118
*¦*
Natoroznanske stvari.
Nove najdbe v solncu.
O svetlem solncu, njegovi velikosti, njegovi daljavi od naše zemlje, o luči in gorkoti, ki jo ono daje zemlji in drugim planetom, se je že mnogo preiskavalo in naznanjalo. Vendar veliki napredki, ki jih dosegajo vsaktere vednosti dandanes, dajejo čedalje več in več spoznati pri vseh vidnih stvareh; in tako je tudi o svetlem solncu.
Doslej ni bilo mogoče odgovoriti, če se je vprašalo: iz kakošnih tvarin da je solnce; predaleč je od nas, in gledati se naravnost ne d& v tisto. Za gotovo se je vendar moglo soditi iz preiskav, da solnčna krogla ima za jedro obširno telo, bodi si iz trde ali kapljivo tekoče tvarine, in da okoli njega je nekako zračno ogrinjalo, kakor okoli naše zemlje, dasiravno vse bolj gosto, nekaj parno, nekaj svetlo, in nekaj zopet megleno. Iz lastnosti, kakoršne razodevajo luči v zemeljskih tvarinah, če so v razpenljivo tekoči podobi, se je pa v zadnjih dneh začelo sklepati, da v solncu se nahajajo razne, pa prav take tvarine,  kakoršne  se kažejo na  naši zemlji.
Solnčna luč, kakor se sploh razodeva našim očem, je vsa bela. Vendar ta luč ni izvirna in sama na sebi bela, ampak sestavljena je iz raznobarvanih žarkov.    Jasno je  to po  učenih skušnjah,   pa nektere
{)rikazni to dokazujejo tudi prostemu umu. Ce se be-emu solnčnemu žarku da posijati skozi trirobato steklo, se njegovi posamezni žarki po steklu v stran nagnejo, pa ne vsi po enaki meri, eni več eni manj ; in tedaj se pokažejo poredoma sedmere barve: rdeča, pomarančna, rumena, zelena, višnjeva ali plava, temnoplava in vijolična. Posebno razločno in lepo se vidijo te barve, če se belemu žarku da skozi tesno luknjo posvetiti v temno izbo, in ondi skozi trirobato steklo na steno se sprostreti. Ravno te sedmere barve se čudno razgledovati dajejo v mavrici ali božjem stolčeku, kadar se solnčni žarki ob jutru ali ob večeru lesketajo v dežnih kapljicah, ki solncu nasproti na drugi strani padajo iz oblakov; celo v vsaki kapljici vode in v rosi po samem bliščijo vse sedmere barve zaporedoma, kadar se vanjo z očesom oziramo iz ene v drugo plat. Te različne sedmere barve pa še niso vse, kar se v takem prikazku razodeva; če se namreč ta mnogo barvani obrazek prezira z drobnogledom, se v vsaki barvi po čez kažejo tanke temne črte, ki vselej v enacih merah narazen ostajajo; nektere teh temnih črt so nekoliko širje, nektere nekoliko ože , in šteje se jih do zdaj že na 2000. Te temne črte so prav lastne solnčni luči; zakaj če se kteri drugi beli luči, na pr. od oljnatega svetila, ali od razbeljenega apnenega kosčeka, da posvetiti skozi trirobato steklo, se po njem sicer vidi vsa sedmerobarvina prikazen, ne vidi se pa nobena temna črta v njej. Druga je pa pri tvarini, ki je v razpenljivo tekoči podobi razbeljena; taka kaže le eno, ali pa tudi več in raznobarvanih črt po samem. Na priliko sol, ki se je v hudem plamenu sparila, daje obrazek s samo svetlo rumeno črto brez vsake druge barve; apno z drugimi tvari-nami združeno daje razne rdeče, pomarančne in zelene črte; baker (kuper) kaže mnogo svetlih črt od rdečega do vijoličnega konca; železo kaže raznih črt nič manj ko 60 poredoma.
Te svetle črte, ki jih daje obrazek take ali take tvarine, kažejo pa to posebno lastnijo, da se vidijo ravno na tacih mestih in ravno v tacih razmerah, kakor se v solnčnem obrazku nahajajo tiste spredaj popisane temne črte.
K ako se ta reč, tukaj temne, tamkaj svetle črte, more razločiti? Drugačna poskušnja ponuja razjasnjenje. Ce se beli luči, na priliko od razbeljenega apna , ali pa solnčnemu žarku da sijati skozi rumen solnat par, in dalje skozi trirobato steklo, razodene se po tem ves sedmerobarvani obrazek, samo v rumenem delu se vidi temna črta ravno na tem mestu, kjer je sam solnčnat plamen kazal svetlo črto. Zna se tukaj, da plamen je vsem drugim barvam dal skozi iti, samo tisto barvo, ki je bila njemu lastna, pa je povzel; in tako je ostalo tisto mesto v obrazku brez svetle barve in temno. Enak pogled je pri druzih tvarinah; če se skozi njihov plamen vodi bela luč, obrazek za trirobatim steklom razkrije temne črte ravno na tistem mestu, kjer plamen sam na sebi daje svetle barvane črte.
Po tacih zgledih se dajejo tudi sklepi delati zastran solnca. Solnčno jedro mora nekako silno razbeljeno biti, da od sebe daje belo luč, ktera bi sama na sebi pustila obrazek s sedmerimi barvami celoten brez temnih presledkov. Pa okoli solnčnega jedra mora tudi biti ozračje z raznimi tvarinami, ki so zavoljo velike vročine v parni ali razpenljivo tekoči podobi, kakoršne pa se na zemlji nahajajo le v trdem ali kapljivo tekočem stanu. Tisti pari povzemajo nektere vrste sedmerih barv v solnčni luči, in tako se kažejo temne črte v solnčnem obrazku. Mnogotere teh temnih črt se snidejo s tistimi črtami, kakoršne kaže obrazek raznih znanih tvarin naše zemlje; in po takem se more tudi soditi, kakošne tvarine da se nahajajo v solncu.
Sol, magnezija, apno in železo je poleg teh skušenj gotovo v solnčnem ozračji; za baker, čine k in barij ni tako gotovo, le po malem bi tacih tvarin utegnilo v solncu biti: Zastran zlata, srebra, čina, svinca, živega srebra, kremenovca, gli-njenca, kamnjenca, arsenika, antimona in stronca se ni našlo znamenj, da bi tudi tiste se nahajale v solncu.
Po tacih najdbah se vpraša dalje še zastran druzih nebesnih teles, iz kakošnih tvarin da bi utegnile biti?
O luni in planetih se po obrazku, kakoršnega daje njihova luč za trirobatim steklom, ne more nič posebnega sklepati; zakaj oni se nam kažejo s tisto lučjo, ki jo prejemajo od solnca, in toraj dajejo enako barvan obrazek. Drugač pa je pri zvezdah, ktere se svetijo z lastno lučjo; tiste dajejo za trirobatim steklom obrazke, ki se ločijo od solnčnega in so tudi med seboj različni. Na priliko Sirij v svojem obrazku kaže Široko temno črto v zelenem delu in ravno tako v vijoličnem ; druge zvezde se razodevajo zopet drugače; nektere zvezde, ki daleč narazen stopijo, dajejo skoraj enakoličen obrazek.
Ker so take poskušnje cel6 nove, zato se zdaj po njih more še dosti sklepov delati.                             H.