leto ix. st. n; a GLASILO KOLEKTIVA PODJETfA »GRADIS« ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE Zmagali se boljši! »Organizacijski komite ŠIG-67 pri GP »Tehnika« se zahvaljuje vsem kolektivom za udeležbo na letošnjih športnih igrah, kakor tudi športnikom za dosežene rezultate ter upa, da je bilo bivanje v Ljubljani prijetno in koristno. Če je prireditelju kaj spodrsnilo, vas naprošamo, da jim blagohotno oprostite, ker ni bilo namerno. Organizatorju ŠIG-1968 (Nova Gorica) želimo obilo uspeha pri njegovem delu. Zdrav duh v zdravem telesu!« Tako se je začenjalo zaključno Poročilo organizacijskega komiteja ŠTG _ lof,?; © Obrnimo prvo stran Letošnja manifestacija 'gradbincev Slovenije je dosegla vrhunec dosedanjih prireditev, saj je na- Pred 50 leli Letos praznujemo 50 let veli- j oktobrske revolucije, s katero j Se je začel uresničevati Mar.voo \ Uauk o zgodovinski vlogi delan- \ s*ega razreda, graditelja nove \ socialistične družbe. , Oktobrska revolucija, njene ide- \ le in rezultati socialistične gra- \ uitoe v ZSSR so močno vplivali \ na sodobno zgodovino narodov \ Jugoslavije. Po zgledu Sovjetske i z°eze je komunistična partija Ju- : Soslaoije pod vodstvom tovariša \ Ota že o stari Jugoslaviji, še po- \ scbno pa n letih NOB, bojevala \ dosledni revolucionarni antifaši- ! stični boj in tudi zmagala v boju \ Za ustvaritev države delovnega j ljudstva. S tem pa so bile n prak- \ s‘ Potrjene leninske ideje, da bo- ] l'o različni narodi po različnih \ Poteh šli v socializem. r minulem povojnem obdobju i so o naši domovini nastale raz- : mere za hitrejši družbeno-eko- \ uomski razvoj, za postavitev trd- \ ’}cga in sodobnega materialnega j temelja socialistične družbe. Z uvedbo delavskega samo- i upravljanja pa so se ti temelji še \ boli utrdili. Samoupravljanje kol \ Podlaga našega družbenega siste- j bfu utrjuje skupnost jugoslooan- \ skih narodov kot socialistično \ skuj)nost delovnih ljudi. Danes, pol stoletja po velikem j oktobru, je človeštvo krepko sto- \ pdo v ero socializma. Socializem \ Postaja čedalje bolj praksa naro- I dov, in i0 ne le v državah, ki so ; ye Po poti socialistične graditve. \ temveč prodira o družbene oclno- i se številnih drugih držav. Ta \ uspeh se kaže v uspehih pri gra- \ d[toi in napredovanju socialislič- i uih držav, s stalno krepitvijo po- ] tozaja delavskega razreda in dru- ! 8ifl naprednih sil o številnih kapitalističnih državah. Sodobni socializem, ki se čeda-t]e bolj razvija v odločilni faktor svetovnih dogajanj, ima oe-hko odgovornosti za nadaljnjo Usodo človeštva. Zalo socializem P{ mogoče ločiti od boja za mir. bi postaja čedalje bolj sestavni del socialistične preobrazbe sodobne-§a sveta. ,.J)° bodo letos praznovali ta neuki dan vsi napredni narodi sveta, je prav, da se tudi mi Gradi-sooči pridružimo proslavam 50-'etnice velike oktobrske revolucije. stopilo 1300 tekmovalcev iz 43 gradbenih podjetij. O!) nadvse dobri organizaciji prireditelja letošnjih športnih iger smo gradbinci ponovno dokazali, da če nekaj hočemo, tudi dosežemo. Na športnih igrah se spoznamo, zbližamo in obljubljamo, da bomo v prihodnje bolj sodelovali. (Toda škoda, da so športne igre samo enkrat letno.) Taka manifestacija pa pomeni tudi, da veselje do športa in rekreacija stalno rasteta ter da naši kolektivi kljub težavam in gospodarskim problemom pripravljajo in trenirajo svoje športnike skozi vse lelo. kar dokazujejo spremembe vrstnega reda posameznih tekmovalcev in zmagovitih ekip, ^ »Gradis« četrto mesto Več let nazaj so naši tekmovalci in vodje posameznih panog ob razglasitvi rezultatov drug za drugim stopali na najvišja mesta. »Gradis« kot celota, ki je vsa leta nazaj nosil naslov »republiškega prvaka«, je moral letos to mesto prepustiti močnejšemu. Pri tem seveda ne sinemo trditi, da se naši tekmovalci niso potrudili. Dali so vse od sebe, se zagrizeno borili za mesm in točke. Končna in temeljita analiza letošnjih tekmovanj (ki naj bi jo napravili športniki sami) naj nam bo v opozorilo, da nas prihodnje leto na športnem področju čaka še večja konkurenca ter da bo potrebno trenirati skozi vse leto, kot tudi v športne vrste tekmovalcev vključiti še več mladincev. |§) In rezultati? Zlato medaljo so nam prinesle kegljačice, ki so z rezultatom V4 podrtih kegljev zasedle I. mesto. (Gradis 374, Ingrad Celje 338, Pionir Novo mesto 308, Tehnika Ljubljana 307 itd.). Srebrno medaljo si je zaslužila moška ekipa v namiznem tenisu, ki se je* odlično borila z dosti močnejšimi ekipami in le z izredno požrtvovalnostjo posameznikov dosegla 11. mesto. (IMP II. Gradis 10, Ni grad 9, Stavbar 8 itd.) Dve bronasti medalji sla zaslužili ekipa kegljačev — moški ter strelsko ekipa. Kegljači so podrli 7u> kegljev. Ker je nastopilo 25 dobro izvežbanih ekip. je rezultat tekmovanja naravnost odličen. (Rezultati kegljanja: Konstruk- tor 795, Pionir 787, Izolirka 75a, Tehnika 732 itd.) Še večjo konkurenco so imeli naši strelci,, saj je nastopilo kar 35 ekip Moramo priznati, da smo streljali zelo dobro, razlika med prvim in tretjim mestom je le 6 zadetkov. Še posebno se je »odrezal« tov, Šnaider, ki je mod posamezniki zasedel 1. mesto. (Rezultati: lionir 806, Stavbar Maribor 803 Gradis 800. Ingrad Celje 771, Črnomelj 747 itd.) $ Naši tekmovalci so se borili zagrizeno, a športno V nogometu letos ni bilo sreče, čeprav so se naši tekmovalci zagrizeno borili. Drugi so bili boljši in tako smo se morali zadovoljiti s 6. mestom. Upamo, da bo prihodnje leto lKvljše. (Rezultati: Cementarna Trbovlje 19, Tehnogradn je Maribor 18. Tehnika Ljubljana 17, Ingrad Celje 16, Tehnograd Ljubljana 15, Gradis 14 itd.) Pri malem nogometu smo dosegli 12. mesto. (Rezultati: Slovenija ceste 24, Zidar Kočevje 23, Izolirka 22, Stavbenik 21, IMP 20, Grosuplje 19 itd.) Tekmovanja v šahu so bila zelo zanimiva. Razlika v moči moštev je bila izredno velika. Naša ekipa bi se lahko v tem tekmovanju še bolje odrezala, saj je spregledala vrsto lepih možnosti za uspeh. Od 24 ekip so naši tekmovalci pristali na 7. mestu. (Rezultati: Ingrad 18,5. Pionir 17, IMP 16, Nigrad 15, Salonit 11,5, Tehnograd 7,5, Gradis 6 itd.) Nadaljevanje na 2. str. Motiv z gradbišča. Počitek v senci koles Kvalitetnejše gospodarjenje terja še večje sodelovanje Pogovor s šefom poslovne enote Ljubijana-okolica Jožetom Zajcem Nadaljujemo z razpravo o gospodarskih in poslovnih problemih podjetja. Tokrat smo zaprosili za odgovore šefa poslovne enote Ljub-ljcna-okolica tovariša Jožeta Zajca, ki je na vprašanja »Gradisovega vestnika« odgovarjal takole: IZ VSEBINE: Stanovanje v dveh dneh (3. str.) Kako bo z 42-urnim delovnim tednom (5. str.) Svetovna razstava v Montralu (8. str.) Vprašanje: Zadnje čase je vaša poslovna enota dosegla vrsto gospodarskih in poslovnih uspehov, kako vam je to uspelo? Odgovor: Doseženi uspehi so plod enotnosti in večletnega prizadevanja našega delovnega kolektiva; da s povečanim in kvalitetnejšim obsegom del zadovolji vse naročnike ter s tem dokončno opraviči položaj samostojne poslovne enote. Vprašanje: Kako v vaši enoti zasledujete gibanje tržišča, kakšni so vaši stiki z investitorji in seveda tudi z našimi uslužnostnimi obrali (npr. LIO Škofja Loka. SPO. OGP itd.) Odgovor: Stalno sodelovanje z dokaj širokim krogom investitorjev nam omogoča pregled tržišča. Dobri odnosi z njimi nam omogočajo tudi pridobitev njihovih partnerjev ter tako uspevamo krog investitorjev obdržati na potrebni ravni. Količina oddanih del oziroma naročil našim obratom potrjuje zelo dobre odnose z niimi. katere želimo še razširiti, da bi jim z večjim obsegom del omogočili konkurenčnost na trgu. Vprašanje: Ali imate na vseh vaših deloviščih in za vsak objekt postavljene in izdelane operativne plane? Kako se to v praksi obnese in kaj storite ob spremembi operativnega plana? Odgovor: Operativni plani obstajajo na vseh večjih objektih ter so izdelani v tesni povezavi s pripravo dela na centrali podjetja ter samimi investitorji. S tem zmanjšamo verjetnost poznejših sprememb. Prizadevamo si. da so dela sorazmerno porazdeljena, da operativnih planov ne spreminjamo. V večini primerov tudi uspemo, če so potrebna sredstva v dogovorjenih rokih na razpolago. Vprašanje: Ne samo v vaši temveč v vseh enotah podjetja se od časa do časa pojavi občutno pomanjkanje teli ali onih kvalificiranih delavcev (tesarjev, železokrivcev). Kaj bi po vašem mnenju morala storiti KSS podjetja, da bi tv vrzeli zapolnila? K jv so vzroki neplanske raz. delitve delovne sile in kakšna naj bo orientacija kadrovske službe in centra za izobraževanje pri sprejeman i u novih delavcev? Odgovor: Vsakoletne zimske prekinitve dela nam spreminjajo s precejšnjim trudom vzpostavljeno strukturo delovne sile. Smatramo, da bi ustrezna struktura delovne sile in višja strokovnost zmanjšali potrebno število delovnih moči. s tem pa tildi občasno pomanjkanje delovne sile. Dobra strokovnost povečuje produktivnost, višja produktivnost pa finančno dopušča, da strokovni kader črtamo s seznama sezonskih delavcev. KSS predlagamo, da skrbi v prvi vrsti za ustrezno strukturo delovne sile. center za izobraževanje pa za nenehno izpopolnjevanje njene sposobnosti. Pri tem naj se izkorišča zimski premor. Vprašanje: Kakšna je koordinacija dela in spremljanje poslovnih Jože Zajc dogodkov v okviru same poslovne enote? In kaj pravite k celotni organizaciji podjetja? Kje so uspehi in kje pomanjkljivosti? Odgovor: Spremljanje poslovnih dogodkov ter koordinacija dela v poslovni enoti ne predstavljata posebnega problema. Kolektiv obveščamo o vseh poslovnih dogodkih, bodisi uspešnih ali neuspešnih, pri tem pa tudi najdemo primerne rešitve, katere izpelje operativna služba poslovne enote ter je s tem koordinacija že vzpostavljena. Težje je odgovoriti glede koordinacije oz. organizacije v podjetju. V tem pogledu želimo, da bi pri organizaciji podjetja v največji meri spoštovali samostojnost poslovnih enot, spodbujali k čim tesnejšemu sodelovanju enot mod seboj na eni ter s centralo podjetja na drugi strani. Organizacija podjetja naj zagotovi močne in dovolj avtoritet: vne sl rokovne službe, ki so pogoj za uspešen napredek podjetja. Vprašanje: Kdo izdeluje ponudbe za razpise za nove objekte? In kakšno je vaše sodelovanje s komercialno in drugimi službami podjetja? Odgovor: Stalna praksa je, da postavlja ponudbe za razpise za nove objekte komercialna služba podjetja v čim tesnejšem sodelovanju z našo poslovno enoto. Komercialna služba obvlada tržišče, predvsem tržne cene in to je danes poglaviten faktor vsake uspešne ponudbe. Že navedeno potrjuje dobre odnose s komercialno službo. Tudi odnosi do drugih strokovnih služb so korektni, prav dobri pa z gospodarsko finančno službo, ki tudi v najtežiih razmerah najde čim boljše finančne aranžmaje. Naj omenimo še pravno službo, od katere v vsakem trenutku dobivamo potrebna pojasnila in drugo pomoč. Vprašanje: Ekonomičnost poslovanja in dela je zagotovljena le tedaj, če je delo sinhronizirano z drugimi enotami, to je po enotnem planu, Ali je to v našem podjetju v ce- Nadaljevanje na 2. str. Kritika in samokritika NADALJEVANJE S PRVE STRANI • NADALJEV Zmagali so boljši ® Drugi rezultati Pri namiznem tenisu — ženske smo dosegli zadnje mesto. Pri streljanju — ženske 7. mesto, pri odbojki — moški 12. mesto itd. Tako smo bili prikrajšani za dragocene točke. Sprejema pri organizatorju letošnjih športnih iger v hotelu Slon so se poleg predstavnikov udeležili tudi direktorji posameznih podjetij, kjer so ob dobrem vzdušju izbrali organizatorja prihodnjih športnih iger, to je gradbeno podjetje Nova Gorica. Ob zaključku moramo dati vse priznanje organizatorju športnih iger gradbenemu podjetju »Tehnika«:, sodniškemu zboru, in razsodišču. Vse priznanje zaslužijo tudi naši vodje posameznih panog in ekip, ki so se udeležili letošnjih športnih iger, ter vsi tekmovalci. Športni zdravo in na svidenje prihodnje leto v Novi Gorici. L. Cepuš Kvalitetnejše gospodarjenje loti uskladeno in kakšni so rezultati takšnega poslovanja? Odgovor: Vzpostavitev sinhroniziranega dela vseh poslovnih euot ni lahka stvar ter terja zahteven študij vseh elementov, ki pogojujejo tako delo. Mišljenja smo. da je sinhronizacija del med enotami prvenstveno stvar strokovnih služb, ki naj ta način d c' a še podobe, da bodo deseženi tudi uspehi v primerih, ko trčimo na težje probleme. Vprašanje: V podjetju je stalno usposobljen oddelek za tehnično pripravo dela. Ali sc poslužujete tega oddelka in kakšne koristi imate od priprave dela ter kako se to odraža na tekočem izvajanju del na terenu? Odgovor: Smo za močan in strokovno še izpopolnjen oddelek za pripravo dela. V tem mišljenju z oddelkom tesno sodelujemo, ker želimo. da bi svoje delo Izpopolnili tako, da bi priprava dela posamezne objekte, oziroma dele objektov, še preciznejše obdelala. Brez dobre priprave dela ni dobre organizacije dela, brez te pa ni možno doseči večjih uspehov. V tem mišljenju smo že večkrat podprli zamisli o razširitvi oddelka za pripravo dela. Vprašanje: V podjetju dobro posluje specializirana centralna betonarna in sploh kakšni so vaši pogledi na centralno betonarno, žele-zokrivnico in tako dalje. Kakšno je vaše mnenje o nadaljnjem širjenju teh obratov? Odgovor: Ker v podjetju posluje več betonarn, naj se omejimo na ljubljansko. Razdrobljena proizvodnja betona je zastarela ter tudi v kvalitativnem pogledu ne nudi garancije za dober beton. Od mehanizirane centralne betonarne upravičeno pričakujemo kvalitetne betone, predvsem pa zaradi mehanizacije, nižje cene, kot so stroški pri razdrobljeni proizvodnji. Glede že-lezokrivnice je naše odkrito mnenje, da dvomimo o njenem uspešnem poslovanju. Podpiramo specializirane obrate ob pogojih, da so cenejši, da so samostojni, tj. da poslujejo brez posrednikov ter pod operativnim vodstvom pristojne strokovne službe. Vprašanje: Konkurenčna sposobnost podjetja je v prvi vrsti odvisna od kvalitete opravljenega dela. Kaj ste zadnje čase uredili za doseganje dobre kvalitete dela? Odgovor: Na sedežu podjetja je že posloval pod vodstvom ing. Širclja referat za kontrolo kvalitete na gradbiščih. Z njegovo pomočjo smo na industrijskih objektih dosegli zadovoljivo kvaliteto. Po ukinitvi tega referata je bila imenovana komisija za pregled kvalitete dela pri DS PE. ki nadzoruje kvaliteto, je pa žal kot interni organ manj avtoritativen ter uspešen. Pri stanovanjskih gradnjah nismo dosegli teli uspehov. Upamo pa, da bomo na tem področju premagali težave in dosegli ustrezno kvaliteto. Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« Izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno V Škofji Loki imajo letos toliko dela, da komaj zmorejo vsa naročila za lastno podjetje in še za več drugih kolektivov V našem lesnem obratu v Škofji Loki imajo letos toliko dela kot še nikoli doslej. Čeprav je to slišati kar neverjetno, saj na vseh koncih in krajih slišimo, da gradbincem primanjkuje dela, pa v Škofji Loki delajo s polno paro, nekateri obrati, zlasti žagarski, pa kar v treh izmenah. In kljub temu, da delajo na žagi »non stop«, še komaj lovijo pogodbene roke in o pravem času pošiljajo razne izdelke naročnikom. Plan za leto 1%7 so v Škofji Loki letos »postavilic na 705 milijonov starih dinarjev, vse pa kaže, da bodo letos prav zagotovo naredili »skok« čez milijardo in dosegli 1100 milijonov starih dinarjev bruto proizvoda. Tudi pri razrezu hlodovine bodo letos dosegli v Škofji Loki rekordno številko — približno 10.000 kubičnih metrov hlodovine. Tako računajo, da bodo v kolektivu ustvarili okrog 80 milijonov starih dinarjev skladov, kar v teh časih, ko nikjer ni denarja na pretek, tudi ni tako slabo in malo. Za koga vse pa delajo Škofjelo-čani? Pravzaprav bi lahko rekli, da v našem podjetju skorajda ni večjega gradbišča, na katerem ne bi ne
  • od-jetja, čeprav so bila za to vložena znantna sredstva. Isto kaže pa tudi za analitično oceno delovnih mest, ki naj bi zagotovila resnično nagrajevanje po delu. Lahko rečem, da je s tem tako rekoč izražena bojazen za eksistenčni obstoj, zavedajoč se, da imajo v današnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja bodočnost le tiste delovne organizacije, v katerih so vsa leta gradili notranje odnose po načelih samoupravljanja in delitve dohodka po delu in kjer so imeli poleg dolgoročne proizvodne usmeritve pred očmi tudi položaj delavca. Iz tega stališča se pridružujem mnenju tistih, ki trdijo, da Sinaj sredstva za osebne dohodke razdeljujejo tam, kjer jih ustvarjajo. Ivan Gajšt Komisija za AODM je poslala v razpravo dokončen predlog za določanje akontacijskih osnov delavcev po analitični oceni delovnih mest. V predlogu je navedena tudi obširna problematika terenskega dodatka. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo v zelo skrajšani obliki le nekaj konkretnih predlogov in sprememb. Predlog razdeljuje terenski duda- od delovišča manj kot 10km, dnev-tek na dva dela. Na terenski doda- no vozi domov in potemtakem ti de-tek (v bodoče TD) zaradi težkih po- lavci že zato niso upravičeni na TD. gojev dela na terenu in na TD za- Ko se opredeljuje pojem upravi-radi dvojnih stroškov nastanitve, čenosti do TD, so izračunani stroš-prchrane in prevoze. ki, ki jih imajo upravičenci zaradi Prvi del je sprejet v AODM, drugi pa je preimenovan v dodatek za ločeno življenje. Plačilo za težje pogoje dobijo samo tisti delavci, ki delajo na delovnih mestih s takimi pogoji. Vsi delavci na takih mestih dobijo za enako težke pogoje enako število točk. . Ta del preide v osnovo, kar pomeni. da je višina zneska zaradi delovnih pogojev izražena v številu točk (po AODM v zahtevi D) odvisna od delovnih rezultatov. S tem predlogom ne bi mogli vtč izplačevati TD delavcem, ki niso oddaljeni več kot 10 km od kraja stalnega prebivališča ožje družine, ali delavci, ki se vozijo dnevno domov. Znesek, ki ga tako pridobimo, bo štet v maso za OD, ko se izračunava vrednost točke. TD po našem predlogu zaradi težkih pogojev dela predstavlja v bistvu povračilo dodatnih stroškov, ki jih imajo delavci zaradi ločenega življenja od ožje družine. Prav zato je upravičenost samskih delavcev na to obliko TD vprašljiva. Dalje se velika večina delavcev, ki stanuje v krajih, ki so oddaljeni ločenega življenja. K dodatnim stroškom se prišteva stroške nastanitve, prehrane in prevoza. V podjetju je 11 samskih zidanih domov in dva doma v gradnji. V obstoječih domovih je 1513 ležišč. Poprečna najemnina v zidanih domovih znaša 38 N din na mesec, v naseljih (barakah) pa 17 N din. Te najemnine plačuje poročen delavec dodatno k stroškom, ki jih ima za nastanitev svoje ožje družine. Večina samskih delavcev pa nima dvojnih stroškov za nastanitev, zato jim iz tega naslova ne pripada povračilo stroškov v obliki TD. Izjemne primere predstavljajo samski delavci— edini hranilci družine; V lastnih menzah stane dnevni obrok 6,00 do 7,70 N din na dan, v obratih družbene prehrane — kjer se hranijo naši delavci, pa okoli 8,20 N din. Po statističnih podatkih znaša dnevna cena za hrano enega člana v štiričlanski družini 5,23 N din na dan. To pomeni, da ima naš delavec, ki se ne hrani doma, povprečno 8.20—5,23 = 3 N din na dan večje oziroma dodatne stroške za hrano. V krajih, kjer prehrana ni organi- zirana niti z lastno menzo niti m v kraju obrata družbene prehrane, oziroma ni preskrbljen prevoz iz bližnje menze oziroma obrata, je hrana praviloma dražja. Tedaj moremo računati na dnevno ceno okoli 10 N din, oziroma na razliko 5 N din — v primerjavi z domačo prehrano. Mesečno bi tedaj znesli stroški v prvem primeru 90 N din, v drugem pa 150 N din več. Samski delavci nimajo dvojnih stroškov za hrano in je zelo vprašljivo, če je podjetje dolžno poravnati razliko v enaki meri kot edinemu hranilcu družine. Samski delavci so lahko upravičeni na povračilo stroškov za hrano v primerili, ko prehrana ni urejena zaradi oddaljenejšega delovišča in je zato praviloma dražja. Tedaj gre za razliko približno 2 N din na dan oziroma 60 N din na mesec. Glede na oddaljenost stalnega bivališča družine od delovišča razlikuje predlog samo tri vrste oddaljenosti. Delavci, ki se občasno vračalo k ožji družini na razdalji 10—luč) km, imajo poprečno in zaokroženo 50 N din stroškov več na mesec. Delavci, ki se vozijo 100—300 km daleč 65 N din na mesec in delavci na razdalji nad 300 km 80 N din na mesec. Samski delavci nimajo žene (in otrok). Tedaj nimajo zakonskih dolžnosti za občasno potovanje k ožji družini. Zato je zelo vprašljivo, koliko je podjetje dolžno povrniti stroške za občasno potovanje samskih delavcev k ostalim, torej ne ožjim članom družine. Končno ostane odprto še vprašanje višine TD glede na kvalifikacijsko strukturo. Delavec z visoko kvalifikacijo ima doma praviloma višji stanovanjski standard od delavca z nižjo Ali je mogoče prosto delovno mesto popolniti s premestitvijo? V 31. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih je določeno, da lahko delovna skupnost, če to zahteva delovni proces, razporedi delavca na drugo delovno mesto, če pogoji, ki se zahtevajo za to delovno mesto, ustrezajo delavčevim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim. Razen za vodilna delovna mesta, se po našem pravilniku o delovnih razmerjih prosta delovna mesta ne razpisujejo. Kadar želi delovna organizacija postaviti na prosto delovno mesto (razen prosto vodilno delovno mesto, ki je tako označeno v pravilnik*' ali statutu) delavca iz istega podjetja, ki dela na drugem delovnem msetu, in bi v smislu prej navedenega 31. člena TZDR ustrezal, lahko delavca premesti, če zahteva tako delovni proces. Pri popolnitvi prostih vodilnih delovnih mest, ki so tako označeni po našem statutu in pravilniku o delovnih razmerjih, ni mogoče izvesti s premestitvijo, temveč je treba prosto delovno mesio javno razpisati. Seveda se na javni razpis lahko javijo tudi delavci podjetja. Sklep o ukinitvi delovnega mesta, ki ga sorejme delavski svet, ima značaj splošnega akta. Pri tem ni kratenje pravice delavca v smislu 121. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih, če bi ne bil navzoč j na sestanku organa upravljanja, kjer se je sklepalo o ukinitvi delovnega mesta. Po sodni praksi tudi opustitev pouka v odločbi o prenehanju dela zaradi ukinitve delovnega mesta, da ima namreč pravico ponovno stopiti na delo pri istem podjetju, če se na novo v enem letu vpelje ukinjeno delovno mesto (104 čl. TZDR), ni kratenje pravic iz delovnega razmerja po 125. členu. Če odločba nima takega pouka, še ne pomeni, da bi bila zato v smislu 125. člena TZDR nična. kvalifikacijo. Ta višji standard tudi zavestno dražje plačuje. Ali tedaj v primeru, da gre po službeni dolžnosti nu oddaljenejše delovišče, ni upravičen do povračila višjih stroškov? Pri hrani ni moč delati razlike, če pa že, potem pa prej v prid manj kvalificiranih delavcev, ki potrebujejo močnejšo hrano. V luki Koper je vgrajeno že mnogo truda in žuljev naših sodelavcev. Dela na novih skladiščih hitro napredujejo. O tem več v prihodnji številki Zato se predlaga, da tisti, ki imajo po zahtevi A iz AODM nad 200 točk 10O°/o osnove iz tabele, za DM nad 100 do 200 točk SO0/« osnove in za DM pod 100 točk po zahtevi A 60 »/o osnove iz tabele za določanje dodatka. Osnove v predlogu so navedene v točkah. S tem dosežemo določeno stalnost, ker ni treba spreminjati zneskov, ampak samo spreminjamo vrednost točke, in to v enaki mer' kot pri osnovah po AODM. Predlog predvideva, da so določila enotna za vse delavce podjetja, ima pa tudi variantni predlog, p° katerem bi bili upravičeni na TD tudi samski delavci, vendar le tedaj. če ni organizirane prehrane, če je delovišče oddaljeno nad 'D km od sedeža enote in če se delavci hkrati ne vračajo dnevno domov ali na sedež enote. Ali bo delavski svet osvojil ta predlog o terenskih dodatkih, je odvisno od rezultatov razprav med člani kolektiva, ki bi morali aktivno slediti napovedanim spremembam sedanjega načina plačevanja terenskega dodatka, ki jih predlaga komisija za analitično oceno delovnih most. Cenjene bralce naprošamo, da podrobna tolmačenja o problematiki terenskega dodatka zahtevajo od svojih sektorskih vodij, oziroma od organov upravljanja v enoti, v kateri so zaposleni. Isto pa seveda velja za tolmačenje celotnega sistema AODM. barimeler za avgust Planinski pokazovalci so še vedno ugodni, saj kažejo v avgustu še nadaljnji porast produktivnosti. kakor tudi izvršitve skupnega finančnega plana. Nekoliko zaostajajo le pokazovalci izvršitve obrtniških del. Na večji odstotni dvig produktivnosti vplivajo predvsem manj uporabljene efektivne ure. kot so bile po planu predvidene. A. USPEH PODJETJA IN GRADBENIH PE Podjetje kot celota je preseglo mesečni kumulativni plan s 17,2»/«, gradbišča pa so presegla s 16,4 °/o. Obrtniška dela so bolj presežena kot čista proizvodnja. Pri posameznih PE je pod planom samo Ljubljana-okolica, kjer niso dosegli plana skupne proizvodnje za 7,2 °/o, kar je še sicer nekoliko slabše (—0,9 °/o). Največ ja nihanja opažamo predvsem pri obrtniških delih, na katera podjetje ne more dovolj vplivati. V primerjavi s planskimi po-pokazovalci v istem obdobju lani so letos mnogo ugodnejši. Skupni kumulativni mesečni plan podjetja kot celote je bil lani v avgustu dosežen le s 94,3 %, kar je v odstotkih razlika za 22.9. Tudi čista proizvodnja je bila mnogo bol j presežena (16,5 %>), ker je bila v lanskem avgustu za 4,2.%> pod planirano. B. USPEH OBRATOV Pri obratih kot celoti se je odstotek izvršitve skupnega finančnega plana sicer malo znižal (—0,2 °/c), vendar so vse PE nad predvidevanji. V celoti so presegli plan za 19,2 %, medtem ko so ga v istem obdobju lani dosegli le s 93,9 °/o (—6,1 •/«)'. Pod planom so samo obrtniška dela (tuji sodelavci) pri Projektivnem biroju, ker glede na trenutno situacijo ne potrebujejo toliko zunanjih sodelavcev, kot je bilo v planu predvideno. PRODUKTIVNOST IN EFEKTIVNE URE Produktivnost še nadalje raste (+ 2,7 o/,) in so vse PE nad planom. Na dvig produktivnosti ugodno vpliva negativen pokazatelj opravljenih efektivnih ur. Od gradbenih PE so presegli planirane efektivne ure le v Celju (zato tudi najnižji presežek produktivnosti), medtem ko so od obratov presegli plan efektivnih ur še pri KO Ljubljana, KO Maribor in SPO vendar tudi tu o/0 počasi pada. Največ ji presežek produktivnosti izkazuje PE Ravne (45,6 e/o) sledijo Jesenice (34,8 »/o). KO Maribor (29,8 °/») itd. Obrati kot celota so za 0,6 o/o preveč porabili efektivnih ur, vendar je produktivnost narasla (ker so prejšnji mesec v celoti močno presegli plan efektivnih ur, medtem ko se je realizacija le za 0,1 °/0 poslabšala). Pokazatelji Realizacija plana jan.-avg. 1867 Letni plan a) -kup. p-oizv, b) čista proizv. c) obrtniška dela Produktivnost jan.-avg. 1967 Efektivne ure jan.-avg. 1967 Realizacija plana jan.-avg. 1667 Letni plan — skupna proizv, Produkti ust jan.-avg. 1967 Efektivne ure jan.-avg. 1967 A. GRADBIŠČA skupna proizv. 1 i U... gl JI 116,4 -K S 109,4 I ,115,4 čista proizv. 116,5 115,2 109,5 116,7 obrtniška dela 121.3 121,7 109,6 112,5 plan v •/» 63,8 64,7 68,0 62,9 realizacija v °/o 74,8 75,4 74,4 72,6 + ali — + 11,0 4 10,6 i 6,4 + 9,7 p’an v °/o 64.0 62,5 68,1 63,2 realizacija v % 74,6 75.1 74,4 73,7 4 ali — + 10.6 + 12,6 + 6.3 + 10,5 pia.n v °/o 62.9 63,0 67,5 62,0 realizacija v % 76.3 76,7 72,0 69.6 + ali — + 13.4 + 13,7 + 6,5 + 7,6 plan 21.00 19,08 18.30 16.32 realizacija 25,67 23.49 19.44 22.00 4 122.2 123,1 106.2 (3 4.8 plan v % 64,0 64.4 64,7 60,7 realizacija v %i 61,5 60,2 66,5 52,5 + ali — -2,5 —4,2 -1,8 -8,2 Koper A 3 j Ljublj. okolica Maribor Ravne 109,1 131,6 92,8 118,5 157,0 107,3 124,0 102,6 111.6 140,1 n 9. t 163,7 74,8 163,5 118,4 74,3 56,5 69,9 68.0 56.6 81,1 74,4 64,8 '80,6 77,5 + 6,8 + 17,9 -5,1 + 12,6 + 20.9 72,5 58,7 67,8 68,0 59,4 77,6 72,8 69,6 75,9 83.3 + 5,5 + 14,1 + 1,8 + 7,91 + 23,9 87,8 43,4 75,9 68.0 43,7 104,5 80,2 55,3 111,0 51,8 + 16,7 + 31,8 — 18,6 +43,0 + 8,1 25,53 17,82 19,50 20,72 15,87 31.27 22,90 23,19 24,50 23,10 122,5 128,5 llSC 118,2 1 45.6 74,3 61,5 62.6 68.0 60.7 65,1 59,4 54,0 64.2 58,4 -9,2 -2,1 — 8,6 -3,8 -2,3 ro o C skupna proizv. 119,2 čista proizv tl9,4 obrtniška dela 85,7 plan v % 61,5 realizacija v °/o 73,3 + ali — +11,8 plan 26,67 realizacija v % 31,65 + ali — 118,7 plan v % 62,0 realizacija v °/o 64,6 + ali — +2,6 B. OBRATI ■a h O M O S M h 35 120,5 132,2 120,4 120,5 132,2 119,9 62,9 56,0 68,0 75,8 74,0 75,8 + 12,9 + 18,0 + 12,8 29,79 23,51 24,80 33,32 30,51 30.67 111,8 129,8 123,7 63,7 62,0 61,7 68,6 63,1 59,8 +4,9 + 1,1 -1,9 "I & O O 2 S 0 Cfi Bn 120,0 111,1 113,1 120,0 1.11,1 126,4 — — 75,7 62,7 62,0 58,0 75,3 68,9 65,9 + 12.6 + 6,9 + 7,6 24,51 30,21 21,08 31,61 32,20 27,16 129,0 106,6 128,8,-, 57,?** 65,3 62,0 60,7 64,6 56,6 —4,6 + 2,6 -U Kako bo z 42-ornim delovnim tednom v našem podjetju ? b 0 1 i i i i .. a i Č . Po programu za prehod na skrajšani delovni te-jen, ki ga je sprejel delavski svet podjetja 6. aprila •966, je predvideno postopno skrajševanje delovnega tedna. Prva etapa, ki traja še sedaj, je skrajšanje od na 45 ur na teden. Od leta 1968 naprej pa je bilo v Programu predvideno, da bomo skrajšali delovni teden na 42 ur tedensko, kolikor je tudi predpisano za Poln delovni čas po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih. , Analiza izdelana v programu za skrajševanje delovnega tedna, narekuje določene ukrepe, da bi bili Spolnjeni osnovni pogoji za skrajševanje delovnega l.edna. Ti pogoji so: 1. zagotoviti je treba v krajšem delovnem tednu najmanj enak obseg proizvodnje oz. storitev, kot je bil pred uvedbo krajšega delovnega *edna in 2. zagotoviti v krajšem delovnem tednu na delavca najmanj enak neto produkt in najmanj enak realni osebni dohodek, kot je bil pred skrajšanjem delovnega tedna. Ukrepi za prvo etapo Ukrepi, ki jih je delavski svet sprejel s progra-' mo m za skrajševanje delovnega tedna, so posebej za 3 Prvo etapo, t. j. 45-urni delovni teden in posebej za ? naslednjo etapo, t. j. skrajšanje delovnega tedna do ’’ *2 ur. Ukrepi za prvo etapo so naslednji: — povsod uvesti merjenje učinka dela; 1' — odpraviti zastoje pri proizvodnji, ki nas tarejo zaradi čakanja na material, če pričetek dela tistih, ki material pripravljajo, in tistih, ki ga vgrajujejo, ni i- dskladen; 0 v — strogo upoštevati delovno disciplino (pravo- ,1 casno prihajanje na delo, ne sme se podaljševati od- e tcjeni čas za odmor med delom, ne sme se predčasno 1 JaPuščati delo ali ga zapuščati med rednim delovnim časom zaradi privatnih opravkov in pod.); — kontrolirati je bolnike, da bi preprečili neupra-e Učeno izostajanje z dela, in'izboljšati pogoje bivanja o 111 prehrane delavcev na terenu. [i Izpolnjevanje navedenih ukrepov bi za prvo etapo 0 ; skrajševanja delovnega tedna zadoščalo, da bi ostal •i Vsaj enak obseg proizvodnje oz. storitev, enaka neto Produkt in realni osebni dohodek na delavca, kot sta hila pred skrajšanjem delovnega tedna. Ko so se kolektivi enot zavestno odločili za doji sledno izpolnjevanje neštetih ukrepov, je delavski svet } odločil, da se s 16. aprilom 1964 uvede povsod kot red- 1 ni delovni čas 45 ur na teden v poprečju na leto. 0 ® Pričakovanja smo izpolnili 'j Sedaj delamo tako že skoraj leto in pol. Analize li Poslovanja za sedaj kažejo, da smo osnovne pogoje, ki se zahtevajo pri skrajševanju delovnega tedna, izjiol-a nili. V letu 1966 smo dosegli celo večjo proizvodnjo e kot v letu 1965, ko smo delali še po 48 ur na teden, d Prav tako je bil večji neto produkt na delavca in realni osebni dohodki so narasli za 12°/o. Tudi podatki r i za prvo polletje letošnjega leta kažejo, da se skupna a Proizvodnja še nadalje povečuje, dohodek na zapo-- | slenega prav tako in tudi realni osebni dohodki so i- i ostali na enaki ravni kot lani. Produktivnost dela se je povečala, ne moremo pa a trditi, da so vsi enako »poprijeli«. Ugotovljeno je, da . | je bilo za 22°/o več neupravičenih izostankov kot lani 0 (nekaj na to vpliva večje število zaposlenih). Upravi-r čenih izostankov — sem spadajo v glavnem neplača-i- ?! dopusti, ki se pojavljajo v zimskih mesecih — je a bilo več za 16 °/o. Bolezenskih izostankov je bilo manj za 9 »/o. Ob tem podatku lahko sklepamo, da je na to vPlivalo manjše nadomestilo osebnega dohodka pri ponavljajočih se bolezenskih izostankih. Od vseh ur v letošnjem prvem polletju predstavljajo bolezenski izostanki 5,2»/» (lani nekaj več kot 6»/o). Verjetno bi se J*alo to zmanjšati s preventivnimi ukrepi, na katere lahko sami vplivamo, kot npr. razna cepljenja, razni zdravniški pregledi oseb pri zdravju škodljivem delu, večja skrb za urejenost delavskih naselij in za red-nejšo prehrano delavcev, ki delajo na terenu _ Obseg proizvodnje je bil povečan kljub krajšemu delovnemu tednu. Takoj pa je treba pripomniti, da se je povečalo število »nadur« v primerjavi s prejšnjim letom, čeprav ne dela v nadurah niti polovica vseh zaposlenih, ki jih v pimerjavi z lanskim letom ni vec. Vzrok, da opravlja del članov kolektiva še vedno ‘•im. nadurno delo, so kratki roki prevzetih del. i ri-toerjava prvega polletja leto-s z istim obdobjem lani “i povsem možna, ker so vplivale na večje število ur v proizvodnji ugodnejše vremenske razmere v tej dobi letošnjega leta. Za prvo etapo lahko trdimo, da so bili izpolnjeni osnovni pogoji Vse prognoze kažejo, da se tudi do konca letošnjega leta rezultati poslovanja ne bodo Poslabšali. O Po programu: leta 1968 Po programu naj bi leta 1968 prešli na reden delovni čas po 42 ur na teden. Skrajšali bi ga torej za nadaljnjih 6,7»/o. V krajšem delovnem času pa bi morali opraviti enako delo, da bi upravičili takšen reden delovni teden. To pomeni, da morajo ostati realni osebni dohodki nespremenjeni ali z drugimi besedami, povečati bo treba storilnost za toliko v krajšem delovnem tednu, da bo zaslužek pri manj opravljenih urah vsaj tak kot doslej. . Program za skrajševanje delovnega tedna predvideva, da bodo doseženi rezultati poslovanja kljub krajšemu delovnemu tednu, če bodo poleg že uresničenih ukrepov za prvo etapo, ki se morajo še nadalje dosledno izpolnjevati, upoštevana še naslednja načela: — zagotovitev enotnih delovnih pogojev in doseganje dinamičnosti delovnih skupin; . — uvedba enotnosti v vodenju dela, v pristojnostih *n dolžnostih vseh delovnih mest, katere dolžnosti m Pristojnosti so precizirane in razmejene tako, da tvorijo vezan in zaključen sistem brez prekrivanj; — vsa dela morajo biti vnaprej organizaci jsko pripravljena in uskladena z operativnimi plani za posamezne vrste del: — uvedba stalnega pregleda nad delom, kar daje možnost operativnemu vodstvu za neprekinjeno informiranje o poteku del. Pravilni informativni sistem 'm omogočil uvedbo principa vodenja iri operativnega odločanja, kar pomeni, da so delovni in poslovni pro-pesj organizirani tako, da se v bistvu odvijajo avtomatično. Neposredno poseganje vodstvenega kadra v de- lovni proces pa je potrebno samo, če stopa iz predvidenih okvirov; — upoštevanje racionalnosti delovnih postopkov, proučevanje posameznih metod dela glede na njihovo smiselnost in utemeljenost posameznih faz dela, ker se nanaša tako na uvajanje sodobnejše tehnologije, kot na uvajanje sodobnih metod dela v poslovni administraciji (mehanografske obdelave podatkov in pod.); — uvedba sistema stalne kontrole delovnega procesa in poslovanja sploh, ker odkriva napake čim bliže času in kraju nastanka; — upoštevanje ekonomičnosti pri izbiri organizacije in metode dela; — še nadalje pa je treba krepiti sistem samoupravljanja in z ustreznimi načini notranje delitve ustvarjenih sredstev v enotah podjetja dosegati stimulativnost in dosledno izpeljavo načina nagrajevanja po delu in uspehih dela in poslovanja. Ta načela smo začeli delno uveljavljati že v prvi fazi skrajševanja delovnega tedna. Zdaj jih bo potrebno v celoti uresničiti. ^ Kaj je treba še storiti Z uspešnejšim načinom notranje delitve sredstev v enotah po merilih, ki jih je bil sprejel delavski svet z letošnjim gospodarskim načrtom, se je povečaia zainteresiranost kolektivov enot za uspešnejše gospodarjenje. Možnost stalne kontrole uspešnosti gospodarjenja, ki jo daje sistem notranje delitve z uporabo sprejetih meril, zagotavlja hitrejše ukrepanje v primerih odstopanja od postavljenih ekonomsko utemeljenih proporcev delitve in s tem bolj uspešno preprečevanje ovir, ki bi omogočale rentabilno poslovanje. Redno ugotavljanje rezultatov poslovanja med letom in ob koncu leta bo posredno vsekakor vplivalo, da bodo v poslovanju vedno bolj konkretno upoštevana vsa prej našteta načela. Tako bi dosegali enake ali celo boljše rezultate tudi z delom v še krajšem rednem delovnem času. Po temeljnem zakonu o 42-urnem delovnem tednu moramo preiti na tak delovni čas najkasneje do leta 1970. Do tega roka in od uveljavitve zakona morajo delovne organizacije ukreniti vse potrebno, da bodo tudi lahko v odrejenem roku skrajšale delovni teden in da pri tem ne bodo niti obseg proizvodnje, neto produkt in realni osebni dohodki manjši, kot so bili pred skrajšanjem delovnega tedna. Vsekakor je ustrezneje, da skrajšujemo delovni teden v etapah in stalno kontroliramo posledice skrajševanja z nenehnim prizadevanjem in odstranjevanjem vseh ovir. £ Bo, če bo dovolj dela Resnično je, da bo uspeh v največji meri odvisen od količine dela, ki ga bo mogoče dobiti, kar pa vzbuja skrb spričo trenutnega položaja na tržišču investicijske graditve. Ne moremo pa mimo tega, da še pri tako ugodnem položaju na tržišču ni mogoče dosegati zaželenih rezultatov, če ne bomo izvedli tak način poslovanja, kakor to zahteva urejena proizvodnja in racionalni način poslovanja. _ „ Pri tem ne bi smeli prezreti ene izmed zelo vaznih ugotovitev, kaj ovira ekonomičnost poslovanja. To je stopnja naše mehanoopremljenosti, kar močno vpliva na doseganje večjega dohodka. Že več let nazaj ugotavljamo padec sposobnosti naših delovnih priprav (strojev, prevoznih sredstev in drugega). Do sedaj smo premalo vlagali v obnavljanje strojnega parka in m bila dosežena niti enostavna reprodukcija, saj stopnja sposobnosti delovnih priprav po knjižni vrednosti pa tudi po fizični zmogljivosti nenehno pada Vsekakor so precej tudi zunanji vplivi. Nizke cene gradbenih storitev so povzročale in še sedaj povzročajo nizko akumulativnost. S tem je bilo tudi sorazmerno manj denarja za izboljšanje mehanoopremljenosti. V preteklih letih, ko je bil še predpisan zvezni prispevek od dohodka (15 °/o), nam je polovico tega prispevka ostalo za vlaganja v poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo. Že takrat je bila upoštevana nižja akumulativnost in nesposobnost ustvarjanja lastnin skladov za razširjeno reprodukcijo, da ne bi prt tem trpel standard naših delavcev. . .. . Z ukinitvijo prispevka iz dohodka bi bila vsekakor naša naloga, da ne bi zmanjševali svojih skladov. ^ Mehanizacijo moramo obnavljati Vložiti bi morali vsaj toliko sredstev, kolikor jih je bilo treba po prejšnjih predpisih obvezno vložiti v poslovni sklad. Prav v tem času pa so bili zunanji vplivi premočni, da bi lahko to svojo obveznost izpolnili. Zmanjšanje obsega investicijske graditve v naši državi je še povečalo konkurenco na trziscu in po vzročilo ponovno relativno zniževanje cene ?as™ Jto-ritev. Na drugi strani so se povečali življenjski stroški kar je terjalo vzporedno povšanje osebnih dohodkov, da bi realni zaslužki ne padli. To je pa seved občutno zmanjšalo sredstva, ki bi bila potrebna za izboljšanje meh anoopreml jenosti. _ v Kljub temu je nujno, da vsaj za nekaj časa, "?* kler se ne ustalijo pogoji tržišča, zaArz™0 sposobnosti naših delovnih priprav V program_ “ skrajševanje delovnega tedna so v tej zvezl "f , ' ukrepi ki bodo povečali dohodek m bo s tem dana koristnih obratovalnih ur strojev m veca Prav gotovo je želja vseh, da bi dosegli skrajsa nje delovnega tedna. Časa ni na pretek i srn odlašati z izpeljavo vseh ukrepov, nam bodo žago cijo glede odločitve, da bi s 1. januarjem 1968 prešla na 42-urni delovni teden. — Čelo parade na Š1G 1967 Pogled s tribune na zborno mesto športnikov na ŠIG 67 Kolone so se postavile v vrsto Z zadnjega zarček! obiska češkoslovaške o Sekavčnikovega Mirka ni vet med vami Nenadoma in nepričakovano je šlo o zaton življenje našega dobrega sodelavca in prijatelja Mirka Sekavčnika, vodje obračuna za osebne dohodke pri PE Ravne. V noči od sobote na nedeljo ga je zadela srčna kap. Na Barbari nad Prevaljami smo ga položili k večnemu počitku. Mirko se je rodil 13. S. 1924 v Črni na Koroškem kot prvi sin Martina Sekavčnika, rudarja iz Helene. V osnovno šolo je hodil o Heleni pod Peco, nato pa v meščansko šolo v Slovenjem Gradcu, kjer je leta 1940 maturiral. Nato se je zaposlil v administraciji črnske občine. Med okupacijo, ko so zaprli očeta, je bil kot nezanesljiv odpuščen iz službe. Preživljal se je z delom v gozdu in na cesti. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško voj-. s ko in poslan na rusko fronto pred Staljingracl. Tam je bil hudo ranjen pod koleno in odpeljan v bolnišnico. Iz Stuttgarta je kasneje dezertiral. Po osvoboditvi se je vrnil o domovino in je služboval po pod. ružnicah zavoda za socialno zavarovanje Maribor. Kasneje je delal o proračunskem oddelku kornunalne banke v Prevaljah. Leta 1963 pa je stopil na delo pri PE Ravne kot vodja obračuna za osebne dohodke in je na tem mestu ostal do smrti Kratka je bila njegova življenjska pot, polna preizkušenj. Bil je mož močne volje, zato ga nobena težava ni mogla streti. Zmeraj je bil nasmejan in pripravljen na šale. zato nas je njegova prijetna narava privlačila. V podjetju mu ni bilo usojeno dolgo ostati, kajti po kratkih štirih letih nam ga je smrt iztrgala. K nam je prišel z bogatimi delovnimi izkušnjami. zato ga obilica novih predpisov ni spravila v zadrego. Bil je zelo delaven in požrtvovalen delavec s polno načrti pri delu kakor tudi v privatnem življenju. Z veliko vnemo si je gradil svojo hišico na Prevaljah, ki pa je žal ni mogel dokončati. V veliki žalosti je zapustil petčlansko družino. Kolektiv na Ravnah je z njim veliko izgubil. Zelo pa ga bomo pogrešali njegovi najožji sodelavci. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Ob smrti Stanislave Furlaniča Dne 6. IX. 1967 je po težki in dolgotrajni bolezni zapustil koprski kolektiv tov. Stanislav Furlanič iz Škofij. Bil je med prvimi Gradisov-ci v Dekanih. Zaposlil se je skupno s svojim sinom leta 1945. Bil je dober sodelavec in zvest Graclisovec. Na zadnji poti so ga spremili ter se poslovili od njega njegovi sodelavci ter mu poklonili venec, zastopnik sindikalne organizacije tov. Čana-di p• mu je spregovoril v slovo odprtem grobu. Slava njegovemu spominu! luktuacija - pereč problem Letos je odšlo sicer manj ljudi, spreminjajo pa se vzroki odhoda V drugem trimesečju 1967 (april lanskega leta jih je odšlo 523 ozi-—junij) je odšlo 224 delavcev iz roma 601 delavec, kar je za 109 ali naše delovne organizacije, medtem 18 °/o delavcev več kot letos. 1. Po volji delavca a) osebni dohodki................. b) samovoljna prekinitev , . . . c) neznan vzrok .................. č) prekinitev v poskusni dobi . . d) slabi pogoji dela.............. e) družinske razmere in stanovanje f) delo v inozemstvu.............. g) slabi odnosi................... h) po sporazumu................... Zanimivo je, da so med vzroki v tem trimesečju na prvem mestu osebni dohodki, medtem ko so bili v I. trimesečju na tretjem in prav tako na tretjem v istem obdojjju lanskega leta, čeprav je bilo zaradi OD absolutnih odhodov lani več. Se bolj zanimivo pa je, da je v I. trimesečju odšlo komaj 12 delavcev zaradi osebnih dohodkov, iz naslednji: II. trimes. 1967 komulativno 1967 (I. poli. 67) I. poli. 1966 , 56 68 89 , 55 150 207 . 27 44 87 . 24 42 35 21 40 29 14 27 16 5 18 11 2 9 3 . — — 28 204 398 505 česar lahko sklepamo, da smo ne- II. trimes. 1967 Po volji delovne organizacije: komulativno 1967 (I. poli. 67) I. poli. 1966 prekinitev v poskusni dobi ....... 4 5 17 ukinitev delovnega mesta 3 7 7 . kršitve delovne dolžnosti 3 7 7j trajnejše zmanjšanje obsega del — — 3* nedoseganje povprečnega učinka — — 41 po preteku roka, za katerega je bil sprejet. — 10 — II. trimes. 19C7 3. Višja sila a) upokojitev — smrt ...... 7 b) JA ............ 3 1967 komulativno • (I. poli. 6V) 1966 31 34 19 39 nekvalificirani delavci . . polkvalificirani delavci . kvalificirani............... visoko kvalificirani . . < nižje strokovni delavci . srednje strokovni delavci višje strokovni delavci . visoko strokovni delavci . ter I. polletjem lanskega leta kaže tendenco zmanjšanja odhodov. Relativno gre v korist NK in PK, 10 65 58 II. trimes. 1967 komulativno 1967 (I. poli. 67) T. poli. 1966 . 106 230 280 . 39 71 107 • 7k 163 177 , 6 19 15 1 1 2 . — ’* 5 18 . — 1 2 2 2 — 224 492 601 medtem ko gre pri KV delavcih za 9% v njihovo škodo. Po letih starosti so odšli nasled- II. trimes. komulativno 1967 I. poli. 1967 (I. poli. 67) 1966 do 25 let . . . .... 104 229 213 od 25—35 let . . 173 259 od 35—45 let . . 50 72 od 45—55 let . . 19 32 od 55 let dalje . • • • e 7 21 25 224 492 601 V drugem trimesečju 1967 smo leta smo sprejeli 533 oziroma 904 sprejeli 302 delavca, oziroma ku- delavce, kar je za 329 ali 36 °A mulativno v letošnjem letu 575 de- delavcev manj. lavcev ali 177 delavcev več kot jih Vzroki sprejema so bili naslednji, je odšlo. V istem obdobju lanskega 1. Objektivno pogojen sprejem: „ , . komulativno _. . II. trimes. ,0=7 uod I 1967 (I. poli. 67) 1966 SO spomladi, ko so se dela odprla fluktuirali. Samovoljne prekinitve so sedaj na drugem mestu, čeprav za .1. polletje daleč presegajo prvo mesto. Pozitivno pa je, da so se v primerjavi z lanskim polletjem zmanjšale za 12%. a) zaradi povečanja obsega del . , . s . 122 287 486 b) zaradi nadomeščanja odišlih delavcev . 142 219 343 y"'£' 'V f p64 506 832 2. Ostali vzroki sprejema: n. trimes. 1967 kumulativno 1967 (I. poli.) I. poli. 1966 a) vrnitev iz J A . . , . . . . 5 34 18 b) vrnitev iz šole .... ... 33 35 57 38 69 ?5 : Po starosti smo sprejeli naslednje delavce: II. trimes. 1967 kumulativno 1967 (I. poli.) I. poli. 1966 do 25 let .... . 405 .489 od 25 do 35 let . . 122 320 od 35 do 45 let . . « . . 10 33 66 od 45 do 55 let . . « « . 9 15 23 nad 55 let . ... 4 • • — — 6 302 575 904 Največ smo sprejeli mladih de- kar 16% takih delavcev več. lavcev do 25 leta starosti, in sicer Po narodnosti smo sprejeli nakar 70%. Tudi v primerjavi z lan- slednje delavce: skim polletjem smo letos sprejeli Slovenci ... II. trimes. 19C7 kumulativno 1967 (I. poli.) 139 1. poli. 1966 189 Hrvati .... 178 253 Srbi 122 216 neopredeljeni . 113 190 Šiptarji . . . 22 56 Makedonci . . — — drugi . . . . 1 — 302 575 904 Kljub nekaterim neugodnim po- javi med letošnjim in lanskim pr' datkom je vendar razveseljivo, da vim polletjem za dobrih 5%. se je fluktuacija znižala v primer- M. C. Novi način amortizacije Zakon o amortizaciji in zakon o stopnjah amortizacije, katera je sprejela zvezna skupščina lani julija in decembra, sta uvedla bistvene spremembe v način obračunavanja amortizacije pri gospodarskih organizacijah. Amortizacija dobiva sedaj polni ekonomski pomen, kar daje dober delež k modernizaciji našega gospodarstva in proizvodnje. Z amortizacijo se nadomesti del vrednosti osnovnih sredstev, porabljenih v procesu proizvodnje oziroma pri gospodarskem delovanju delovne organizacije. Po zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij so osnovna sredstva; delovne priprave, gradbeni objekti gospodarskega značaja, dolgoletni nasadi, osnovna čreda, zemljišča, ki se uporabljajo v gospodarske namene ter patenti in licence. V praksi, pa tudi znanosti ni točnih meril, koliko naj bo stopnja dejanske izrabe osnovnih sredstev v določenem časovnem obdobju v procesu dela. Zato obstaja vedno možnost večje ali manjše amortizacije od dejanske. Razlike so lahko precejšnje. Hitrejši razvoj tehnike prav tako narekuje, da mora amortizacija omogočiti reprodukcijo sredstev na višji stopnji, kar je možno doseči s skrajševanjem rokov za odpis vrednosti osnovnih sredstev, neodvisno od rokov njihove fizične sposobnosti. Do sedaj so bile stopnje amortizacije fiksne. Novi način obračunavanja amortizacije daje gospodarskim organizacijam možnost, da samostojno odločajo o politiki odpisovanja osnovnih sredstev. Pri tem morajo samo upoštevati, da stopnje amortizacije niso manjše od predpisanih po zakonu. Zato sprejme najvišji organ upravljanja podjetja svoj splošni predpis o stopnjah amortizacije, kar 'predstavlja določen sistem t. i. tarifo o stopnjah amortizacije za posamezna osnovna sredstva.' Pri tem upošteva tri kriterije, po katerih se določa 'višina amortizacije. Ti so: časovni, funkcionalni in ekonomski. Pod časovnim kriterijem razumemo povprečno 'pogoje uporabe določenega osnovnega sredstva, pri funkcionalnem kriteriju imamo v mislih to, da je lahko rok trajanja nekega osnovnega sredstva krajši, ker se intenzivnejše uporablja (npr. delo v treh izmenah), pri ekonomskem kriteriju upoštevamo, da je odvisna dolžina trajanja nekega osnovnega sredstva od hitrejše oziroma počasnejše izpopolnitve in spremembe tehnologije proizvodnje. Ni potreb, no, da bi postalo osnovno sredstvo fizično neuporabno in da bi se ga šele takrat smelo odpisati in izločiti, temveč je to mogoče že prej, če ga ,je. treba ..zamenjati z novim, sodobnim in produktivnejšim sredstvom. ki bo dalo tudi rentabilnej-šo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Seveda ni mogoče višine amortizacije določiti samo z uporabo navedenih kriterijev. Politika določanja amortizacije temelji na obsegu skupnega dohodka in na odnosih v delitvi, upoštevajoč posamezna časovna obdobja. Višina amortizacije je pogojena z večjim ali manjšim dohodkom. Čeprav predstavljajo sredstva amortizacije prav tako sredstva podjetja kot poslovni sklad, iz katerega se opravljajo investicije. imajo vendar amortizacijska sredstva drugo kvaliteto v primerjavi s sredstvi poslovnega sklada. ker se vlagajo izključno v investicijske namene in so bolj operativna kot sredstva poslovnega sklada, ker jih je mogoče uporabljati takoj po obračunu med letorii. medtem ko se smejo sredstva poslovnega sklada uporabljati šele po zaključnem računu za poslovno leto. Amortizacija je dobila po novem sistemu še poseben značaj, ki ga do sedaj ni imela. Med posameznimi leti se lahko namreč spreminja, ker se lahko stopnje amortizacije iz leta v leto menjajo. To daje možnost gospodarski organizaciji, da načrtuje dolgoročno politiko amortizacije in da določa v času slabše konjunkture na tržišču nižje stopnje in jih potem smotrno povečuje v času. ko se kapacitete optimalno izkoriščajo, ter jih ponovno zmanjšuje ob koncu trajanja določenih kapacitet. S tem se amortizacija povezuje funkcionalno z rezultati zakona o amortiza- .... : - ■ - : . - - -K.tl - - - proizvodnje. Po določilih ciji ima podjetje nadalje tudi možnost. da ob zaključku poslovnega leta zmanjša višino amortizacije do višine po obveznih stopnjah, če bi dohodek ne zadoščal za kritje amortizacije po povečanih stopnjah, če niso bila sredstva, obračunana po višjih stopnjah, porabljena. S tein je višina amortizacije odvisna od poslovnega uspeha in se lahko popravi eventualno pre-planiranje z ozirom na ugodne po-kazovalcev v gospodarskem načrtu v začetku leta. ki zaradi raznih vzrokov ne bi bili doseženi. Pri nas že več let nazaj ugotavljamo stalno padanje sposobnosti naših delovnih priprav, čeprav smo vso obračunano amortizacijo P° prejšnjih predpisih vlagali v obnavljanje osnovnih sredstev. To kaže. da stopnje amortizacije P9 prejšnjih predpisih niso bile v skladu 7, dejanskimi potrebami Po povem zakonu o amortizaciji, ki je sprostil togo obračunavanje amortizacije z možnostjo določanja višjih stopenj od predpisanih, ho mogoče tudi pravilno določiti amortizacijske stopnje za obračun amortizacije glede uči dejansko stanje osnovnih sredstev in skladno z ustvarjanjem dohodka. 7. dolgoročnimi pla-ni obnavljanja osnovnih sredstev, upoštevajoč pri določanju višjih stopenj amortizacije vse tri p ret omenjene kriterije, bo možno pravočasno in smotrno obnavljati naše delovne priprave in doseči večjo rentabilnost in produktivnost pri opravljanju dela. Organi upravljanja, zlasti delavski svet pod jetja, bodlo vsekakor temu vprašanju morali posvetiti veliko pozornost. Z; R. - _ fc.v > * 5 jv' ", \ E v,- , f' -1 n * ST i kr. ’ Danes je Šalara polna zelenja in cvetja Zdaj so jo začele kaziti provizorične garaže in tudi marsikateri stanovalec si ne Drizadeva preveč za lepoto tega koprskega naselja Pred kratkim smo obiskali naselje Šalaro pri Kopru. Naše nekdanje veliko gradbišče je zdaj že zaraslo s cvetočim rastlinjem in nikjer več ni niti sledu o kakšni gradnji. Kljub temu, da smo dela tamkaj dokončali, Smo nekako trdneje povezani s tem naseljem, saj je bilo to naše prvo veliko gradbišče polmontažnih hiš. Po naselju smo hodili z odprtimi kritičnimi očmi. Pogovarjali smo se 2 ljudmi in si ogledovali njihova stanovanja. Prav gotovo je ena od osnovnih ugotovitev v tem naselju, da manjkajo ljudem nekateri osnovni objekti družbenega standarda. Tako se prebivalci pritožujejo, da je bila storjena nepopravljiva napaka, ker investitor ni dal .zgraditi otroške varstvene ustanove. Prav tako jim primanjkuje obrtnih in uslužnost-nih delavnic. Zaenkrat si pomagajo ‘judje tako. da nosijo različne predmete obrtnikom v oddaljeni Koper, Ponekod pa so sc pojavili »amaterski obrtniki«, ki pa ne morejo krili vseh potreb. Res je, da je z izgradnjo samopostrežne trgovine od- prtih nekaj lokalov, v katerih so uslužnostne delavnice, vendar (udi te še zdaleč ne zadoščajo vsem potrebam. Lepotno podobo celega naselja motijo tildi nastajajoče garaže. Večina je grajenih po finančnih zmogljivostih posameznikov in po njihovem okusu. Nekatere so izdelane kar iz razrezanih pločevinastih sodov, druge iz lesa. pa spet iz bičevja ali iz odpadnega aluminija. Prav te garaže utegnejo vtisniti pečat barakarstva in pokvarijo estetsko in urbanistično zaključeno celoto. Okolica hiš je taka. kakršni so ljudje. V večini so čudovito urejeni nasadi, v katerih se poslopja kar izgubljajo v cvetju in zelenju. Naj- dejo pa se tudi puščavice, ki delajo sramoto naselju in lastniku. Večina stanovalcev je z našo gradnjo zelo zadovoljna. Predvsem hvalijo toplotno in zvočno izolacijo, razporeditev v prostoru in funkcionalnost. Žal pa ponekod kažejo na razpoke, ki so nastale v zidovju. Res je, da so nekatere precej tehničnega značaja na stikih montažnih elementov. Resnica pa je tudi, da bi marsikje ljudje ob drugi pleska rij i te lahko sami popravili, kar pa nekateri zanemarijo. V naselju imajo zaenkrat še neurejeno komunalno službo. Odvoz smeti še ne teče tako. da bi bilo to v prid higieni. Pa tudi tratice, ki smo si jih zamislili pri nas, so se spremenile v travnike ali še bolje odlagališče smeti. lo so sicer majhne pomanjkljivosti v naši Šalari, vendar jo kvarijo in ji dajejo grd videz. Da hi dosegli zares vzorno naselje, se bodo morali potruditi v prvi vrsti prebivalci sami in ne nazadnje njihove družbene skupnosti. Brez skrbne vzgoje ni dobrega naraščaja Kako se na Ravnah trudijo za vzgojo vajencev Iz leta v leto posvečamo vajencem na Ravnah večjo skrb. Pogostni sestanki z vajenci, njihovim inštruktorjem, šefom gradnje in kadrovikom so zelo koristni. Dolga leta nazaj, to je kmalu po formiranju gradbišča na Ravnah, so sjopali v uk vajenci. Kljub veliko slabšim pogojem, kot jih imajo Ncenci sedaj, so bili skromni, prid-111 in disciplinirani. Zavedali so se, (D so se prišli učit predvsem za svoje dobro, ne pa da jim bo ob delu mineval čas. Trudili so se pri delu. v šoli pa so bili tudi med Najboljšimi. Večina od njih so postal; dobri zidarji, kasneje pa smo dobili iz njihovih vrst delovodje. Pomanjkljiv šolski sistem in dokaj neurejena kadrovska politika sla primogla, da smo dobivali ved-N° slabši kader. Nizkemu strokov-, nemu znanju so sledili temu primerni osebni dohodki, ki pa so pov-zročali hudo kri in veliko fluktua-C1J°. Zaradi tega smo pozdravili 11 k rep. da se učna doba podaljša Na 3 leta, kadrovanje pa da se cen-fralijira. Zelo na mestu je bila tudi odločitev, da lahko imajo vajence Poslovne enote, ki imajo zanje izšolanega inštruktorja. Vse slabosti preteklih let so nas Naučile, da brez. dobre vzgoje vajencev ne moremo pričakovati kva-bfetnega naraščaja. Poleg vseli Ukrepov centra za izobraževanje smo se odločili, da pri praktičnem °olu posvetimo vajencem večjo skrb _ kot doslej. Primerno smo jim llredili stanovanje in prehrano in Priskrbeli vse ostalo, kar jim pri-Pada. Vodstvo, sektorja, pri katerem so vajenci, se skupaj z in-Sfruktorjem trudi, da se vajenci "člJO vseh del, ki jih morajo ob- vladati. Redno organiziramo skupna posvetovanja, kjer skupaj rešujemo tekoče probleme, dajemo jim nauke, kako se je treba vesti na delu in v privatnem življenju. Mladi fantje polni življenja marsikdaj ne gledajo na delo in disciplino tako, kot bi bilo to potrebno. Pojavljajo se prestopniki, ki še vedno ne morejo doumeti, da je delovna disciplina predpogoj za dobro delo. Vse nerednosti tekoče obravnavamo, javno pa o njih razpravljamo na sestankih vajencev, ki pa so dokaj pogostni. V večini primerov ustni opomini zaležejo. Če to ni dovolj, vedno ostreje ukrepamo. Vajence, ki jim že izrečene kazni niso dosti mar. kaj kmalu odslovimo. Menimo, da je zmeraj bolje imeti manj vajencev pa tiste dobre! Na sestankih obravnavamo vsakega posameznega vajenca, ga ocenimo in določimo mesečni gibljivi del nagrade. Koristno je, da se vajenci med seboj primerjajo in sami ugotavljajo, zakaj je kdo slabše ali pa bolje ocenjen. Se zmeraj ugotavljamo, da sta od vseh vajencev najbolj disciplinirana FILIP Franc in VOURI Franc, ki sta za nagrado v tem letu bila na ekskurziji na Češkem. Tudi naš bodoči vajenec Bokan Anton, ki je bil sprejet na preizkušnjo, je pokazal svoje kvalitete, saj je že sedaj prekosil marsikaterega vajenca, ki je bil že v šoli. Nepoboljšljiv pa je PRELOŽNJAK Zlatko, kateri je že predlagan DS PE za izključitev. Do sedaj smo skupaj rešili že vrsto problemov razen malice, ki je še vedno kamen spotike. Prav zaradi tega želimo uradno tolmačenje od centra za izobraževanje, kaj se razume pod hrano, da to lahko zagovarjamo pred komercialno službo. Z uspehom pri delil smo v glavnem": Z vsenii vaj e lihi zadovoljni. Strokovno znanje bi bilo lahko še boljše, če hi se nekateri vajenci bolj ,potrudili in bili vsaj pri delu bol j disciplinirani. Brezpogo jno bomo zahtevali red in disciplino tako pri delu kakor tudi izven delu. Veselilo nas ho. če bodo vsi vajenci prišli do spoznanja, da je vsak njihov napor predvsem v njihovo lastno korist in da bodo kasneje s svojim dobrim in discipliniranim delom koristili podjetju, ki veliko vlaga vanje. L. L. Lojze Točaj Staž za pokojnina se še ne be kmalu spremenil Di. Miloje Nikolič, pomočnik predsednika zveznega sveta za delo, se je pogovarjal z urednikom »Informatorja« Božom Miji-' cem o potrebi in o opravičenosti sprememb v predpisih pokoj-ninskega zavarovanja in o zaposlovanju upokojencev ter o dolžini pokojninske dobe. Iz razgovora povzamemo nekaj stavkov, iz katerih je moč sklepati, da se dolžina pokojninske dobe še ne bo kmalu spreš menila. 1 V zadnjem času se slišijo predlogi za revidiranje obstoječih norm za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki v glavnem težijo po vrnitvi prejšnjih pogojev za upokojitev. Takšne predloge različno motivirajo. S skrajševanjem pokojninske dobe od 40 na n (pri ženskah od 35 na 30 let) bi se napravilo več »prostora« za zaposlitev novih delavcev. Razen tega bi bilo skrajša-nje pokojninske dobe pozitivno tudi zato. ker še niso ustvarjeni vsi življenjski in delovni pogoji za tako dolgo pokojninsko dobo loila razprava o eventualno skrajšani pokojninski dobi ne bi smela zapostavljati dejstva, da pokojninski fondi še danes niso uravnovešeni m da niso do konca odstranjeni elementi defici-taniega financiranja. Če bi kljub temu prišli na skrajšanje obstoječi h norm za pridobitev pravice na starostno pokojnino, bi zaradi obstoječih okolnosti nastal nov pritisk na delovne orga-nizacije za povečanjem prispevkov ali bi se morale zmanjšati pokojnine. Oboje bi imelo določene posledice. Poprečje zadnjih treh let kaže, da se vsako leto starostno upokoji 30.000 oseb. Ob nespremenjenih pogojih za starostno upokojitev se tudi povprečje letnih starostnih upokojitev ne bi dvignilo. Vendar eventualno skrajšanje dolžine pokojninske dobe ne ustvarja možnosti za trajnejše zaposlovanje novih delavcev. Ce bi prešli na skrajšanje sedanje pokojninske dobe, obstoji le možnost za enkratno ad hoc povečanje upokojencev, oziroma je časovno omejeno sproščanje delovnih mest za novo zaposlovanje, t ri tem se misli na zaposlene delavce, ki imajo sedaj delovno dobo med 35 in 39 let, oziroma za ženske med 50 in 34 let, ki bi takoj lahko dobili polno starostno pokojnino. Če predpostavljamo, da se vsako od teli pet let lahko potencialno upokoji ca. 30.000 oseb, pomeni, da bi se tako teoretično sprostilo ca. 150.000 delovnih mest za eventualne nove zaposlitve. Zaradi poklicne strukture tako sproščenih delovnih mest in zaradi teritorialne vezanosti oseb, ki iščejo delo. je verjetno, da bi se na ta način zaposlilo največ takih 70 ali 80.000 osel). Pri tem pa bi se nujno srečali š finančnimi težavami komunalnih zavodov za socialno zavarovanje, katere v sedanjem času ne bi mogli uspešno rešiti. Takšen administrativni poseg bi nujno privedel do zmanjšanja dohodkov in do povečanja današnjih izdatkov pokojninskega sklada. Sledili ■ bi primanjkljaji z vsemi posledicami. Pomočnik predsednika zveznega sveta za delo meni, da je kljub navedenemu še potrebno razpravljati o skrajšanju pokoj- ; ninske dobe in predpise prilagoditi spremembam v družbenem sistemu in v samoupravnih odnosih. Denar za izobraževanje je investicija v gospodarski in družbeni napredek Sedaj nam je bolj kot kdajkoli prej jasen celoten namen ne tako nove in originalne misli, da niti gospodarstvo niti družbeni odnosi ne morejo računati na živahnejši razvoj in napredek, če neposredni proizvajalci ne bodo imeli ustrezne izobrazbe. Delavec, ki je enako vešč dela pri stroju kot tudi v samoupravni praksi, je v današnjih pogojih nepogrešljiv. j Za to pa je seveda potrebna takšna izobrazba, ki bi bila čimbolj v skladu z neposrednimi zahtevami našega gospodarstva na sedanji stopnji njegovega razvoja in z zahtevami napredka na področju družbenih odnosov. Takega popolnega izobraževanja danes še nismo sposobni nuditi našim proizvajalcem, čeprav moramo priznati, da je bilo v tej smeri že precej narejenega. Nedvomno je pozitivna.pripravljenost nekaterih delovnih kolektivov, .da svojemu članstvu, predvsem pa tistim, ki aktivno delajo v organih upravljanja, nudijo družbenoekonomsko izobraževanje, Povczovanze takih znanj s strokovno izobrazbo je pravilna pot. po kateri naj pripravimo neposredne proizvajalce za učinkovitejše sodelovanje v organih upravljanja. Zato je tildi zahteva za nadaljnjim razvijanjem takih procesov popolnoma upravičena. Žal pa kažejo neke analize, ki jih je delal sindikat, da v zadnjem času pada število neposrednih proizvajalcev, ki si pridobivajo družbeno-ekonomsko izobrazbo. Ta pojav razlagajo na različne načine, čeprav je najpogosteje posledica nizke izobrazbene strukture v posameznih delovnih kolektivih ali pa vpliva posameznikov. So primeri, da celo nekatera »bogata«; podjetja omejujejo sredstva za to vrsto izobraževanja, kar dokazuje, da na družbenoekonomsko izobraževanje delavcev še vedno ne gledajo kot na enega izmed osnovnih pogojev za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in kot na enega od pogojev za hitrejšo zgrad-njo socializma. Na tem področju so najavljene določene iniciative sindikatov, saj so ti zainteresirani za učinkovito strokovno in družbenoekonomsko izobraževanje neposrednih proizvajalcev Njihova pomoč bo nedvomno prispevala k učinkovitejšemu uveljavljanju naprednih rešitev, katerih blagodejne posledice bo občutila vsa naša skupnost. Dejstvo, da je v zadnjem času le manjše število podjetij dajalo sredstva za izobraževanje delavcev, za dvigapje njihove strokovne in izobraževalne ravni, obvezuje vse napredne sile v naši družbi k največji aktivnosti pri širjenju prepričanja;'da brez izobraženega delavca ni moderne proizvodnje, niti možnosti, da bi neposredni proizvajalec v celoti izkoristil tisto, kar mu nudi naš sistem samoupravljanja. Ta dejavnost, ki je nujno političnega značaja, bo rodila uspeli le, če bodo nosilci naprednih idej v podjetjih uporabili vse svoje sposobnosti, da bi prepričali delovne kolektive, da je vlaganje v izobraževanje prav tako rentabilna stvar kot vlaganje v katerokoli drugo dobro kupčijo. Seveda nihče ne misli, da bi se izobrazbeni sestav zaposlenih v našem gospodarstvu lahko spremenil z zamahom čarobne paličice v enem odloku, niti ne bi k temu prispevala vrsta raznih ukrepov. To je zapleten, občutljiv in dolgotrajen proces^ ki zahteva ogromno dobre volje in prav toliko potrpljenja. Važno pa je, da končnega cilja te spremembe ne zameglijo trenutni neuspehi in začasne težave. (Preš servis) ’. ■& . ' Pogled na »Habitat 67« s strani — Desno: jugoslovanski paviljon spada med srednje velike paviljone ;, rr' _ Expo 67 vizija XXI. stoletja Človek XXI. stoletja se bo sprehajal po planetih, poslušal kinetično glasbo, se oplajal ob kinetičnih figurah, se vozil po starem planetu z najbolj fantastičnimi vozili — vse to in še marsikaj drugega nadvse zanimivega je prikazano na svetovni razstavi v Montrealu v Kanadi, največji prireditvi vsega človeštva doslej. Prav pri kosilu sem Dir, ko so mi telefonirali iz uredništva, naj se pripravim za pot, kajti potoval bom v Kanado na svetovno razstavo kot novinar v spremstvu predsednika zveznega izvršnega sveta Mike Spiljaka. Seveda sem jim rekel, naj se ne norčujejo iz poštenih državljanov in naj me puste vsaj pri kosilu pri mitu Toda beseda ni konj in tudi tokrat ni bila, kajti prav zares sem odletel s posebnim letalom naravnost v Kanado. No, ne čisto naravnost, kajti v letalu so nas presenetili, da bomo čez šest ur pristali v Reykjaviku na otoku Islandu in da bomo tam tudi prespali. Tako sem se nenadno znašel na Islandu, o katerem se mi ni nikdar niti sanjalo, da bom kdaj p:Sel nanj. Od tod je še sedem ur poleta do Montreala, kamor smo leteli čez južni rob Grenlanda. V Montrealu sera bil polnih sedem dni in sem ves čas izkoristil za ogled svetovne razstave. Naj že takoj na začetku povem, da je nisem videl niti polovice. Po paviljonih sem hodil od jutra tja do enajstih zvečer, ko so začeli paviljone zapirati. Moja novinarska dolžnost je bila namreč samo v tem, da si ogledam razstavo in da o njej tudi pišem, vse drugo o obisku predsednika ZIS — tako so mi naročili, bo redakcija vzela po Tanjugu, kajti stroški za poročila po teleprinterju so le preveliki. PRVI VTIS — VELIKANSKI SEMENJ Star pregovor je, da prvi vtis vara. Tako se je zgodilo tudi meni. Ko prideš na velikanski prostor s paviljoni, vidiš pač paviljone od najbolj modernističnih do najbolj eksotičnih oblik in cele vrste stojnic, kjer prodajajo vse mogoče, največ pa »hot dogs«, kar v dobesednem prevodu pomeni vtoče pse, v resnici pa je to pol hrenovke nemogočega okusa, vložene v penast bel kruh še bolj nemogočega okusa. Nikjer ne točijo piva, še manj pa vina, kajti v Kanadi je najstrožje prepovedano na cesti samo odpreti steklenico piva ali vina, da o kakšni žgani pijači niti ne govorim. Najmanj 300 dolarjev kazni je za tak prekršek. Pivo dobiš v mestu v posebnih lokalih, vino v trgovini in ga smeš nesti domov, žgane pijače pa spet v posebnih lokalih ali pa v barih, npr. požirek whiskyja za tri dolarje. Pivo so v tolažbo nam Kranjcem točili v restavracijah. Sele ko dlje časa hodiš po razstavi in vidiš, kaj so pokazali, doumeš njeno veličino in tisto, kar so zapisali v naslov razstave. »Človek in nje- gov svet«. Pokazali so namreč res vrhunec tega, kar je človek doslej ustvaril in kar bo ustvarjal že v bližnji prihodnosti. NAJPREJ NEKAJ ZA GRADBENIKE Celoten kompleks razstave meri več kot štiri kvadratne kilometre Razprostira se na dveh otokih in enem polotoku, ki so vsi povezani z mostovi. En most je na primer dolg 690 m in širok 2i m ter so ga zgradili v 18 mesecih. Most je orto-tropičen, kar pomeni, da sta struktura in super-struktura spojena v en element in tehta 10.000 ton. Otoka so pravzaprav šele zdaj zgradili, saj sta bila prej polovico manjša na reki sv. Lovrenca. Navozili so 15 milijonov ton materiala, od česar sta dva gigantska bagra sama transportirala 6,825.000 ton, drugo so prepeljali s tovornimi avtomobili, vse to v desetih mesecih. Jeseni so dogradili podzemeljsko železnico v Montrealu, dolgo 25 km, ki prepelje v obeh smereh 60.000 potnikov na uro. To je prva pnevmatična železnica na svetu. Po razstaviščih vozi »minirail« — železnica na enem tiru, ki je 10 m dvignjen od tal in je povsem avtomatizirana. Nobenega sprevodnika, nobenega »železničarja« ali strojevodje ni. Sama se ustavi na postajah, sama potegne, ko ljudje vstopijo. Čudo tehnike! Na razstavnem prostoru so zgradili 300 zgradb iz betona, jekla, aluminija in plastičnih snovi, v katerih predstavlja 62 držav svoje dosežke. Cela vrsta je skupnih paviljonov na posebna temo, npr. človek in vesolje, človek in morje, človek in polami kraji, človek kot proizvajalec, človek kot pridelovalec, človek in skupnost itd. in »Habitat 67«. »HABITAT 67« To je velikanska stanovanjska zgradba, katere temeljna ideja je, kako v mestu XXI. stoletja vendarle graditi hitro (zdaj to še zdaleč ni poceni) stanovanja, in to taka, da bo ohranjena individualnost družine in da bo Človek v takem stanovanju ohranil stik s prirodo Misel je uresničil mladi kanadski arhitekt, star je komaj 28 let, Moshe Safdie. V njej je 158 stanovanj od enosobnega do štirisobnega, se pravi za vsak žep in okus. Vsega skupaj je 20 tipov stanovanj. So tudi taka z enim nadstropjem. Vsa stavba je zgrajena iz prej naprav 1 j en ih betonskih kvadratov velikosti 5 X 12 X 3 m, ki so jih s posebnim žerjavom zlagali v nekakšen železobetonski kozolec. Sama stavba je dolga okrog 200 metrov, zunaj ni ometana niti pobeljena, notranje stene so debele komaj nekaj centimetrov, zunanje, stropi in podi pa so dobro izolirani, kajti v Kanadi je huda zima, saj pade živo srebrn vsako zimo na —30 stopinj in zapade najmanj po en meter snega. Ta stavba bo namreč ostala tudi po koncu razstave. Vsaka streha, ki je seveda ravna, je hkrati tudi vrt. za »zgornjega« soseda Stanovanja so med seboj povsem ločena Stavba ima 12 nad st ropi j, če to lahko tako imenujemo. V zgornjih nadstropjih so igrišča za otroke, ki jih še ne moreš spustiti na igrišče pred hišo. Tam so tudi bazeni in parki. V spodnjih etažah so različni hišni servisi, ogrevanje je vse v stenah in ni nikjer nobenih radiatorjev. Habitat 67 je torej nekaj takega, kar je bil Eiflov stolp na svetovni razstavi v Parizu leta 1899 ali Atomium na prejšnji svetovni razstavi v Bruslju. KAKO SE JE PREDSTAVILA JUGOSLAVIJA Sam paviljon je delo arhitekta Pešiča in priznati je treba, da nas ga ni treba biti sram. V primerjavi z drugimi je srednje velik in znan zlasti po tem, da »se v njem sedi« V dvorani je namreč veliko vrtljivih sedežev, na katerih se utrujeni obiskovalci razstave odpočijejo in jedo obvezne sendviče, hkrati pa opazujejo barvne diapozitive, ki se avtomatsko izmenjujejo. Na eni izmed sten je kopija znamenite freske iz samostana Studenica ter štiri originalne podobe iz samostanov sv. Klimenta in Visoki Dečani — vse iz XIII ali XIV. stoletja, kar je za Američane seveda posebna znamenitost, saj za več kot štiri stoletja nazaj ne vedo. Prvi vtis je torej povsem turističen: zgodovinske znamenitosti in naravne lepote. Neki novinar je celo zapisal, da ljudje zamenjujejo naš paviljon s paviljonom krščanstva, ker je toliko svetnikov in cerkva Svoje mesto so dobili tudi sodobni umetniki od najbolj kubističnih do mojstra dleta Meštroviča. Eno steno zavzemajo fotografije s Titovih potovanj po azijskih in afriških deželah, drugo pa črno-bele fotografije iz življenja naših delovnih kolektivov, kar naj bi ponazorilo delavsko in družbeno samoupravljanje pri nas. Seveda se nismo mogli izogniti besedilom, ki pa so predolga in s predrobnim tiskom, da bi j;h navaden obiskovalec tudi prebral. Razstavljenih je tudi nekaj proizvodov naše industrije, zlasti elektroindustrije (Iskra in Ei iz Niša) pa tudi obvezna slivovka in vina ter usnjarska galanterija. Alpina iz Zirov je razstavila svoje smučarske čevlje ki so prodrli tudi na kanadski trg, Elan pa svoje smuči. Ce omenim še nekaj vezenin in izdelkov domače obrti, sem najbrž vse povedal o našem paviljonu. V knjigi vtisov bei emo tudi takele pohvale: »Kako to, da svet ne zve. da je to eden najlep. h paviljonov na razstavi. Izredno mi je všeč, obiskala bom Jugoslavijo, čim bom utegnila « Nekdo pa je kritično zapisal: »Lahko bi več pokazali o gospodarskem življenju vaše dežele - Otrok izseVienskih staršev je s šolsko pisavo napisal: »Iziedno doživetje je srečati se s svojo domovino Jugoslavijo in videti njen napredek.« VRHUNSKI DOSEŽKI ČLOVEŠTVA V paviljonu »Človek - proizvajalec« je med drugim razstavljena povsem avtomatizirana tovarna. To je pravzaprav velikanski stolp in teče pro- Dalje na naslednji strani Poleg »Habitata 67« je razstavljen tudi delovni postopek te gradnje (vse tri slike) Najprej vi jejo betonski biok, na drugem mestu ga »opremijo« z okni, instalacijam1, podom itd., vse skupaj pa nato s posebnim dvigalom postavijo na svoje mesto. E is »blok« je težak 70—90 ton. Francoski paviljon, ki naj spominja na znameniti otok San Micliel »Milni mehurček« paviljona ZDA je konstrukcijsko morda najbolj zanimiv Tako obliko imajo v glavnem vsi paviljoni /ahodnoneinški paviljon je zgrajen v obliki po temah cirkuškega šotora V, članku »Soliter na stavbah«, je bilo navedeno, da so za nastanek solitra na zidovih potrebne bakterije in da soliter nastopa na tistih zidovih, ki so na eni strani zasuti z zemljo. V tem članku je bilo tudi povedano, da pojav solitra ne smemo zamenjati s tako imenovanim »cvetenjem«, »Cvetenje« imenujemo v splošnem pojav, pri katerem se mineralne snovi naberejo na površini zidu iz opeke, kamna, betona, mavca itd. in so belkaste barve, medtem ko je soliter na zidovju sive barve. Cvetje nastane dokaj preprosto: vsi gradbeni materiali vsebujejo vodo in raztopljene soli. Če je v materialu dovolj vode, ta zaradi kapilarnosti prehaja proti zunanjim površinam zidu, kjer izhlapi. Soli. ki jih ta voda vsebuje, pa kristalizirajo na površini gradbenega materiala, oziroma zidu (slika 1). Voda pride v zid lahko na več načinov: 1. zaradi kapilarnega dviga vode iz tal izključno le iz uporabljenega gradbenega (talna voda), če med temelji in zidom ni narejena vodovodna instalacija ali če je ta slabo narejena; 2. zaradi vpijanja deževnice v zid; 3. zaradi kondenzacije pare v notranjosti stavbe: 4..zaradi vlage, ki se nahaja v uporabljenem gradbenem materialu (npr. v vlažni opeki in podobno). Soli so lahko različne. Največkrat so to kalcijevi karbonati, kalcijevi nitrati ali kalcijevi sulfati. Te soli se lahko nahajajo ali v samem materialu, ki ga uporabljamo za gradnjo, ali v deževnici, ali pa v talni vodi. A. Poškodbe zaradi cvetenja V splošnem cvetenje na zunanjih površinah zidu ne povzroči opaznih poškodb. Zid dobi le videz starosti. Pogostokrat očisti zidovje že deževnica SUKA 1 NASTANEK „0/qmiA' IZHLAPEVANJE VODE IN KRISTALU ŽIRANTE SOLI V OBLIKI .CVETENJA' j-talna VODA 2- DEŽEVNICA 1» SUKA 2. gf«*1 KSSTr® SUKA 5 J&MEN.K1 VSEBUJE ORGANSKE. SNOVI 'msšn^ Rm MACtil SUKA k VZOREC sfŠ-^^^VODA Z NATRIJEVIM \== M y KARBONATOM —illra Če se pojavijo topljive snovi, ki izhajajo iz materiala, se cvetenje ponavlja v vedno manjšem ob egu. V teh primerih je dovolj, če čakamo, da deževnica izpere in očisti fasado. V nasprotnem primeru, ko prihajajo soli v zid iz talne vode in ko se vlaga in soli zaradi pomanjkljive vodoravne izolacije stalno obnavljajo, pa deževnica ne zadošča več. Se več. v takem primeru pride do tega, da se pojavijo tudi težko topljive soli (kalcijevi karbonati in kalcijevi sulfati), ki jih lahko odstranimo le z aktivnejšimi topili. Premikanje vlage koncentrira izločene soli pri površini zunanjega lica zidu. Tako lahko pride do kristalizacije soli pod površino zidu. Nabrekanje soli pa lahko poškoduje površino v večji ali manjši meri, kar je odvisno seveda od lastnosti soli. la, sicer redek pojav, se imenuje »skrito cvetenje« (slika 2), Pogostno ta pojav, ki povzroča luščenje fasade (ometi, opeke) pripisujejo zmrzovanju. Dogodi se tudi, da se pri zidovih, ki so zasuti z zemljo, pojav podvoji. Poleg cvetenja se pojavi še soliter (glej Gradisov vestnik, julij 1967). Pri notranjih stenah povzroča cvetenje mnogokrat staranje in lepljenje slikarije s sten. B. Zaščita proti cvetenju Osnovni vzrok za nastanek cvetenja je vlaga. Topljive soli se v večjih ali manjših količinah vedno nahajajo v gradbenem materialu in jih iz njega ni mogoče izločiti. Boj proti cvetenju moramo zato usmeriti v boj proti vlagi. Voda, potrebna za napravo betona in malte: Pri napravi betona ali malte imamo vedno nekaj več vode, kot je to potrebno za hidratizacijo cementa. To vodo odstranimo iz zidu le tako, da se zid suši. Sušenje zidov lahko pospešimo z dobrim zračenjem prostorov. Če zidamo z opečnimi zidaki v deževni dobi. je možnost cvetenja mnogo večja, posebno še. če so opečni zidaki napojeni z vlago. Opeko moramo pri zidanju močiti, da dobimo boljšo sprijemljivost opeke z malto. Toda čim bolj je opeka mokra, tem večja je verjetnost, da bo zid cvetel. 2. Deževnica; Njej lahko preprečimo prodiranje v zid z vodotesnim opleskom ali ometom, kot na primer: — z dodajanjem dodatkov v malto, da dobimo vodotesno malto za zidanje ali za ometavanje zidov; — z brezbarvnim opleskom, ki ne prepušča vode (npr. polvfilm). Vloga takega opleska je lahko preventivna ali pa kurativna. Taki opleski ne spreminjajo barve zidu, jih je pa treba od časa do časa obnavljati, ker izgubijo učinkovitost, če so izpostavljeni vremenskim neprilikam; — z napravo ometa na nov ali pa na star zid; — z napravo posebne obloge ob zidu. Ta obloga, ki je lahko iz škriljevca, salonita ali pločevine, je učinkovita, toda zelo draga. 3. Talna voda: Tej moramo preprečiti vpliv na temeljno zidovje na naslednji način: — drenirati je treba zemljišče ob stavbi, — napraviti je treba vertikalno izolacijo in — napraviti je treba vodoravno izolacijo. 4. Kondenzna voda: Vodno paro, ki nastaja v notranjosti prostorov, je treba odstranjevati z ventilatorji. Kondenzacijo pare preprečimo z dobro toplotno izolacijo ali s parotesnim opleskom notranjih sten. Poleg vseh ukrepov proti vlagi je prav, da skrbno izberemo material, ki ga bomo uporabili za gradnjo. Gledati moramo na to, da ima material čimmanj soli ali organskih snovi, ki hitro povzročijo cvetenje. C. Predhodne preiskave nevarnosti za cvetenje 1. Kamen: Na kamnu se cvetenje pojavlja v obliki rjavkastih madežev, ki nastanejo zato, ker so v njem organske snovi, raztopljene v alkalijah (kalijeve in natrijeve), ki pridejo iz cementa (slika 3). Prisotnost organskih snovi v kamnu lahko določimo tako: Iz kamna izrežemo 10 cm visoko prizmo. To postavimo v posodo, katera je nekaj centimetrov visoko napolnjena s 3 »/o raztopino natrijevega karbonata (slika 4). Prizmo pustimo ležati v tej raztopini en dan. Če se na zgornjem delu prizme pojavijo rjavi madeži, pomeni, da kamen vsebuje organske snovi. Vpliv cementa na kamen določimo tako, da nanesemo na 5 cm debel kamen 5 cm cementne malte. Ta kos se položi v čisto vodo tako, da v njej leži 1 cm cementne malte, vzorec kamna pa je na vrhu. Če se na zgornji površini kamna pojavijo čez nekaj dni bele lise ali rjavi madeži, je to znak, da so v cementu alkalije in v kamnu organske snovi (slika 3). mo v posodo s čisto vodo. Po kakšni m tednu dni se lahko pojavi na zgornjem delu opeke cvetenje. Preizkusimo lahko tudi več opek skupaj, ki jih med seboj spojimo s cementno malto. Najboljše je take preiskave zaupati laboratoriju. Izurjeni ljudje jih pa lahko opravijo tudi na gradbišču. 3. Pesek: Tudi pesek lahko povzroči rjavkaste madeže. Če hočemo ugotoviti kvaliteto peska, ki ga želimo uporabiti, moramo v laboratoriju napraviti kolorimetrični preizkus. Ta je tak kot preiskava, s katero preiščemo betonski gramoz, koliko organskih sestavin je v njem. Na gradbišču zmešamo v steklenem bokalu dva litra peska in 1/2 litra čiste vode, v kateri še raztopimo za dve kavni žlički natrijevega karbonata ali kalijevega hidroksida. Mešanico pustimo en dan pri miru. Če postane po enem dnevu močno obarvana, tak pesek ni uporaben za zidavo. vizija XXI. stoletja izvodni postopek na »tekočem traku« od vrha navzdol. V šestih mesecih razstave bo ta tovarna proizvedla milijon televizijskih sprejemnikov in Ulmskih projektorjev. Razstavljeni so velikanski tako gradbeni kot drugi stroji in spet tekoči trak tovarne avtomobilov (karoserija iz plastične snovi) in seveda najrazličnejši sateliti in modeli vesoljskih ladij, atomskih central, laserjev in elektronskih računskih strojev, ki tudi rišejo načrte in ne le računajo. Ameriški paviljon je sila enostavno urejen. Po 80 m visokih tekočih stopnicah (največjih na svetu) prideš čisto pod strop krogle, kjer visi na treh padalih Gemini, kakršen je priletel iz Vesolja. Poznajo se še poškodbe od meteorjev na njem. Razen tega cela serija vseh mogočih satelitov in fotografije Lunine površine. Posebna privlačnost je ponazorjen pristanek dveh astronavtov na Luni. Na kakšnih 200 m površine so pokazali, kakšno je Lunino površje v resnici. Na pesku stojita Surva-yor I, ki je »mehko« pristal na Luni, zraven pa ladja iz programa Apolo, ki naj bi do leta 1970 ponesla na Luno dva vesoljca. Poleg ladje sta dve v astronavtski obleki oblečeni lutki, ki nekaj raziskujeta po Luni. Poseben oddelek je posvečen ameriški filmski industriji, potlej je še 300 različnih pokrival od vojaških do kavbojskih in športnih ter kakšnih pet indijanskih perjanic. To je pa tudi vse. Cisto nekaj drugega je sovjetski paviljon, kjer so pokazali vse dosežke moderne tehnike. Kopica maket takšnih in drugačnih central, najpreciznejši elektronski stroji, atomske podmornice in ledolomilec »Lenin«. Največjo pozornost pa vzbujajo seveda spet ruski sateliti od prvega Sputnika do velikanske vesoljske ladje Vostok, ki je dolga kakšnih osem metrov in visoka kakšne tri. In še cela serija »Kozinosov«. Obiskovalca nato zanese pot v velikanski leteči krožnik, v katerem se znajde resnično na Luni. Iz teme se pokaže zemlja, znajdeš se med velikanskimi gorami, nad teboj pa letajo sateliti in nenadno vzbuh rakete in že pristaja na Lunini površini. V drugem letečem krožniku pa. se. znajde obiskovalec na površini Venere. Ognjeniki bruhajo lavo, ki v potokih teče pred teboj, smrdi po žveplu, nad teboj vise rdeči oblaki in z neba se prikaže raketa, ki nato pristane. Čudovite barve in igra filmskih kamer, da je vse tako, da bi kar prijel z roko. In spet drugje: film o breztežnostnem stanju ter vaje vesoljcev v tem prostoru. Sele zdaj vidiš, kako nemogoče je držati v roki kozarec z vodo in koliko truda je treba, da človek kontrolira svoje gibe. Najbolj veseli pa so seveda prizori mačk v breztežnem stanju. V francoskem paviljonu je posebna atrakcija kibernetična glasba. Sredi paviljona so od tal do stropa razpeli v snopih žice in potlej pogasnejo luči, po žicah pa v nekakšnem zmešanem taktu in ob spremljavi bobnov, cvilečih godal in vriskajočih trobent poskakuje na tisoče slepečih isker od blesteče bele do modre in živo rdeče. Vmes so še nekakšne modre, zelene in rdeče ter rumene pol metra dolge žarnice v obliki valjev. Vse *o se prižiga in ugaša ob tej »kibernetični« spremljavi. Človek bi ponorel, če bi moral dlje časa to gledati in poslušati. Živce vse to skrajno napne in moraš mižati, ker so iskre presvetle za naše oči. In ko sem že pri kibernetiki, so seveda tudi roboti, ki počno najbolj zamotana opravila. In seveda še kibernetični kipi, oziroma bolje rečeno skulpture iz najrazličnejšega materiala od starih avtomobilskih delov do bleščečih aluminijastih ali kakšnih palic, krogel in koles. Vse to se giblje, vse to je posebej osvetljeno s spreminjajočimi se barvami. Moral bi biti vsestranski znanstvenik, da bi mogel slediti vsaj malo tistemu, kar je človek pokazal na tej razstavi. Pred teboj operirajo srce (na filmu seveda), znajdeš se v sami živi celici, ki je seveda neznansko povečana. Pod mikroskopi lahko opazuješ življenje žive celice, tri metre veliki človeški možgani iz plastične snovi, z vsemi živci in krvnim žilicami ter živčnimi centri ponazarjajo, kateri del deluje, kadar človek hodi, dela, kadar ljubi, gleda, posluša, tipa in kadar spi. Zra- SLIKA 5 ^VZOREC KAMHA CEMENTNA MALTA zbH^ta VODA 2. Opečni izdelki: Pri tem pride do cvetenja zaradi topljivih soli, ki se nahajajo v njih ali pa zaradi reakcij, katere povzroči cement. Topljive soli, ki se nahajajo v opečnih izdelkih, določimo tako, da deloma namočimo del opeke v čisti vodi (enako kot kaže sl. 4). Vzorec pustimo en dan v posodi. Po dveh ali treh dneh sušenja se pojavijo na površini soli. Reakcijo cementa na opečni izdelek določimo (ako kot pri kamnu (slika 5). Cementno malto, ki jo nanesemo na opeko, položi- ven vrte namreč film, ki vse to ponazarja, v možganih pa se prižigajo živčni centri, ki delujejo takrat, kot kaže filmska slika. Nisem govoril ne o polarni noči, ki jo doživiš kot v resnici s peklenskim mrazom vred in severnim sijem, ne o morskih globinah, ne o številnih drugih paviljonih, kjer je vsaka država poskušala pokazati svoje dosežke. In nič nisem povedal o lepoticah in miss sveta, ki so jih izbrali za deset let nazaj in ki se kažejo v posebnem paviljonu, vse skupaj pušča mogočen vtis, ki je nepozaben. V. Jarc MALI INTERVJU Vsako leto se po naših deloviščih, obratih in pisarnah zvrsti kar cela armada mladih študentov — praktikantov. Študentje se radi vključujejo v naše podjetje in to ne samo zaradi skromne nagrade (če si jo zaslužijo) temveč tudi zaradi pomoči, katero jim nudijo posamezniki na delovnem mestu. Mlajši letniki pri lopatah, starejši pa na strokovnih delovnih mestih. Poleg domačih študentov imamo na počitniški praksi tudi študente iz drugih držav. Pa poglejmo, kaj mislita o počitniški praksi Zora Vehovec iz Ljubljane in John Bullman iz Anglije. Zora Vehovec, absolventka ekonomske fakultete v Ljubljani Prav gotovo je počitniška praksa zelo koristna za vsakega študenta. Tu se prvič sreča s proizvodnjo, se spozna z organizacijo in s svojimi bodočimi sodelavci. Pri določanju počitniške prakse pa je zelo pomembno kam je. študent dodeljen, kdo se z njim ukvarja in kako mu posamezniki pomagajo pri uvajanju v delo. Na delovna mesta pa je treba mladino razporediti po njihovem konkretnem znanju in sposobnosti. Kje in kaj ste delali med prakso? Letos sem bila s prakso zelo zadovoljna. Delala sem v likvidaturi, vpisovala račune in se počasi uvajala v bodoče delo. Vsi so imeli do mene zelo korektne odnose. Zelo rada bi šla skozi vse oddelke, ker le tako bom laže spoznala organizacijo podjetji. Po končanem šolanju, mislim da bo to še letos, bi se rada zaposlila v analitskem ali gospodarsko finančnem sektorju. John Bullman, je študent III. letnika gradbene fakultete iz Anglije. (Caius Ccliege, Cambridge.) Malo imam težave z jezikom, ker me večina sodelavcev ne razume. Kljub temu pa sem zelo srečen, da sem lahko na praksi v vašem velikem podjetju. Delo in organizacija sta mi 'šeč, še posebno pa vaša lepa pokrajina. Dober mesec dni sem bil na praksi v OGP. Čeprav je pri nas v Angliji gradbeništvo zelo razvito, sem so v betonarni le nekaj novega naučil Videl sem stvari, ki so zame popolnoma nove. Pa tudi pri gradnji koprske železnice in v pristanišču Luke sem se dobro počutil. (Sektor gradb. vod. Ljubljana). Zelo sem navdušen nad Jugoslavijo in če mi bo le mogoče, se bom zopet vrnil v vašo prelepo deželo. Pa še to, je dejal, zahvaljujem se vsem sodelavcem v OGP, gradbenemu vodstvu Ljubljana in centrali podjetja, da so mi omogočili letošnjo prakso. Levo: Mladi fantje so polni življenja in marsikdaj ne gledajo na delo in disciplino tako, kot bi bilo potrebno. Skupina vajencev z Raven na Koroškem 101 nove vajence vseli strok. Največ je seveda tesarjev. Na sliki prva skupina vajencev iz Čakovca Desno: Letos smo sprejeli Obala v Ankaran« s« je spraznila Pogovor z letošnjim upravnikom Lojzetom Točajem Zadnja izmena v Ankaranu je štela le 10 dopustnikov. Če se ne bi pojavila skupina mladih Čehinj, bi življenje popolnoma zamrlo ... in jaz imam rad življenje in veliko dela, mi je ob zadnjem obisku dejal letošnji upravnik Ankarana tovariš Lojze Točaj. Nato sva se v daljšem pogovoru o marsičem pogovarjala. Letos sem bil prvič v vašem domu, je med drugim pripovedoval tovariš Točaj. Osebno sem bil zadovoljen in upam, da tudi moji gosti. Na splošno mislim, da morajo biti naši pogledi na poslovanje domov bolj ekonomski. Pa tudi gostom bomo morali nuditi večjo izbiro hrane in seveda še boljšo postrežbo. Za tako poslovanje je potrebnp urediti kuhinjo, slaščičarno, umi-valni prostor in opremo. Najnujnejša pa je montaža plinskega šte- dilnika in renoviranje »sanka«. Sredstva, ki jih bomo vložili v opremo, se bodo kmalu amortizirala, saj obstajajo vedno večje možnosti vključevanja tu jili gostov. Sobe so v redu in tudi okolica. Z ozirom na lepe površine zemljišča pa obstajajo velike možnosti, da bi sadili več zelenjave, pa tudi sadni vrt bi se dal bolje obdelati. In tako bi bil tudi hektarski donos raznega sadja mnogo večji. Če bomo hoteli to doseči, pa bojno morali oskrbnika doma (Rudija) bolj stimulativno nagrajeva- ti. Če bi on imel 10°/o od prodane zelenjave in sadja, l>i bil finančni uspeh doma še mnogo boljši, in gostje? Bili so zelo solidni, tako da s te strani nisem imel nobenih težav. Letos je bil največji promet v »šanku«, največ denarja pa smo porabili za slaščice, ki smo jih dnevno kupovali v Kopru. Zato bo drugo leto nujno, da slaščice pečemo sami. Ljudje si želijo domačih slaščic, ki jih pa n n tem štedilniku nismo mogli speči. Ob zaključku hi še omenil, da bi moral imeti upravnik večja pooblastila in vpliv na finančno in personalno politiko. Pa drugo leto? Želel bi še prevzeti, toda pod pogojem, da je pri meni tudi moja žena. Torej, če so bili gostje in podjetje zadovoljni, se drugo leto spet vidimo. , .. Še en gigant za dobro milijar Konec septembra že skoraj končani temelji na novem in modernem skladišču ljubljanske »Prehrane« Že lani so se delavci naše enote Ljubljana-okolica dobro odrezali, ko so v rekordnem času postavili novo skladišče ljubljanskega podjetja »Prehrana«. Nedvomno je bil ta uspeh za nas prestižnega pomena, saj nam je »Prehrana« zaupala drugo fazo tega objekta, ki leži tik ob lani zgrajenem skladišču. Gre za razmeroma velik (vsaj za današnje čase res razsežen) objekt, ki bo imel v treh etažah kalil.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin, torej precej več kot lani zgrajeno skladišče (4000 kvadr. metrov). Izkop temeljev za drugi objekt prvo betonsko ploščo porabili 1500 »Prehrane« se je začel že zgodaj kubičnih metrov betona. Vsega sku-poleti, vendar v precej zmernem paj bo novo in sodobno skladišče tempu. Zdaj pa je tempo kar oster, »Prehrane«, ki meri v tlorisu 80 X saj delajo delavci dnevno po 12 ur, 48 metrov, »požrlo« približno 8000 od jutra do večera. Do konca sep- kubičnih metrov betona in okrog tembra so že zabetonirali skoraj 1100 ton železne armature, vse temelje, kar res ni bila šala Novo skladišče »Prehrane«, ki ga Povedati je treba, da segajo teme- gradimo v Mostah ob Cilenškov! lji na nekaterih mestih tudi do glo- ulici (za »Javnimi skladišči« oh bine Hm, vrh tega pa so samo za Šmartinski cesti), pa ne ho samo BAZPIS V okviru programa centra za izobraževanje ter sklepa UO Centra za izobraževanje z dne 11. IX. 196? razpisujemo tečaje za tuje jezike za angleški, nemški, italijanski, francoski in ruski jezik. Tečaji se delijo: a) ZAČETNI, kjer si kandidat po opravljenem tečaju pridobi znanje, da lahko uporablja tuj jezik v vsakdanjem življenju. b) IZPOPOLNJEVALNI. V tem tečaju si kandidat izpopolni že pridobljeno znanje, tako da ga more uporabljati v vsakem pogovoru ter lahko čita strokovno in leposlovno literaturo. c) KONVERZACIJSK1 tečaj je namenjen slušateljem, ki imajo že solidno znanje tujega jezika — pa žele konverzacijo. č) INTENZIVNI tečaj je namenjen predvsem tistim, ki bi si radi v kratkem času naučili tujega jezika. d) AVDOVIZUALNI tečaj, ki .je spremljan z magnetofonom in filmom. V tečaj se lahko vpišejo delovodje, tehniki, inženirji ter drugi, ki imajo ali bodo imeli opravka s tujino. K prošnji je predložiti: — lastnoročno napisano prošnjo, -— potrdilo in priporočilo poslovne enote ali enote, v kateri je zaposlen, — izpolnjen obrazec »prijavnica« (se dobi v kadrovskem od- delku), . , ..v. — izvleček o dosedanjih zaposlitvah (iz delovne knjižice), Prošnje ho obravnavala posebna komisija pri UO centru za izobraževanje. Prošnje za vp"s pošljite na naslov »Gradis« KSS — center za izobraževanje Ljubi lana, Korytkova 2. velik objekt, skorajda gigant po svojih dimenzijah, marveč bo še precej več. Zlasti je v tem objektu pomembna oprema, predvsem moderne hladilne naprave, ki bodo omogočale shranjevanje lahko pokvarljivih živil poljubno dobo. Tu bodo shranjene razne vrste domačega in južnega sadja, meso, sir. surovo maslo, sočivje, zelenjava in drugo prehrambeno blago. Po projektih bodo imeli v skladiščih 7 celic, v katerih bodo lahko vzdrževali stalno temperaturo —20° Celzija, vrh tega pa še poseben tunel, v katerem bodo moderne naprave lahko znižale temperaturo celo do — 40° Cclzi ja. Načrte za ta gigantski objekt je pripravil projektivni biro našega podjetja, medtem ko so s programskim delom in tehnologijo sodelovali tudi strokovnjaki »Prehrane«. Računajo, da bodo približno polovico skladiščnih površin porabili za uskladiščenje sadja, drugo polovico pa za zelenjavo, meso, mlečne izdelke itd. Vsekakor ho novo skladišče »Prehrane«, ko ho zgrajeno in opremljeno (prihodnje leto), eno izmed največjih in zlasti najsodobnejših skladišč v Jugoslaviji, sai je pri nas zelo malo skladišč s sodobnimi ohlajevalnimi napravami. Vrh tega bo v novem skladišču stekla tudi cela »linija« za embaliran je raznega blaga (jajc. zelenjave itd.). Prav tako bodo tudi mesne izdelke oziroma meso v skladišču razkosali. zavili in odpremili v hladilne celice, kjer ho meso čakalo na odpremo. Že prej omenjene količine kažejo, da naši marljivi »Založani« spet grade velik in moderen objekt, ki bo v ponos Ljubljani in tudi nam, ki ga bomo sezidali, hkrati pa ho ta moderna kombinacija skladišča in hladilnice dragocena pridobitev za Ljubljano oziroma Slovenijo. Se-, veda novo skladišče »Prehrane« ni samo gigantski gradbeni objekt, marveč je tudi s finančne plati precejšen »zaloga}«: nedvomno se bodo gradbeni stroški povzpeli precej čez' milijardo starih dinarjev, saj že sedanji računi, v katerih pa še niso zajete vse podrobnosti gradbenih del, seže čez milijardo starih dinarjev. Začetek je težak. Druga skupina pri polaganju sprejemnega izpita ra centrali podjetja Gradisovce spoznaš po temnih očalah. Pravijo, da je pogled skozi temna očala mnogo lepši Posvetovanje skupine naših delavcev pred odhodom v Nemčijo V ospredju tovariš Snajder, ki je na športnih igrah gradbincev Slovenije postal republiški prvak Sklepi organov samoupravljanja DS GV Ljubljana III. redne seje delavskega sveta gradbenega vodstva Ljubljana z dne 29. 8. 1967. 1. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni. 2. Do dokončnega sprejetja pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje na del. svetu podjetja bo upravni odbor gradbenega vodstva določal ocene tako za org. proizvodnje kot za ostale uslužbence trimesečno, mesečno pa se bodo izplačevale akontacije na osnovi ocen zadnjega trimesečja. 3. Na osnovi tajnega glasovanja se sprejme predlog disciplinske komisije gradbenega vodstva o izključitvi delavca Hadžija Ne-zirja iz kolektiva. 4. Sprejme se na znanje poročilo o polletnem obračunu proizvodnje, o izpolnjevanju plana gradbenega vodstva in poročilo o prevzemanju novih del. 5. Sindikalni podružnici gradbenega vodstva so dodelili dotacijo v višini 6.000 N din. 6. Odobri se uporaba sredstev za reprezentanco do višine 5.000 N din. 7. Odobri se uporaba sredstev iz poslovnega fonda za obnovo pisarniške opreme. 8. Komisiji za notranjo delitev pri DS podjetja je predlagati spremembo pravilnika o delitvi os. dohodkov, nanašajočo se na določanje intenzitete, ki naj bi se v bodoče določala v mejah od —30 °/o do 4 30 8/o, ne pa od —10 % do +15 %>, kot je to do sedaj določeno. V odločbah o startnih osnovah, ki se izdajajo delavcem, naj se poleg starine osnove navedeta tudi spodnja in zgornja meja intenzitete. Predsednik DS grad. vodstva Ljubljana: Urbanija Maks UO GV Ljubljana SKLEPI III. seje upravnega odbora gradbenega vodstva Ljubljana z dne 8. 8. 1967. 1. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni. 2. Odobri se predložena ocenitev organizatorjev proizvodnje za I. polletje t. 1. Do dokončnega sprejetja novega pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje je izplačati nagrade organizatorjem proizvodnje za 1. polletje kot akontacijo. 3. Sprejme se na znanje poročilo o prevzemanju novih del. 4. Odobri se predčasna razrešitev tesarja Strmeckija Franja, ki je odpovedal delovno razmerje. 5. Na gradbišče klinike je dodeliti takoj električarja. Predsednik UO grad. vodstva Ljubljana: Kuštrin Janez UO Maribor SKLEPI sprejeti na III. redni seji UO »Gradis« GV Maribor, ki je bila v sredo, 13. 9. 1967. 1. Pri pregledu sklepov se ugotovi,, da so bil sklepi, sprejeti na prejšnji seji, izvršeni. 2. Sklep, da se prouči možnost nadaljnje gradnje stanovanj za trg na Poljanah, ni izvršen, ker terja izvršitev tega sklepa podrobnejše proučevanje tržišča. Upravno vodstvo naj še naprčj dela na tem, da pride do čimprejšnje realizacije tega sklepa 3. Iz poročila šefa GV, v katerem je bil podan pregled sedanje angažiranosti enote, pregled o novo prevzetih delih in pregled o bližnjih perspektivah naše enote, je bilo ugotoviti, da je sedanja situacija glede angažiranosti zadovoljiva. Računajoč, da bomo morali zaradi pogodbenih obveznosti dokončati v letošnjem letu dela na vseh gradbiščih in da bo zelo malo dela prenesenega v prihodnje leto, se sprejme sklep, da se angažirajo vse sile za pridobitev novih del. 4. Mesečno finančno poročilo, ki ga je podal šef komerciale tov. Lado Janžekovič, se sprejme na znanje. Na osnovi diskusije in pripomb k poročilu ugotavlja UO, da je finančni uspeh naše enote dokaj ugoden. Kljub temu. da smo prevzeli gradnjo novih objektov pod dokaj neugodnimi finančnimi pogoji, nam je uspelo z večjo produktivnostjo in boljšo organizacijo dela doseči dober finančni rezultat Upravni odbor priporoča, da še v naprej poslujemo kot doslej ter nenehno zasledujemo uspehe posameznega gradbišča ter še nadalje iščemo notranje rezerve ter odpravljamo tiste pomanjkljivosti, ki nas ovirajo za dosego še boljšega finančnega uspeha. 5. Na vprašanje članov UO, kako je z delitvijo ostanka čistega dohodka iz leta 1966, sprejme UO sklep, da na prihodnji seji razpravlja o tem DS poslovne enote v skladu s sklepom, ki ga je sprejel DS podjetja ob obravnavi zaključnega računa. 6. Poveča se terenski dodatek delavcem, ki stalno stanujejo na gradbišču in živijo ločeno od svoje družine, in to: delavcem na gradbišču »Prehrana« Radgona: NK, PK KV1, KVII VKII ing., tehniki delovodje 0,50 0,65 0,80 1,00 N din/ura delavcem na gradbišču Sladki vrh: 0,50 0,65 0,80 1,00 N din/ura delavcem na gradbišču Kidričevo: 0,40 0,50 0,60 0,75 N din/ura Delavcem, ki prejmajo ločitveni dodatek in stanujejo stalno na gradbišču, se izplačuje povečani terenski dodatek 100 %>-no{ medtem ko se delavcem, ki nimajo družine in stanujejo na gradbišču, izplača terenski dodatek le v višini 50 %> od zgoraj navedenih zneskov. 7. Prošnji za 1-mesečni brezplačni dopust, ki jo je naslovil na UO tov. Puček Lovro, se odobri, s tem da imenovani nosi vse stroške, ki so v zvezi z dajatvami socialnemu zavarovanju. 8 dobri se predlog tov Kanciana, da se pošlje na varilni tečaj 2 železokrivca. ki bi se izpopolni’a v varilni tehniki. S Prošnji tov Volk Hedvike, ki prosi za stanovanje, ni mogoče ugoditi, ker ni na razpolago prostih stanovanj. 10. Prošnji tov. Žitnik Vide, ki prosa za odobritev dolgoročnega kredita v višini 17.629,00 N din, kar potrebuje za udeležbo pri nakupu stanovanja, se odobri. Zaprošeni znesek gre iz sredstev sklada skupne porabe, s katerim razpolaga naša PE. 11. Ker so novo prevzeta dela pogojena s kratkimi roki dovršitve prevzetih del, UO sklene, da se uvede delo v podaljšanem delovnem času na gradbiščih Radgona, Sladki vrh in Kidričevo. V podaljšanem delovnem času je delati le tedaj, ko se ugotovi, da je za to res potreba. Sektorski vodje so dolžni voditi strogo evidenco nad opravljenimi urami. Vsa gradbišča, na katerih je uvedeno delo v podaljšanem delovnem času, so dolžna delati tudi ob sobotah, razen ene sobote v mesecu. Tehnična služba naj prouči stanje na gradbiščih, kjer je bilo delo v podaljšanem delovnem času že uvedeno, ter ukine nadurno delo na tistih gradbiščih, kjer za to ni več potrebe. 12. Ker SP naše enote nima dovolj sredstev, se sklene, da se dodeli SP dotacija v višini 7.000,00 N din iz sredstev sklada skupne porabe. 13 UO pooblašča strokovni kolegij, da določi višino nagrade za dijake in študente, ki so opravljali počitniško prakso na naših gradbiščih. Maribor, 15. 9. 1967 Prdsednik UO: Franc Štuhec L r. DS PE Ravne SKLEPI II. redne seje DS-PE »GRADIS« Ravne na Koroškem z dne 5. 9, 1967. 1. DS-PE vzame na znanje obrazložitev planskih nalog za leto 1967, 2. DS-PE vzame na znanje obračun proizvodnje za I. polletje 1967. 3. DS-PE potrdi predloga komisije za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti za izključitev delavcev iz delovne skupnosti naslednjim: Hermanu Ivanu, Vnuku Janezu, Francu Alojzu. 4. DS-PE zavrne predlog komisije za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti za izključitev vajenca tov. Preložnjaka Zlatana. 5. DS-PE osvoji sklep, da se zaradi nujnega dela, ki je vezano z izredno ostrimi roki do 1. 11. 1967 ukinejo vse proste sobote in se dela nadaljujejo v podaljšanem delovnem času. Ta sklep velja za celotno poslovno enoto do preklica. 6. DS-PE sprejme sklep, da se delavci na delovišču v Žerjavu, pri katerih je zdravniška služba ugotovila zastrupitev s svincem — zamenjajo. Nadalje je urediti dobavo pitne vode in skrbeti za red in čistočo. Odgovorna sta sektorski vodja in gradbeni delovodja. 7. Na predlog zdravstvene službe Ravne za cepljenje proti tetanusu, sprejme DS-PE sklep, da se stroški cepljenja plačajo delavcem v proizvodnji, ki se bodo na razpis prijavili. 8. DS-PE določi inventurno komisijo za primopredajo glavnega skladišča v naslednji sestavi: predsednik — tov. NOVAK Milan član — tov. VECEJ Vida član — tov. ROTAR Alojz Primopredaja se izvrši s primopredajnim zapisnikom. Predaja skladiščnik VRSlC Karel — prevzame ROTAR Alozj. 9. DS-PE določil oz. sklene, da vajenci s 15. 9. 1967 dobivajo malico v obratu družbene prehrane. Kadrovska služba poslovne enote se zadolži, da preveri v zvezi s tem, kako imajo to urejeno v drugih poslovnih enotah podjetja. 10. Pritožba tov. LESJAKA zoper odločbe komisije za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti se zavrne, ter se izrečena kazen potrdi. Predsednik DS-PE: Majžir Milan UO PE Maribor SKLEPI IV. redne seje UO PE »Gradis« kovinski obrati Maribor, dne 25. 8. 1567. 1. V besedilu 5. sklepa 3. redne seje se črtata besedi: novogradnja in strojna 2. Sprejme in potrdi se obračun proizvodnje za mesec julij 1967. 3. Poročilo glede kooperacijskega dela se vzame na znanje, na tem področju naj se vodijo razgovori dalje. 4. Skupina v sestavi tov. Mlakar Stanko, Purnat Rajko in Tominc Franc pregleda tehnično dokumentacijo in ugotovi možnost prihranka materiala pri PM 250 in 500. Komercialna služba izdela pokalkulacije za že izdelane mešalce. 5. Sprejme in potrdi se akontacije za organizatorje proizvodnje in druge, ki delajo v režiji, za mesec julij 1967. 6. Izdela se tabelarni pregled obračunskih postavk po obračunskih enotah. 7. Določi se režijska ura za interne usluge članov kolektiva na 8,00 N din od 25. 8 1967. 8. Predlaga se DS PE, da se tov. Sušeč Drago, Šetar Andrej in Malek Jože izključijo iz delovne organizacije. 9. Sprejme in potrdi se organizacijska shema poslovne enote z nakazanimi premiki. 10. UO poslovne enote poverja organizacijsko vodenje kleparske delavnice tov. Severju Ivanu. 11. Odobrijo se prošnje pod tč. 5 dnevnega reda. Predsednik UO PE: Tone Stražar DS OSP SKLEPI XII. redne seje delavskega sveta »Gradis« OGP z dne 24. 8. 1967. 1. Potrdi se predlog disciplinske komisije o izključitvi tov. Farkaša Djura. Tov. Farkaš se izključi s 1. 9. 1967. 2. Od čistega ostanka 13 milijonov se razdeli kot dobiček 70% oz. ca. 10 milij. bruto. Dobiček se razdeli po efektivnih urah. 3. Treba bi bilo kupiti vibracijski stroj za cevi. 4. Sprejme se pravilnik o akordu za režijske delavce Pravilnik prične veljati za obračunski mesec september. 5. Pritožbe na zdravstveno službo v Zdravstvenem domu je treba evidentirati. Predsednik DS OGP: Stoviček Jentia SKLEPI III. redne seje DS poslovne enote Celje dne 12. IX. 1967. 1. Sprejme se poročilo o finančnem obračunu za mesec avgust 1967 2. Pooblasti se šefa gradbenega vodstva, da pri ponudbah za objekte, za katere je Poslovna enota zelo zainteresirana, v okviru - ustvarjenih rezerv odobri popust. O višini Popusta za vsak posamezen primer mora poročati na seji DS poslovne enote. 3. Zaradi zmanjšanja obsega del in uki-uitve delovnega mesta se naj s 14. IX. 1967 Odpove tov. Jovačeviču in ca. 10 delavcem, katere naj predhodno obravnava komisija 23 sprejem in odpust delavcev;. 4. DS podjetja je predložiti vlogo za dodelitev dodatnega posojila za Samski dom GRADIS Celje po predloženem predračunu. Z deli naj se zaradi nujnosti dovršitve del nadaljuje. 5. Odobri se izplačilo izvršenih ur Bezjaku Martinu od 5. 7. do 16. 8. 1967 na sektorju Murska Sobota po 3,19 N din na uro. 6. S tov. Aleksičem Milivojem naj se sklene pogodba o prevzemu požarnovarnostne službe. Odobri se mesečni honorar v višini 200,00 N din mesečno. 7. Odobri se sporazumna prekinitev delovnega razmerja tov. Jamboršiču Draganu in Kovačiču Pavlu s tem, da ne bosta uve-1 Javljala pravice do letnega dopusta za leto 1967. 8. Odobri se posojilo opažnega lesa in moralov tov. Pečeku Jožetu na gradbišču v Murski Soboti proti odškodnini po tarifi za delavce Gradisa. 9. Odobri se izprememba pričetka oziroma zaključek delovnega časa na sektorju Murska Sobota z ozirom na specifičnost dela tega sektorja. 10. Prošnji tov. Ziliča Simeta za ponoven sprejem v delovno razmerje se zaradi zmanjšanega obsega del zavrne. Kolikor bo Poslovna enota ponovno sprejemala delavce, se bo prošnjo upoštevalo. 11. Odobri se izplačilo najdnine tov. Hri-beršku Francu, Preloge št. 23 za ukradeni elektromotor v znesku 105,00 N din. Zapisnikar: Praprotnik Vida Overovatelja zapisnika: Predsednik DS: 1. Lukner Rudolf Zalig Jože 2. Vešligaj Branko SKLEPI XI. redne seje delavskega sveta »Gradis-Obrata gradbenih polizdelkov, ki je bila dne 12. 7. 1967 ob 12. uri v sejni sobi obrata 1. Člani DS naj se intenzivneje poglabljajo v probleme proizvodnje. 2. Zaradi nesreč pri delu moramo zaostriti pazljivost. 3. Lom in kalo naj ocenjuje komisija in ta Ima nalogo, da ljudem dopove, kakšna mora biti kvaliteta. 4. Tržišče je treba intenzivneje raziskovati in tudi oglašati v dnevnem časopisju, 5. Organizatorji proizvodnje so: 1. šef obrata 2. tehnični pomočnik 3. šef komerciale 4. vodja proizvodnje 5. vsi delovodje 6. strojni referent 7. referent za vzdrževanje 8. samost, referent v pripravi dela 9. vodja prednapetih konstrukcij 10. vodja laboratorija 11. vodja prodaje 6. Zlindrinim zidakom se dvigne cena za 10 %. 7. Dodeli se dotacija sindikalni podružnici OGP v višini 890.000 S din. 8. Barako, ki stoji na ozemlju OGP in stanuje v njej tov. Djehferovič, je treba čimprej podreti. 9. V komisijo za odpis se imenujejo: Prah Ivan, Osolnik Vlado in Sever Jože. Predsednik DS OGP Overitelja: Stoviček Jenda Fortuna Jernej Prah Ivan UO KO Maribor SKLEPI 3. redne seje UO PE »Gradis- kovinski obrati Maribor, 18. 7. 1367 1. Sprejme in potrdi se obračun proizvodnje ter delitev dohodka, per 30. 6. 1967. 2. Potrdijo se akontacije ocenitve org. proizvodnje in ostalih delavcev, ki delajo v režiji za mesec junij 1967. 3. Zasledovati vsak obračun po delovnih nalogih. Zbir stroškov in tekoča primerja z vkalkuliranimi stroški po elementih: plače, material, terenski dodatek, prevozi. 4. Izplačilo normiranih del po dejanskem procentu doseganja. 5. Organizatorji proizvodnje oddelkov ne morejo dobiti nobenega presežka po pravilniku organizatorjev proizvodnje, dokler ne dosežejo pozitiven fin. uspeh, in sicer: strojna, novogradnja, kleparska 5%; remont 2%. Sefu PE in komerc. šefu se v bodoče od vsote po pravilniku org. proizvodnje za vsako obračunsko enoto, ki ne dosega pozitiven fin. rezultat, odbije po 3 %. 5. Nobenemu režijskemu delavcu brez izjeme se ne izplača izvršene nadure, kolikor pa so nadure potrebne, se bodo obračunale kot izravnava časa. Velja od 16. 7. 1967. 6. Zadolži se šefa PE, tov. Kroisa in Stražarja za izvedbo notranje organizacije v obračunski enoti kleparska. 7. Tov. Stražarja se imenuje za namestnika mojstra v obračunski enoti kleparska. 8. Do naslednje seje se analizirajo še ostali zaključeni in nezaključeni delovni nalogi obračunske enote kleparska. 9. Referenta za varnost pri delu tovariša Kranjca se pismeno obvesti ob pričetku del na novih deloviščih. 10. Odobrijo se obrač. postavke in prošnje pod tč. 5 dnevnega reda. Zapisnikar: Predsednik UO PE: Valter Stropnik Tone Stražar DS Koper SKLEPI 12. redne seje DS »Gradis« PE Koper dne 3. 8. 1967 1. Na naslednji seji DS bomo kot posebno točko dnevnega reda obravnavali akordni obračun. 2. K osnutku internega pravilnika za nagrajevanje organizatorjev proizvodnje se doda naslednje: Organizator proizvodnje, ki pri kriterijih: kvaliteta dela, RTV, roki in delovna sposobnost — doseže skupno 20 negativnih točk (vedno ocena 1 po tabeli!), kljub ugodnemu poslovnemu uspehu enote ne dobi izplačila nagrade. 3. Prošnjo tov. Anice Gregorič, ki prosi za ponovno zaposlitev, bo reševala pristojna komisija, kadar bo na razpolago delovno mesto, ki bo njeni delovni sposobnosti primerno. 4. Tov. Vitomiru Stojkoviču, zidarju tu, se na njegovo prošnjo odobri dodelitev najnujnejšega gradbenega materiala za popravilo poškodovane hiše oziroma stanovanja. 5. O pomoči žrtvam imperialistične agresije bo odločal CDS za celotno podjetje. 6. Prošenj za neplačani dopust DS v sezoni, to je od 1. junija do 30. X. ne bo reševal. Nujne opravičene primere naj preveri kadrovska služba in reši skupno s sektorjem in komisijo za delovna razmerja. Predsednik DS: Lovšen Alojz UO Jesenice SKLEPI III. redne seje UO PE Jesenice, ki je bila dne 3. VIII. 1967 1. Sklepi II. redne seje UO PE so izvršeni. 2. Sprejme se interni pravilnik o nagrajevanju delavcev v gospodarsko-finančni službi, kadrovsko socialni in splošni službi in v upravi delavskega naselja in DUR, s pripombo, da pravilnik po možnosti zajame tudi kuharice in čistilke, o čemer je poročati na naslednji seji. Pravilnik stopi v veljavo takoj. 3. Za overovatelja zapisnikov UO PE se imenuje: — Sokolovič Marko, — Kramar Stane. 4. Legat Metodu, se odobri odprodaja; 25 m1 2 3 4 gramoza, 3 t cementa. 5. Raduloviču Zdravku, ki prosi za priznanje polkvalifikacije se predlaga, da se prijavi v zimski sezoni 1967/68 v tečaj za PK tesarje. 6. Prošnja Musič Zlate za povrnitev Šolnine v večerni ekonomski šoli na Jesenicah se priporoči v ugodno rešitev Centru za izobraževanje pri centrali podjetja. 7. Nukiču Bečiru se odobri 5 dni neplačanega dopusta in odprodaja 30 kg odpadnega železa. 8. Kadriji Kajtazu se odobri 2 dni neplačanega dopusta. 9. Košniku Janezu se odobri posojilo 25 moralov prem. 14—16, dolž. 2.5—3 m za dobo 1 meseca. 10. Prošnja združenja ZB NOV Blejska Dobrava za dodelitev finančne pomoči se zavrne 11. Vzame se na znanje poročilo kadrovske službe o podanih odpovedih s strani delavcev. Overovatelj: Predsednik UO PE: Sokolovič Marko Viljem Zrim DS PE Koper SKLEPI XIII, redne seje DS PE Koper 1. Okrog 10. oktobra je sklicati izredno sejo DS PE, na kateri je obravnavati akordni obračun PE. 2. Ob zaključku tričetrtletja izravnamo izplačani OD do planirane višine za nazaj, za naprej pa se na.i izravnava mesečno. Delavci, ki so samovoljno ali disciplinsko zapustili PE niso upravičeni do tega OD. 3. PE primanjkuje drobne mehanizacije. Izdelati je seznam ter jo v najkrajšem času nabaviti. 4. Napraviti je seznam potrebnega in predpisanega ročnega orodja KV in PK tesarjev ter KV in PK zidarjev. Orodje je kupiti ter oddati koristnikom na odplačilo. Vsak KV in PK tesar in KV in PK zidar mora imeti predpisano ročno orodje. 5. Prošnji tov, Furlanič Marije, ki prosi za delno kritje stroškov pogreba moža, se ne ugodi, ker ji je že sind. podružnica PE izplačala enkratno pomoč. 6. Tov. Lovšinu Alojzu, gradb. tehniku pri PE, se odobri 3,000 000 starih din posojila za nakup stanovanja. Koper, dne 20. 9. 1967 Predsednik DS PE: Lovšin Alojz (JO uprave domov SKLEPI V, redne seje Upravnega odbora uprave delavskih domov in naselij z dne 11. IX. 1967 1 2 3 4 1. Ugotavlja se, da so sklepi zadnje seje izvršeni. 2. Sprejme se k znanju in potrdi obračun storitev delavskih domov in naselij v Ljubljani za čas od 1, I. do 31. VII 1967. Poka-zuje se delno manjšanje stroškov, 3. Kurjava po domovih in naseljih naj se s 1. X, 1967 plačuje, kot je bilo sklenjeno že 1966 leta, in to delavci »Gradisa« po 20 din, tuji stanovalci pa po 25 din dnevno. 4. Potrebno je beljenje barak v naselju Tomačevo. Za te potrebe naj sc nabavi črpalka in najame delavec iz G V Ljubljana. Predsednik UO: Grilje Ivan DS Ljubljana SKLEPI XI. vidne seje delavskega sveta uprave delavskih domov in naselij Gradis« Centrala Ljubljana, z dne 12. IX. 1967 1. Sklepi zadnje seje DS so izvršeni. 2. Potrdi se in sprejme na znanje delo upravnega odbora enote in komisij DS za čas od zadnje seje do današnje seje. 3. Izključi se iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti po členu U, točka 4 in členu 11, točka 10 snažilka Juh Milka. 4. Sprejme se k znanju in potrdi finančno poslovanje domov in naselij za Čas od 1. I. do 31. VII, 1967, Predsednik DS enote: Mlakar Maks SPO Ljubljana SKLEPI II. rednega zasedanja Sveta sam. obrač. enote Strojno prometnega obrata Ljubljana, ki je bilo dne 9. 9. 1967 s pričetkom ob 15.00 v sejni sobi obrata. 1. Pri pregledu o izvršitvi sklepov zadnjega zasedanja je bilo ugotovljeno, da so vsi sklepi realizirani. 2. Člane sveta je o sklepih UO in DS podjetja seznanil šef obrata in jim podrobno obrazložil sklepe glede štipendiranja in poslovanja centra za izobraževanje podjetja in o režiji po posameznih poslovnih enotah. 3. Svet je razpravljal o periodičnem obračunu celotnega podjetja za prvo polovico letošnjega leta. Podrobneje so razpravljali o rezultatih po periodičnem obračunu za prvo polovico letošnjega leta v SPO. Največ razprave je bilo & pregledu obračuna proizvodnje za avto-park in težko mehanizacijo ter montažno skupino in žerjavno progo 4. Ker v zadnjem času pri posameznih članih zelo pada delovna disciplina, so člani sveta o tem razpravljali ter sklenili da naj se vse tiste delavce, ki bodo neupravičeno ali nedovoljeno odklanjali izpolnitve delovnih nalog, ki jih bo izdal neposredni vodja ali bodo neupravičeno odklanjali lazporedi-tev na delo iz enega na drugo delovišče v istem ali drugem kraju, takoj predlaga v disciplinski postopek. Disciplinska komisija pa naj izreka najstrožje kazni, predvsem pa v primeru ko delavec ne gre na delo in nima za to tehtnih razlogov. Vsem takim delavcem naj se iziekajo kazni cz predlogi za izključitev iz delovne skupnosti, ker taki primeri slabo vplivajo na ostale delavce. 5. Malica za delavce SFO je od 9,30 do 10,00 Po 10,00 uri malica ni dovoljena in je jedilnica zaprta. Izhodi izven obrata se ne dovoljujejo, razen v izrednih primerih ko je delavec poklican na poziv raznih organov ali ko delavec ne more delati zaradi bolezni. Vsi drugi izhodi niso dovoljeni Če bo delavec zapustil delo oz. obrat zaradi drugih opravkov kot sc prej navedeni in zato ne bo imel dovoljenja, se prav tako disciplinsko obravnava 6 Predlog komisije za ugotavljanje in iz rekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti za izključitev iz delovne skupnosti KV II strojnika na vibromaksu Pezcrovič Ranka, kateri je izostal z dela dne 29 in 30. 8 ter je s tem povzročil škodo pri obratovanju stroja kakor tudi zastoj dela na gradbišču v Kranju, se zavrne. Komisija za ugotavljanje in izrekanje ukrepox naj mu izda odločbo zadnjega javnega opomina pred izključitvijo 7. Jz poročila kadrovske službe je bilo razvidno, da sc samovoljno prenehali delovno razmerje Babič Mijo KV II strojnik na kompresorju in Buhin Lovro KV II stroj nik buldozerist, ki je bil štipendist enoletne šole za strojnike pri podjetju. Ker še ni izpolnil pogodbene pogoje do podjetja in bi moral ostati v delovnem razmerju še eno leto, se razlika stroškov izterja preko rednega sodišča. 8. Sporazumno je prenehalo delovno razmerje Sotelišek Francu in Penezič Jožetu. 9 Na pismo Ivana Hriberšnika iz Hajdoš št. 2b pri Ptuju, v katerem prosi za delno pomoč kritja stroškov zaradi smrtne nesreče, katero je povzročil šofer našega obrata Gašpar Ivan, ki mu je do smrti povozil ženo, mater štirih majhnih nepreskrbljenih otrok, se prispeva 1000 N din 10 Iz sklada skupne porabe se nakaže sindikalni podružnici 3000 N dinarjev in se od tega nameni za delno pomoč Ivanu Hri-beršniku 10C0 N dinarjev, 11 Sklene se. naj se obvesti vse šoferje, da se v bodeče uporablja le mariborsko olje, 1<: je za 0,40 N din pri kg ceneje Izpuščanje izrabljenega olja je potrebno zbirati v zato določenih posodah, katere se nato skupno z embalažo motornega olja odproda »Petrolu«. 12. Odobri se 5 dni neplačanega dopusta Skoda Vladu, ki ga je potreboval za nego družinskega člana, 13 Prošnji Božovič Brede za odobritev mesečno po en dan izrednega plačanega do-p. sla ki bi ga potrebovala zaradi študija na ESS. se ne odobri. 14. Naknadno sta vložila prošnjo za dodelitev posojila za individualno gradnjo Laznik Julijan, ki gradi hišo v Novem mestu in Ba-rašin Stojan, ki jo gradi v Dravogradu. Prošnjam se ne more ugoditi, ker so vsa sredstva v ta namen bila že razdeljena članom, ki so pravočasno vložili prošnje in se imeli najugodnejše pogoje za dodelitev posojila Poleg tega pa imenovana ne izpolnjujeta pogojev po pravilniku o dajanju posojil za individualno gradnjo, ker je radij oddaljenosti za gradnjo hiše po prej navedenem pravilniku največ 20 km od enole- k3er J6 kandidatovo stalno delovno mesto. 15. Prošnji Jeran ko Jožeta za posojilo IG tisoč N din za doplačilo novega stanovanja, ki ga bo dobil pri obč skupščini v Šiški v zamenjavo za starega, se ne more ugoditi, ker je bila prošnja prepozno vložena, sredstva v ta namen pa so že razdeljena. 16. Odobri se ogled Zagrebškega velesejma desetim članom strokovnega kadra našega obrata Zapisnikar: Predsednik Sveta: Zaviršek Marina V r. Novinec Vinko 1. r. DS Jesenice SKLEPI V. redne seje delavskega sveta GV Jesenice, ki je bila 28 lil lf.67 1 Sklepi IV rednega zasedanja delavskega sveta so izvršeni 2. Poročilo o izpolnitvi in presegi letnega plana se vzame na znanje, prav tako finančno poročilo o uspešnem zaključku leta in o izplačilu razlike OI) spričo uspešnega finančnega zaključka. 3. Stremeti je za uresničitev našega načrta gradnje lastnih investicij, pridobitev stanovanj v novih stolpnicah in upravnih prostorov v novi poslovni zgradbi. 4. DS vzame na znanje poročilo o tekočih delih, ki jih izvajamo po objektih in o angažiranosti naše poslovne enote. 5. Na podlagi tajnega glasovanja se izreče izključitev iz delovne organizacije Ibrahimu Kajdiču, ker je storil hujšo kršitev delovne discipline. 6. Na podlagi razpisa volitev v delavski svet podjetja in delavski svet poslovne enote se imenuje: Posebna komisija za sestavo volilnega imenika: Ljuba Tarman — predsednik, Cilka Kucko — član, Dora Rogelja — član. Posebna volilna komisija: Marica Ambrožič — predsednik, Ladislav Abruč — član, Mari Kramar — član. 7. Zbor volivcev za izbor kandidatov v DSP in DSE bo v menzi »Gradis« Jesenice dne 7. IV. 1967 ob 17. uri. Do izvolitve delovnega predsedstva bo vodil zbor volivcev tov. Jože Bertoncelj, član DS podjetja. 8. Podraži se najemnina stanovanj za tuje goste is znaša 3,00 — nočnina v samskem domu, 2,00 — nočnina v baraki. 9. S 1. IV. 1967 se podraži cena hrane is. — domači zajtrk 60, kosilo 420, večerja 220, skupaj 700 — tuji zajtrk 70, kosilo 500, večerja 280, skupaj 850. 10. Komercialno službo se poveri, da pristopi k urejanju in pregledovanju arhiva v skladu s predpisi. K urejanju naj pritegne tudi druge oddelke. 11. Poročilo predsednika stanovanjske komisije o dodelitvi stanovanj se vzame na znanje. 12. Vloga Valentina Markeža, ki prosi za dodelitev posojila za gradnjo individualne hiše, se obdrži v evidenci. 13. V skladu s čl. 13 pravilnika o dajanju posojil Za individualno gradnjo se obvešča vse graditelje, da se sprejemajo prošnje za odobritev posojila do 1. maja 1967. Po tem datumu prispele prošnje se bodo obravnavale naslednje leto. 14. DS sklene v zvezi z željo Sob Jesenice o prevzemu stroškov v naše breme za izvršitev zdravstvenih pregledov novodošlih delavcev, glede preprečenja vnašanja saimo-neloznih obolenj, da teh stroškov ne prevzamemo, dokler to ne bo predpisano z občinskim odlokom in domenjeno s službami centralo podjetja. 15. Vloga in pogodba Sob Jesenice za odobritev sredstev za osnovno šolstvo se s priporočilom za plačilo od kvote 1 °/o pošlje na centralno podjetja. 16. Krajevni skupnosti Struževo — Kranj ni mogoče dodeliti finnančnih sredstev za ureditev ceste, ker so vsa sredstva za letošnje teto že razporejena. Oveiuvatelj: Namestnik predsednika Ivan Habinc DSE Jesenice: Franc Hočevar