Ą NAŠI DRŽAVL \Wtali se mudi uekaj dni v Beegrado, kjer opravlja redne vladarske posle in bo odpotoval na Bled v sredi tega tedna. — Krst tretjega kraljeviča bo v dru gi polovici meseca avgusta. Kraljevič 1.0 dobil slovensko ime, ki je že določeno, a se še drži za enkrat tajno. ^adttji teden so objavile »Slažbene N©^is.e« več novih zakonov in olajšave ter razlage že izdanih zakonskih določb, katere prinašamo v tej številki na raznih mestih. Jv_ocslcvn__sl_a-madžarska posvetovanja aa Sledn so bila zaključena začetkom tega tedna. Tokrat so razpravljali zastopniki obeh držav o predvoj»ih in vojnili dolgovih z mejo presekanih edinic ob vsej madžarsko-jugoslovanski meji od Murske Sobote do Rat>e v Banatu. Gre za dolgov« mesta Subotica, 6 bivših madžarskih županij in za dolgove 60 občin. Pogajanja so bila i\ispešno končana, V BRUGIH DRŽAVAH. C-iede avstrijskih ©blasti se __ii_ožijo v zadnjem času prftožbe. Avstrijska finančna straža odreka jugoslovanskim dvolastnikom pravico uporabljati bližnje poti, ki vodijo čez mejo do njih posestev v Avstriji. Naše oblasti so na to postopanje Avstrijcev opozorjene. Na bolgarsko-jugcslovamski mejl zajftnji teden ni bilo miru. Bolgarski ko^ftntaši in bande vpadajo v naše ozemtlje in vršilo se je par spopadov med na- šimi orožniki in bolgarskimi nemirneži. Bolgarske oblasti ne storijo nič, da bi preprečile tolovajstva; da, bolgarsko časopisje je te spopade naslikalo v taki Iuči, kakor bi jih podpirala in naravnost vprizarjala naša država. Naše obmejno prebivalstvo je zadnji teden neustrašeno protestiralo proti vednemu vznemirjenju meje od strani bolgarskih band. Evropska javnost ve, da gredo vsi napori naše vlade za tem, da se vzdrži red in mir na meji ter zaščiti na§e državljane. Velesile so že potrkale v Sofiji in delajo Bolgarijo odgovorno za obmejne spopado in nemire. Bclgarsk? vpadi its. napadi boigarskega dasopisfa na naše oMasti so našli od mev v Albaniji. Albanski tolovaji so tudi uprizorili zadnji teden večji napad na naše ozemlje. Cilj bolgarske in albanske napadalne akcije je: naša država naj bi prišla v svetu na glas kot država nemirov in stalnega nezadovolj stva ljudstva. Spor med Rusijo iss Kitajsko. Resni spor med Rusi in Kitajci radi vzhodne železnice se zadnje dni ni omilil, am¦pak poostril. Rusija zgubi z vzhodno kitajsko železnico važno zvezo z Vladivostokom, odkoder je izvažala sibirske proizvode v inozemstvo. Ruski komisarjjat za zunanje zadeve je ukrenii napram zasedbi železnice po Kitajski sledeče: Sovjetska vlada je odpoklicala vse svoje zastopnike iz Kitajske in ruske uradnike od vzhodne železnice. Usta vljen je ves promet med Rusijo ter Kitajsko. Zastopniki Kitajske mora.o zapustiti Rusijo. — Japonska se je ponudila v tem sporu kot posredovalka, ^i so odklonili Kitajci posredovalne poizkuse, zbirajo čete v Mandžuriji in utrjujejo z vso naglico mejo.