Št. 88. V Gorici, v torek dne 5. novembra 1901. Letnik III. Izhaja vsak torck in woboto v («dim oh 11. wri prt'dpoldne za niesto t«T Ob 3. uri popolsliif /.a dczi'lo. Ako padi* nata dnevu pra/.nik izidw dan prej ob 6. ifcčnr. Stane jjo pošti prejenian ali v tiorlct na dom posiljan cflolntno H K., polletno 4 K. in čntrtlctno 2 K. Prodaja se v Gorici v tobakarnah Schwarz v Solskih ulicah in -J »-* I - lersitz v Nunskih ulicah po 8 vin. ^B^^ ^ ^BH^^ SH^BB ^B^ #HI ^^BP^ aSBBBi ¦MflHlt- (/Jutranjo Izdanje.) I'rednistvo in upntviiistvu se naliajata v «Narodni I iskanii», ulica WtLurini li. št. J). Dopiae ju nasloviti i.a iiredniälvo, oglaso in naročnino pa uu upravništvo «iiorice». Oglasi se računijo po p«*tiL- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kra.l po T2 vin.. 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo ae po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Kdo je narodni trot? „Narodno - napredna" stranka se rada zaletava v na.se bivše dežolne po- slance, češ, vsi niso za nič. Vse zna, vse v6 jedino le dr. Tuma; vsi ki se držč-„Sloge", so narodni troli. Ne bo napačno, ako si enkrat qd bliže ogledamo trota in pojasnimo, kdoje narodni trot. To „sorto" — tako se splošno t.rdi — je na Goriško zauesel dr. Tuma. Na- rodnih trotov pred Tumovo dobo nismo poznali. Ž njitn je ta „sorta" prišla na Goriško. Kaj dola trot? Trot požrošno pije sladki med. katerega so nanosile v panj pridne čebelice. Kdo je torej podo- ben trotu, kdo je naroden trot na Goriäkem? Koga naj ne volirno v dež. zbor ? Fred Tumovim dohodoin na Goriško je naše politično društvo cvelo. Vsak na- rodnjak si je si el v cast biti ud „Sloge-, ki je res uspešno delovala. Pride Tuma. Njemu ni bilo na teiri, da bi enako dru- gim udoin ,,Sloge;' deloval za narod kot pridna cebelica ; ne to, anipak on je hotel biti voditelj „Sloge" — piti slavo voditelja v „Slogi1', katero ao druge če- belice ustanovile in znasale.... Komuje torej podoben V . . Naši pravi voditelji so se. žal, mnogo trudili, da so dr, Tumo spravili v deželni zbor in — odbor. Je-li bil zadovoljen, hvaležen V Ne! Njemu ni bilo zadosti, da je bil postavljen na odlično mesto poslanca in odbornika, ne, to mu ni zado- stovalo. Zahteval je principijelno od dr. Gr., da se ga sprejrne v narodno vodstvo in zahteval tudi, da naj niu slovenski po- slanci zagotove politic.no karijero. man- dat in deželno odborništvo. Hotel je to- rej, da naj pridne čebeliee napolnijo ce- lico s sladkini medoin in njemu zagotove Btalno mesto pri celici, da bo stalno pil iz nje sladki med — liki trotu v panju. Gospodje okolu „Prim. Lista-' so Be mnogo trudili za gospodarsko organi- zacijo, mod drugim za zavarovalnice za govedo. Kurat Rojec je prišel tudi k žup- niku Grči in ga naprosil, naj sodeluje. Župnik Grča je sklical shod. C g. kurat Rojec je na shod po- vabil dr. Tumo kot jurista. Toda dr. Tumi ni bilo zadosti sodelovati kot ud, kot pridna čebelica, hotel je nekaj več. Iz- voljenemu tajniku shoda g. A. Rustju je spravil iz rok svinsinik ter začel tajni- kovati, oblasten je začel biti, češ : vi delajte med ljudstvom, jaz sam pa bom vaš voditelj v mestu; vi čebelice — jaz trot. Na njegovo željo se mu je prepu- stilo živinorejce goriškega mesta, da bi jim ustanovil zavarovalnico — da bi kot čebelica delal za slovenske gospodarje- živinorejce v Gorici. Sklical je nek shod — nastala pa je ne slovenska ampak i t a 1 i j a n s k a zavarovalnica za slo- venske kmete. Z velikim trudom je pozneje dr. Andrej Pavliea poravnal ne- rodnost dr. Tume s tern, da je zraven italijanske zavarovalniee ustanovil se slo- vensko. Dr. Henrik Tuma ni znal biti čebelica. . . . Eno pa prisojamo dr. Tumi. Vvn- vimo, da je on ustanovil „Trgovsko- obrtno zadrugo". To je njegovo delo! Toda to je res le v tem pomenu, da ima zdaj tarn delež trota, kjer sino mi imeli delež cebelic. Ko.likokrat je priznal dr. Tuma, kolikokrat njegova „Soca'1 : Vsi smo delali, ,,Trgovsko obrtna zadruga*' je vspeh v z a j e m n e g a del a. F'osebno duhovščina je pridno iskala udov. Kaj pa zdaj? Zdaj je „Trg.-obrtna zadruga" nekak podnožek dr. Tumovega veličastva. Za njegovo slranko dela denar, za nje- govo stranko uradniki. Kdo je trot tudi pri tej zadnigi. ki pije sladki med, ki so ga nanosile pridne eebelice? Spoinniriio se „Goriške ljudske po- sojiluio«-»". Pridne čebelice so jo za bla- gor ljudstva uestimi leti todanjim kaudidatom za deželni zbor stavila kot poseben pogoj, da bodo složno postopali; a jeden poslanec da se je v svoji po- hlepnosti po vodstvutemupogojuizneveril ter zasejal prepir in razdor v deželi. Ocenjal jo razna imena, katerih se po- «lužuje ta nova stranka in njeno glasilo nasproLi bivžim slovenskim poslancem. n. pr. trot, lažnik, obrekovalec itd., ter dokazoval, da ravno nasprotno je res. Razkrinkal je pogubljiva gospodarska na- čela, po katerih se ravna„liberalna-l stran- ka, ter ožigosalpredlogdr. Turne, naperjen proti posestnikom v prilog krčmarjem, njegovim pristasem. Šibal je surovost in zdivjanost, katero širijo lažiliberalci po deželi, ter rekel, da s tako stranko ue more soglaSati Slovenec, ki se drži vere in šeg svojih očetov. Pač pa treba so- delovati z druätvom „Sloga", katerega namen je varovati in braniti pravice Slo- vencev na Goriškern in pospeäevati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno, družbinsko, gospodarsko in politično ziv- ljenje, ter delati za napredek in pravo s v o b o d o na verski katoliäki podlagi. NavzoÖi so burno pritrjevali. — Prof. Berbuö je pojasnil med sploänim zani- manjem in glasnim pritrjevanjern poslu- šalcev zadevo o užitnini v deželni upravi. = Domaßi kurat g. Rojic je zagovarjal duhovžčino najjproti gonji, katero vpri- zarja nasprolna stranka proti njej, ter pozivlja navzoco, naj se gotovo udeležijo volitev in naj vsakdo agituje v pristopnih mu krogih, da kq volitve srečno izvraijo ter da zmaga ljudstvo, ki ae bori pod zastavo: Vse za vero, dorn, cesarja! Gro- movito ploskanje je sledilo navdušenim besedam.— Pozborovanju ostalo jemnogo deležnikov fle dalje časa v prijaznih raz- govorih v dvorani, kjer se je vräil veli- častni shod. Biljenski pevski zbor je s krasnimi pesnimi zabaval navzoče. Ko »o odhajali gostje iz Gorice in sosednjih občin, odmevali so krepki živio-klici po prostorni dvorani. Zaupni shod v Biljah je dokazal, da slovensko ljudstvo v oko- lici gorjški je spoznalo lažiliberalne sle- parje, da jirn hrbet obrača, kakor so za- služili, ter da stoji trdno in nepromakljivo za Bleivveisovo geslo: Vse za varo, dorn, cesarju, za geslo, katero je od nekdaj veljalo v goriški deželi, kateremu se vsakdo klanja.kdorni izdajicaslovenskega naroda. Shod v Čepovanu. — „Sloga" je iklicala voliini shod y CepoYHno. Kot odposlanca druätva sta nastopila č. g. župnik Grča in kapelan Derrnastia. Shodu je navzočovalo do 60 volilcev. Pred- sednikom je bil i/.voljen domači g. zupnik. Prvi je govoril g. bivši poslanec Grča 0 delovanju deželnega zbora in o razporu v deželi. Poljudni govor je volilcem do cela odprl oci. Za njirn je govoril g. Dermastia o geslu stranke ,.Vse za vero dorn, cesarja/'. Dokazal je, zakaj se gre v našem boju. Volilci so navdušeno vspre- jeli njegov go vor. K sklepu je g. predsednik staviljdo volilcev dve vprašanji: 1. Ali bodete pri prihodnjih volitvah volili za stranko reda in miru, za „Slogo*', uli za stranko Tumovo. Volilci so ' odgo- vorili z gromovitim: Za „SlogO"'. 2. Ako priredi narodno-napredna stranka shod v Cepovanu, ali se ga ude- ležite? Odgovor: Giomoviti ne! Slava vrlim Oepovanskirn volilcem! Čepovan Steje okoli 48 volilcev. Bili so torej skoraj vsi navzoči, poleg" njih pa tudi nekateri iz trnovske in lokovške županije. „Soča"' liujska u(>itclje. — Zad- nja „Soca" pripoveduje, — rni ne vemo, koliko je na tem resnice in od kodi je ona to izvedela — da izda morda deželni äolski svet okrožnico, govorečo o poslopanju učiteljstva pri prihodnjih deželnozborskih volitvah ter pravi uöi- teljem naravnost, „da se taka okrož- 11 i c a, ako b i p r i i 1 a, „ n a j b o 1 j e p 0 1 o ž i „ad act a". Ako ni to huj- skanje učiteljev k zaničevanju oblast- reiiih naredeb, ki je po zakonu kaznjivo, potem ne vemo, kaj je sploh še kaz- njivo. Kakor receno, narn ni 0 kaki okrožnici ničesar znano. kakor nam ui tudi znano, kaka nav.odila da bode ob- segala ta okrožnica. Znano pa narn je, da se mora vsak uradnik pokoriti uka- zom svojih oblastnij, ker je že pri na- stopu svoje službe tako prisegel. To pa. da se uoit(iljum iurekiijt^, da naj vržejo v kož na red be svojih predstojnilcov, kar pomeni toliko, da naj proti njim ravnajo, to pa je naravnost napeljevanje k uporu in kr^enju pris(;ge. Ali da sme list kaj ta(!<'ga javno pisati, topaje jako značilno za pravne razmere pri nas v Gorici. Knjift«* druzbe sv. Woliorjn za Gorico so dožle. Vsak drustvenik dobi äestero krasnih in zelo koristnih knjig : 1. Koledar za navadno leto 1902. 2. Zgodbe sv. pisma. 3. Umni kletar. 4. Pa- met in vera. 5. Povest • Za sreč-o. 6. Slo- Yonske vet'iernice. Poštnina je 12 vinarjev. Društveniki storijo najbolje, ako pri sprejemu knjig plačajo 2 K že za pri- hodnje leto. Za mesto Gorica se dob6 pri cerkovniku s'.olne cerkve. Velika uesrcČn v pod^orski \m- pimici. — Sinoči okoli 9. ure je raz- počil v podgorski papirnici v oddelkuza celulozo kotcl. Pri tej priliki je bil ubit jeden deluvee in pet je bilo težko ra- njenih. Ubiti je bil 22-letni Anton Bizjak iz Banjšice. Ranjeni pa so bili 24-letni Janez Frankovič, 36-lelni Jože Tabaj, 25-letni Jakob Žbogar iz Banjžice, 37-1. Franc Štabon in peti neki Janez iz Majnicih. Za čistost viiia. — Po nekod »e čuje letos, da je vinogradnikom vino ostalo nekako kalno ter se nerado čisti. To prihaja od tod, ker je vsled neugod- nega vremena za časa trgatve priälo z grozdjem v most tudi kaj blata od zemlje. Ker utegne ta okolnost morda koga vzne- »urjati, naj navedemo, kar svetuje v tern pogledu „Narodni Gospodar". List piže : „Brez vsakih strožkov in le z za- mudo 1 ure ali še toliko ne, se ohrani eel sod vina zdravega in to s tem, da se dotično vino takoj pretoči v drug ali pa spet y tisti sod, aarno da pride po pretakanju z zrakom v dotiko, ter da se odstrani na duu v sodu sesedla se goSča (blato.) Ko namree vino pokipi ali povro, se p o č a a i sesedejo vse kalnost pro- uzročujoče snovi na dno. To se pa te:u hitreje vrši, čim močnejše, trpkejše ali trše in zdravejäe je vino. Vino, pridelano iz gnilega grozdja pa ima mnogo belja- kovine, malo tanina in je tudi bolj šibko t. j. ima malo alkohola ali moči in tudi navadno malo kisline ter malo čreslo- viue in tako vino se težje čisti. Zato pa se ga mora pretakati, da se zraka na- siti, ki pospeši čiščenje. To se še bolj pospeši, ako se äibkernu in mehkemu vinu doda pri pretakunju, ko se v sod vliva, nekoliko dobrega Yinskega špirita (alko- hola) na 100 litrov 2 do 3 litre čreslo- vine. Najprej pa se poskusi brez vaa- kega dodatka. Ako je priälo dosti gni- lega grozdja vines, ie najbolje sod, v katerega se tako vino pretoči, prej dobro prežveplati1'. Sloveuski jezik na sodnih ob)a- utili» — Dy» tretjini avskultaatov v Gelju in Mariboru ne znata slovenski. To so tisti avskullantje, katerc; poSiljajo v Ma- ribor in Celjt; učil se slovenščine. In zato, ker ne znajo slovenski, dobivajo po 25 gld. več za mesec. Ta denar dobivajo namrcc v nagrado za uOonje sloven^cine; v resnici \>\i niti ne mislijo na kako resno učenjt*. Zato pa so razprave, na katerih zapisnikujpjo ti avskultantje, kakor v za- smeh vsakemu pravu na.^ega jezika na sodnih oblastih. Pri nas sodijo slovenske obložonce možje, ki nili besedice sloven- ski ne znajo, in vodijo uvodne preiskave zaradi hudodelstev, dasi niti del tega ne razurncjo, kar povedo price. To so tako kričeče razmere, da jim v Avstriji ni para! Vzgieden dusni pastir. — Na Roveriji v Istri je te dni obhajal 25-let- nico, odkar izvrAuje svoje pastirstvo v Jur.šicih, preč. g. Josip Velikanje, rodom Slovenec. 0 njem piše jako lepo „Naža Sloga". Josip Velikanje je prisel na Ro- verijo, ko je bil tamo.šnji hrvalski narod v najžalostnejeni stanju, tnkorekoc po- divjan. Z neustrasenostjo se je lotil dela kulture, na lastne stroške je zidal šolo in začel v njej poučevati. Podivjanim svojim župljanom je moral vcepljali naj- prvotneje nauke gospodarstva. A 0 mo- ralni pro najiiižjih cmmijiIi. C«u« ho tftaliie brez pogajanju. 01 je za siuh ¦ i po višjem stabnem zdravniku i dr. Schmidt-u « ' je popolnoma prosto škodljivih tva- ' 1 rin it, eleričnib in rastlinskih olj. • t To olje je priporoeeno po slavnih i , zdravnikih za ušesne bolezni dr. G. , Hamrnerschniid in dr. Goldmann, ka- ( kor najboljše in najgotovejže zdra- 1 vilo za vse ušesiie bolezni tor se ' vže nad 25 let rabi z najboljšem < vspehom. < Steklenica tega olja z navodom « vdobiva se po 4 K v lekarni g. , CRISTOFOLETTI v Gorici. Anton Pečenko Vrtnu ulica 8 GOIUC'-A Via Giardino 8 uriuoroča pnstna oeia in črna vina iz vipavskih, furlanskih, nriSKin, aai- matinftkih in isterskih v i nogradov. Uosluvlja ua dom m razposiija po aeieic- nici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodih od 56 litrov napiej. Na zahtevo pošiJja tudi u/.orce. Cene zmerne. Fostrežba poštena. Ivan Bednarik priporoča svojo Niqoveznico y (üorici ulica Vetturini št. 3. P v ' Jakob Suligoj urar v Gorici, Gosposka ulica hiš. št. 25, priporoča svojo prvo slov. urarsko clelavnico in poprav- . ljavnico tor | zu logo ur I vsch vrst in kakovoslij,na- dalje razno- ""¦ vrstnc iUvjil- iie stroj e najnovejsih siste- I mov in iuijboljs<> kukovosti, I vse po zmernih conab. — Vsako I popravo je jamči jedno leto, ši- I valne stroje za pet let. Podpisana priporoe-ata slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pi- jače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini ruin, različna vina, goružice (Sens.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličniin spoštovanjom Kopac & Kutin, trgovca v Semeniski ulici h. štv. 1. Puclpiwani naznnnjjun si. ohčiu- stvu v mestu in na deželi, da sem odprl brivsko podružnico v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček). kjer bodem mogei postreči cenj. svo- je občinstvo, posebno spodnjega dela inesta ter one na deželi, bolj nego sem to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbornimi delavskimi inočini, dalahko obljubljam točno in hitro postrežbo. V zalogi imam vedno v veliki izberi vše potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfurnarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z rnesta in dežele se toplo [»riporočam udani A. Pucelj brivec. V Simeue jFrie krcuinr v Gosposki ulici hiš. štev. 19. „Alia cittä di Gorizia ¦ loči raznovi'stna bela in črna vina ter postreže z vsakovrstnimi okus- nimi jedili. Priporoča se toplo svojim rojakom v mestu in na deželi. j Najbolje tamburice izdeluje I in razpošilja Pr?a sisička inwu] \mkn J.Stjepušin, __________. Sisak, Hrvatsia. [ Odlikovana na parlžkl svetovnl razsiavl I. | 1900 In noilenijskl razstavi I. 1396. | Ceuike pošilja na zaktevanje vsa- i kemu brezplaöno. 1 Jakob Miklus, I trgovec z lesorn in opeko, zaloga pohiätva, rakev (trug), vinskih po- , sod, stiskalnice za vino in sadje I vsake velikosti, kakor tudi krat- kočasnih iger slovenskih „lUari- | janic" t. j. ličnih in trpežnih miz iz trdega lesu, ki imajo I znotraj tro- ali štiridelno keg- I ljišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejši sestavi. za krčmarje, zasebnike itd. I v Pevmi, ' za Soškim mostom, p. Gorica, | priporoča p. n. občinstvu svojo ' bogato zalogo, zagotavJja naj- I hitrejso postrežbo in jako nizke | cene. .^m^^^ .^^^H^. .^ma^^ AK s^mm^*. ,^m^^ ^^Ha^. V Cebelno-voščene sveče ^r"^ čim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Me"d pitaner in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem T JT a svečar v Gorici, ulica sv. Antona 7. Za jesensko in zimsko sezono % Razno modno in drugo jesensko kakor tudi zimsko blago, m za dame in gospode, toplo priporoča svojim rojakomv mestu in na ) |x deželi, nova tvrdka: J "? ) ^ T ^oVTllTc Prva 'n ie(^'na slovenska trgovina te | O. ZJU1 lllJ^ stroke v Gorjci Gosposka u,ica §t# 7j I tik „Krojaške zadruge", v hiši „Goriške ljudske posojilnice". < I» Najceneja, najbolja in najlepäa izber vsakovrstnih okraskov za J # obleke, zimskib svilnenih in volnenih rut, šerp, predpasnikov, nogavic, J !® rokavic, otroških oblek, dežnikov, blusen, perila za gospode, krasnib 5 ^ kravat, Jaeger podoblek, svile za lišp in bluse, žameta, pliš, čepic za | otroke, domauih čevljev za dame, gospode in otroke, cerkvenih čipk, modercev i. t. d. — Najceneje skladižče vsih polrebščin zagosp. Sivilje in gospode krojaöe. Naročila iz dežele izvršujejo se točno proti post- nernu povzetju. ^^ ^^ ^^ konkurei|cef ~^ C. kr. jriv. tovarna \ n e p rem Q čl jiviü tkanin ' M. J. Elsinger & Söhne na Dunaju, w priporoča svojo bogato zalogo nepremočljivih tkanin in pokrival 2 za vozove, platnenih nadkrovov za*gostilne in kavarne/^konJBkih ^ ogrinjal, d<»žnih plaščev in obla- * čil za delavce, amerikanskega in povužcen(!ga platna in tapecije Qlavna zaloga pri ] F.Primas,Gorica ^«v ua Travniku it. 10 J^i| j. za d aj p r i d vor i ž č u f | Josip Valentinčič, Ipekovski mojster v Gorici v Raštelju st. 29. priporoča ! veduo svcži kruh navadni in najfinejši, I vsakovrstno pecivo za godove in druge razne ..poßTiijeneM, prav 1 okusne kolace za birmo in po- { roke, različne torte itd. i Vsa naročila izvräuje to