja;
•	pomaga zgraditi in ohraniti zdrave kosti, mišice, sklepe in poveča energijo ljudem s kroničnimi boleznimi;
•	vpliva na boljše ravnotežje, moč, koordinacijo, večjo gibčnost in vztrajnost;
•	ljudem lahko pomaga premagovati bolečine, kot na primer bolečine v hrbtu ali v kolenih.
Povečana telesna dejavnost lahko pozitivno vpliva na kakovost spanca, ki predstavlja bistveni del dobrega zdravja in splošne kakovosti življenja. Priporočljivo je, da si prizadevamo osvojiti aktiven življenjski slog.To pomeni, da smo večino dni v tednu (pet dni ali več) dnevno telesno dejavni vsaj 30 minut bodisi v prostem času, v službi in na poti v službo ali iz službe ali pri domačih opravilih.
Zanimalo vas bo...
VARNI KOTIČEK
Telesna dejavnost naj bo zmerna ali intenzivna (srčni utrip se dvigne, postane nam toplo, smo zadihani), načrtovana ali nenačrtovana. Pomembno je, da je redna in da postane del vsakdanjega življenja. Ni nam treba biti zmerno do intenzivno telesno dejavni 30 minut skupaj. Seštevamo vse, karsmo opravili čez dan. Priporočljivo pa je, da smo telesno dejavni vsaj od 10 do 15minutskupaj.
Pri nas še vedno gojimo vrsto »mitov« v zvezi s telesno dejavnostjo. Oglejmo si nekatere:
•	Telesna dejavnost preveč stane. Ne drži: gibljemo se lahko, ne da bi se vpisali v klub, si kupili posebno opremo ali pripomočke.
•	Zelo sem zaposlen/a in nimam časa za gibanje. Ne drži: gibanje lahko vključite med vsakdanja opravila, ki jih morate tako ali tako opraviti, kot npr. pot na delo in z dela, hoja po stopnicah, pospravljanje.
•	Otroci so že po naravi polni energije. Nikoli niso pri miru. Zakaj bi zapravljali čas in energijo, da bi jih učili o telesni dejavnosti, če so že sami po sebi tako dejavni. Ne drži: tudi otroci se dandanes premalo gibljejo, zato bi morali starši in vzgojitelji več časa posvetiti vzgoji za aktiven življenjski slog.
•	Telesna dejavnost je za tiste v »najboljših letih«. Ne drži: gibati se je treba v vseh življenjskih obdobjih od rojstva do smrti.
KAJ LAHKO STORIMO?
Začnimo se gibati že DANES.
Nekaj možnosti za telesno
dejavnost:
•	Če je le mogoče, pojdite v službo in iz službe peš ali pa izstopite iz mestnega avtobusa postajo ali dve prej. Zavestno hodite hitro in stnamesto z dvigalom, pojdite po stopnicah.
•	Vožnja s kolesom je mnogo bolj prijetna, koristna in manj stresna kot vožnja z avtomobilom po mestnih ulicah v prometnih konicah. Ni nujno, da za kolesarjenje oblečemo tekmovalni dres in posebne copate. V vsakdanjih oblekah kar g re.
•	Večina večjih prodajaln je pripravljenih pripeljati nakupljeno blago domov. Zato po nakupih ni več treba z avtomobilom, ampak se odpravite peš ali s kolesom.
•	Namesto popoldanskega počitka na kavču po napornem delovnem dnevu si privoščite hiter sprehod po bližnji okolici, parku, itd..
•	Morda pa radi plešete? Ples doma, v plesni šoli, na zabavi - tudi to je telesna dejavnost.
SPREMLJAJTE, KOLIKO ČASA
PORABITE ZA TELESNO
DEJAVNOST. PRESENEČENI
BOSTE, KAKO HITRO BOSTE
ZBRALI 30 MINUT.
Recepti
V varnem kotičku in v Steklarju bomo začeli objavljati tudi recepte.
PROSIMO, DA S SVOJIMI PREIZKUŠENIMI RECEPTI POMAGATETUDIVI. Dobrodošli so vsi recepti in tudi kakšen predlog za hitro in poceni kosilo.
Recepte lahko posredujete v nabiralnik ali po elektronski pošti na naslov:
tatjana.vajdic@steklarna-hrastnik.si.
Korenčkova
tortica
25 dag korenčka 20 dag datljev 5 dag mletih mandljev 5 dag mletih mareličnih koščic
1 jougurtova kisla smetana (180 g)
1 žlica kokosove moke ščep cimeta ščep kardamoma
Datlje drobno narežemo, korenček drobno naribamo, dodamo cimet in kardamom terzmiksamo s paličnim mešalnikom. Dodamo mlete mandlje in marelične pečke (lahko tudi kakšne druge oreške) in dobro premešamo.
V štirioglat model nadevamo maso in jo rahlo potlačimo in zgladimo.
Kislo smetano zmešamo s kokosom in jo namažemo po vrhu.
Model pustimo v hladilniku kakšno uro, da se okusi prepojijo, potem pa narežemo na kocke.
Sladica vsebuje veliko naravnih sladkorjev, zato je ni potrebno dodatno sladkati - sladkosnedi pa lahko dodajo melaso ali javorjev sirup.
Mandlji so bogat vir vitamina E, Omega 3 maščob, magnezija itd. Marelične koščice vsebujejo veliko vitamina B17, korenček pa vitamina A.
Zanimalo vas bo...
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI STEKLARNA
Pregled dogajanj in izvajanja delovnega programa krajevne skupnosti v letu 2010
Predsednik KS Steklarna Adi Zaletel na proslavi ob prazniku KS Steklarna pred Domom Brodarskega društva
Nekako prehitro je minilo leto od zadnjega praznika naše krajevne skupnosti. Sploh pa je prekratko, da bi lahko opravili vse naloge, ki smo jih zapisali v plan krajevne skupnosti za leto 2009-2010.
Za leto 2010 smo v Krajevni skupnosti Steklarna pripravili celo vrsto prireditev, ki so v prilogi članka.
Letošnja osrednja prireditev ob prazniku KS Steklarna je bila 25.junija 2010 na ploščadi pred Brodarskim domom v naselju Podkraj, kjer se je zbralo okrog 300 obiskovalcev.
V	kulturnem programu smo prelistali bogato zgodovino krajevne skupnosti in poudarili temeljne vrednote sobivanja ljudi in tovarn v tej industrijski coni Hrastnika. Podelili smo tudi priznanja KS Steklarna v letu 2010.
Letošnji dobitniki priznanj so:
•	Steklarska godba Hrastnik za 80 let uspešnega delovanja na glasbenem področju;
•	Jože Rus, dirigent in strokovni vodja Steklarske godbe za izjemen prispevek k razvoju godbe in ohranjanju glasbene tradicije steklarske godbe;
•	Ivan Zore, dolgoletni član organov KS Steklarna, Občinskega društva častnikov in Krajevne organizacije Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB.
V	kulturnem programu smo uživali tudi ob zabavnem programu steklarske godbe s pevskimi gosti in mažoretkami ter se nato na družabnem srečanju občanov sprostili ob dobrotah Ribiške družine Hrastnik in Turističnega društva Hrastnik.
Prav zaradi tega, ker na območju krajevne skupnosti delujeta dve tovarni, ki v
letošnjem letu praznujeta 150 let svojega delovanja in sta vseskozi vpeti v življenje in dogajanja v krajevni skupnosti, želi Svet Krajevne skupnosti Steklarna s članki v vašem glasilu Steklar predstaviti delo krajevne skupnosti, predvsem pa vas, zaposlene v Steklarni Hrastnik, objektivno seznanjati z dogajanji v tem delu Hrastnika.
V zadnjem letu se je v KS Steklarna uredilo in se še ureja več zadev:
►	Izgradnja novega križišča v letu 2009 je bistveno izboljšala preglednost križišča ter povečala prometno varnost na tem odseku.
►	Koncem leta 2009 je bil nameščen preventivni radar na prometno najbolj obremenilnem mestu, to je pri TKI Hrastnik.
►	Zelo pa smo v KS zadovoljni s tem, da je novemu vodstvu Steklarne Hrastnik uspelo prepričati zaposlene, da ne parkirajo več svojih vozil na pločniku ob tovarni in na izvozu proti steklarskemu gradu, kar kaže na povsem nov pristop vključevanja tovarne v okolje.
►	Uredila se je javna razsvetljava in popolnoma nova komunalna ureditev naselja Za Savo proti Centralni čistilni postaji v tem delu krajevne skupnosti.
►	25. junija je bil prenovljen in asfaltiran cestni odsek Ceste Hermana Debelaka/ Dirma-jerjev hrib/ v dolžini cca 300 m od strelišča Steklar proti hišam Kumlanc, Kapla.
►	Opravljena je bila sanacija celotne trase z ureditvijo prepotrebnih izogibališč na Cesti H. Debelaka z najnujnejšimi popravili dvorišča pri stanovanjskih blokih v tem naselju in končno so se
odstranila tudi drevesa ob železniškem podvozu, kar omogoča večjo preglednost pri uvozu oz. izvozu v železniški podvoz.
►	V dolžini 90 m Ceste na Drago, od podvoza Logar- stari savski most je bila urejena zelo potrebna cestna varnostna ograja, ki omogoča varno vožnjo, pa tudi gledalcem povsem varno spremljanje treningov in tekem članov in članic Brodarskega društva Steklarne Hrastnik.
►	V teku so sanacije poškodb na drugih cestah in javnih površinah v KS.
►	Travnate javne površine v KS so urejene in se še urejajo.
►	Pohvaliti moramo Steklarno Hrastnik, ki je letos z urejenostjo svojih površin ob glavni cesti prispevala k lepši celostni podobi občine, pa tudi TKI Hrastnik bolj kot pretekla leta ureja površine ob glavni cesti in industrijskem tiru.
►	Izredno uspešno smo meseca aprila v krajevni skupnosti s sodelovanjem vseh društev in podjetij v KS izvedli čistilno akcijo »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« V akciji je v KS Steklarna sodelovalo 32
organiziranih udeležencev, ki so skupaj zbrali in sortirali cca 55 m3 raznih komunalnih odpadkov v vseh naseljih KS.
►	Ta podatek ne zajema števila udeležencev v Steklarni Hrastnik in TKI Hrastnik, kakor tudi ne količine zbranih odpadkov v navedenih podjetjih, ki sta z aktivno udeležbo predsednikov uprav in drugih vodilnih v firmah vzorno izvedli akcijo in temeljito očistili proizvodne in druge tovarniške površine.
Ob tem se iskreno zahvaljujem vsem, ki so v akciji sodelovali, posebej vodjem posameznih zbirnih mest in vodjem na divjih odlagališčih, za uspešno organizirano in vestno opravljeno delo.
►V polnem teku je poskusno obratovanje Centralne čistilne naprave Hrastnik s spremljajočo izgradnjo sekundarnih kanalizacijskih vodov v občini.
►	Zadnji teden v mesecu juniju 2010 je bila končana nujna sanacija mostu pri Muzeju Hrastnik in asfaltna preplastitev glavne magistralne ceste skozi Hrastnik od glavne transformatorske postaje na Cestii, maja do muzeja.
Zanimalo vas bo...
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI STEKLARNA
► V zadnjem letu dni je bilo največ energije in truda, tako s strani Sveta KS, župana in vodstva občinske uprave, vloženega v izpolnjevanje dodatnih pogojev in zahtev Ministrstva za okolje in prostor RS za pridobitev soglasja h gradbenemu dovoljenju za izgradnjo večnamenskega objekta za potrebe društev in KS Steklarna na lokaciji bivšega gostišča Logar.
Vendar smo v mesecu maju
2010 dobili negativno mnenje k navedenemu projektu zaradi lokacije objekta na poplavnem področju, ki je bilo določeno z Uredbo o vplivu 100 letnih voda, sprejeto po posredovanju projekta na Vodno skupnost oktobra 2008.
To pomeni, da ni bilo izdano soglasje k projektu za izdajo gradbenega dovoljenja za nov objekt. Razočaranje, posebej tistih, ki smo bili skoraj 3 leta vpeti v projekt novega objekta za potrebe KS in društev, je bilo veliko
Svet KS Steklarna je na skupni seji z vodstvom občinske uprave izrazil ogorčenje in nezadovoljstvo ter zgražanje zaradi dolgotrajnih postopkov s strani odgovornih služb na
MOP-u, zlasti pa zaradi izdelave nepotrebnih dodatnih elaboratov in s tem nesmotrnega trošenja proračunskih sredstev.
Ker takšen objekt v KS hočemo, predvsem pa ga nujno potrebujemo, saj smo edina krajevna skupnost, ki nima svojih prostorov, je župan občine Hrastnik zadolžil občinske strokovne službe, da skupaj s projektanti in
ustreznimi strokovnimi organi poiščejo novo lokacijo za objekt na področju KS, in sicer tako, da se skuša obstoječi projekt umestiti na novo lokacijo.
Na skupni seji sveta KS Steklarna in občinskega vodstva v začetku meseca julija 2010 je bilo dano soglasje Sveta Krajevne skupnosti Steklarna za novo lokacijo večnamenskega objekta za potrebe krajevne skupnosti in društev.
Tako bo novi objekt postavljen v Industrijsko obrtni coni v naselju Podkraj, na koncu otroškega igrišča, na mestu, kjer je bil že v prejšnjih letih predviden večnamenski industrijski objekt in za katerega je bilo že dano soglasje Krajevne skupnosti Steklarna v sklopu
celotne Industrijsko obrtno cone Podkraj.
V	večnamenskem objektu bodo prostore za opravljanje svoje dejavnosti dobili:
•	Krajevna skupnost Steklarna,
•	Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Steklarna Hrastnik,
•	Društvo upokojencev Hrastnik- Klub Steklarna,
•	Pevsko društvo Steklar, Združenje borcev za ohranjanje vrednot NOB- krajevna organizacija,
•	Knjižnica Antona Sovreta -izposoja knjig,
•	v objektu bo tudi večnamenska dvorana za potrebe društev in krajevne skupnosti.
V	začetku meseca junija je bil končno porušen popolnoma dotrajan obstoječi objekt Logar, in na tem mestu je že urejeno novo, pregledno parkirišče z 32 parkirnimi mesti in novimi zelenicami.
Občinska uprava zelo intenzivno pripravlja in izvaja vse postopke za funkcionalno ureditev obstoječega balinišča, saj je potrebno namestiti ustrezne kontejnerje /bivalni in sanitarni kontejner/ za potrebe balinarske sekcije DU Hrastnik-Kluba Steklarna v skladu s sanitarnimi in drugimi standardi.
Celoten projekt naj bi bil zaključen v začetku meseca avgusta 2010. S tem bo omogočena normalna uporaba balinišča za člane Društva upokojencev, pa tudi za vsa druga društva in podjetja, ki bi želela izvesti tekmovanja v balinanju. Prav tako bo omogočena uporaba balinišča za druge oblike druženja v parku balinišča.
Omeniti moramo še dolgoletni projekt ureditve nivojskega prehoda ceste preko želez-
niških tirov v naselje Cesta Hermana Debelaka /Dirmajer-jev hrib/, kjer so se zadeve v letošnjem letu bistveno spremenile in kaže, da bomo koncem leta končno dobili projekt, predvsem pa vrednost tega zahtevnega projekta z navedenimi možnimi viri sredstev.
V	letošnjem letu predvidevamo tudi pripravo projekta za sanacijo Grajske poti do bivšega vrtca Steklarne, projekta asfaltiranja ceste v naselju Frtica /Pot F. Pušnika 12 in 13/, kakor tudi projekt asfaltiranja parkirišča in dovoza do Ribiškega doma v Podkraju.
V	lanskem letu je občina Hrastnik cca 150.000€ namenila za ureditev sanitarij in balkonov na stanovanjskem objektu v Steklarski koloniji, v letošnjem letu pa je predvidena tudi ureditev fasade.
Člani Sveta Krajevne skupnosti Steklarna nikakor niso pozabili na našo mlado generacijo. Poleg dveh manjših športnih igrišč pri taborniškem domu in v Podkraju, urejenih otroških igriščih ter druženja pri brodarjih in sedaj tudi pri tabornikih, mladi nimajo športnega igrišča normalnih izmer. Dejstvo je, da je lokacijo za tako igrišče v utesnjeni krajevni skupnosti kot je naša, zelo težko na hitro določiti, zato je to kot prioriteta zapisano v razvojnem planu KS za leto 2011-2012.
V	KS Steklarna bomo redno spremljali spoštovanje predpisov s področja ekologije, to je varovanja okolja. Seznanjeni moramo biti o opravljenih meritvah hrupa, onesnaženju zraka in voda v krajevni skupnosti. Zato bomo opozarjali pristojne službe o negativnih pojavih na področju krajevne skupnosti, najsi bo to zaradi onesnaževanja zraka,
Zanimalo vas bo...
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI STEKLARNA
Letošnji dobitniki priznanj KS Steklarna: Ivan Zore, dolgoletni član organov KS Steklarna, Soniboj Knežak- predsednik Steklarske godbe, Jože Rus- dirigent Steklarske godbe
voda ali drugih negativnih vplivov na okolje. Prepričani smo, da bomo z ustreznimi dogovori med KS Steklarno in Steklarno Hrastnik prispevali k zagotovitvi pogojev za pridobitev nujnega okoljevarstvega dovoljenja v Steklarni. Na ta način bomo tudi v praksi dokazali, da je možno kvalitetno sobivanje tovarne in ljudi v istem okolju.
Tudi v bodoče bomo ohranjali in razvijali kulturno, športno in društveno tradicijo krajevne skupnosti ter omogočili pogoje za delovanje vseh društev v KS, kar dokazuje kratek pregled dejavnosti po društvih:
►	Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik je v začetku junija uspešno izvedlo državno prvenstvo za mlajše kategorije v kajaku na divjih vodah na reki Savi pri Brodarskem društvu, kjer so naše deklice in dečki z osvojitvijo najvišjih mest dokazali, da ima društvo strokovno ekipo, ki je sposobna vzgojiti generacijo mladih brodarjev in tako nadaljevati uspešno tradicijo brodarjev tudi v naslednjih letih.
►	Društvo upokojencev Hrastnik - Klub Steklarna je prvič
uspešno organiziralo tekmovanje v pikadu za pokal Krajevne skupnosti Steklarna v Domu ribiške družine v Podkraju. Sodelovale so 4 moške in 1 ženska ekipa. Najboljše 3 ekipe so prejele pokal, najboljši posamezniki pa praktične nagrade Steklarne Hrastnik. Prepričani smo, da bo prihodnjič sodelovalo še večje število ekip.
►	Steklarska godba se je letos prvič predstavila s sekcijo mažoretk in bobnarsko sekcijo na promenadnih koncertih v naselju Frtica in pred Delavskim domom v Hrastniku. Posebej je godba navdušila s kratkim zabavnim programom z mažoretkami in pevskimi gosti na zaključku proslave ob prazniku KS Steklarna pred Brodarskim domom v Podkraju.
►	Pevsko društvo Steklar je izvedlo promenadni koncert v domu Ribiške družine Hrastnik ter sodelovalo na proslavah v KS in Občini Hrastnik in na Pevskem taboru v Šentvidu pri Stični.
►	PIGD Steklarna je na področju KS izvedlo v letu 2009 in letos več gasilskih vaj na področju KS Steklarna.
Spoštovani predsednik uprave, spoštovani delavci Steklarne Hrastnik!
150 letnica obstoja Steklarne Hrastnik, največjega podjetja v občini Hrastnik, podjetja, po katerem se imenuje naša krajevna skupnost- STEKLARNA, nas, prebivalce te krajevne skupnosti, navdaja s ponosom.
V stoletju in pol dokazana tradicionalna povezanost in prežetost tovarne z okoljem, s posluhom za potrebe ljudi, ki ob njej živijo in v njej služijo kruh, je bogata popotnica in hkrati moralna obveza sedanje generacije zaposlenih. Ohranjati kvaliteto sobivanja pomeni živeti z in tudi za okolje, zato prebivalci Krajevne skupnosti Steklarna od podjetja to tudi v bodoče pričakujemo!
Vsem delavcem Steklarne Hrastnik ob visokem jubileju iskreno čestitamo in želimo uspešno poslovanje in medsebojno sodelovanje!
Svet Krajevne skupnosti Steklarna Predsednik Adi Zaletel
Svet KS Steklarna je pripravil zelo dobro obiskan 3. pohod občanov po splavarski poti od Industrijske prodajalne Steklarne do BS Petrol v naselju Podkraj z zaključkom pri domu Ribiške družine Hrastnik. Načrtujemo, da bomo splavarsko sprehajalno pot uporabljali tudi v zimskem času za različne oblike rekreacije.
Zadnjo soboto v juniju so v ribolovu tekmovali tudi člani Ribiške družine Hrastnik za pokal KS Steklarna in prepričani smo, da bo njihovo tekmovanje postalo tradicionalno v sklopu prireditev ob prazniku KS in Občine Hrastnik.
Zelo smo veseli, da je po dolgih letih zatišja letos spomladi ponovno začelo delovati taborniško društvo Rod temnega hrasta Hrastnik in pričakujemo, da bo novo vodstvo nadaljevalo bogato taborniško tradicijo.
Na koncu se zahvaljujem za izkazano pomoč in sodelovanje
pri izvajanju programa KS v preteklih letih zlasti županu, g. Jeriču in Občinski upravi z željo, da sodelovanje ohranimo tudi v bodoče in da z uspešnim dokončanjem dolgoletnih vitalnih projektov v KS zagotovimo skladnejši razvoj občine.
Zahvaljujem se prizadevnim članom Ribiške družine Hrastnik, članicam Turističnega društva Hrastnik, članom Pevskega društva Steklar, harmonikarjem, godbenicam in godbenikom steklarske godbe, mažoretkam in pevcem ter vsem tistim, ki so nam omogočili izvesti proslavo z družabnim srečanjem ob prazniku KS Steklarna. Zahvaljujem se Steklarni Hrastnik, posebej predsedniku uprave, g. Božiču in direktorju Ceroza Hrastnik, g. Petriču za praktična spominska darila za aktivne udeležence vseh prireditev in za dobitnike priznanj Krajevne skupnosti Steklarna.
Zanimalo vas bo...
OTROCI IZ CIZUEVE HIŠE IN OKOLICE
Peter Cestnik iz Cizljeve hiše je po več kot pol stoletja zbral nekdanjo delavsko, večinoma glažutarsko otročad v gostišču Zasavski gurman v Hrastniku. Bravo. V letošnjem rožniku seje to zgodilo. Generacija iz let 1935 do 1955.
Družine Cestnik, Kastelic, Klanjšek, Ovnik, Matko, Emeršič, Roškar, Götz, Laneger, Vračun, Volfand, Obermajer, Halzer, Kunšek, Vidmar, Koritnik, Štuklaj, Rizmal, Zaletel, Slana, Koritnik, Rancinger, Lipar in zagotovo še
hrastniške Steklarne.
Na fotografiji levo od stolpiča sta umeščeni še podolgovata, nizka stanovanjska hiša, dotika pa se je še niz majhnih delavskih stanovanj s prikupnimi okni. Vse to je jedro Cizljevine, a ne vse.
Na srečanju otrok, bilo nas je 14, po njem je z obujenim spominom število naraslo na 32, so se srebrnosivi mladeniči in še vedno rosne mladenke nasmejali za nekaj let nazaj in za celo leto naprej, ko bo
kdo manjka, so živele bolj ko ne proletarsko življenje v majhnem naselju v neposredni bližini Steklarne. Samo nekaj korakov čez most nad potokom Boben je bilo potrebnih do vhoda v tovarno. Na Cesti 1. maja 59, če se prav spomnim številke, sta v dvonadstropnem stanovanjskem objektu s podolgovatim prizidkom, v njem je bila menza, stanovala kar dva direktorja med klasičnimi proletarci.
Jože Kastelic, direktor Kemične tovarne, je s tremi sinovi in ženo stanoval v prvem nadstropju s sosedi Volfandi, s steklarsko družino. Bili so štirje bratje, mati in oče Viktor. Pod Kastelici je stanoval Jože Klanjšek z družino, direktor
gostitelj naslednjega srečanja Ivan Matko v Gorah. Ni naključje. Med vsemi udeleženci junijskega srečanja ni bilo nikogar, ki ne bi vsaj počitniško delal v Steklarni. Tudi Vanda Klanjšek, hči takratnega direktorja Steklarne Hrastnik, se je spomnila, da je oče zahteval, naj gre vsaj malo občutit, kako se služi glažutarski kruh. In posebnost za zgodovino? Nad Cizljevo hišo je bil ob drvarnicah kotiček za druženje
-	klop in miza, mala razgledna ploščad, od koder se je lepo videlo, kdo je prihajal peš po cesti s hrastniške železniške postaje. Toda zgodovinskost tega kotička za druženje je v tem, da se ga je oprijel vzdevek
-	parlament. Grem v
parlament, grem se tja malo pogovarjat.... Neenkrat se je zgodilo, da se je v parlamentu zares iskrilo. Zaradi vročih besed med sostanovalci, delavci in direktorji. To je bilo nekoč. Takrat, v letih 1950 -1960. Od parlamenta do Klepejeve kmetije je bilo čisto blizu, tudi do bifeja Filipovič v Cizljevi hiši, tako da nihče ni bil nikoli žejen... Saj še v glažuti niso pili samo črne kave! Anekdote nekega posebnega otroštva niso pozabljene. Tudi Cizljeva hiša ne, ki jo je sicer porušila nova cesta na Kranjsko. A je letos nenadoma spet postala del vedute spodnjega Hrastnika in
Steklarne. Saj je zmerom tako, da kraj zaživi šele z ljudmi. Otroci iz Cizljeve hiše in okolice so to dokazali na tovariškem srečanju - dobrega pol stoletja pozneje.
Jože Volfand
Zanimalo vas bo...
SPONZORSTVA
Darko iorgič peti v Evropi
V francoskem Schiltihheimu je potekalo tekmovanje imenovano Euro mini champs 2010 (nekakšno mini evropsko prvenstvo) za najmlajše namiznoteniške igralke in igralce.
Pod vodstvom trenerjev Mirka Ungerja in Mateja Petarja je v Franciji med več sto enajst in dvanajstletnikov nastopilo tudi po pet Slovencev in Slovenk, in sicer: Darko Jorgič (Hrastnik), Erik Paulin (Arrigoni Izola), Tilen Cvetko (Muta), Luka Norčič (Kerna Puconci), Peter Hribar (Krka), Julija Kelečevič (Logatec), Gaja Paradiž, Nika Naglič (obe Muta), Simona Soldat (PPK Rakek) in Katrina Sterchi (Arrigoni Izola). Izmed vseh naših se je najbolj odrezal Darko Jorgič, ki je skupno zasedel 6. mesto, med evropskimi igralci pa je bil peti, saj so zraven nastopili tudi nekateri posamezniki iz drugih delov sveta, tako da je v konkurenci
igralcev rojenih leta 1998 slavil fant iz Hong Konga. „Tako je Darko potrdil, da sodi v sam vrh Evrope v svoji starostni kategoriji in je trenutno naš najperspektivnejši mladi igralec. Ob nekoliko boljšem žrebu, če ne bi dobil Francoza, ki so najboljši v Evropi bi lahko dobil tudi medaljo, a smo tudi tako zadovoljni.
Ob tem je presenetil z odličnim 10. mestom tudi Paulin, saj se
Zahvala sponzorju Steklarna Hrastnik d.d.
V imenu kluba NTK Hrastnik in v mojem imenu se vam zahvaljujem za finančno pomoč, ki mi je omogočila odhod in bivanje na Euro mini champs v Franciji od 26.08.-29.08.2010, kjer sem dostojno branil barve Slovenije.
Športni pozdrav,
Darko Jorgič
od njega ni pričakovala taka odlična uvrstitev. Dva igralca med desetimi v Evropi v svojem letniku je odličen rezultat. Pri puncah pa je bila najboljša Nika Naglič, ki je med letnicami 1999 zasedla 16. mesto. Tudi ostali naši so prikazali zavidljivo igro in dostojno zastopali barve
Slovenije, tako da nam za prihodnost slovenskega namiznega tenisa ob kvalitetnem in pridnem delu ni treba skrbeti", nam je po vrnitvi iz Francije zaupal trener Mirko Unger.
Bomb Vlakec 1100
Dvomesečne priprave in kar šesturna potrpežljiva postavitev 2400-ih kozarcev je 27. avgusta ob 21:30 dobila svoj čar v ljubljanskem klubu Cvetličarna. S postavljanjem 2400 kozarcev smo začeli že ob treh popoldne in končali s tresočimi rokami ob devetih zvečer.
Kozarce, ki nam jih je posodila Steklarna Hrastnik, je bilo potrebno skrbno varovati še uro in pol do začetka dogodka, v tem času pa so bili na ogled obiskovalcem dogodka in bili prava atrakcija.
Vse je potekalo sijajno in ljudje so bili čedalje bolj neučakani štarta. Prišla je ura 23:00 in dvorana kluba se je napolnila. Napovedovalka je povabila obiskovalce, da se približajo vlakcu postavljenih kozarcev in začeli smo z odštevanjem.
"Rekord je podrt!!!"
Podrli smo svetovni rekord v zaporednem prevračanju
kozarcev in sicer z 1197 kozarci (3 so se v postopku razbili). Atmosfera v klubu je bila fantastična! Vrstili so se vzkliki obiskovalcev in zaslužen aplavz.
Podrte kozarčke (koktejl grenčice in redbulla) smo razdelili med goste, ki niso mogli prehvaliti dogodka.
Velika Velika zahvala gre sponzorjem in donatorjem, ki so zaupali in podprli naš prvi dogodek in brez katerih nam nebi uspelo.
Dogodek se je mnogim obiskovalcem vtisnil globoko v spomin in zaradi velike hvale smo se odločili, da dogodek izpeljemo tudi naslednje leto in uradno zapišemo rekord v Guinessovo knjigo rekordov. Najlepša hvala za pomoč in sodelovanje ter upam, da bomo tudi v prihodnosti imeli možnost sodelovati.
Lepo vas pozdravlja, Bomb Vlakec team
Zanimalo vas bo...
SPONZORSTVA
Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah v Tacnu
Peter Kauzer je bil po dosojeni "napaki" deveti, Jure Meglič je zadnji dan svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah v Tacnu osvojil bronasto kolajno med kajakaši.
Precej manj zadovoljen je bil seveda Kauzer. "Vratc nisem izpustil. Očitno pa me imajo sodniki tako radi, da mi dajejo po 50 kazenskih sekund. Pač, v finalu se vesla na nož in ne vem, zakaj so mi dali tisto kazen. Ali mi mogoče na glavi piše, da naj mi dajo "petdesetko"? Zelo sem razočaran. Brez te kazni bi dobil kolajno. Res sem se v tistih vratcih reševal, toda izpustil jih nisem," je malce s cinizmom in grenkobo za medije izjavil najboljši slovenski kajakaš, ki pa je nato športno čestital dobitnikom kolajn.
Kljub temu Petru vsi zaposleni v Steklarni Hrastnik ISKRENO ČESTITAMO za trud in trdo delo. Verjamemo, da bo znal ponosno dvigniti glavo ter stopiti novim uspehom naproti. Steklarna Hrastnik pa bo še naprej prvi "navijač" in sponzor Petrovega matičnega društva.
Glasni hrastniški navijači
Peter Kauzer, Jure Meglič in Dejan Kralj
IX. športne igre v Novi Gorici
Čestitke predsednika uprave udeležencem IX. Športnih iger KNG, ki so potekale v soboto, 11.9.2010 v Novi Gorici, iskrene čestitke za osvojenih pet pokalov ter za ves trud, ki ste ga vložili v to, da dostojno in s ponosom zastopate Steklarno Hrastnik. Izjemno me veseli, da smo lahko ponosni na kulturo ter pozitivno vzdušje med udeleženci.
Andrej Božič
V preteklem vikendu smo bili zaposleni iz Steklarne Hrastnik udeleženci IX. športnih iger v Novi Gorici pod okriljem sindikata KNG. Z veseljem vam sporočam, da smo našo steklarno zastopali zelo uspešno. Od osmih disciplin v katerih se tekmuje smo imeli svoje ekipe v petih.
Osvojili smo pet pokalov in sicer prvo mesto v košarki, namiznem tenisu in ženskem pikadu, drugo mesto moški pikado in tretje mesto ženski tek. S ponosom lahko rečem, da smo bili ena izmed najuspešnejših ekip na teh športnih igrah in daleč najboljša ekipa odkar se teh igersploh udeležujemo. Bili smo druga najštevilčnejša ekipa torej se nas je slišalo in videlo tudi pri navijanju za naše tekmovalke in tekmovalce.
Vimenu vseh udeležencev IX. letnih iger bi seVam rad zahvalil, za finančno podporo s katero ste nam omogočili, da zastopamo Steklarno Hrastnik res v najlepši luči tako v tekmovalnem kot tudi v vizualnem pogledu.
Bogdan Ledinek
Zanimalo vas bo...
INOVACIJE ZASAVJA 2010
Konferenca s svečano podelitvijo priznanj in diplom zasavskim inovatorjem je potekala v četrtek, 17. junija 2010 ob 10.00 uri v Delavskem domu v Hrastniku.

Zanimalo vas bo...
SINDIKAT
Vročina, dopusti in težave z zasedenostjo na delovnih mestih, vse to so pokazatelji, da se je pravo poletje resnično začelo. Veselje tistih, ki gremo na dopust in »jeza« tistih, ki bodo nadomeščali in podaljševali svojo prisotnost.
Vedno se srečujemo s takšnimi težavami, sploh na delovnih mestih, kjer je zasedenost stalna težava. To leto je še posebno težavno, saj se moramo po večini znajti brez ali z manjšim številom zunanjih sodelavcev (študentov) kot v preteklih letih. Vse to seveda z namenom racionalizacije v družbi. V sklopu tega potekajo organizacijske spremembe, ki naj bi prinesle boljšo proizvodnjo in manjše stroške poslovanja.
Trenutno ni bilo nikakršnega odpuščanja, bilo je nekaj prestavitev zaradi ukinjanja določenih delavnih mest. Tudi na tem področju se bo verjetno vročina poletja potegnila globoko v jesen.
V Steklarni smo imeli po dolgem času zopet »preventivo«, oziroma delavnice zdravega življenja, prvi dve skupini sta se že vrnili. Prva skupina je bila deležna hribovskega zraka na posestvu Herk nad Muto, druga pa je občudovala sončne zahode na morju v okolici Umaga.
Skupna točka obeh skupin je navdušenje, ki so mi ga izrazili vsi, s katerimi sem se imel priložnost pogovarjati, ko so se vrnili s »preventive«. Upam, da se bo v podjetju še našel denar
za takšen način izobraževanja naših zaposlenih. Prepričan sem, da se takšen odnos do zaposlenih na dolgi rok obrestuje. Seveda pa je naloga vseh udeležencev, da znanje ki so ga pridobili na tem izobraževanju za zdravo in boljše življenje uporabljajo in ga prenašajo na svoje sodelavce.
V	sindikatu smo v pričetku poletja začeli s prodajo kart za bazen v Rimskih Toplicah po nižjih cenah za člane sindikata.
V	mesecu in pol smo posredovali že nekaj več kot 950 celodnevnih kart. Za kopanje v Laškem pa lahko uveljavljate popust za nakup kart z izkaznico, ki smo vam jo posredovali že v lanskem letu. Kdor pa še nima te izkaznice, naj se obrne na enega od sindikalnih predstavnikov ali pa pride v sindikalno pisarno. Potrebno je povedati, da je od julija naprej pisarna sindikata odprta vsak dan v dopoldanskem času, telefonska številka je int. 609, če kličete od zunaj pa pokličite 03 56 54 609. Če nisem dosegljiv na tej številki, pa me lahko pokličete na številko gsm. 040 832 692 (Bogdan). Pisarna se nahaja v stari tovarni poleg invalidske delavnice (včasih Sinet), oziroma poleg »IDENTA«. Upam, da bomo s tem dosegli hitrejšo in boljšo obveščenost med sodelavci v kolektivu. Predvsem si želim, da bodo informacije pravilne. Veliko slabe volje nam povzročijo napačne ali izkrivljene informacije, ki se tako rade hitro razširijo med nami.
Za enkrat izrečeno napačno informacijo (laž) je potrebno stokrat povedati pravo (resnico).
Nabiralniki, ki so se včasih uporabljali za oddajanje čekov, so sedaj namenjeni Sindikatu in Svetu delavcev. Koristne
pripombe, predlogi ali vprašanja so dobrodošla. Odgovore bom posredoval preko info točk, če pa bo na listu napisano ime, lahko tudi osebno ali preko elektronske pošte.
V	zadnjih nekaj mesecih se je tudi na področju plač naredilo precej sprememb, nekatera delavna mesta so bila na novo ovrednotena in posredno je prišlo do dviga plač na teh mestih.
Nekaj sprememb se bo opravilo še v prihodnosti. Vodstvo je v začetku poletja dalo soglasje za izplačevanje dodatkov za vročino tudi pri pregledalkah v obeh poslovnih enotah.
V	sredini julija smo imeli v naši tovarni pomembnega gosta, obiskal nas je predsednik vlade g.Borut Pahorin njegova ekipa. Predsednik uprave je ministrskega predsednika seznanil s težavami, ki jih imamo z okoljevarstveno zakonodajo. Predsednik vlade je pozorno prisluhnil našim težavam na tem področju in obljubil podporo našim usmeritvam in ciljem. Predsednik Pahor je bil navdušen nad optimizmom in smelimi načrti našega vodstva in tudi nad dejstvom, da se v družbi posveča večja pozornost delavcem, kar je na žalost dandanes bolj izjema kot pravilo.
Za zaključek tega članka naj vam vsem zaželim lep dopust. Tistim, ki greste na dopust želim veliko sonca in toplo morje, tistim, ki pa še ali že delajo pa hladne dni in kakšen rahel dež, da se bo dalo lažje zdržati na delu.
Lep sindikalni pozdrav Bogdan Ledinek
Zanimalo vas bo...
GASILSKI KOTIČEK
Gasilci Pigd Steklarna Hrastnik po končani intervenciji na Logu
Dopusti so po večini za nami, delo in življenje v Steklarni pa je v tem času teklo normalno naprej. Lahko bi rekli, da smo bili še nekako bolj aktivni, saj smo imeli karnekaj dela.
15. junija smo gasilci sodelovali pri pripravi na proslavo ob 150-letnici Steklarne Hrastnik.
V ta projekt smo gasilci vložili 75 ur prostovoljnega dela, od prevoza stolov in opreme iz KRC-a do postavitve kulise, za katero smo porabili precej časa in iznajdljivosti, da je bilo vse, kot je treba. Seveda pa je bilo potrebno naslednji dan vse to pospraviti in omogočiti nemoteno delo v Specialu. Pri tem bi se rad osebno zahvalil fantom, da so naredili vse, da je proslava uspela, kot je.
Nekako nam ni bilo usojeno, da bi počivali, saj so nas že 17. junija klicali na pomoč pri požaru hiše na Log 29, pri katerem je sodelovalo 5 naših
Izobraževanje mladih gasilcev
članov, prisotni pa so bili tudi gasilci iz PGD Hrastnik mesto in PGD Dol pri Hrastniku. Opravili so notranji pregled prostorov in gašenje kleti, kjer je sicer zagorelo. Devet naših članov pa je ostalo v gasilskem domu v rezervi.
Čeprav je čas dopustov, smo vseeno opravili 4 gasilske vaje, predvsem z novim kadrom, seveda pa so bili prisotni tudi ostali operativci. Na vajah smo spoznavali delovanje opreme, njen namen in uporabo. Lahko rečem, da je zanimanje novih članov kar vzpodbudno in da s takšnim delom lahko pričakujemo dobre mlade operativce, ki bodo kos vsem nalogam v bodoče.
Konec junija se je na našem južnem dvorišču zgodila nevsakdanja nesreča, ki nam je dala misliti kako v bodoče. Pri nakladanju kamiona je slednjemu iz rezervoarja puščalo gorivo, in sicer v večji količini. Takšnim dogodkov se bomo morali v bodoče bolj skrbno posvetiti, saj nam lahko zaradi tuje malomarnosti nekdo napiše račun ali kazen za ekološko onesnaženje. Gasilci smo razlito gorivo posuli z vpojnim sredstvom.
Na prošnjo naših vodij
vzdrževanja smo gasilci očistili bazen za pripravo in čiščenje tehnološke vode, s katerim pa smo se dodobra namučili, saj je takšno delo zelo zahtevno, predvsem pa umazano, no vseeno smo tudi to opravili. Ko sem že pri vzdrževalnih delih, je bilo potrebno pri popravilih v podpečju zagotoviti požarno stražo, saj je obstajala verjetnost, da pride do požara. To sta opravila dva naša gasilca vVitrumu in Specialu.
23. julija so nas obvestili, da je na mestnem vodovodu prišlo ob 13.15 uri do okvare, nakar smo morali zagotoviti požarno stražo v tovarni in pripraviti vse potrebno za morebitno črpanje vode za nemoten proces v proizvodnji. Na srečo so bili delavci komunale dovolj hitri, da nam ni bilo potrebno izpeljati dodatnih del.
9. avgusta smo bili klicani v Special, ker je prišlo do preboja steklene taline. Sodelovalo je 7 naših gasilcev in 2 gasilca iz PGD Hrastnik mesto. Na samem kraju dogodka so naši gasilci bili nekje od 1.00 ure zjutraj pa vse do 14. ure, ko je bil preboj tudi z našo pomočjo saniran.
Glede na vse dogodke lahko zaključim, da je bilo letošnje
poletje aktivno kot že dolgo ne, saj smo v mirnih mesecih opravili veliko dela.
Seveda moram na koncu še omeniti, da smo s pomočjo našega ožjega vodstva v Steklarni Hrastnik uspeli nabaviti 5 novih zaščitnih oblek za naše operativne gasilce, kar je bilo že res potrebno, saj so »stare« po 10 letih odslužile svojemu namenu. Osebno upam, da se ne bomo ustavili pri tej številki in da bomo v bodoče deležni še kakšne pridobitve, nenazadnje to zaslužimo in s svojim delom tudi neprestano dokazujemo! Vse zaposlene v Steklarni Hrastnik ponovno opozarjam, da v primeru požara, nezgode ali kakšne druge nepredvidene situacije pokličete na številko 112 (Regijski center za obveščanje RECO). Operaterju na drugi strani povejte: kdo kliče, od kod kličete (C.1 maja 14 ali Podkraj), kaj se je zgodilo in koga potrebujete! Ker bo informacija le tako najhitreje prišla do ustreznih služb, ki vam bodo pomagale v dani situaciji!
Z gasilskim NA POMOČ!
Andrej Časar
Zanimalo vas bo...
KADROVSKE NOVICE, ZAHVALE
Kadrovske novice
STEKLARNA HRASTNIKd.d.
Novi sodelavci
V	času od zadnje izdaja Steklarja smo v PESpecial dobili 4 nove sodelavce:
. SamirLukovič, strojnik . Hajro Lukovič, strojnik . DenisZupanc,orodjar
•	Boris Bolte, tehnolog
Nove sodelavce toplo pozdravljamo z željo, da bi se v naši sredini prijetno počutili!
Poslovili so se
•	Mevlida Avdičevič, pregle-dalka PESpecial
. Mojca Škofič, komisionarka v skladišču kartonov . Gregor Cizej, vodja sektorja trženja PEVitrum . Dalibor Čakarič, orodjar PE Vitrum
. Emina Husić, pregledalka PE Vitrum
•	Nijazeta Ibričič, pregledalka PEVitrum
. Alen Eberlinc, orodjar PE Special
Upokojili so se
. Pero Bagara, strojnik PE Vitrum
•	Asima Selmič, pregledalka PE Vitrum
. Petar Pejkič, strojnik PESpecial Vsem trem novim upokojencem se zahvaljujemo za dolgoletno sodelovanje in želimo vse lepo v prihodnje!
OSTALO
V	teh poletnih mesecih je kar 5 naših sodelavcev doletel srečni dogodek. Srečnima mamici Alenki Maurer in očku Andreju Funkl se je rodil sinček David, Dejana Marcolo je razveselila hčerkica Manca, Almira Kudu-zovič je postala mamica hčerkici Arneli, Boštjan Glinšek pa očka hčerkici Alji.
Iskrene čestitke!
Kadrovska služba Metka Gabrič
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
Novi sodelavci
V	tem obdobju nismo nikogar zaposlili nikogar.
Poslovili so se
Od maja do sredine avgusta so se od nas poslovili: Majda Doberšek - prevzemna kontrolorka, Milorad Blatnjak -nabiralec 1 - brigadir in Ljubica Mustajbašič - izpihalka, so si z dolgoletnim delom prislužili zasluženo upokojitev, Edin Ahmetovič pa se je odločil za drugo zaposlitev.
V	novem stažu vsem želimo veliko uspeha, upokojencem pa čimveč užitkov na »dolgem dopustu«, brez pretirane vročine in hladu ter stresov vsakdanjega življenja.
IZOBRAŽEVANJE Elvis Hadžič je v mesecu juniju zaključil šolanje na poklicni šoli -smerprodajalec.
OSTALO
V	juliju so ugledali luč cveta kar trije novorojenčki:
•	na začetku meseca po tem mesecu imenovana hčerka Julija in polepšala življenje našemu sodelavcu Slavku Mihajliku in njegovi izvoljenki Saši;
•	sredi meseca se je v družini Francija Rota, sestrama Niki in Špeli ter bratu Mihi, za bolj enakopraven položaj v družini, pridružil še najmanjši in najglasnejši Gal. V novi hiši je dovolj prostora za vse, čeprav sedaj še raje tičijo skupaj;
•	konec julija se je prižgala zvezdica življenja še malemu junaku Davidu, prvorojencu
sodelavke Alenke Maurer in Andreja Funkla.
• sredi avgusta se je rodil še en korenjak, sin Ailin, prav tako prvorojenec, našega sindikalista Elvisa Hadžiča in
izvoljenke Ermine.
Iskrene čestitke!
Kadrovski referat
ZAHVALA
Vsako človeško življenje je dar, četudi je kratko in krhko.
Vsako življenje je dar, ki bo za vedno živelo v naših srcih.
Elmar Simma
Ob nenadni in boleči izgubi prekrasne deklice Aline MARTINI
Iskrena hvala sodelavcem Za vso pomoč, finančno in prijateljsko. Za darovano cvetje in sveče, za vse besede in objeme.
Še posebej iskrena hvala izmeni Povše.
Sanja Lukovič, Valentino Martini, mamica Elzabela ter ostali žalujoči
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka Francija STOPINŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalja.
Zahvaljujemo se tudi pevcem Steklarne.
Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marjeta, hčerka Andreja in sin Jernej ter vnukinja Nastja
ZAHVALA
Ob mojemu odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem, še posebno iz izmene Cerar najlepše zahvaljujem za prelepa darila in izrečene besede. Vsem želim še obilo delovnih uspehov.
Alojzija Plazar
Nagradna križanka
C	%- 1				AVTOR: KARLI DREMEL	SLOV. IGRALEC (JURIJ)	ITALIJAN. PISATE- UICA	KAMENO OLJE	DESET KRAT DESET	VRSTA MEŠANE SOLATE	150 LET	TEMEU, BAZA	KRAJ PRI SLOV. KONJICAH	150 LET	TEMNI DEL DNEVA	NEGATIV. NELEK-TREN IO	PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA	ODKOPA- VANJE	MEDVEDEK VREČAR
					ZASTRUP. KRVI						OLIVER TWIST			SODNI TERMIN					
					PETER POLES						NORVEŠKI POLITIK			ZALOŽBA OBZORJA					
			sl ,																
\ Uy 1 )										:		;							
ISO LET	KOŽICA, MEM- BRANA	PETER VILFAN AM. PEVEC UERRY)			IZREDNA LEPOTA, MIK				GAMSJI BIVOL S CELEBESA					IZPITJE NA DUŠEK	OGRADA ZA SVINJE				
GRUZIJSKI REŽISER JOSELIANI					AVSTRIJSKI REŽISER (EMERICH)				KRAJ NA KOROŠKEM						MEHKO USNJE				
									SESTAVINA TESTA						PEVEC PESTNER				
MEHIŠKA VALUTA					DEL MEDENICE					LINGVIST NAHTIGAL						HRVAŠKA BALETKA (ANA)	AMERIŠKI IGRALEC (LADD)	POGOVOR, RAZPRA- VUANJE	OČE
					BIBLIJSKI VELIKANI					FR. PISEC FRANCE									
REDKO MOŠKO IME						UBOŽICA, SIROTA					SPOLNA BOLEZEN	ODER JUŽNOAM. ETNIČNA SKUPINA							
IGRALEC DELON						ARH. NAJD. V INDIJI IZOTOP TORIJA							SLOVENSKI VESLAČ (ERIK)	ZRNASTI APNENEC KELTSKI KRAU					
150 LET	MESTO V RUSIJI	SLOV. ARHITEKT navinSek	MESTO V KANADI					PEVKA MONTIEL							GOLIČAVA VGOZDU				
			VRSTA OBARE					ANGL POP SKUPINA							DROGI V KOZOLCU				
ŽGANA GLINA, KERAMIKA									MONGOL. OSVAJALEC AZIJE										EGIPČAN. BOG SONCA
IGRALKA THURMAN				PEVKA TADIO					NEKDANJA TRAFIKA							VLADO MIHEUAK	UROŠ ROJKO		
				ELDA VILER					BERNARDA FINK								ANTON INGOLIČ		
MADŽ. SKLADA- TELJ (GYÖRGY)							HRVAŠKI ARHITEKT (DRAGO)						PRAZEN UP, SLEPILO						
GEOLO- ŠKA PLAST							SUMUIVA, NEČEDNA ZADEVA						LOPA, KOLNICA, VOZARNA						
steklar
Steklar -
glasilo poslovnega sistema Steklarne Hrastnik
ureja uredniški svet: Mojca Lavrič, Soniboj Knežak, Metka Gabrič, Jaka Krašovic, Marjeta Lenart, Vlado Sedej, Marinka Anžlovar in Alenka Leskovšek.
Glavna urednica: Mojca Lavrič Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman.
Grafična priprava in tisk: Tiskarna Tori
Naslov uredništva:
Steklarna Hrastnik, C. 1. maja 14, 1430 Hrastnik tel.: 03 56 54 600 www.steklarna-hrastnik.si
Malo za šalo...
Mlado deklico je Gorenjec končno pregovoril, da se je usedla v njegov avto in sta se malo peljala.
Potem je parkiral in jo je prijel za roke, jo pogledal globoko v oči.
Zadrhtela je. Srce ji je začelo hitreje utripati in Gorenjec ji je zašepetal: Ni mi lahko, toda nekaj te moram vprašati. Deklica vsa v pričakovanju reče: Naj ti ne bo nerodno, kar vprašaj me.
Gorenjec vpraša: Ali boš dala kaj za bencin?
Ime in priimek:,.
Naslov:----------
Davčna številka:
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v obliki vrednostnega bona za nakup izdelkov v naši industrijski trgovini:
1.nagrada: paket promocijskih izdelkov
ž.nagrada: paket promocijskih izdelkov
3.nagrada: paket promocijskih izdelkov
Izrezek celotne križanke z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik do 30.06.2010.
Reševalce prosimo, da pripišejo svojo davčno številko in naslov.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št. 3/2010 smo prejeli 25 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada	-	paket	promocijskih
izdelkov: Boris Matko.
2.	nagrada	-	paket	promocijskih
izdelkov: PeroBagara
3.	nagrada	-	paket	promocijskih
izdelkov: Ana Poslek.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
pečina, Naso, SO, JUBILEJ, Avignon, STOPEDEST LET, SH, lika, Novska, Ag, Petr, niansa, etat, NR, areal, rak, Pta, okič, Roksana, Aal, Osaka, LT, Ovid, Mefisto, pianistka, Asola, lik, ibrik, orlon, ritmika, Renko, Mito, pir, snov, Aref, Bacon, Ank, Tina, NT, Montana, uta, Atal.
NAVPIČNO: STEKLARNE HRASTNIK. K.D.