PoSKntnu platana v uutniim	mmm	tel°	Dln
VlcirmsKl dum
Sta). 217
V £|ubliani, petek 24. septembra 193?
leto II.
... če se Italija umakne iz Španije
Francija bo priznala
Italiji enakopravnost
Ženeva, 24. sept. o. Francoski zunanji minister Bel boa in italijanski zastopnik pri Zvezi narodov Bova-Scopa sta imela zadnje dni več razgovorov, iz katerih sklepajo, da se je zdaj Francija zavzela za razčiščenje spora na Sredozemskem morju, ki je nastal zaradi Španije. Italijanski zastopnik in Del bos sta ee razgovarjala predvsem zaradi Španije. Delbos je v imenu Francije izjavil, da bodo Italiji radi priznali enakopravnost na Sredozemskem morju, če Italija jasno pove. kaj hoče r Španiji in pa kakšni so njeni načrti glede Balearskih otokov. Francozi se boje, da bi Italija po končani državljanski vojni v Španiji teh otokov ne obdržala
za6e in jih spremenila v pomorsko oporišče, e katerim t>i lahko Franciji zaprla pot v njena afriška posestva. Italijanski zastopnik je na to vprašanje odvrnil, da Italija noče in ne namerava širiti svojega ozemlja na račun Španije, kakor je to že povedal v zadnjem govoru Mussolini.
Včeraj ni francoski zunanji minister Delbos imel nobenega sestanka z italijanskim odposlancem. Iz tega sklepajo, da italijanska^ vlada še ni odgovorila na vprašanja, ki jih je včeraj postavil Delbos. Ce upoštevamo govor, ki ga je imel Delbos na seji Zveze narodov, so ta vprašanja po vsej priliki v temle:
1. kaj je z umikom tujih prostovoljcev, ki sc sedaj bore na španskem ozemlju, in
2. obvezna prepoved nadaljnjih ojačenj v Španijo.
Ker se Mussolini in Hitler sestaneta v soboto v Berlinu, je malo verjetno, da bi mogla italijanska vlada še pred tem dnem določiti svoje stališče do teh dveh glavnih vprašanj. Vsekakor ne želi prevzeti nobene obveznosti, preden o teni ne spregovore na sestanka v Berlinu.
O teh razgovorih ni italijanski zastopnik dal nobene izjave.
Mussolini bo potoval
v oklopnem vlaku v Nemčijo
Bini, 34. septembra, o. Ministrski predsednik Mussolini je pred potovanjem v Nemčijo odšel za en dan na oddih v Bocoo delle Caminate. Za njegovo potovanje so zlasti v obmejnih predelih izdali obsežne varnostne ukrepe. Prav tako so avstrijske oblasti že uredile obsežno varnostno službo na progi od Brennerja do Mittemvalda, kjer bo Mussolinii potoval po avstrjskem ozemlju. Da bo tudi na nemški strani poskrbljeno za varnost italijanskega predsednika, je razumljivo. Mussolini bo potoval v oklopnem luksuznem vlaku, ki so mu ga dale na razpolago italijanske državne železnice.
Berlin, 24. septembra. Nemški listi priobčujejo na vidnih mestih proglas propagandnega ministra dr. Gobbelsa o bližnjem obisku predsednika italijanske vlade. Hkratu priobčujejo listi obširna poročila o pripravah za Mussolinijev sprejem ter pozdravne članke naslednje vsebine:
Spričo sestanka državnikov, ki držita v svojih rokah usodo obeh narodov, živečih v srcu Ev-
rope, se berlinski meščani zavedajo, da stoje pred zgodovinskim trenutkom dveh oseb, od katerih volje in dela je odvisna usoda Evrope. Da pa je usoda Evrope v najboljših rokah, dokazuje skupni boj Hitlerja in Mussolinija za mir, in proti rušilnim silam boljševizma. Zato bodo vsi berlinski meščani sprejeli ducejev uradni obisk med 27. in 29. septembrom kot svečanost in dogodek, ki bo spadal zaradi svoje enkratnosti trajno med zgodovinske dneve prestolnice.
Ko bo Mussolini med nami, naj ljudstvo spregovori k ljudstvu. Zato bo tedaj, ko bodo berlinske prireditve dosegle svoj vrhunec, počivalo vse delo, šolska mladina bo pa prosta. Duceja naj ne vidijo samo obrambne sile in strankarske ustanove, marveč ves narod in vsa njegova mladina.
Bavarski minister dr. Wagner je izdal naslednji proglas:
»Munchen, ki je bilo priča revolucije rjavih srajc in kjer bo kancler pozdravil Mussolinija v imenu vsega nemškega naroda, bo zopet doživelo veliki dan svoje zgodovine. Mesto, ki je vse v zastavah in okrasju, naj se blešči s svojo sijajno zunanjostjo, da bo lahko pokazalo gostu voditelja Nemčije, da ga sprejema odkritih rok in iz vsega srca.
Sovjetski agenti so v Parizu
ugrabili bivšega carskega generala
Pariz, 24. eept. o. Včeraj je nenadno brez 6ledu izginil bivši ruski careki general Miler, ki je bil predsednik Zveze bivših ruskih bojevnikov. Ta zveza, ki je dobro organizirana po vsej Evropi, zla-
Franco prosi Anglijo za priznanje
Salamenca, 24. eepetmbra. o. Z ozirom na vesti, da je nacionalistična vlada zagrozila angleškim konzulom v nac. Španiji z izgonom, če Anglija ne dovoli ustanoviti treh nacionalističnih konzulatov v Angliji, odgovarjajo nacionalisti, da to ni res..
Trdijo, da je spomenica generala Franca, ki so jo izročili v Londonu, sestavljena v zelo prisrčni obliki. General Franco prosi v njej za priznanje Španskih nacionalističnih konzulov v Veliki Britaniji. Španski nacionalisti v Veliki Britaniji ne uživajo nobenega konzularnega varstva, dočim morejo angleiki konzuli ▼ San Sebastjanu, Santandru in
Int. medmestni teniski turnir Trst : L ubljana
bo pod pokroviteljstvom župana- mesta Ljubljane in italijanskega generalnega konzula v Ljubljani v soboto 25. in v nedeljo 26. sept. t. 1. v Ljubljani na tenisigrišču SK Ilirije pod Cekinovim gradom. Začetek bo v soboto ob 15. popoldne, nadaljevanje pa v nedeljo ob 9. zjutraj. Igrajo na vsaki strani 4 gospodje, in sicer 4 igre posamezni, 2 igri pa v dvoje. Postava moštva Trst je naslednja: gg. baron Banfield, Sadar Celio, dr. Dino Cattaneo, dr. Mario Ara in kot rezerva Arrigo Polacco. — Postava mesta Ljubljane je naslednja: Smerdu Boris, Banko Janez, Šivic Gustav, Gogala Evgen, kot rezerva dr. Bleiweis. Turnir bo samo ob lepem vremenu.
V	slučaju dežja v soboto bo v nedeljo ves program turnirja. To je prvo srečanje ljubljanskih igralcev z inozemskimi igralci v medmestnem dvoboju.
Vse mu je bilo všeč kakor sraki
Komenda, 23. 6ept.
2e več let so v občini Komenda na prav pameten način izginjala 6amo nova kole6a. Vendar tatu niso mogli zaslediti. 'Ker pa nobena stvar ne more biti vedno 6krita, je tudi ta 6tvar prišla v zelo slikovitih okoliščinah na dan.
J. K. iz Križa je prišel pred nekaj leti od vojakov domov, kjer je odslužil kaderski rok. Kmalu je dobil delo v neki tovarni v Sinkovem Turnu. Tam 6e je kmalu dela naveličal ter odšel domov z ukradenimi vložki nekega vrtalnega stroja. Te vložke je potem doma namestil na sličen svoj, primitiven strojček, s katerim je vrtal luknje v ploščice za izdelavo krtač. Delo mu je šlo od rok. V tovarni, kjer je bil zajx*len dolgo časa, ni6o slutili, kdo bi bil tat. Končno pa je le nekdo izvohal, da ima J K. šele malo časa tako_pripravo za vrtanje lukenj v les. Ovadba na orožnike je imela popoln U6peh. Pri hišni preiskavi pri imenovanem je orožniška patrola dognala, da 60 vložni deli strojčka res ukradeni v omenjeni tovarni, ker jih je lastnik spoznal ob priliki preiskave. Pa tudi J. K. je priznal tatvino. Odkrilo pa 6e je pri tej preiskavi še marsikaj drugega. Pod streho so našli dva nova okvirja od koles( nekaj novih obročev, gumo, nova sedala in precej zložljivih manjših kolesarskih delov. Tla pa so mu postala prevroča, zato je ponoči vse ostalo, kar je imel skrito in zakopano, pometal v graščinski ribnik, 6trojne jermene, ukradene v graščini Križ, pa je ponoči prinesel na dvorišče, kjer so jih zjutraj našli graščinski uslužbenci ter nato obvestili orožnike. Imenovani je vse priznal ter pokazal, kam je ponoči vse omenjeno zmetal ter nato, ko 60 ribnik izpraznili, vse lepo znosil pred orožnike. Sumijo pa, da je še precej stvari poskril v drugi graščinski ribnik.
Sevilli, ki spadajo pod nacionalno vlado, opravljati svoje uradne posle. Zato naj velja načelo vzajemnosti.
Pariz, 24. septembra. AA. (Havas.) Zunanje ministrstvo je stopilo 6 francoskim konzulom v Malagi v stike. Kakor je znano, so konzulu de Martinu nacionalistične oblasti naložile hišni zapor. De Martina so prosile, naj konzulata ne zapusti. Svoje želje pa niso utemeljile, da ne bi kazalo, da 60 zastopniki francoske diplomacije pod posebnim nadzorstvom. Verjetno je, da bo zaradi tega francoska vlada pri salamanski vladi protestirala. Ukrep proti konzulu de Martinu je očitno v zvezi z aretacijo poveljnika Troncosa, ki je skušal iz Bresta odpeljati valencijsko podmornico »C 4«, a so ga prijeli.
V	Parizu so mnenja, da tega ni mogoče dopustiti ne z dejanskega stališča ne s pravnega vidika. Irunski vojaški guverner Troncos ni bil v Franciji v nobenem uradnem poslanstvu in zato ga ni mogoče primerjati z diplomatskim zastopnikom, ki mu ne morejo ničesar očitati.
San Sebastian, 24. septembra. AA. General Franco je včeraj sprejel novega nemškega poslanika pri nacionalistični vladi v. Sterrerja, ki mu je pri tej priliki izročil svoje poverilnice.
Potrjujejo vest, da je bil ob priliki obstreljevanja republikanskega topništva na Sierri ranjen general Valera, poveljnik uporniških čet na madridskem bojišču. General Valera je zadobil tri rane, izmed katerih eno zelo nevarno v prsa.
sti v Franciji, je nekaka bojna organizacija ruskih emigrantov. Prejšnji njen predsednik je bil general Kutjepov, ki 60 ga pred nekaj leti ugrabili sovjetski špijoni in ga najbrže ubili ali pa poslali v Rusijo.
General Miler je včeraj dopoldne odšel iz svojega stanovanja v Parizu. V pismu, ki ga je pustil, pravi, da bi moral okoli jsoldne imeti sestanek z nekim nemškim vojaškim atašejem ter članom nemškega jx>6laništva v Parizu Wernerjetn. Ta sestanek je baje pripravil Milerjev prijatelj general Skobilin. Ko Milerja ni bilo na stanovanje, je njegova žena obvestila njegove prijatelje, ki 60 takoj sklicali 6ejo. Na 6eji se je izkazalo, da general Skobilin o sestanku ni vedel nič. Nato so zadevo sporočili policiji, ki je takoj začela preiskavo in zaslišala najprej Skobilina. Ko je Skobilin odhajal s policije, je na poti do stanovanja tudi on izginil.
Pariško časopisje že vnaprej napoveduje, da francoska policija tega skrivnostnega .izginjenja ne bo pojasnila, kakor ni mogla, odnosno ni 6mela pojasniti cele vrete političnih zločinov in umorov, ki so jih zlasti letos zagrešili komunisti v Franciji. Komunisti so zavezniki sedanje vlade, ki jim zato daje proste roke. Sestanek generala Milerja z zastopniki nemške vojske je či6to preprosta past sovjetskih agentov, v katero 6e je general ujel. Policijska preiskava do zdaj še ni ugotovila ničesar.
Domnevajo, da so sovjetski agenti generala Milerja z avtomobilom odpeljali iz Pa riza in ga ukrcali na sovjetski par nik »Marija Ul jan o v a«, ki je bil zasidran v Le Havre-u. Čeprav parnik ni sporočil pristaniškim oblastem svojega odhoda, kakor je to predpisano in ga torej ni bilo v seznamu ladij, ki zapuščajo pristanišče, je sinoči ob 8 zvečer dvignil sidro in odplul iz pristanišče, ne da bi izpolnil potrebne odhodne formalnosti. Iz tega sklepajo, da je ladja čakala na žrtev, ki so jo v Parizu ujeli Stalinovi špijoni.
Vsem gasilskim edinicam dravske banovino!
Z ozirom na okrožnico gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani št. 6689 z dne 18. t. m. zaradi sodelovanja pri mimohodu naše vojske na maneverskem ozemlju sporočamo vsem tovariškim četam in gasilskim župam sledeče: Prosta železniška vožnja ni dovoljena. Udeleženci se vozijo s polovično vozovnico do Metlike. Pričetek mimohoda vojske je ob 8. uri in pol dne 26. t. m. Jutranji vlak pa pride v Metliko šele ob 9. Mimohod vojske bo trajal približno 5 ur. Niti v Metliki niti v bližnji okolici ni mogoče najti prenočišča; težko je tudi s prehrano. Kdor hoče mimohod opazovati, mora prinesti hrano s seboj. Po dosedanjih vesteh se nobena uniformirana organizacija ne bo prepustila v delile. Pač pa bodo smele organizacije mimohod gledati, in sicer na križišču ce9t Metlika—Gradac, pri izhodu iz mesta Metlike. Ker odpade sodelovanje uniformiranih organizacij, zaradi tega tudi gasilstvo ne bo korakalo v mimohodu. Najbližnje gasilske edinice, predvsem iz novomeške in črnomaljske župe, naj se udeleže sprejema vojske na gori omenjenem križišču cest. — Udeležba samo v kroju. — Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani.
Razgovori za trgovinski sporazum med Združenimi državami in Anglijo se nadaljujejo v Wa-»hingtonu in ne bodo še tako hitro končani.
Sv. oče jo včeraj sprejel 351 mladih zakonskih parov ter večje število* romarjev iz Nemčije in Avstrije.
Imel je še nekega pajdaša, ki mu je baje ukradene predmete razpečaval. Sestajala sta 6e večkrat na njegovem domu. J, K. 60 odgnali na zaslišanje V Kamnik, kjer bo mogoče že kaj razjasnil.
Izza naših meja
Strašna nesreča v Krapanskem rudniku, ki se
je zgodila v začetku tega meseca, je zahtevala trinajst smrtnih žrtev. Krapanski rudnik, ki ga v zadnjem času z veliko intenzivnostjo izkoriščajo, leži v Istri pri Labinu. Na dan nesreče je skupina devetih rudarjev zažgala v rovu mino, da bi tako razbila večjo žilo premoga. Toda plin, ki se je nabral v rovu, ee je vnel in poleg eksplozije mine je prišlo tudi do eksplozije plina. Vseh devet ru darjev se je zadušilo. Ko se je skupina štirih ru darjev drugega dne podala v rov, so se zadušili tudi ti. Sedem od nesrečnih žrtev 60 domačini iz okolice Labina, v starosti od 22 do 46 let. Pogreb nesrečnih žrtev je bil tak, kot ga ljudje še niso videli. Ob nesreči pa je zopet prišlo na dan vprašanje ureditve varovalnih naprav, ki so v tem rudniku najslabše, kar je sploh mogoče. Izkorišča pa se rudnik poleg vsega z največjo intenzivnostjo. Nesreče so v tem rudniku vsakodnevne. Po tej nesreči pa bodo oblasti podvzele pri družbi vse potrebno, da se to uredi.
Predvojaške vaje 60 začele zopet po vsem Goriškem. Vaj se morajo udeleževati vsi mladeniči v času, ko ne služijo rednega vojaškega roka. Oblasti so izdale posebna, zelo stroga navodila, da se te vaje vrše čim bolj redno.
Spomenik cesarja Maksimilijana so s trga v Krminu odstranili in ga spravili v muzej odrešitve v Gorico.
Zaradi prehoda meje brez potrebnih listin so bili ovadeni sodišču Rožanec Andrej, 6tar 18 let, Karel Gomišček, star 19 let, oba iz Sv. Križa na Vipavskem, ter 23letni Rado. Benedikt, 25letni Stanko Možina, oba iz Števerjana, iz Cerovega pa je 28 letni Ivan Prinčič. Kazen za take nedovoljene prehode je denarna (okrog 2000 lir) in pa par mesecev ječe,
Vesti 24. septembra
Naš dosedanji poslanik v Rimu, znani srbski pesnik Jovan Dučič je bil včeraj pri Mussoliniju v poslovilni avdienci.
0 položaju v Palestini so včeraj razpravljali pri Zvezi narodov. Zastopnik Iraka je nastopil proti delitvi Svete dežele in proti judovskemu priseljevanju. Angleški zastopnik pa mu je ugovarjal in slikal delitev kot rešitev za Palestino.
Pogajanja med poljskimi in angleškimi lastniki premogovnikov so se začela v Krakovu. Pogajanja se nanašajo na razdelitev izvoza po tujih tržiščih, da ne bi Poljaki konkurirali Angležem in obratno.
V	dveh mesecih in pol jc preplul Atlantsko morje z 12 m dolgo jadrnico Francoz Geau, ki je včeraj dospel do portugalske obale.
Požar v bencinskih skladiščil družbe Standard Oik v San Franciscu je izbruhnil včeraj. Povzročil je okrog milijona dolarjev škode.
Pogajanja glede Sudana se l>odo začela med egiptovsko in angleško vlado. Angležem gre za nei>osrediio zvezo s Sudanom čez Egipt.
Letalo, ki ostane lahko nepremično v zraku,
in pristane na 15 m dolgem prostoru, so preskušali pri nemških vojaških vajah včeraj. Letalo se dvigne skoraj navpično. Največja njegova hitrost znaša 45 km na uro.
Francoska socialistična in komunistična stranka bosta imeli sestanek, na katerem se bosta pogajali o združitvi.
Avstrijski kancler dr. Schuschnigg je sprejel včeraj odj>oslanstvo nemških industrijcev ter v nagovoru dejal, da upa, da se bo gosjjodarsko razmerje med Nemčijo in Avstrijo izboljšalo.
Najmanjši človek na svetu, ki je bil visok 50 cm in tehtal 11 kg, je pred dvema dnevoma umrl v starosti 50 let na Angleškem. Bil je vedno zdrav in duševno čisto normalno razvit.
Nov zakon o zdravnikih pripravlja avstrijska vlada. Zakon bo predvsem skušal preprečiti odpravljanje plodu po brezvestnih zdravnikih.
Stalinovega sina, ki ga je ugrabila menda sestra prejšnje Stalinove žene, še zdaj niso dobili. Poljski listi poročajo, da je otrok prišel v roko trockistom, ki zahtevajo od Stalina, naj neha s preganjanji starih boljševikov ali pa sina ne bo nikoli več videl.
>Qdbor za združeno krščansko fronto« so ustanovili nekateri anglikanski škofje v Londonu. Odbor naj združi zastopnike vseh krščanskih cerkva za boj proti komunizmu.
Velike demonstracije so bile včeraj pred poslopjem japonskega poslaništva v Londonu. Demonstranti so protestirali proti bombardiranju kitajskih mest.
Mussolinijev sin Vittorio je včeraj dospel v Ne\vyork na parniku >Rexc. Pred prihodom parnika je policija morala zastražiti pristanišče, ker so 6e bali, da ne bi prišlo do protifašističnih demonstracij.
Spremembe v turški vladi pričakujejo prihodnje dni. Baje bosta šla iz vlade predsednik Izmet Ineni ter zunanji minister Ruždi A ras.
23 sovjetskih letal je pred dvema dnevoma preletelo finsko mejo ter dalje časa letalo nad finskim ozemljem. Zdi se, da se bo zaradi teh jx>letov Finska obrnila na Zvezo narodov.
1400 primerov kolere so do včeraj ugotovili zdravniki v Šangaju.
Pogorela je tovarna za celulozo v Hinterbergu pri Leobnu na Zgornjem Štajerskem.
Devet otrok je rodila v treh tednih neka ženska v Cartageni. Od devetih sta samo prva dva ostala pri življenju.
Belgijski kralj je včeraj sprejel podpredsednika vlade de Mana. Ta sprejem je v zvezi z govoricami o odstopu sedanje vlade.
Urugvajska vlada je priznala zakonitost vladi španskih nacionalistov in bo prihodnje dni poslala v Burgos svojega diplomatskega zastopnika.
Umrl je brat madžarskega državnega upravitelja Horthj ja, ki je bil general in znan pobornik habsburgovstva na Madžarskem.
800 bivših ameriških bojevnikov je odpotovalo iz Newyorka v Francijo na obisk tamošnjih bojišč.
Ženo bivšega nemškega cesarja Wilhelma so
pred nekaj dnevi v Berlinu operirali na slepiču.
V	zvezi s tem 60 ee širile govorice, da bo tudi cesar sam potoval v Berlin.
Angleška opozicija je začela zadnje čase zelo napadati vlado zaradi njene »nejasne in neodločne« zunanje politike.
Sovjetski zastopnik pri Zvezi narodov Litviuov se je zaprl v svoj hotel, ko je izvedel, da sta Francija in Anglija povabili Italijo k sodelovanju na Sredozemskem morju. Pravijo, da bo od jeze izginil iz Ženeve ter domnevajo, kaklen sprejem mu bo pripravil Stalin zdaj, ko so Sovjeti spet pogoreli s svojim namenom, da bi spravili svoje bojno brodovje skozi Dardanele v Sredozemsko morje.
Odpravnik franeoskoga poslaništva v Rimu je v italijanskem zunanjem ministrstvu vložil pritožbo zaradi dogodkov v Tunisu, kjer so se gojenci italijanske pomorske akademije stepli s komunisti.
2000 letnico rojstva rimskega cesarja Avgusta so včeraj praznovali v Rimu. Ta dan so proglasili za državni praznik. Odprli so »Razstavo rimstva«, ki naj bi dokazovala naravno zvezo med rimskim in fašistovskim cesarstvomv
Italijanski letalski podtajnik general Valle je včeraj dospel v Berlin na vojaške vaje nemške vojske.
Mednarodni kongres lirikov bo v Bologni ob 200 letnici Galvanijevega rojstva. Udeležili se ga bodo znanstveniki z vsega sveta.
Z jesenskih manevrov na Kolpi
Danes in jutri glavna bitka
Dež je ponehal in posijalo je toplo sonce
Novo mesto, 24. sept.
Včeraj je vendarle prenehalo deževati ter se je nad »fronto« pojavilo toplo sonce. Noč so vojaki še prebili pod šotori, lilo pa je kakor iz škafa. Seveda so se na »fronti« kljub temu izvajala vsa potrebna premikanja, zlasti pa je noč izkoristila prehranjevalna uprava v' zaledju, ki je v dolgih kolonah ponoči oskrbovala armado z vso potrebno hrano. Vojaki so tudi dobili nekaj slame, da so si mogli udobneje postlati po svojih šotorih.‘Spanja je sicer bilo le malo. Šotori na čisto razmočenih ilovnatih tleh so bili sicer naglo postavljeni, spati pa se menda ni dalo dosti. Letošnji manevri zahtevajo od vojaštva v resnici skrajnih naporov, ki pa jih kadrovci in rezervisti z voljo prenašajo.
Novo mesto je zdaj zopet postalo tihotno. Čete vojaštva so odšle daleč naprej čez Gorjance, v mesto se vračajo zvečer le višji častniki tujih vojaških odposlanstev, ki tu prenočujejo. Obe armadi pa sta zadnji noči temeljito izkoristili. Čeprav je izpod neba lilo v potokih, je vladalo na vsej -dolgi »fronti« vso noč živahno vrvenje. Obe armadi sta doslej že čisto določeno postavili vse bojne enote na postojanke. Vsaka izmed obeh armad posveča zdaj največjo pozornost na dobro skrivanje teh postojank. Človek kar ne more verjeti, ko hodi po teh cestah in poljih onstran Gorjancev, kam so tako naglo zginili ogromni desettisoči vojakov, ki jih je še včeraj vse polno mrgolelo po vsem »frontnem« ozemlju. Vse enote so tako spretno skrite v gozdovih, med vasmi ali kje v polju med koruzo, da jih le težko opazi oko nevednega, še težje pa jih more najti sovražno letalstvo. Toda letala kljub temu neumorno križarijo nad vojnim ozemljem ter iščejo sovražnika.
Konjenica se je umaknila pešcem
Lahko tudi že rečemo, da se je prvi del manevrov zaključil. Konjenica, kolesarski bataljoni ter motorozirani oddelki, ki sta jih uporabljali prve dni obe armadi za svoje prve straže, so se umaknili v zaledje. Njih mesto so zavzele čelne čete pešcev, ki zdaj ob vsej dolgi »fronti« postavljajo žične ograje, kopljejo strelne jarke ter se na vse mogoče aiačine utrjujejo. Obe armadi sta druga o drugi prepričani, da bo danes ali jutri sledil napad nasprotnika. Za to bitko se zdaj najskrbnejše pripravljajo na obeh straneh. V zadnji noči so bila izdana številna povelja, telefoni 60 vso noč peli, kurirji so takisto opravili svoje naloge in delo. »Trenerji« pa so v6o noč dovažali na »fronto« težke zaboje streliva in žičnih ograj, vojakom pa so pripeljali velike košare kruha, polne sode vode ter dovolj ostale hrane. Prehrana je sploh na teh manevrih dobra in zadostna.
Z avtobusom na flfronto"
Včeraj zjutraj smo se časnikarji seveda zopet z avtobusom odpeljali na »fronto«. Kakšna razlika! Ob zadnji vožnji prejšnji dan je še vsa cesta čez Gorjance in onstran bila na gosto zasedena z vojaštvom, s kolesarskimi bataljoni, z dolgimi kolonami topov, danes pa so ceste nekako osamele. Gorjanci zopet tihi samevajo v jesenskem jutru, dež je vendarl« ponehal, nad nami se je počasi dramilo jasno nebo. Nad pokrajino, ki zgodaj zjutraj ne očituje ničesar, kar bi kazalo na bližnje vojno ozemlje, zagledamo nekje daleč nad gorami male črne pike, ki postajajo vedno večje, se počasi razraščajo, prihajajo vedno bližje, glej, to so sovražna letala južne armade, ki so že zgodaj dopoldne prihitela nad postojanke severne armade, da bi tam ugotovila po možnosti prostore in število posameznih čet. Na delu je seveda tudi letalstvo severne armade.
Letala prinašajo poročila
Toda delo letalskih enot je težavno. Čete obeh armad so se tako spretno skrile, tako vešče so izkoristile vsa prirodna skrivališča, da letalci le težko najdejo kaj določnega, kar bi mogli koristno sporočiti svoji armadi. Ogledali smo si spotoma način, kako letala izvršujejo svojo nalogo, kako prinašajo svojim armadam poročila. V bližnjem gozdičku opazimo velik prostor, na katerem je pritrjena velika bela plahta. Seveda to plahto polože na travnik le tedaj, kadar se bližajo domača letala. Plahta naj letalcem v zraku pokaže kraj, kjer naj spuste na tla svoja poročila o poletu. Letalci imajo s seboj posebne pločevinaste škatlje, v katere skrbno zapro na papir pisana poročila. Letalo se vrne s poleta nad »fronto« ter čisto nizko leteč spusti škatljo s poročilom na plahto, kjer jo prestrežejo v bližnjem gozdičku čakajoči vojaki, Tu v bližini je
namreč štab dravske divizije, v prostornem šotoru opazimo poveljnika divizije generala Lazarja To-niča. Zelo prijazno na« je sprejel. Ravnokar je dajal povelja svojim častnikom, ti pa so jih zopet sporočili dalje svojim nižjim podrejenim. Tedaj je nenadoma nad našimi glavami močnejše zaropotalo. Letalo se je približalo čisto blizu zemlje, napravilo nad štabom nekaj lokov, trenutek nato pa je že prihitel pred generala častnik z poročilom, ki ga je letalec spustil na bližnji travnik. Poročilo je navajalo, da je izvršilo letalo polet nad sovražnimi postojankami ter je tam ugotovilo, da se sovražnik zbira okrog Metlike ter se očitno pripravlja na večji napad. Poročilo je obenem navedlo, da so se zjutraj ob osmih pomikale od mosta pri Brodu na Kolpi po glavni cesti dolge kolone sovražnih čet.
Na podlagi tega poročila izvidniškega letala je divizijski general takoj izdal potrebne ukrepe na vsem svojem odseku »fronte«, Topništvo je dobilo ukaz, naj takoj nameri svoje cevi na Metliko ter na omenjeno cesto. Kmalu potem so začela sipati topovska žrela težke »krogle« na določene prostore.
Ob tej priliki smo mogli dognati tudi druge moderne pridobitve naše armade glede poročevalske službe. Mimo pisanih poročil je štab divizije dobival tudi brezžična poročila, ki jih je v bližnjem gozdičku prestrezala posebna radijska postaja. Štab pa prejema poročila tudi po telefonu, razen tega pa so določeni tudi posebni kurirji, ki med posameznimi poveljstvi drže zvezo ter prinašajo poročila sem in tja,
Čez „bo*no polje" k „sovražniku"
Ko smo si tako ogledali delo naše domače ljubljanske garnizije, ki je v najodličnejši meri pokazala vse svoje sposobnosti, nas je avtobus zapeljal čez polje proti Metliki in dalje na drugo stran »fronte«. Tudi tam imamo časnikarji kaj videti. Dočim je severna armada že zavzela določene postojanke od Gorjancev čez Mirno goro do Kočevskega roga, je južna armada še včeraj iskala svoje prave postojanke, S severno armado so se prednje straže južne armade čez dan večkrat spoprijele, toda do hujših bojev še ni prišlo. Južna armada je takisto svoje čete porazdelila ter tako armada ločeno koraka dalje. Na delu je tudi topništvo, ki sproti počasi prodira za pešci. Vsak čas so topničarji pripravljeni, da s svojim orožjem pribore svojim četam prost prehod čez ogrožene postojanke. Zato so prve čete zmerom zvezane z zaledjem ter s topovskimi opirališči po telefonih. Telefonisti so opravili te dni dovolj napornega in koristnega dela. Saj morajo posamezne telefonske vode časih kar nenadoma postaviti drugam. To pa v tej deževni dobi ni bilo nič kaj prijetna reč. Danes ob sončnem vreme»u je to lažje, prijetnejše, loda telefonisti morajo svoje delo vendarle izvrševati zelo spretno in urno, da jih ne opazi sovražnik. Razen tega morajo biti telefonski vodi napeljani dovolj skrito, 6icer bi jih mogla pretrgati najmanjša sovražnikova granata ali topovska krogla.
Južna armada je imela včeraj ta cilj, da je prodrla s svojimi prvimi oddelki do črte, kjer upa svoje postojanke tako utrditi, da bo mogoč koristen in uspešen napad na severno armado. Te postojanke so med kraji Križ-Suhor-Semič-Planina, Severna armada je, kljub skrbnemu skrivanju tega namena, po svojih letalcih vendarle mogla dognati te postojanke južne armade, ugotovila je tudi približno stanje in število južne armade. Zdaj se severna armada mrzlično pripravlja na obrambo. Vojaki kopljejo strelske jarke, urejujejo skrita gnezda za strojnice, postavljajo pa tudi opazovalnice, raz katerih bo mogoče pregledati bojišče ter ocenjevali uspehe bojev posameznih čet. Pri vseh teh manevrih ima severna armada to prednost, da se njene enote lahko spretno skrivajo v gozdovih Gorjancev, medtem ko južna armada teh prednosti nima. Vojaštvo južne armade mora prodirati po odkritih ozemljih, čez polja in travnike. Zato je napredovanje te armade težavnejše, vojaki le po dva in dva počasi prodirajo do svojih trdnejših postojank.
Na opazovalnici pri Sv. Urbanu
Nad Metliko smo se pognali po strmem kolovozu med praznimi vinogradi proti cerkvici Sv, Urbana. Tam je postavljena preprosta, pa zelo pregledna opazovalnica. Odtod je mogoče pregledati vso dolino Krke ter bližnje Gorjance. Ko smo prodirali s svojim avtobusom na vrh, smo šele proti koncu vožnje mogli na lastnih telesih ugotoviti, kako hude napore morajo prestajati vojaki, ki sodelujejo na manevrih. Na? avtobus nas namreč ni
Graditev lesenega mostu
čez Kokro pri Kranju
Kranj, 23. septembra. J
Mesto Kranj, ki je v zadnjih petnajstih letih 1 izmed slovenskih mest relativno najbolj naraslo, se je širilo in se širi na vse strani, samo ne po levem bregu Kokre, ki ipripada k Hujam. 30 in globoka in okroglo 5)0 m široka v laborasta tla zarezana struga Kokre je naravna ovira, ki je oležkočala dostop na levi breg Kokre ter odvračala naseljevanje na tem kraju. Ker mestna občina Kranj hoče pritegniti to ozemlje k mestu in tam zgraditi novo pokopališče, je sklenila zgraditi moslne zve«? preko Kokre na hujansko ozemlje.
V programu občine Kranj je, da se zgradi jšelezobeton^Jd most preko Kokre, ker pa je trenutno mogla razpolagati le z majhnim kreditom, •/ato se je gradnja tega odložila za poznejši čas. Tehnični oddelek banske upravo je v tein smislu izdelal načrt viseče brvi, za katero bi znašali gradbeni stroški ipol milijona dinarjev. Ta visoki proračun je napotil občino, da se je odločila za načrt, ki ga je izdelal gradbeni inž. Stanko Dimnik iz Ljubljano. Po tem načrtu so začeli graditi most.v letošnjem juliju.
Kokra, ki ima visoke laboraste bregove, se bo premostila z najcenejšiini stroški z lesenim lokom. Tak način zveze obeh bregov bo tudi v lepotnem oziru mestu samo v prid. Kazen tega pa je ugoden tudi v narodno gospodarskem oziru, ker bo most zgrajen samo iz domačega gradiva, to je iz lesa, ki ga bo treba okrog 400 kubičnih metrov. Seveda so upoštevali pri načrtu dejstvo, da je lesen mast le kratkotrajne vrednosti, zato bo ta most zavarovan s streho pred vlago ,ker laki mostovi, ki so zavarovani proti vlagi, laliko stoje tudi no vež sto let.
Most, ki ga grade, bo imel kot nosilno konstrukcijo lesene loke iz zdrave -mrekovine, ki se opirajo na petah z železobetouskimi členki ob la-
borasto skalo. Mestoma bodo loki ojačeni s hrastovi no, kjer to zahteva večja nastopajača napetost. Loki imajo med dlenki razpetino 85 m ter izboči no 12 m. Sestavljeni so vsak iz petero tramov, povezanih z 20 mm močnimi svornjaki, ki imajo na stičnih regah nameščene železne vložke patenta »Kavka«, a deloma tudi hrastove mozniko. Skupna višina vsakega loka Je 125 cm, širina pa 26 cm. Med loki visi in deloma sloni leseno prekatje iz emrekovine, ki nosi mostiščo in streho. To prekatje bo omogočilo porazdelitev prometne obtežitve na več točk mostnega loka hkrati, a glavni njegov namen je, da bo prevzemalo veterni pritisk. Oba prekatna nosilca sta v takem razmaku, da ostane od znotraj za promet na razpolgo čista višina 3.60 do 3.70 m. Prekatje bo nosilo tudi strešje, prekrito z ozirom na večjo nevarnost ognja z valovitim azbestnim Skril jem sive barve. Ker bo znašal nastrešek nad 1 ni, bo most dobro obvarovan pred dežjem.
Most jo preračunan na prometno obtežitev in bodo mogli čezenj vozovi, težki največ 3000 kg.
Vsola, ipotrebna za zgraditev mostu, bo skoro za polovico manjša, kakor bi bila pri viseči konstrukciji in to vkljub dvakrat večji širini mostu in povečani obtežitvi. To največ z ozirom na drage jeklene vrvi za viseči most, ki bi jih morali naročiti poleg tega še v tujini, in pa z ozirom na drago in težko zasidrunje jeklenih vrvi v labo-rasii skali.
Gradnja novega mostu po tem načrtu izredno hitro napreduje, tako da bo gotovo novi most še pred zimo zmožen za promet Ta novi most bo za mesto Kranj veliko važnosti. Mestna občina 1h> s tem mostom v veliki meri ustregla meščanom, ld že res komaj čakajo primernega prehoda skozi Kokro na lem meetu-
mogel pripeljati prav do cerkvice, marveč smo morali prej izstopiti ter napraviti zadnji del poti peš, V ilovnata tla so se nam čevlji udirali do gležnjev. Hoja na takem ozemlju je na moč težavna. Toda mi smo to kratko pot še nekako opravili, saj nismo imeli niti tovorov niti drugačnih zadržkov. Vojaštvo pa mora v taki razmočeni zemlji korakati ves dan, na hrbtu nosijo težke oprtnike, orožje in strelivo, šotore in celo posamezne dele strojnic. Vojaštvo bo s svojo zdržnostjo pri teh manevrih dokazalo, da je kos najtežavnejšim nalogam, ki bi se mogle naši armadi postaviti na pot. Zato je treba celotni naši armadi, vojaštvu in častnikom, ki opravljajo te dni v resnici dostikrat nadčloveško delo, ne zgolj čestitati, marveč jih pred vso javnostjo pohvaliti ter jim izraziti svoje občudovanje in priznanje.
Pri Sv. Urbanu smo naleteli zopet na vojnega ministra armadnega generala Mariča. V spremstvu svojih višjih častnikov si je ogledoval potek manevrov. Tu ie bil pomočnik vojnega ministra armadni general Milorad Petrovič, načelnik generalštabnega oddelka vojnega ministrstva general Kosta Ada-movič, šef kabineta vojnega ministra polkovnik Je-vremovič. Tu je bil tudi voditelj manevrov general Milovanovič, njegov štabni načelnik general Vrasič ter poveljnik našega letalstva general Simonič. Vsi so dajali vojnemu ministru potrebna pojasnila o programu dela včerajšnjega dne in položaj, v katerem so se včeraj zjutraj nahajale čete. Vojnemu ministru je voditelj manevrov razložil tudi vsebino glavnih povelj, ki so bila izdana za današnji dan obema armadama in posameznim četam.
KINO
UNION
Jutri premiera dosedaj najvefje muzikalne revije z najpriljubljenejšim parom sveta FRED ASTAIRE in GINGER ROGERS
TOP
Popolnoma nov naiin izvedbe!
Kdo plačuje v Jugoslaviji
največ davkov Brez dvoma Slovenija
Ljubljana, 24. sept.
Finančno ministrstvo je pred kratkim^ na podlagi statistik sestavilo seznam, koliko plačajo vseh davkov posamezne banovine in koliko odpade teh dajatev na vsakega posameznega prebivalca. Rezultati niso toliko presenetljivi, kakor pa zanimivi iu potrjujejo staro dejstvo, da so Slovenci daleč pred vsemi drugimi Jugoslovani najbolj obremenjeni z dajatvami za občinske, banovinske ter državne blagajne.
V dravski banovini plača povprečno vsak prebivalec po 66.4 din občinskih in 72.8 din banovinskih davkov (skupaj 139.2 din). V savski banovini 54.5 din občinskega in 43.8 din banovinskega davka (skupaj 98.3 din). V vrbaski banovini 20.1 din občinskega in 10.8 banovinskega davka (skup-
no 30.9 din). V primorski banovini 28.2 din občinskega in 13.2 din banovinskega davka (skupno 41.1 diu). V drinski banovini 18.7 din občinskega in 16.4 din banovinskega davka (skupno 35.2 din). V zetski banovini 32.4 din občinskega in 16.1 din banovinskega davka (skupno 48.4). V donavski banovini 74.6 din občinskega in 33.8 banovinskega davka (skupno 10S.8 din). V moravski banovini
29.6 diu občinskega in 14.9 din banovinskega davka (skupno 44.6 din). V vardarski banovini
33.6 din občinskega in 14.4 din banovinskega davka (skupno 41.1 din).
Edino za Belgrad niso znani podrobni podatki. Tudi za ostale državne davke niso še znana povprečja, vendar je gotovo, da se odstotek skoro ujema z odstotki prej navedenih davkov.
Slavni tenorist TINO ROSSI Vam bo zapel najlepše španske romance
v filmskem šlagerju
kitare:
(Melodije ljubezni)
Premiera jutri v Elitnem kinu Matici.
Zopet avtomobilska nesreča na Ježici
Ježica, 24. septembra.
Zdi se, da vse dosedanje nesreče, ki so se že pripetile na -anostku«, nikakor niso izmodrile
tistih, ki se imajo brigati za dostojen in sodobno urejen cestni promet skozi .našo deželo. Ta nesrečno nesodobni kameniti mostič sredi vasi je že leta sem v stalno spodtiko vsem avtomobilistom. Koliko komisij in pisarij je bilo zaradi njega že izvršenih, koliko jeze je bilo že zaradi njega. Lani je bila stvar dozorela že tako daleč, da so čisto resno govorili, da bo »mostek« do tal podrt ter na istem mestu zgrajen širši železo-betonski most. Kupljena je bila že bližnja hiša g. Urbanca, da bi se mogla istočasno razširiti vsa cesta skozi Ježico. Kupčija pa je bila razdrta in cesta je še zmerom taka kakor je bila, »mostek« še zmerom grozi vsakomur, ki ima smolo, da mora skozi Ježico po njem voziti.
Včeraj popoldne se je zopet pripetila ob »mostku« hujša nesreča. Proti Ljubljani je bil po klancu namenjen neznan voznik, ki je s svojim konjičem pravkar počival pod klancem na '»mostku«. Konj se je bil menda nekaj puntal in ni hotel speljati voza po klancu. Tako je konj z ojem čisto zaprl cesto. Prav v tem času pa je po klancu navzdol pripeljal osebni avtomobil, kakor je bilo pozneje ugotovljeno, uradnika francoskega trgovinskega ministrstva v Parizu. Avtomobil je mogel Sele zadnji hip videti pred seboj puntajočega se konja, zato je avto zavozil v stran. Pri tem se je avtomobil zaril s prednjim delom v obcestni kamen, ki ga je okobalil ter se tam ustavil. Samo sreča v nesreči je bila, da se avtomobil z obema potnikoma ni prevrnil naravnost v jamo, ki je bila narejena ob »niostku« letos ter na vso nesrečo še zdaj ni zaščitena. Avtomobil je bil zaradi trčenja spredaj čisto razbit ter so morali iz Ljubljane pripeljati poseben avtomobil z žerjavom, ki je s težavo dvignil v kamen zariti avtomobil.
Kakor smo mogli ob lej priliki dognati, je ban dr. Natlačen prod kratkim odločno zahteval od tehničnega razdelka banske uprave, da takoj v prihodnji proračun vstavi primeren znesek za razširitev tega mostu na Ježici. Tako upamo, da je ta nesreča vendarle zadnja, ki se je na tem usodnem kraju pripetila.
Vodno stanje Ljubljanice
Ljubljana, 24. septembra.
Deževno in slabo vreme traja daljo. Davi je sicer za nekaj Časa nehalo deževati, toda nikakor se ne more izvršiti vremenski preobrat na boljšo. V Ljubljaničini strugi je sicer opažati, da voda nekoliko pada, toda vodno stanje je v splošnem neizpremenjeno. Glavne množine vode drve skozi Gruberjev prekop naprej proti Fužinam in dalje proti Zalogu. Tam je položaj popolnoma neizpre-menjen. Fužinski vodomer je davi kazal 2 m nad normalo, kakor včeraj. Vodno stanje na Špici je tudi v glavnem neizpremenjeno. Tam jo bila voda 1 m nad normalo. Tudi Sava polagoma narašča in je bilo davi njeno stanje pri Črnučah 65 cm nad normalo.
Mariborsko gledališče sprejema abonente do sobote, 25, l. m. Mesečni obtoki od 8 din naprej.
Nesreča
pri graditvi ceste
Kočevje, 23. eeptembra.
Med Banjaluko in Kočevjem Se zmerom grade in popravljajo banovinsko cesfto proti Sušaku. Tam
eo zaposleni tudi številni delavci iz bližnjih hrvaških krajev, med njimi tudi minerji, ki so te dni razstreljevali neke delci ob cesti. Skalovje pa se je pri streljanju razletelo prej, preden so se utegnili delavci poskriti v zaklone. Neka skala je priietela tudi v delavca Balena Jureta iz občine Senj v Primorju. Mož je dobil hude poškodbe po vsem telesu, zlasti po roki. Morali so ga prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
Celjske novice
c Ukinitev toka. Zaradi nujnih vzdrževalnih del na daljnovodu bodo Kranjske deželne elektrarne v nedeljo, dne 26. septembra ukinile dobavo toka od 12 do pol 2.
c »Šahovski klub v Celju je priredil poti vodstvom g, Kosmača Branka v sredo 22. I. m. v hotelu Evropa ožji brzošahovski turnir, katerega so je udeležilo poleg mnogoštevilnih prijateljev šalia 22 članov. Brzoturnir se je pričel ob poldevetili in je trajal do polnoči. Prvi je bil Grašer, ki je dosegel 10 r,točk od. možnih 11. Drugi Kocmur 9 točk, tretji Dobrajc 8, 4. in 5. pa sta bila Schnei-der in Fajs. V ponedeljek bo priredila Slovenska šahovska zveza v Trbovljah šahovski brzoturnir. Istega se bo udeležilo tudi 10 članov celjskega šahovskega kluba.
o Tečaje za nemški, francoski, angleški, italijanski in event. tudi za srbohrvaški, češki in ruski jezik (začetni nadaljevalni, konverzacjiski), nadalje za nemško stenografijo, kartotečno knjigovodstvo, socialno ekonomijo in reklamo priredi kakor vsako lelo tudi letos s 1. oktobrom Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Celju za člane in tudi nečlane. Interesenti — tudi brezposelni, ki morejo jKtsečali tečaj brozplačno — naj se oglasijo v uredniištvu »Slovenca«, podružnica Celje.
Maribor
Meljsko prosvetno društvo ima v nedeljo, dne 26. t. m., ob petih popoldne v Domu v Cvetlični ulici svoj sestanek, združen s Slomškovo proslavo. Četrt ure pred sestankom bo odborova seja.
PredstojništT« iucstne policijo poziva vse imetnike orožnih listov, da takoj plačajo banovinsko takso. Proti vsem, ki do konca septembra takse ne bi plačali, ee bo uvedlo kazensko postopanje.
Lastniki novih hiš imajo v soboto, dne 2. okt., svoj sestanek, na katerem bodo razpravljali o ustanovitvi podružnico »Društva novih hiš v Ljubljauk. Na sestanku bo poročal delegat iz Ljubljane.
Odbor za obrambo mesta pred napadi iz zraka opozarja prebivalstvo mesta, da je zapovedana stalna pripravljenost proti napadom iz zraka, katerih se je nadejati v prihodnjih dneh. Posebno opozarja an odredbo glede gašenja luči za slučaj nočnega napada.
Mati s 4 otroci, brez strehe, v veliki bedi, prosi usmiljena srca za pomoč. Darove sprejema uprava •Slovenskega domač, Koroška cesta 1.
kino pictisto i operi
SLOGA Divne operne arije — Zmaga pravice in ljubezni!
V glavni vlogi dva najboljšn karakterna filmska igralca
Warner Olannd
(Charlio Chan) in
Boris Karloff!
Kulturni koledar
Frančišek Lampe
24. septembra 1900 je umrl v Ljubljani filozof, teolog in urednik Frančišek Lampe. Rodil se je leta 1859 v Zadlogu nad Idrijo. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, bogoslovje in modroslovje v Ljubljani in Gradcu. Leta 1885 je postal profesor dogmatike na ljubljanskem bogoslovju. Bil je podpredsednik in eno leto celo predsednik Matice Slovenske. Leta 1887 je začel izdajati Drobtinice kot nadaljevanje Slomškovih, ki so leta 1869 prenehale. V dveh zvezkih je izdal Apologetične razgovore. Leta 1887 pa mu je Slovenska Matica izdala Uvod v modroslovje. Tri leta pozneje pa so Slovenci dobili knjigo, ki je postala temelj za slovensko filozofijo, kar se tiče jezika in nazivoslovja, njegovo Duseelovje. Njegova velika zasluga pa leži v tem, da je ustanovil Dom in svet leta 1888, v katerem so 66 odslej neprestano vrstili njegovi spisi o vseh mogočih vprašanjih (modroslovje: o lepoti, življenjepisi, Schopenhauer, L. Gaj, Rafael Santi, Prešern itd., potopisi, programne razprave in poučni sestavki). Ker je bil mil v sodbah, 60 mu z Mahničeve strani očitali, da je premalo katoliški, kar pa je odločno zanikal. Pri Mohorjevi družbi je priredil Zgodbe sv. pisma (do 7. zvezka, pozneje dr. Krek).
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek, 24. septembra: Dev. Mar. reš. Sobota, 25. septembra: Kleola.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; in mr. Gartus, Moste.
VVaruer Olannd in Boris Karloff v velenape-tem filmu
Mefislo v operi
Olvne operne arije.
Valed teh trških težkoč napovedani program ..LJuUez.-n na Degu" spremenjen.
RS3SHB?r»rii	
»M	
Danes poslednjič! Najlepši varietejski tlim
Kralj artistov Triua
La Jana
Bsgmnzfniz
Danes poslednjič!
Veliki francoski tlim
Baccara
Tragedija Junaka lz svetovne vojne
V	glavnin vlogah; Marcela chantal, Jules £erry, Lucien Baroux
Pomota pri žrebanju nagrad
Ko smo objavili izid nagradnega tekmovanja za obiskovalce razstave slovenskih časopisov se nam je vrinila tiskovna pomota. »Slovenski dom« bo en mesec dobivala brezplačno številka 526 in ne 529. Številka 529 dobi eno leto brezplačno »Domoljuba«, kot je bilo pravilno objavljeno. — Uprava.
Dopisnik Centralnega presbiroja, Slovenec seveda, nam pošilja v objavo tole sporočilo: Nacionalna ura od 1. do 9. oktobra 1937.	1. Mesečni
politički pregled. 2. O pravoj vrednosti narodne poezije — Siniša Kordič, književnik. 3. O počet-citna brvatske pismenosti — Arsen Vencelides, knjiž. (Zagreb). 4. Bokeljski ustanak — Džura Subotič. 5. Balkanski 6porazum — dr. Milorad Radovanovič. 6. Opera »Porin« od Lisinekog povodom 40. godišnjice prve pretstave — Antun Dobronič, koinpozitor (Zagreb). 7. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. 8. Dolina elovenačkih pi-eaca — Rudolf Dostal, učitelj (Ljubljana). 9. O kralju Aleksandru I Ujedinitelju — Niko Bartulo-vič, književnik.
Poročilo v originalnem jeziku!
Ojtozorilo javnosti. Po ljubljanskih mlekarnah, trgovinah z živili, po vinotočih in ostalih gostinskih obratih prodaja neznan mladenič na karton velikega formata tiskana »Navodila za izvajanje zdravstven o-jiolirijsk ih predpisov po gostinskih obratih«. Za izvod teh navodil zahteva ceno od 8.50 do 9.50 dinarjev in trdi, da ga pošilja banska uprava; vsak lastnik gostinskega lokala ali trgovine z živili, pravi, mora nabiti navodila na vidnem mestu svojega lokala, tisti pa, ki tega ne bo storil do 24. t. m., da bo kaznovan. Mestno poglavarstvo opozarja prizadete, da niti ono niti kr. banska uprava nista izdala teh navodil in tudi ni bila izdana nikakršna odredba o teh navodilih.
Absolventi kiparske in keramiške šole, ki bi želeli obiskovati uinetnostno-obrtni mojstrski tečaj, naj se do dne 2. oktobra pismeno ali ustno javijo pri direktorju Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani.
Radijska oddajna postaja v Ljubljani bo prenašala v potek, dne 24. septembra od 19.30 do 20.15 reportažo zračnega napada na Novomesto.
Lfubliansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. nri
Sobota. 25. septembra: »Julij Cezar«. Otvoritev ' dramske sezone. Premierski abonma.
Nedelja, 26. septembra: »Matura«. Izven. Znižane
cene od 22 din navzdol.
Ponedeljek, 27. septembra: Zaprto,	.
Torek, 28. septembra: »Viničarji.« Premierski
abonma.
Sreda, 29. septembra: Zaprlo.
Četrtek, 30. septembra: »Beraška opera«. Premierski abonma.
Shakespoarcjova tragedija »Julij Cezar«, ee bo vprizorila v soboto, 25. t. m. kot otvoritvena predstava dramske sezone. Ta veličastna drama vsebuje poleg zgodovinskih dogodkov predvsem vzroke, zakaj so so dogodili, ter razkriva idejno moč Cezarjeve genialne osebnosti, ki je njegov umor ni mogel streli. Scensko glasbo je komponiral v slogu tistega časa g. Heribcrl Svetel. Sodelovala bo godba »Sloga«. Predstava bo za premierski abonma.
Izvirna drama Pahorjevi »Viničarji«, se bo vprizorila prvič v torek, 28. t. m. Zato opozarjamo vse, ki se zanimajo za našo domačo dramsko literaturo, na to predstavo. Snov dejanja je zajeta iz naši hkrnejv. Dejanje ee razvija dramatično, ter vsebuje socialne momente. Delo jo zrežiral Bratko K ref t.
Premiera »Beraško opere«, katere avtorji so Cay, Weil in Brecht, ho v četrtek, 30. t. m. To delo
Proces Kristan - Bat’a
Ljubljana, 24. septembra.
Po dolgih treh letih je bil vendar-le naposled delno končan zanimiv proces, ki ga je naperila tvrdka Bata, d. d. Borovo po svojem zastopniku dr. Frlanu proti čevljarskemu mojstru Franu Kristanu, ki se je kot mlad čevljar osamosvojil ter je imel svojo delavnico v neposredni bližini Batine podružnice na Aleksandrovi cesti. Tvrdka jo Kristana na okrajnem sodišču tožila zaradi prestopka klevete zoper čast po § 300 odnosno 301 k. z. in po členu 10. zakona o nelojalni konkurenci. Tožiteljica je inkriminirala več odstavkov iz govora, ki ga je imel toženi Kristan na znanem shodu Narodne odbrane 7. oktobra 1934 v veliki unionski dvorani, v katerem govoru je toženec ostro napadel in kritiziral postopanje omenjene tvrdke odnosno le takozvani sistem Bata, ki ga je uvedel znani Tomaž Bata, ustanovitelj velikih tovaren v Zlinu na Moravskem. Tožba je bila vložena sredi januarja 1935. Zadevo so imeli na okrajnem sodišču kar 3 sodniki v rokah. Prvi sodnik je kratko s primerno utemeljitvijo zavrnil tožbo, povdarjajoč, da tvrdka Bata, d. d. Borovo nima za tožbo aktivne legitimacije. Na rekurz tožiteljice je druga sodna instanca ta sklep razveljavila in odredila, da ima okrajno sodišče
o	tožbi meritorno razpravljati.
Kdo ie dal koncesijo?
Treba je omeniti, da je za ta proces, ko je bil tožen siromašen slovenski obrtnik zaradi borbe proti tujemu kapitalu, že od početka vladalo v obrtniških krogih in tudi v krogih domače usnjarske industrije veliko zanimanje. Toženec je pred sodiščem takoj odkrito izjavil, da vzdržuje vsebino svojega govora in da nastopa za evoje trditve dokaz resnice. Njegov zastopnik, odvetnik dr. Stanko Lapajne, je zbral ogromen dokazni materijah V obrambnih spisih je navajal toženec prav zanimivo inozemsko sodno in drugo literaturo. Toženec se je tudi dotaknil vprašanja, kako je tožiteljica tvrdka Bafa dobila svojo koncesijo za ustanovitev tovarne v Borovem. Baje se je prvotno koncesija za ustanovitev tovarne glasila samo na izdelovanje gumijastih izdelkov, tako čevljev in galoš. Pozneje pa se je nekako razširila tudi na izdelovanje usnjarskih izdelkov. Kdo je dal koncesijo? Toženi Fran Kristan je navajal v svojem obrambnem spisu, da je bil tu merodajen takratni minister dr. Albert Kramer! Te zanimivosti sicer niso bile prečitane na javni razpravi.
V	dokaznem postopanju je toženec zbral še drugo gradivo in se skliceval na razne spise v centralni vladi, ki pa jih niso mogli sedaj najti. Baje so izginili!
Po prvem sodniku je zadevo dobil v roke drugi sodnik. Dokazno postopanje se je vleklo in vleklo. Naposled je moral v to kislo jabolko vgriz-niti sodnik g. Janko Mttller. Vsega je bilo 6 glavnih obravnav v znameniti sobi št. 28. Zaslišani so bili na predzadnji obranavi tudi izvedenci čevljarske stroke. Ti so tožiteljičine izdelke označili za neprimerne kljub nizki ceni. Čevlje so naravnost secirali, kakor secira anatom živalsko ali človeško truplo. Prvo mnenje so podali čevljarji Perdan, Martin Kralj in Steiner. S tem za tožite-ljico neugodnim mnenjem pa zadeva ni bila kon-
čana. Zastopnik tožiteljice dr. Frlan je predlagal izvedence iz industrijsko-usnjarske stroke.
Prisega na toro
Sodnik g. Janko Miiller je za včeraj ob 10 dopoldne odredil končno glavno obravnavo. Pozvana sta bila k tej obravnavi 2 izvedenca iz usnjarske stroke, in sicer Vinko Rant, obratovodja tovarne Peko v Tržiču in Josip Specht, ravnatelj tovarne »Jara« v Tržiču. Bila sta takoj zaprisežena. Ker je drugi izvedenec Josip Specht izjavil, da je izraelitske konfesije, je moral sodnik njega zapriseči na toro. In kje dobiti to knjigo? Zapisnikar je odhitel na okrožno sodišče k g. Kuštrinu in jo je kmalu prinesel. G. Specht je nato pokrit prisegal na toro. Ker sta oba izvedenca izjavila, da ne moreta takoj podati svojega izvedeniškega mnenja, je sodnik obravnavo prekinil in odredil, da se je nadaljevala popoldne ob 16.
Obsojen in oproščen
Na popoldanski obravnavi sta izvedenca predložila sodniku pismeno izvedeniško mnenje, ki je bilo deloma ugodno za tožiteljico. Oba sta temeljito analizirala kakovost Bafinih čevljev.
Po končnem dokaznem postopanju je govoril za tožiteljico dr. Frlan, ki je zlasti naglašal velik gospodarski, kulturni in socialni pomen Bafinih tovaren. Utemeljeval je celotno obtožbo od točke do točke. Povdaril je med drugim: »Bafa jo tovrstno podjetje, ki kulturno, finančno in socialno najbolje skrbi za svoje delavce.« Navajal je, kakšna društva je to podjetje v Borovem ustanovilo.
Branilec dr. Stanko Lapa j n e je stvarno zavračal navedbe tožiteljice. Obtoženec je branil celokupne interese čevljarske obrti, napadal je le Bafin sistem in njegove posledice za naše gosjx>-darstvo. Ta sistem je izvršil perturbacijo gospodarskega življenja, uvedel terorizacijo in mehanizacijo. Obrtnikom je nemogoče konkurirati proti podjetju, ki je uvedlo ameriški trak. Ves dobiček podjetja gre v tujino. Obtoženec je le kritiziral sistem in navajal svoje trditve v dobri veri.
Obtoženec Fran Kristan je nato prevzel besedo ter omenil, da je govor sestavil in ga predložil policijski upravi v cenzuro. Policija mu je 'govor precej prečrtala. Bil je drugače razburjen, ko je uvidel, da je njegov pošten stan v veliki nevarnosti. Govoril je v zaščito obrtniškega stanu.
Sodnik je nato razglasil sodbo. France Kristan je bil v 3 točkah obsojen zaradi prestopka razžaljenja časti po §§ 297/11 in 301/1 k. z. na 14 dni zapora in 720 din denarne kazni, pogojno za 3 leta. Sodnik pa je glede nekaterih točk tožbo zavrnil in Franceta Kristana popolnoma oprostil glede drugih točk. Sodnik je zlasti zavrnil tožbo glede prestopka o nelojalni konkurenci. Zaradi pravdnih stroškov je sodnik razsodil, da se medsebojno pobotajo in da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške. Tako branilec dr. Lapajne, kakor tudi tožilec dr. Frlan sta prijavila priziv proti sodbi.
Obravnavi, tako dopoldne in popoldne, je prisostvovalo prav mnogo ljubljanskih čevljarskih mojstrov in drugih obrtnikov.
Od tu in tam
Aca Stanojevič je menda pristal na besedilo
Za Izpopolnitev telefonske in brzojavne službe
Važna uredba o telefonskem kablu Belgrad-Zagreb-Maribor - avstrijska meja
Belgrad. 23. 6ept. AA. Ministrski svet je na podlagi čl. 90. v zvezi s čl. 66. finančnega zakona za leto 1937-38 predpisal uredbo o nabavi in položitvi telefonskega kabla na velike razdalje med Belgradom, Zagrebom, Mariborom in avstrijsko mejo ter za nabavo materiala in izvršitev del v zvezi z izkoriščanjem gornjih naprav.
Čl 1. Minister za ptt. se pooblašča, da na jame pri Državni hipotekarni banki posojilo v znesku 267 milij. din za nabavo kabla in potrebnih naprav na velike razdalje med Belgradom, Zagrebom, Mariborom in avstrijsko mejo, za izvršitev zemeljskih in drugih gradbenih del, v zvezi s položitvijo kabla v zemljo, za nabavo zem-ljišč in adaptacijo obstoječih in gradnjo novih ali morebitni odkup obstoječih poslopij, za aplifika-torske postaje in telefonske centrale v gori omenjeni smeri, za nabavo in montažo ali potrebni material za razširitev ob6toiečih telefonskih in telegrafskih central in telefonske zračne in kabelske mreže, za delno demontiranje ali združitev obstoječih telefonskih in brzojavnih zvez v teh smereh, za uporabo dobljenega materiala v drugih 6inereh, v zvezi z izkoriščanjem kablov pa za odkup visoko frekvenčnih naprav od avstrijske poštne uprave v smislu jrogodbe od 3. julija 1936 z vlado avstrijske republike, in za njihovo montiranje, kjer se izkaže potreba.
Čl. 2. Ves v prvem členu navedeni material, ki ga bo poštni minister nabavil v tujini, ie prost carin, skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka in posebnih dajatev, kaldrmine ter državnih in samoupravnih dajatev z izjemo pogodbenih priznanih pristojbin.
Čl. 3. Zaradi odplačila gornjega posojila, ki 6e bo najel pri DHB, se ustanovi pri DHB sklad, v katerega bo plačeval poštni minister po glavni državni blagajni vsako proračunsko leto iz skupnih dogodkov poštne, telefonske in brzojavne službe po 30 milijonov din, in 6icer po 2 in pol milijona din mesečno. Poštni minister bo to od-
iilačeval do popolnega izplačila posojila, ki mu e ta 6klad namenjen. Po izplačilu posojila preneha vsaka služba tega 6klada, preostali znesek se pa vloži v glavno državno blagajno.
Čl. 4. Naredbodajalec za vsa izplačila iz tega 6klada je poštni minister. Pri izplačilu veljajo določbe zakona o državnem računovodstvu, če pogodba o posojilu, ki mu je sklad namenjen za odplačilo, ali pa pogodba o nabavi in položitvi kabla ne določa drugega.
je doživelo na številnih svetovnih odrih senzacionalne uspehe in rekordno število repriz. Prvotno je nastala »Beraška opera« v 17. stoletju kot parodija na običajno romantično opero. Šele pred nekaj loti pa sta jo predelala in prikrojila po sodobnem okusu Brecht in Weil. Kot taka je osvojila mnogo odrov. Pri nas jo pripravlja ing. arh. Bojan Stupica. Inscenacija izvršena po njegovih načrtih je originalna in predstavlja nekak vrtilni oder.
V	dramskem poslopju so bile izvršene nekatere adaptacije, hodniki in dvorana so pogrnjeni z novimi rdečimi kokosovimi preprogami, ki dajejo prostorom lepši in intimnejši videz, ter preprečujejo različne neprijetne šume, ki motijo potek dejanja. Tudi pred dramskim poslopjem eo »planirani dohodi v gledališče.
Čl. 5. Pojasnila in tolmačenja te uredbe daje finančni minister v sporazumu s poštnim ministrom.
čl. 6. Uredba stopi v veliavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi dne 1. oktobra 1937.
Izava postnega ministra
Poštni minister dr. Branko Kaludjerčič je včeraj sprejel v 6vojem kabinetu številne časnikarje ter jim glede nove uredbe o položitvi kabla Belgrad— Zagreb—Maribor—avstrijska meja izjavil med drugim tole:
Po ustvaritvi velike železne industrije v Zenici in elektrolitičnega podjetja za baker v bor-skem rudniku, ki je oboje spadalo med najvažnejša industrijska vprašanja naše države in ki ju je vlada dr. Stoiadinoviča tako naglo in odločno uredila, je sedaj na dnevnem redu vpra-šanie zadostnega števila direktnih in tranzitnih mednarodnih zvez iz naše države v tujino in zadosti telefonskih zvez za notranji promet. Oboje naj se uredi s položitvijo podzemeljskega telefonskega kabla iz Belgrada do Zagreba, Maribora in avstrijske meje in z izgradnjo novih zvez. ki naj spajajo naša gospodarska in kulturna središča.
S sprejetjem uredbe, ki ureia finančno 6tran tega vprašania. je prišlo to vprašanje, oziroma njegov najvažnejši del v zaključno fazo. Ker se na dosedanjih licitacijah za nabavo in montažo kablov ni prijavilo zadostno število ponudnikov, je razpisana tretja licitacija, na podlagi katere bo padla odločitev o nabavi na podlagi zakona o državnem računovodstvu in po poprejšnji proučitvi vseh ponujenih sistemov. Dolžina tega kabla bo v naši državi znašala okrog 700 km, njegova skrajna zmogljivost bo obsegala 90 zvez v vsei razdalji. Zaenkrat bo za 6lužbo ureiena 6amo jiolovica teh zvez. Ostale zveze na bodo prišle v promet v skladu z izkazano potrebo. Na ta način se bomo izognili naložitvi velikih glavnic, ki bi več let ostale neizkoriščane. Izbrali bomo pa sistem, ki bo tiainrikladnejši za naše razmere. Vsekakor bodo fraiala vsa ta obsežna dela približno dve leti. Kabel bomo mogli izročiti prometu na ta način šele v jeseni 1939. leta.
Naša telefonska služba ie v kritičnem položaju. Dolga leta smo jo zanemarili. Krpali smo na vseh koncih in krajih, a je navzlic temu ostalo pri krjaa-riii. Gospodarski krogi in drugi interesenti vedo, kako težke in pogostokrat nedosegljive so medmestne in mednarodne zveze in kako obremenjene so naše sedanje zveze.
Po etatističnih podatkih, ki jih je zbrato ministrstvo. izgubi državna blagajna zaradi naše pomanjkljive telefonske mreže letno približno 25 milijonov din Po položitvi kabelske zveze pa se bodo dohodki, če sklepamo iz podobnih naprav, podvo-
ji'i-
S kablom vred se bo preuredila tudi naša brzojavna služba. Položili bomo take kable, da bodo tudi za brzojavno službo. Naša brzojavna služba bo dobila moderne stroje in 6e bo na ta način prav tako izpopolnila kakor telefonska 6lužba. Izpopolnili bomo tudi telefonsko centralo in vse visokofrekvenčne naprave,
Podpisana uredba, je izjavil minister na koncu, predstavlja na ta način najvažnejši datum v zgodovini naše telefonije,
zicije. Včeraj so Aco Stanojeviča v Niški Banji obiskali Miša Trifunovič, Miloš Bobič. Laziča Markovič in dr. Ninčič in mu predložili v podpis sporazum. Ko so se vrnili v Belgrad, so časnikarjem izjavili, da gre vse gladko in da Aca Stanojevič ne dela nobenih preglavic. Miša Trifunovič bo te dni besedilo sporazuma predložil v podpis še Ljubi Davidoviču in Joči Jovanoviču. Potem bodo pa posebni odposlanci pohiteli v Rogaško Slatino k dr. Mačku.
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojaduiovič se je včeraj dopoldne vrnil iz Prage, kjer je zastopal kralja in vlado na pogrebu Tomaža Masaryka. v Belgrad. Na postaji so ga sprejeli notranji minister dr. Ant. Korošec, minister dr. Spaho in ostali ministri.
N»y svojevrsten potnik je obiskal v zadnjem tednu Hrvaško in Zagreb. Pred dnevi smo poročali, da se je v Zagrebu oglasil nemški inženir Breitling s svojim avtomobilom, v katerem je imel urejeno kar celo kuhinjo .in spalnico. Angleški jtolkovnik Vvilham Lambert je pa še drugačen pojx>tnik. Poleg avtomobila, v katerem se vozi s svojo ženo, ima še poseben voz, v katerem je lepa sjialnica s kuhinjo in obedmoo. Notranjščina tega voza je urejena na najbolj enostaven in racionalen način. Že teden dni potuje križem Hrvatske, končni njegov cilj pa je Dubrovnik, kjer bo ostal nekaj dni na letovišču. Voz z »urejenim stanovanjem« ima dve kolesi in je priklopljen osebnemu avtomobilu.
Igralsko in gledališko šolo za otroke so odprli v Zagrebu. V dnevih vpisa 6e je priglasilo nad 60 otrok. Vodstvo baje nima namena, da bi iz teh otrok vzgajalo bodoče gledališke igralce, temveč hoče dobiti le 6talne, kolikor toliko izvežbane igralce za nastope v raznih igricah, ki so spisane nalašč za otroke. Ker se je prijavilo nepričakovano veliko število otrok v igralsko šolo, je vodstvo sklenilo ustanoviti tudi stalni mladinski godalni orkester. Tudi za to se je javilo okrog 20 otrok in mlajših srednješolcev.
1729 zdravnikov je uslužbenih pri vseh okrožnih uradih za zavarovanje delavcev v naši državi. Od teh je 1182 takih, ki izvršujejo splošno prakso. 214 je specialistov ter 334 zobozdravnikov. Ti zdravniki so do sedaj v vseh letih pregledali in zdravili okrog poldrug milijon članov. Zanimivo je tudi število dohodkov osrednjega urada za zavarovanje delavcev. V teku 14 let in pol, odkar zavod obstoja, je bilo predpisanih nič manj kakor 3 milijarde 583 milijonov in 700 tisoč dinarjev prispevkov. Od jjredpisane vsote so morali odpisati nekaj nad sto miljonov, ker tega denarja ni bilo mogoče na noben način iztirjati. Vsega premoženja, ki mora biti na razpolago za izplačevanje' delavskih rent in odškodnin, pa ima osrednji urad za 540 milijonov.
Dalmatinski sadilci tobaka zahtevajo, da jim
uprava državnih monopolov dovoli večje število tobačnih nasadov, odnosno tisto količino, kakor so jo dalmatinski sadilci dosegli v letu 1920 Obenem so na svojem zborovanju v Splitu zahtevali, da se ustanovi posebna odkupovalnica tobaka v Drnišu, da bo ustreženo tistim sadilcem, ki imajo do najbližje tobačne odkupovalnice po dolge ure hoda. Nova odkupovalnica naj bi imela prostora za 200 tisoč kilogramov tobaka.
Iz goreče hiše je rešila pet svojih otrok požrtvovalna mati v vojvodinskem mestecu Koli. Milan Kokolovič in njegova žena sta se udinjala pri bogatašu Mrdjanovu in obirala štirinajst dni koruzo. Ker sta pa imela do doma precej dolgo pot, sta si enostavno postavila v bližini njive kolibico iz koruznih stebel. V njej je poleg njiju bivalo še pet otrok. Predvčerajšnjim proti večeru, ko se mož še ni vrnil z dela, je šla mati z kolibe k bližnjemu studencu po vodo. Ko se je pa obrnila spet proti
otrok rešila 6mrti. Pri tem se je ojiekla po vsem telesu, kakor tudi dva otroka.
Deset bolnišnic se gradi istočasno v vrbaski
banovini. Svoječasno je banska uprava sklenila, da bo začela izvrševati svoj veliki načrt, ker je vsa banovina čutila velik nedostatek v tem, da niso razen v Banjaluki imeli nobene bolnišnice več. Bolnišnice 6icer ne bodo velike, saj znašajo stroški za vsako posebej le okrog milijona dinarjev, vendar je prednost malih bolnišnic v tem, da bodo porazdeljene med posamezna mesta ter tako na lažji in hitrejši način pristopne pomoči potrebnemu prebivalstvu.
Svojo gimnazijo zahtevajo Romuni, ki prebivajo v naši državi. Te dni se je med banaškimi Romuni sestavil poseben odbor, ki bo vodil propagando in opravil dolžnost posredovanja pri oblasteh, da se ta njihova zahteva uresniči. Gimnazija naj bi se postavila v Vršcu, kjer 60 si Romuni že poiskali brezplačno zemljišče in dobili zagotovilo od svojih premožnejših sonarodnjakov, da bodo za svoj denar kupili potrebni gradbeni material.
Studence bodo začeli vrtati na polotoku Pelješcu v Dalmaciji, da odpomorejo prebivalstvu zaradi velikega j»omanjkanja dobre pitne vode. V ta namen so kupili v Stockholmu jKKebne vrtalne stroje, katerih svedri 60 zmožni vrtati do 1000 metrov v globino. Ker je v Dalmaciji kras, torej zelo skalnat svet, so si dali 6vedre še posebej narediti. Prvi jioskusi z vrtanjem se bodo začeli pri Starem gradu na otoku Hvaru.
Pri kuhanju žganja sta se v Novi Gradiški stepla soseda Josip Matoševič in Nikola Mafoševič,
Med prijateljskim [»ogovorom, ki je trajal nekaj ur. sta obadva krepko srkala iz kozarčkov sveže in še toplo, žganje. Ko so se jima pa glave razgrele, sta si bila kmalu v laseh. Nikola je naredil konec pre-pira na ta način, da je potegnil iz žepa nož in ga Josipu zasadil v desno stran glave za ušesi. Nezavestnega Josipa so prepeljali v bolnišnico, vendar ne bo z njim nič, ker ima ranjene tudi možgane.
V	Samoboru pri Zagrebu je umrl včeraj okrajni glavar Luka Valjak, ki je nanj pred dnevi streljal odpuščeni občinski tajnik iz Samobora Potočnjak. »rlrvatski dnevnik« posveča umrlemu okrajnemu glavarju dolg članek, v katerem hvali pokojnika kot poštenega in umerjenega uradnika, ki se ni nikdar, niti v časih najhujših batinaških režimov, z nobenim delom pregrešil proti hrvatskemu naro-rodu. Valjak je postal žrtev svojega poklica zaradi tega, ker je vodil preiskavo proti odpuščenemu občinskemu tajniku, ki je poneveril več tisoč občin-
liu-
.več sorodnikom.
M. Jacoby - R. Lcigh:	4
Poročnik indijske brigade
»Prav zdaj je mojim ljudem treba oddiha, sire, zakaj ko bomo prišli v Surat kanovo prestolnico, moramo biti spočiti in veseli in na naših licih ne sme biti videti niti najmanjšega sledu trudnosti. Angleški vojak ni nikdar truden, a kadar je, tedaj ne sme tega nihče zapaziti. Indijci morajo videti, da smo mi prav tako odporni kakor oni. Sovražnik ne sme nikdar čutiti svoje premoči!«
»Razumem!« se je nasmehnil sir Harcourt in tudi on skočil s konja.
Geoffrey Vickers je razjahal in se ustavil nekaj korakov dalje od drugih. Gledal je v daljavo, kakor da je docela pozabil na svojo okolico.
Roki je oprl na ročaj pri sablji. Stal je nepremično kakor kip in ta trenutek se je na njegovem obrazu pokazala zrela možatost. To je bil odločilni duh borca, ki je navajen gledati smrti v oči, bil je mir in spokojnost in zaupanje človeka, ki je prepričan, da bo vedno zmagovalec. Vse to mu je bilo videti na obrazu in na očeh.
Sir Harcourt ga je gledal in nehote je moral misliti: taki so junaki...
Gledal je njegov lepi, moški obraz, ožgan od solnca, gledal je tega zastavnega mladega človeka v beli tropski uniformi, kako nepremično stoji na aolncu, kakor znamenje angleškega gospodstva v Indiji.
Geoffrey Vickera je gledal v daljavo...
Gledal je v rumenosive hribe, ki so valovali pred njim, Tam na daljnem obzorju je zaslutil obrise prvih palm. Potovanje po puščavi se je bližalo koncu.
Vickers si je potegnil z roko čez čelo, se naglo obrnil in nasmehnil, malce v zadregi, kakor da ga je nekdo zasačil v nedovoljenem dejanju.
»Oprostite, sire, malce sem se zamislil. To se dogaja nam vsem, ki živimo tukaj. Popada nas hrepenenje po domovini in tedaj mora človek zbrati vso svojo moč, da se ne izgubi v čustvih in da more vztrajati v svoji dolžnosti.«
Mladi častnik je sedel k Harcourtu, ki se je iztegnil na pesku in zakril obraz s tropsko čelado. Oba sta zdaj molčala, vsakogar izmed njiju so polnile svoje misli.
Tudi vojaki okoli njiju so počivali, se razgovarjali in se šalili. Vsi so že nepotrpežljivo čakali, kdaj bodo stopili v Surat kanovo prestolnico.
To so bili povečini mladi ljudje, toda vojaški red jih je naučil, da so se zavedali svoje dolžnosti. Nekateri izmed njih so kadili v gručah, drugi so brisali prah s svojih konj, drugi so si spet popravljali uniforme, zatezali pasove, čistili čelade. A na vseh se je videlo, kako so že nestrpni.
Potem so vsi polegli v senco malega holma. Tudi tam ni bilo hladu. V senci so prav tako čutili vročino kakor na solncu.
Vickers je prekrižal roke nad glavo in gledal v sinje nebo, s katerega je zdaj meglena tenčica izginila.
Oči so mu padale skupaj od utrujenosti. Zdaj pa zdaj se je zdrznil, kakor da bi se bal, da ne bi zaspal. Potem se je spet vzravnal in krčevito strmel predse, da bi odgnal spanec in trudnost.
Zraven njega je sir Harcourt spal. Slišal je njegovo enolično, globoko dihanje. Tudi vojaki so ležali mirno v senci in spali. Pozabili so na Surat kanovo palačo in na vse krasote, na katere so prej mislili s takim razburjenjem in s tako radovednim pričakovanjem.
Samo indijski vojaki, ki so se po stari navadi brez Vi-ckersovega povelja porazmestili okrog vojakov po peščenih
holmih, so stali nepremično kakor kipi, kakor pravi budni stražarji v puščavi...
Vickers je sanjaril sedeč buden poleg svojega spremljevalca. Vse je bilo tiho in spokojno, ni bilo čutiti niti najrah* lejšega vetra.
Nenadno se je zdrznil.
Nekdo je ob njem šepetal eno besedo, enolično vedno isto besedo: ■
»Elizabeta... Elizabeta!!!«
Kolo VVarner Bro*
Grad Surat kana
»Sloveu*ki dom«	Wk	delavnik	ob	11	Meseina naroftnina U Din. ta inozemstvo 28 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica »/TEL Tetofmi 2994 In 2996. Upravni Kopitarjeva Ib
I Takta Za JnaulaiaMta Utiaroo i Uubljaaii Bi Ced Izdajatelja Ivan ilakovea Uieduli; Jgfe Kotiček.
Radijske šole
V Chicagu, kakor povsod drugod, bi ee moral začeti šolski pouk. Ker pa je kuga otroške odrevenelosti zavzela tako preteč obseg, so šolske oblasti sklenile, da bodo še nekaj časa počakale, preden odpro šole, da se bolezen nekoliko poleže. Vendar pa pouk radi tega ne bo nič trpel.
V vsaki, tudi najpreprostejši družini, imajo namreč radio in z njegovo pomočjo nameravajo sedaj poučevati 800.000 otrok, kolikor jih živi v Chicagu. — Tako tudi bolezen lahko pomaga k novim poskusom poučevanja potom radia ali radijskih šol, ki so morda šole bodočnosti. Samo kaj bo učiteljsko osebje reklo?!
Dve iz Masarykovega življenja
Ko je pokojni predsednik Masaryk prišel prvikrat na uradni obisk v London, so ga spravili v avto, ki je imel samo dva sedeža, zanj in za češkoslovaškega poslanika v Londonu, ministra Osuske-ga. Masaryk pa je hotel imeti pri sebi v avtomobilu tudi svojega prijatelja Angleža W. Steeda. Kaj storiti? Predsednik je težko vprašanje kaj preprosto rešil. Posadil si je prijatelja na svoja kolena, in da bi bila slika popolnejša, je minister Qsusky storil prav tako z Masarykovim drugim prijateljem S. Watsonom.
Tako se je pokojni Masaryk kar po domače uradno pripeljal v središče Londona, na veliko presenečenje in pohujšanje angleških oblasti, ki so znane radi svoje neizprosne volje, da se ohrani dostojanstvenost visokih osebnosti in točno izpolnijo sprejemne ceremonije.
Nekoč se je približal kočiji, v kateri je sedel predsednik \lasaryk, ruski atentator Gorgulov, katerega so pozneje obesili v Franciji radi umora francoskega predsednika Doumerja. Gorgulov je hotel ubiti tudi Masaryka ter mu je najprej ponudil neko knjigo, da bi ga z njo premotil in tako nemo-
teno ubil. Masaryk pa je svojega napadalca tako ljubeznivo in prijazno pogledal, da se je nesrečnež otajal ter si ni več upal izvršiti svojega nameravanega zločina.
Skrivnost visoke starosti
Portugalski zgodovinar Maffena poroča v svojih spisih o nekem domačinu iz portugalske Indije, Numasu de Cugna, ki je umrl 1. 1566, da je bil star 570 let, kar je gotovo največja znana starost ljudi v novem veku. V tem dolgem življenju »so mu štirikrat čisto na novo zrasli vsi.zobje; lasje so se mu spreminjali iz črnih v sive in iz sivih zopet v črne. Z novimi zobmi novi lasje. Sam je pravil, da je imel v svojem življenju 700 žena.<
Po starosti na drugem mestu je Kitajec Li Cungjun, ki se.je 1. 1930. pojavil v Peipingu in trdil, da ima 252 let. Nato neki Anglež s svojimi 207 leti, potem pridejo šele Balkanci s 160 in manj leti.
Učenjaki so se seveda začeli zelo zanimati za tako stare ljudi, ker bi radi dognali vzroke visoke starosti, kajti če je ljudi vedno manj, morajo pa skušati, da bodo tem dalj živeli. Doslej so mogli ugotoviti samo naslednje:
Prvi pogoj visoke starosti je podedovanje. Družina mora šteti med svojimi predniki že dokaj častitljivih očancev in starih mater.
Vsi, ki hočejo doseči visoko starost, morajo imeti košate lase, zdrave zobe, dober sluh ali z dTU-gimi besedami, zdravo kri in dober, obilen krvni dotok v glavo, da se prepreči razkrajanje koeti in možganov.
Prav tako važne so močne, široke krvne žile, ki vodijo v spodnji del telesa.
Poseben znak, da bo človek učakal sto let in več, so neki možganski električni valovi, ki dokazujejo živčno in telesno trdnost.
Kar se pa prehrane tiče, ni mogoče ustanoviti nobenih določenih živil, ki bi veljala za vse ljudi enako. Nekateri stoletniki so bili kadilci in žganjarji; drugi ne eno ne drugo. Nekateri so pojedli veliko mesa, drugi samo zelenjavo; nekateri so jedli vedno sama določena jedila, drugi vse vprek, kar jim je prišlo pod zobe.
Pred kratkim umrli bogataš Rockfedler je hotel doseči s silo sto let.. Teda vse njegovo bogastvo, s katerim je lahko kupil, kar mu je bilo drago ali kar so njegovi zdravniki mislili, da mu bo podalj-
šalo življenje, mu ni moglo nadomestiti tega, kar narava sama da za ohranitev življenja. Bil je že dalj časa popolnoma plešast, nosil je lasuljo in imel
Z velikih vojaških vaj na Gorjancih: Težki top potiskajo na določeno mesto. —• Konjenica severne vojske na poti čez Gorjance.
Angleški vojni minister Hore Belieha sam preskuša protiletalsko strojnico.
»Milijoni rdečega sultana« ni nikak na6lov skrivnostnega in pustolovščin polnega romana, ampak resna zadeva, v katero je zapletenih nekaj svetovni hvele6il.
Leta 1918. je namreč umrl sultan Abdul Hamid in zapustil kakih 50 milijonov šterlingov ali čez 13 milijard dinarjev svojim 22 dedičem, ki so bili razkropljeni po vsem obširnem otomanskem cesarstvu; Po voj6ki pa je bilo cesarstvo razkosano med osem držav: Sirijo, Mezopotamijo, Irak, Palestino, Tripolitanijo, Cirenajko, Transjordanijo in Albanijo, v katerih imajo skoro izključno in glavno besedo Anglija, Italija, Francija, Grčija in Turčija; ker je nekaj kapitala prišlo že v Ameriko, kjer je 17 dedičev ustanovilo družbo »Ottomari Imperial Estates Incorporated« v Richmondu, 6e je začela za stvar
umetno zobovje; sploh je samo še čisto umetno žive!
Najvažnejše pa je seveda, da se človeka ne prime nobena bolezen. Vsaka bolezen zapusti nekje v globini telesnega sestava klice, ki pridejo prej ali slej do moči in nadvladajo nad življenjem svoje žrtve.
Iz vsega je razvidno, da je skrajno težko pretolči se skozi neštevilne sovražnike življenja in doseči idealno starost, katero nekateri znanstveniki postavljajo na 180 let, katero bi vsak zdrav človek, katerega ne bi nikdar zadela nobena nezgoda in napadla nobena bolezen, moral doseči.
Osem držav se prepira za dediščino
zanimati tudi Amerika in Kanada.
Ker so navedene evropske države posodile pokojnemu sultanu denar za državne potrebe, sedaj zahtevajo od dedičev poravnavo starih dolgov. Dediči pa pravijo, da so vse države že obilno poplačane s svetom, ki jim je pri razkosanju zapadel v delež. Pravda traja že 14 let in končno besedo bo sedaj izreklo sodišče v Ziirichu. Zadeva nikakor ni preprosta. Pri obravnavi bo treba do dna razglabljati vprašanja mednarodnega in naravnega prava, zgodovino vojske, ki je privedla do razpada cesarstva, zemljepis, geologijo, da se ugotovi vrednost ozemlja in zemeljskih plasti, koranografijo, etnografijo, narodnostno pravo, če pripada zemeljsko bogastvo narodu, ki je tam živel pod monarhijo ali članom monarhove družine itd. itd.
Upravičeno vznemirjenje v Ameriki
Grozote »črnih vitezov nevidnega cesarstva« Ku-Klux-Klana so znane po vsej Ameriki in tudi v Evropi. Zato je razumljivo, da je vest o ameriškem sodniku vrhovnega sodišča in senatorja H. L. Blacku, ki naj bi bil član Ku-Klux-Klana, zbudila povsod ogromno ogorčenje.
Black je prišel te dni v Pariz. Ko pa ga je neki časnikar začel spraševati o resničnosti njegove pripadnosti grozovitemu društvu, se je razhudil in izginil menda v London, dasi ga v Londonu nihče ni mogel najti.
H. Black je hil sprejet v društvo že 1. 1923. Dan pred volitvami v parlament pa je odstopil zato, da bi bil lahko izvoljen. Toda leto pozneje je zopet, postal dosmrtni član svojega temnega društva.
Predsednik Roosevelt, ki ga je pred kratkim postavil za sodnika vrhovnega sodišča, se pod silovito težo obtožb proti Blacku zelo neugodno počuti. Pravi, da mu je Black svojo pripadnost vedno prikrival.
Najdaljša cest na svetu bo brez dvoma cesta, ki bo vezala skrajni severnozapadni del Severne Amerike, mesto Fairbanks na Aljaski z mestom Buenos Airesom v Južni Ameriki, šla bo torej skozi Združene države, Mehiko, skozi republike Srednje in Južne Amerike in bo dolga 21.000 km, nekaj več kakor polovico poti okoli sveta. Cesto so že začeli graditi in jo bodo po istem načinu, kakor cesto London—Carigrad gotovo kmalu zgradili.
Podroben program ljubljanske is vseh evropskih postaj dobite * najboljšem in oajcenejšem ilustriranem tednika >B a d i o Ljubljana« Id stane mesečna sama deset dinarje«. —
Programi Radio Ljubljana
Petek, 24. snpt.: 12 Naša pesem, naš« glasba (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Siufonične pesnitve (plošče) — 14 Vreme, borza — IS Ruski sekstet prepeva in igra — 18.40 Rdeči križ in samarijanstvo (dr. Franta Misal — 19 čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Ureditev naših mest, trgov in vasi 1 ozirom na tajski promet (ing. Rado Kregar) — 10.50 Novice o izseljencih — 20 Pomača zabava (Sodelujejo: Fantje na vasi in Kmečki trio) — 21 Prenos iz Zagreba — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, H. septembra: Bclgrad-Zagreb: 20 Violina,
20.30 Vokalni koncert, 21 Klavir, 21.30 Operetna glasba
— Dunaj. 20.05 Igra, 22 Orkestralni koncert — Buda-pešta: 19.50 Pianino, 20.40 Operetna glasba, 22.05 Jazz, 23.05 Ciganska glasba — Trst-Mttan: 17.15 Pianino,
21 Kvartet, 21. 45 Večerni koncert — Rim-Ban: 21 Opereta — Praga: 20.10 Igra. 21.10 Janačkove skladbe,
22.30 Lahka glasba — Varšava: 20 Lahka in plesna gl.,
22 Večerni koncert — Konigsberg:	20.10 Mozartov koncert — Koln: 20.10 Stara nizozemska komorna gl.
— Frankfurt: 20.10 Koračnice — Stuttgart: 21.15 Italijanska glasba — Beromunster: 19.55 Opereta »Stric \7. Amerike« — Strasbourg: 21.30 Gledališki večer — Bukarešta: 19.35 VVagnerjeva opera »Tristan in Tzolda«.