tribuna LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKI ODBOR: STANE CEHOVIN, MARJAN KOPECKY, NIKO LEHRMAN, NIKO TlCAR, JOZE ZNrDARSlC, FRANC GRIVEC IN PETER JAMBREK. ODGOVORNI tN GLAVNI URED-NEK STANE CEHOVIN, UREDNISTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, POLJANSKA 6, TELEFON 30-133, TEKOCI RACUN 600-10/3-567. ROKOPISOV NE VRACAMO, LETNA NAROCNINA 200 DIN, TISKA CP -DELO-« LETO X., STEV. 18 LJUBLJANA 7. DECEMBRA 1960 Sveti letnikov DAJEJO MOŽNOSTI NAJŠIRŠE INICIATIVE PRI REŠEVANJU VPRAŠANJ POUKA »V vsafcem letniku pouka prve in druge stopnje se voli svet letnitea, oddelka oziroma skuipine, ki ga tvorijo učitelji in fafcultetni sodelavd, ki so-delujejo pri poučevarajm, ter pradstarvniki študentov, ki jih izvolijo študentje letoika, od-delka oz. skupine« (iz Zakona o sprememibah in dopolnitvah splošnega zakona o univerzi). Misel o organfeirainju skup-nega organa profesorjev in študentov, ki bi reševal vpra-šanja poufca v letniku (v štu-dijsiki skupini) ali pa predla-gal ustrezne rešitve družbe-nian in upravmim oirganom na univerzi, ie dobila jasnejši iz-rae na IV. kongresu študen-tovske organizacije v jamuar-ju 1959. leta. Družfoeni in uptraivmi organi včasih zairadi ofoilja proble-mo*v in dela im zairadi odmak-njeruosti od letnikov in od nji-hovih specifičniih iin drobnih problemov, ki pa kljub temu lahko bistveno vplivajo na učni uspeh in končno tudi na uspeh samie reforme, teh vpra-šanj ndso mogUL hitro, pravočas-no in najbolj uspešno rešiti. Kdlektiv profesorjev iin štu-deiitov pa je tudi najbolj spo-sofoen in poklican in odgovo-ren razpraivljati o teh proble-mih in sodelovati pri reševn-nju. Taik skupen način reše-vanja probleroov pa mnogo bo4j neposredno obvezuje štu-dente in profesorje pri reali-zaciji skupnih sklapov. Nepo-sred.no skupno delo pa bo bi-stv&no prispevalo tudi k zbli-ževanju profesoTJev in štu-dentov pri ustvairjaniiu pošte-nah tovariških in huimanejših odnosov med niimi in na uni-verzi sploh. V taki ataiosferi se bo lahko do mafesimuma sprostila iniiciativa pasamezmi-ka in razvijala tonstruiktivna kritifca, Vse to pa lahko mno-go prisipeva k ustvarjanju in-telektualinih sil un:verze. Razprave o svetih letnikov na naši univerzi so se začele že v začetku leta 1959. Od vsega začetka so v teh raz-pravah sodelovali tudi druž-beni organi in fakultetne u-prave. Največ nejasnih vpra-Samj je bilo ofo nalogah in pristojnostih svetov letnikov, o njihovem odnosu do odbora ZŠJ v letniku, o njihovi sesta-vi itd. Vsi-tako profesorji kot študentje, pa smo bili soglasni, da je taka oblika dela profe-sorjev in študentov potrebna zato simo začeli v aprilu in maju formirati prve svete let-nikov. Sveti so se ustanavljali hitreje na fakultetah oz. od-delkih, kjer so tudi osnovne organizacije ZK študentov, predvsem pa profesorjev ra-zumele pomen svetov letnikov in aktivno sodelovale pri nji-hovem ustanavljaiju. Pomemb-no vlogo pa so imeli tudi družbeni in upravni organi, saj so le ti mnogo prispevali pri razčiščanju stališč, pone-kcxl pa so bile samo fakultet-ne uprave prizadevne pri for-miranju svetov. Objektivne težave pri for-miranju svetov pa tudi pri njdh^venr delu pa so nastajale zaradi pomanjkanja zakonskih predpisov. Z novim zakonom o spremembah in dopolnitvah aatoonov o univerzah v mescu juniju pa so te ovire v veliki meri odstranjene. Zakon dolo-ča, kje se morajo ustanoviti sveti, kdo so njihovi člani in tudi kakšne so njihove vloge fei pristojnosti. Zakon pravi, da se v vsakem letniku pouka prve in druge stopnje voli svet letnika, od-delka oz. skupine, ki ga tvori-jo nčitelji in fakultetni sode-lavci, ki sodelujejo pri pouče-vanju, ter predstavniki študen-tov, ki jih izvolijo študenti tega letnika, oddelka oz. sku-pii^e. 2e iz samega sestava svetov, se vidi, da so to temeljni or-gani, ki rešujejo probleme po-uka. Ker v letnifcu nastajia večina problemov v zvezi s poukom in študijem, zato je letnik, profesorji in študentje skupaj, tudi najbolj odgovo-ren, da se problem rešuje, ozi-roma predlaga ustrezne rešit-ve. Svet združuje dva osnovna faktorja v procesu šolanja profesorjev in študentov, ki imajo v objektivnem smislu skupni cilj doseči čimboljši študijski uspeh. Seveda so na-loge profesorjev in študentov kvalitetno drugačne! Prav za-radi tega pa se večkrat nepra-vilno postavlja tudi vprašanje medsebojnega odnosa profe-sorjev in študentov. Tudi ob vprašamju, kdo je odgKJvaren za študijski neuspeh, se je krivda pripisovala samo ene-mu izmed teh dveh faktorjev. Clani sveta, ki jih volijo štu-dentje, pa prav tafco preds/tav-ljajo vse študente v letniku. To pomeni, da je to mnogo širši organ kot študentovska organizacija, kajti niso vsi štu-dentje člani organizacije. Za-kon izrecno pravi, da imajo sveti dolžnost in pravico obde-lovati in predlagati nkrepe pri vprašanjih, ki so važne za pouk v tem letniku. Področje dela svetov letni-kov z ozirom na to njihovo nalogo ie zelo široko. Brez dvoma pa je osnovno vpraša-nje študijski uspeh v nekem letniku oziroma skupini. Sveti Ietnikov bodo morali imeti Usoela akademija ob Dnevu republike L,}iit>kana je 28. novembra sve-6ajno po6arstUii praznik — Dan re-publifce — z osredn.go prosilavo na Gosipodarskem razstavižfiu. — Priiredttve so se med drugim udeležiill tudi predsednik Ljud-ske skupšiene Ljudske republike Siiovenije Mihia MarinJco, pod-predsedmik Izvržnega sveta Bori« Kradgher, padpredsedMlk Zvezne-ga izvršnega siveta Frane Lesiko-šieik ter mnogi drufli politfiBrf.. kulturni in znanstveni delavei. Proslava je bila pv baaetme aoae, BluSateljev Afcademaje za igralsko umetnost, članov KHklomih sku-piin »France Marolt« in »Tine Rx>-žanc«. brSgadlrjev in priipadnikov Jugos'lovafnsike Tijudske arr^ade. —. Težak posel režije s tako maso je po doraiselnem sceniaridu Herber-ta Grtina prtiprawia režiser Slaiv-ko Jan koreografijo sta ustvarila RiJio Mllaikar Soi H. NtefUlbaaierl, primerno glasbo pa ;e na že znan nailn sestavil Bojan Adatniič. Posebna zanarni-vost in čar pno-slave je bila v veltiSki razgibani množici iervajalcev, M so z gltoa-njem ijustrirali spremn« teksi se«it?iv]j<"n Jz odtomkov govoT«1>' ma; I la Tita. Na3tlopaiiočii so t svojo množičnostjo simboličin'' prikazaH borbo, razvoj in ten-dence naše politike, priEadevanje za miT. Izva.ianje je bilo homoge- no, podlkrepljeno s Elmskdimi projekci'jami lepot n.e»še domovi-ne in dokumentl naše bort>e. Se posetoeij pa je treba poodariti uspeh in natešč za to priliko po-Ktavl;emih koreograifij, ki so za-blestele na volikem p^dliju Oo-spodarskega rastavišča. Zbor in soliisti našega baleta lahko to iz-vajanje beležSfjo kot nov umet-niSki usipeh. pregled nad učnimi uspehi študentov, kajti le na osnovi analiz uspeha in vseh proble-mov, ki vplivajo na učne re-zultate, bodo lahko predlagali fafcultetmim upravam, svetoin pa tudi drugim organom ustrezne sklepe, oziroma bodo nekatera vprašanja tudi sami rešili. Vprašanje učnih pripomoč-kov, ki so za intenziven in re-den ter uspešen študij potreb-ni, bo svet lahko mnogo uspeš-neje reševal kot se je to vpra-šamje reševalo doslej. Od ve-čine profesorjev se cričakuje. da bodo v katerem času napi-sali skripta ali učbenik. Hitre-je pa bi bila izd^lana skripta. če bi študentje zapisovali pre-davanja, ki bi jih profesor do-polnil in izdal kot začas-na skripta za študente. Tako bi tudi dosegli tudi to, da bi študentje redneje obiskovali predavanja. Predavatelji pa bodo morali bolj realno pre-davati in posvečati več skrbi kvaliteti predavanj. Z organiziranjem študiiskih skupin pa bi sveti lahko mno-go pomagali predvsem slab-šim študentom pri študiju. Ze-lo koristno pa bi biio sodelo-vanje sveta pri sestavl.ianjti urnika. organiziranju strokov-nih ekskurzij. razporejanju se-minarskih nalog. zbiranju vo-di.i študijskih sktipin in de-monstraitor.iev itd. Na osnovi študijskih uspehov in social-nih ter materialnih razmer posameznih študentov pa bi svet lahko preko fakultete predlagal štipenditorju eventu-elno zvišanje štipendije. Vse te in že naštete druge probleme pa bodo sveti lahko uspešno reševali, če bodo tu-di fakultetne uprave in druž-beni organi stalno spremljali njihovo dejavnost, imi?li razu-mevanje za njihovo delo in tu-di upoštevali njihove predloge in stališča. Pomembno nalogo bodo imele fakultete pri se-stavljanju pravilnikov o delu svetov. Pri sestavljanju pra-vilnika pa mora sodelovati tu-di študentovska organizacija. Sveti letnikov oz. skupine so oblika, ki daje objektivne mož-mositi, da se mnogi prolblemd študija rešujejo med nepo-sredno prizadetimi in odgovor-nimi za delo v letniku. Skupni odigovori in stališža ter skiip-na akcija profesorjev in štu-dentov pa bo ustvarila nove odnose med profesorji in štu-dienti in isitoCasno vzgajala štu-dente v odgovorne souprav-ljalce. Center za maritsistično vzgo}c Dopolnilo rednega študija PRBD ZACBTKCMff LETOS-NJBGA DELA CENTRA ZA MARKSISTICNO VZGOJO SMO ZAPROSI1.I TOV. SAVINA JO-GANA ZA RAZGOVOR O DELU CENTRA. 1. V preteMem letv. je prvič začel delovoti cerster za mar-ksistično izobraževanje šta-dentov. Ceruter je med študenti vzbudil veiiko zavimanje, saj je bila udeleiba -na vseh pre- davanjih precej velika. Kak-ine izkušnje ste si pridobili in kako so vplivale na orga-nizacijo dela centra v letoš-njem letu? Ne samo živa potreba po in-stituciji, ki bi se bolj sistema-tično ukvarjala z marksistično vzgojo naših študentov, ampak v precejšnji meri tudi zanimi-va, privlačna in predvsem no-va oblika idejne vzgoje, ki smo jo lani začeli s'*Eentrcwn, ie vzrok, da smo imeli pri na-šem lanskem delu take uspehe. Prej smo leto za letom ugo-tavljali, da nam samo brez nekega programa organizirana predavanja po fakultetah kct standardna oblika ideološkega dela ne morejo pritegniti vseh študentov, ki se zanimajo za družbene probleme, zato mora biti Center, če hočemo, da bo njegovo dela prav tako uspeš-no kot dosl* ne samo stalna ¦lstanova, ampak ustanova, ki ->o svoj program in način de-!a stalno prilagajala novim nameram, potrebam in željam študentov. Mislim, da so bile najboli pozitivne lastnosti lan-skega programa in dela v Cen-tiu kvaliitetni predavatelji in tesna povezava med predavate-I j.i vodstvom Centra ter možnost ''Zbiranja posameznih kolegi-iev in tem; od pomamkljivosti bi omenil predvsem. premal'> možnosti diskusije ob posa-meznih predavanjih. To in še nekatere druge pomanjklji-vosti bomo letos poskušali od-oraviti. Ne samo zairadi vrste :zkušeni, ki smo .iih pridotoili ori našem lansketn delu, am-nak tudi zaradi boljših ob-jektivnih pogojev, predvsem zaradi tega, ker imamo Se ce- lo šolsfoo leto pred sa-bo, upam, da (bo novo vodstvo Cervbra letoanji rnograiin, ki je bolj realno postavljen, uspešno izvedlo. 2. Kako so letos potekale priprave in kakšen je bil odm ziv? Kakšne metode ste upo-rafrli, da bi pritegnili k delu Centra čim več študentov pr-vega letnika, z ozirom na to, da se je vpisalo rekordno šte-vilo novincev? Ker smo letos .začeli z oa-šim delom bolj zgodaj, ?e v začetku novembra, so bile priprave precej krajše kot la-ni. Vendar smo ofo priipombah predavateljev in udeležancev, pa tudi na podlagi lastnih izkušenj, imeli že ob koncu lanskoletnih predavainj pre-cej jasno sliko letošnjega vse-binskega programa in načima dela v Centru. Tudi za pro-pagando nam je ostalo manj časa, zlasti še zata, ker smo morali zaradi predavatelja, ki pozneje ne bi mogel preda-vati, pripraviti prvo predava-nje približno teden dni pr&d predvideniin začekotn - dela. Vpisna karnpanja poteka prav v teh dmeh. Kljufo temu mi-slimo, da odziv letos n9 bo mianjšd kot lani, predvsem za^ to, ker se je Centetr s svojim dosedanjim delom nedvomno afirmiral, preceg pa tudi zaito, ker imamo naše sodelavce, ki skrbijo za redno obveščanje in povezavo faikultet s Cen-trom. Kaikdh novih oblik pn>-pagande si nismo zamislili, nismo pa tudi posebej raz-pravljali o pritegnitvi študen-tov prvih letnikov k našemu delu. Nedvomno je to vpraša-nje, ki ga borno miorali pti našem delu upoštevati. 3. Tvoja osebna zapažanja m preteklem letu in kakšne za-nimivosti predvideva program Centra za letošnje leto? Najlepši vtis Je name lani na.pravil načitn. kako so štu-detje sprejeli, naše delo in prizadevairrja. Center je, če ne vsem, vsaj večimi udeženc&v pomenil ne le možnost sezna-njanja z aktualnimi probleml razvoja v svetu in doma, am-pak predvsem našo, študen-tovsko ustanovo, tribuno dz-menjaive misli, ki nam je tako potrebna. Z novim progra-mom, ki je izdelan med dru-gim tudn na podlagi ugoto-vitev ankete, ki sino jo raz-poslali udeležencem- v letoš-njem maju, bomo prifaikova-njem študentov v tej smerl skušali še bolj ustreči. Pro-gram upošteva predvsem naj-aktualnejše probleme družbe-nega razvoja v svetu in vse-buje mianj zgodovinskih tem kot lanski. V vsakem seme-stru bosta delala samo dva kolegija, tako bo ostalo mno-go več časa in možnosti za diskusijo, ki jo bomo organi-zirali ločeno od predavanj. Verjet.no bomo med delom uvedli še nove oblike kot na primer študijske grupe. Na vsark naoin pa nam bodo obisk in diskusija v Centru ter pri-potnbe vseh. ki so zaintero-sirnni za na.š uspeh, kot do-slej najbolišp vodilo pri n»> šem delu. Neenotno socialno zavarovanje 25% študentov na Ijubljanski univerzi ni zavarovanih, 15% pa le delno — Študen-tovski zdravstveni sklad nima dovolj sredstev — Smo za enotno in popolno zavarovanje študentov Zdravstveno zavarovanje študentov predstavlja izred-no komplcksen in važen problem, ki ga je priSela reše-vati Zveza štndentov že leta 1955. Zal še do danes nismo dobili zadovoljive rešitve. Kljub temu, da zdravstvena problematika študentov, prcdvsem preventiva, zabteva posebno organizacijo zdravstvene zaščite, še vedno nima-mo niti enotnega niti popolnega zavarovanja študentov. Danes je na ljubljanski univerzi zavarovanih le 6O»/o študentov, delno 15°/o, nezavarovanih pa kar 25»/». Vse to so visoke številke, ki zahtevajo čim hitrejšo in po-polnejšo rešitev. ki je vezano na večje finančne izdaitke. Studentovski zdravstveni sklad ie po svojih praviJih doižan nuditi in skrbeti za zdravstveno pomoč tistim štu-dentom univerze, visokih in vjšjih šol ter akademij, ki tega nimajo po nobenih drugih p:redpisih. Nepričakovano spre-jetje zaikcma o zavarovanju kmeti.iskih proiizvaoalcev pa ga je postaviilo pred nove fi-nančne probleme, ki jih bo moral uspešno rešiti, saj je od pravilne rešitve odvisno nje- Celotna zdravstvena služba spremembe. Korak naprej m zdravstveno varstvo držav- predstavlja v zadnjem času ljanov doživtljata korenite tudi zavarovanje kmetijskih govo delovanje. proizvajalcev, ki pa 1e izredno prizadei in poslabša] študen-tovsko zdravstveno zavarova-nje. Po tem zakonu je 25 odst. študentov izgubilo zavarova-nje, s tem pa tudi svojega S tem zakonom je ponovno stopdlo v ospredje vprašam.ie enotnega in popolnega zavaro-va;n.ia vseh rednih študentov. Studentje se zavzemaio za takšno zavarovanje, kj bo ve- plačnika. V slabši položaj so zano le na status študenta. To prišli tud: študentje-svojci kmetijskjh proizvaijallcev, kj morajo pr:; nekaterih zdrav-stvenih storitvah nositi del stroškov. Prooent udeležbe pri pJačevanju stroškov se giblje od 10 odst. do 75 odst., pri zo-bozdravstvenih storitvah pa kax 100 odst, razen prd izdi-ranju zob. Vsa dosedanja oraksa kaže, da študentje tež-ko ali pa splah ne zmorejo plačevati stroškov zdravljen.ia in se zato marsikdai raje odre- se pravi. da bo vsak redni štu-dent, ki bo imel status štu-denta, obenem tudi zavarovan. ne glede na zavarovanje nje-govih staršev in starost. Zah-teva po takšnem zavarovan.iu ie toliko realne.iša. ker speci-fični pogoj,; intelektualnega dela, prehrane in stanovan-i študentov zahtevajo drugačno preventivno zaščito. kot pa jo lahko nudi splošna zdraivstve-na zaščita. S taikšno rešitvi.ic Da bi bil enotno rešen tudi problem plaCevania zdra^stve-nih uslug v bolnicah, zdravi- 6e&o nadaljnjemra zdravljenjo, liščih ^n pri speciallstidnih po- segih, ki jih danes lahiko s priidom izkoriščajo le zavaro-vani študentje, medtem ko ne-zavarovane študente cxiklanja-jo, ker ne vedo, kdo bo zanje plačnik. Razumljirvo je. da tega vprašanja ne bo mogoče re-šiti le v okviru Zdravstvene-ga skSada, ampak bo potre-ben zakonski predpis, ki bo dokončno uredil vprašajnje enotnega in popolnega za-varovanja štvidentov. Zakon-ski predpis bo moral odstra-niia vse tiste pomanjkljivosti, ki jiJi dames veljavni pred-pdsi o zavarovanju dopuščajo, obenem pa bo moral ustvariti pogoje za posebno zavarova-nje študentov, ki ga zahteva specifični način dela in živ-ljenja. To velja predvsem za preventivno zdravstvo, med-tem ko bi bila kurativa lahko vključena v splošno zdrav-stveno mrežo. V neposredni zvezi z vso to problematiko pa je tudi gradnja lastnega zdravstvenega zavbda za pre-ventivno varstvo študentov, sa.i so sedanji prostori občut-no premajhni, predvsem pa neprimerni. Problem je torej izredno aktualen in bi mu odgovorni organi moraii posvetiti čim večjo in hitrejšo pozornost, kajti sredstva, ki jih vsak dan vlagamo v razvo.i visokega šolstvci, bodo vložena neeko-nornično. če ne bomo obenem skrbali tudi za odpravljanje Domanjkljivosti zdravstvene zaščjte študentov in uvedli enotno in popohio zavarovanje študenitav. Neumestno maščevanje Te dni se je nekaj vznevolje-nita študentov zneslo nad na-pisno tablo »Študentovskega zdravstvenega sklada pri Uui-verzi« na Miklošičevi cesti. Ogorčeni, ker niso bili vsi sprejeti v preobremenjeni zob-ni ambulanti, so izpulili na-pisno tablo v prvem nadstrop-jn in jo odvrgli v pritličje. Ob tej priliki se človeku vsi-ljnje misel: Od študcntov uni-verzc bi smeli pričakovati, da se bodo spoprijeli s svojimi Maaičnimi težavami na način. ki ustreza njihovi visoki izo-brazbi in z nekoliko večjo me-ro uvidevnosti. Kdor ve, s kakšnimi napori so študentje ustvarili v prvib povojnih letih iz nič tcmelje novega zdravstvenega varstva študentov in ga v naslednjih Ietih s pomočjo svojih požrt-vovalnih uslužbencev med ne-nehno borbo z objektivnimi težavami razvijalt do današ-nje stopnjc, sme npravičeno upati, da bo zavod tudi vna-prej rastel tako, da bo ie kma- lu lahko bolje zadovoljil ved-no večje število študentov univerze. Znašati nevoljo zaradi ob-jektivnih težav v Študentov-skem zdravstvenem varstvu na zdravstveno in upravno osobje, ki si v tesnih prostorih, kamor se je vselilo leta 1948, še da-nes prizadeva v težkih delov-nib pogojih nuditi zdravstve-ne usluge čim večjemu Stevilu študentov, še bolj pa stresati jezo na mrtvo napisno (ablo, je torej milo povedano neu-mestao maščevanje. Folklomi sknpini >M1rfe Acev« Iz Skopja (tevo) in »Frsmce Marolt« lx LJubljanc (desno) Razgovor z dramaturgom Mestnegn gledali&a DuSmtom Moravcem Dvanajst drobnih knjižic KNJIZNICA MESTNEGA GLEDALIŠCA LJUBLJANA JE TO JESEN STOPILA V TRETJI LETNIK. IMA NA-MEN IZDAJATI ZGOLJ STROKOVNO GLEDALlSKO LITERATURO IN TAKO PRIBLI2ATI GLEDALIŠCE CIM ŠIRSIM KROGOM. OB TEM PRVEM JUBILEJU SMO ZAPROSILI DRAMATURGA MESTNEGA GLEDA-LISCA DUŠANA MORAVCA ZA KRATEK RAZGOVOR O NJIHOVI KNJIZNICI. Pred kratktm je izžel dva-najsti zvezek vaše knjižnice. Ali lahko poveste, kdaj in ka-ko se je rodila misel na to knjižno zbirko? Miscl na tako knjižno zbirko je stara vsaj toliko, kot našc gledališče ali vsaj toliko kot naše publikacije. Že od naše prve premiere izdajamo Gle-daJiški Hst. Ko smo ustanovlli teater, smo hoieli ustanoviti tudl posebno knjižnico, kjer bi izhajala. samo strokovna gleda-liška literatura. GledKliški Iist sano izdajali za vsako premie-ro, tako da sc je doslcj nabra-Io že lepo število zvezkov, po-vezanih v desct lelnikov. Ta-ke publikacije pomenijo tesno povezavo med publiko in gle-dališčem; glcdalci na ta način bolj razumejo igro, navajamo pa jih tudi k pravilnemu poj-movanju gledališča, Kakor re-deno, smo najprej začeli z Gle-dališkim listom, od prve redne sezone pa izdajamo tudi svoj letni zbornik, ki bi ga lahkn imenovali tudi obračun naše-ga dela in naših prizadevanj v vsej sezoni. Tudi teh je že deset! Vendar pa smo ves čas mi-slili tudi na posebno knjižno zbirko. kcr naše založbe ka-žejo majhen interes za te vrste publikacije. Pri knjigah je bij začetek kajpak najtežji, kajti ustvariti smo morali poleg vse-ga drugega predvsem potreb-no materialno bazo, saj s samo prodajo, pa naj bo še tako do-bra, vseh stroškov ne moremo kriti. Odloi ili smo se za do-kaj nenavadno pot: kakor Gle-dališki list smo »omadeževali« tudi naše knjižice z inserati. S tcm smo dobili osnovo za krit-je tiskarskih strnškov, a hono-rarji so bili zgolj simbolični. Subvencija Sklada za pospešc-vanjc založniške dejavnosti bo omogočila pri bodočih izdajah vsaj minirnalne honorarje. Pri nas je bilo že več podob- nih več ali manj uspešnih po-skusov? Nikakor. Prejšr.ji poskusi gledališklh zbirk od »Sloven-ske Talije« v prejšnjem sto-letju do »Knjižnice sloven-skega gledališča« po zadnji vojni so se omejili predvsem na izdajanje besedil dram in komedij. Tudi v našn zbirko uvrstimo vsako leto po eno do dve drami, vendar je težišče na strokovni gledališki litera-turi. Prav te je pri nas zelo malo, ne^zato, ker bi takih knjig niffee ne hotel pisati, ampak zato, ker vcčina založb kaže zelo majhno zanimanje za to »nekomercialno« vejo založniške dejavnosti. Kakšno pa je zanimanje za take knjige? Naročnlkov je le nekaj ve6 kot dve sto. Širokega kroga kupcev nismo pričakovali, zato izdajamo knjižiee zaenkrat le v majhni nakladi — 800 izvo-dov. S tem pa nočem trditi, da je zanimanje majhno! Na-sprotno, nekateri zvezki so že sedaj razprodani! O prodaji bi dejal Ie to, da prodamo več v knjigarnah kot med naročni-ki, vendar bi Iahko še več, ko bi se ne zdelo nekaterim knji-garnam prodajanje teh knjlg pravo breme. Nekatere nočejo teh knjig niti v komisijsko prodajo ali pa zelo težko od-stopijo nekaj prostora. Koliko zvezkov obsega let-nik? Cela zbirka obsega pet knjig letno, to je povprečno po de-set tiskovnih pol. Doslej sta iz-šli že dve seriji — deset knji-žic — ter dva zvezka tretjega letnika. V vaši zbirki izdajate pred-vsem strokovno gledališko li-teraturo. Kakšna dela zajema ta pojem? Gledališko IHeraturo v naj-širšem pomenu besede, od članka, kritike in eseja (med dosedanjimi zvezki Kreftova, Llpahova in Moravčeva knji-ga), preko teatrskih spominov (Nablocka) pa do gledališkcga priročnika (Mahničeva 2iva slovenščina, Cankarjeva bi-bliografija). Pri tem želimo to, da so v zbirki zastopana vsa področja gledališke publicisti-ke oziroma strokovna gledali-ška Iiteratura, Ali boste ohranili to struk-turo tudii v bodoče? Kaj pri-pravljate sedaj? Da, tudi tretja serija naše zbirke bo urejena po teh na-čelih. Med druglm bodo objav-ljeni tudi dramski teksti. V trctji seriji je izšlo dramsko delo M. Stefanaca »Včeraj po-poldne«. Izšla je tudi prva knjiga gledaliških spominov (Hinka Nušiča »-Igralčeva kro-nika«). V kratkem bo izšlo tu-di esejistično delo Jožeta Ja-vorška: Harlekinov plašč. Le-tos, oziroma v tej sezoni bo iz-šel prvi del Smolejevega »SIo-venskega biografskega gleda-liškega leksikona«. V tem de-Iu, katerega drugi del bo izšel v četrtem letniku, bodo kratki življenjepisi vseh ljudi, ki so se kdaj pri nas ukvarjali z gle-dališčem, od dramskih avtor-jev do igralcev, režiserjev. sli-karjev, komponistov in tako dalje. Skratka, v načrtu ima-mo petindvajset knjig. Dobra polovica le-teh je že na trgu ali v tiskarni. Prepričan setn, da bo imela naša zbirka tedaj že kolikor toliko zaokroženo in jasno podobo. Prepričan sem tudi, da smo svoje delo zasta-vili pravilno in uspešno. Pripravljate mogoče tudi kakšno posebno izdajo? Da. Januarja prihodnjc leto bomo praznovali poseben ju-bilej — stoto premiero na^ega gledališča! Ob tej priliki bo-mo izdali poseben zvezek, v katerem bodo objavljene foto-grafije vseh dosedanjih pre-mier. To našo jubilejno izdajo sl zamiiljamo kot svojevrsten, natančen pregled našega dela in naših uspehov. Kakor sem opazil, so doslej izhajala v vaši knjižnici le iz-virna dela. Ali bo tako tudi v bodoče? Vsekakor se bomo tega na-čela strogo držali tudi v pri-hodnje. Izdajali bomo samo dela domačih avtorjev, drama-tikov, esejistov in gledaliških publicistov. Posebno se bomo potrudili tudi za to, da bodo naše publikacijc čim bo)j rcd-no izhajale. (vec) Dve peami Janeza Juvana NE VIDlŠ ME Ne vidiš me, dakler prihajim k tebi. V očeh mi temnijo trave, v ustih usiha reka besed. Moj lepi vrat je priprt z vrati brezkončne teme. POLETNI VETER l&čei, poletni veter? Kot dan > se je dvignil k pticam in je 2 večeri Ijubil trave, ia. so se gole napajale v reki. Potem je odšel, ker je spoznal, da ne more biti več nežen. Če se bo vrrvil, bo truden od poti in te&kih, žitnih snapov. Majhen in sam. Kot pod pT&Q(ytn najtišja mravlja, fci ne ve, • kje bo ob letu doma. PRETRGANI FRIZ Ure trpljenja, ponižanja, iz> gnanstva, umiranja in boja za obstoj. Toda kljub vsemu po-nos, zavest, nagon po samo-obrambi in ohranitvi pri živ-Ijenju, uporni duh, kljuboval-na zadržanost, zavestrio žrtvo-vanje brez liričnih izbruhov — kljul) najtežjim trenutkom v življcnju, ki so jih zagrešlli okupatorjev zmagoslavni krik, požgane vasi, umirajoči talci. Srdit boj se stopnjuje: vse sc zagrize, pozabi nase, mincvajo ure umiranja in boja. Boja za svobodo, prosto besedo in no-vo prihodnost... Spomenik pri Urhu. Zmaga. Vrnili so se begunci, vzravnani in sključeni kljub bolečini, toda z zaupanjem In stroj, globoko je zaril njcgovo konico in se ga tcsno oprijel. Pravica in znanost hodita skup-no pot. Mladi skušajo biti kos zapletenemu mehanizmu, pod-rediti si hočejo ladijski prope-Ier in strojc. Spet tnora izku-šencjši oče pokazati sinu, kaj vse mu lahko nudi reka. Toda mladi sinko se ves razigran za-bava z ujeto ribo. Premlad je šc, da bi vse razumel. Izobli-kuje se lik sodobne držine, ko bodo naenkrat sinovi in hčere zamcnjali očeta pri zobatem kolesu, mater pa pri votku. Dvigajo se mlade slle, polne pričakovanja. Ga bodo lahko izpolnili? Mlada iena je po-kleknila poleg ncžncga drevc-sca, ki se mu je odlomila zgor- ena najvcčjih umetniškfh oseb-nosti jugoslovanske upodablja-joče umetnosti nasploh. Današnja retrospektiva pred-stavlja Karla Putriha kot izra-zitega portretista, tematskega oblikovalca, tvorca male pla-stike in enega najvidnejšib monumentalnih kiparjev. Pre-ko nemirne, impresionističn« poudarjenosti je preSel obdob-je izrazite realistične karakter-nosti, predvsem v portretnl plastiki in tako je, vztrajno sledeč principu ter želji po neki osebni stilizaciji, dosegel tudi svojo zrelo stopn.jo. C«-prav se v nekem oziru še ved-no oplaja na nekdanjih veor-nikih, je uresničil svoj« reaH-stično stališče v skoraj arha- trdno vero v boljši in lepši čas. Kaj še čakajo? Delo in obnova zahtcvata novlh človeškib mo-či in novih naporov. Mlade je treba poučevati od kraja, za-vedejo naj se svojih nalog. Mati svojo hčer, oče svojega sina. Ob teh pa se je silak že združil, poosebil v vrtalni nja veja. Morda temna slutnja prezgodnje otrplosti, da bo tre-ba nenadno odložiti orodje, tu-di kiparsko dleta... Friz na portaiu Skupščine. Toda ne, saj ni mogoče. Pu-sta, hladna in meglena jescn bo prešla kot doslej še vsaka. Spet se bodo vrnile ptice, pri-čakal jih bo z razproslitimi rokami, ves vesel in poln spo-mladanskiega sonca. Spet bo zažuborel zamrzli potoček, ves mlad in prerojen se bo otresel zimskega spanja in stopil bo tja s prožnim korakom, se sklonil, da zajame bistro vodo in se napije novih moii. Ptice se vračajo ... Ob izviru. Toda letošnje pomladi kipar ni dočakal. Za vedno je od-ložil svoje mojstrsko dleto, če-prav na višku ustvarjalnih moči. Pretrgal se je friz, ki se je zdel tako trden, tako teme-Ijit in brez razpok. Pred nami so zbrane vsc najboljše Putrihove skulpture in plastike v mavcu, glini in bronu. 111 umetnin je razstav-l.jenih, mojster pa jih je ustva-ril še enkrat toliko. Učenec Re-pida, Bernckierja, Cehov Kafke in Spaniela, obencm pa obože-valec nesmrtnih kiparjev Ro-dina, Bourdella, Maillola ter Despiauja bo ostal za vedno ični, marsikje tipizirani kJaaifr-nosti, vseskozi harmonični io zaustavljeni ubranosti v kret-njah In obratih v prostoru. Za-» vzetost za motiv, ki naj bo v pretežni mert dustveno pobar-van, toda formalno v kompo-zicijskem stnislu discipliniran ter zadržan, je značilnost sko-raj vseh njegovih del. Obenem pa čutimo tudi tisto Iatentao notranjo temo, ki si podreja kiparsko gmoto. Prav na tem mestu je treba zlasti poudariti Hkovni pomen ženskega telesa, ki predstavlja Putrihu model za nežno in nepretenciozno malo plastiko, obenem pa tudi za monumentalne, tematstoo označene kompozicije. Putrih se ni nikoli zadovoljn s svojim do kraja izdelanim konceptom. Prav v letn 1954 so nastala dela kot so Ptičar, Ženski akt ter Odmev, ko je dosegel stopnjo stilizacije In ostre omejenosti napetib gmot. Vedno logičen In pošten do sa-rnega sebe se tudi tokrat kljnb moc'ernejšemu mctieru ni mo-gel vživeti še v abstrabiranje vsebine same. Reministenca spontanega poetskega zanosa je zmagala nad navideznlm formalnim artizmom. A. BASSIN BERTH0LD BRECHT: STRAH IN BEDA TRETJEGA REICHA • BERTHOLD BRECHT: STRAH IN BEDA TRETJEGA REICHA • BERTHOLD BRECHT: STRAH IN BEDA TRETJEGA REICHA DESET BOŽJIH ZAPOVEDI Liibeck, 1937. Ob postelji umirajočega ribiča stojita njegova žena in sin v SA uniformi. Prišel je župnik. Uinirajodi: Povejte mi, ali je res še kaj po smrti? Župnik: Kaj vas mučijo dvomi? 2ena: Poslednje dni venomer pravi, da se je že toliko govorilo in toldko obljubljalo, da ničesar več ne more verjeti. Ampalk tega mu ne smete zameriti, gospod župnik. Zupnik: Po smrti je večno življenije. Umirajoči: Pa je kaj boljše? Župnik: Je. Umirajoči: Saj tudi mora biti. Zena: Tako tcžko je živel, veste. Zupnik: Verjemite mi in bog vam bo pomagal. Umirajoči: Mislite? PO PREMISLEKU: Potem sme člo-vek taim zgoraj marda zopet odpreti gobec, a ne? Župnik NEKOLIKO ZBEGAN: Zapisano je: Vera gore prestavljala. Verovati morate. Laže vam bo potem. Zena: Ne smete misliti, gospod žuipnik, da mu primainj-kuje vere. Vedno je molil zvečer. ROTEČE NAGOVORI MO-2A: Gospod župnilk meni, da ne veruješ. Toda'ti vendar ve-ruješ. kajne da veruješ? Umirajoči: Ja :.. MOLK Umirajoii: Saj tukaj tako ni ničesar. Zupnik: Kaj mislite s tem? Umirajoči: No^ saj tpikaj, v življenju, tako ni nicesar. Ali ni talko? Misliim, če bi tukaj bilo kaj... Župnik: Ampak kaj pa naj bi bilo? Umirajoči: Karkoli. Zupnik: Ampaik saj ste vendar imeli svojo ljubo ženo in svojega sina. 2ena: Saj si vendair imel naiju, ne? Umirajoči: Ja ... MOLK Umirajo«: Mislim, ie bi aploh kaij bilo v tem življenjoi. .. Zupnik: Morda vas ne razumem docela, Saj v^ndar no-čete rcči, da verujete le zato, ker ie vaše živl.ien.je bilo težko in hudo? Umlrajodi SE OZIRA OKROG SEBE. DOKLER NE UGLEDA SINA: Pa bo zdaj bolje zanje? Zupnik: Misltte, za mladino? Da, uipajmo. Umirajoči: Ko bi imeli motornj čoln ... Zena: Ne delaj si vendar akrbi! Zupnik: Zdaj ne smete več mialiti na te stvari. Tlmirajoči: Pa moram. 2ena: Se bomo že prebili. Umirajoči: Kaj pa če bo vojna? Zena: Ne govori vendar zdaj o tern. 2UPNIKU: Zadnje čase je s fantom kar naprej govoril o vojni. Sprla sta se zaradi tega. 2UPNIK SE OZRE NA SINA Sln: On ne verjarne v napredek. Umirajoči: Povejte mi ali tisti tam v nebesih hoče, da bi bila vojna? Zupnik OKLEVA: Zapisano je: Blagor tistim, ki so miro-ljinbni. Umirajofii: Ampak če bo vojna:.. Sin: Fiihrer si ne želi vojne! UMIRAJOČI ZAMAHNE Z ROKO NA SINOVE BESEDE v Umirajoči: če bo torej vojna... SIN HOCE NEKAJ RECI Zena: Bodi tiho zdaj. Umirajoči POKA2E NA SINA IN RECE 2UPNIKU: Nje-mu povejte tisto o miroljubnih! Zupnik: Mi vsi smo v božjih rokah, ne pozabite tega. Umirajoči: Mu boste povedali? Zena: Ampak saj gospod župnilk ne more ničesar ukreniti proti vojni, bodi vendar pameten! V teh časih se sploh ne govori o tem, kajne, gosipod župnik? Cmirajoči: Veste, to so sami goljufi. Za svoj čoln ne marem kupiti matorja. V svoja letala pa vgrajujejo motorje. Za vojno, za klanje. In če je nevihta, ne morem v prista-nišče, ker nimam motorja. Goljufi! Vojno pripravljajo! IZCRPAN OMAHNE NA BLAZINO Zena MU S CUNJO PRESTRASENA BRIŠE ZNOJ: Tega ne smete posJušati. Saj ne vc več, kaj govori. Zupnik: Porrririte se vendar, gospod Claasen. Umirajoči: Mu boste poveda]i tis+o o miroljubTiih? Zupnik PO PREMOLKU: To si lahko sam prebere. Za-pisano je v Desetih božjih zaipovedih. Umirajoči: On pravi, da si je to vse skuipaj izanisliJ nek 2id in ne velja nič. Zena: Ne zaTe spravljaj go&poda župnilka v nesrečo, Hamnes. Tega ga ne srneš vpra-ševati. Sin: Zakaj ga ne bi simel vpraševati? Umirajostane vprašnaje, če ilahko tri,buno driižbeno-politične mi- revj.ja taiko majhTiega obsega resmiično izpolni vse tiste na6r-te, ki si iih je zastavila v prvi števjlki. Prej ji je to lahko v škodo kat v karist, kajti upra-vičena je bojazen, da se spre- sli. ki bi ee smela mimo Yn)1 ade &tudirajoče generacije. Zivah-na družbena in politična giba-nja tako pri nas kot v s>vefcu, porajado tudi izredino ititenziv- vrže v nekak magazin, kjer bodo ostali vsi problemi obde-lani le fragrnentarno in raztr-gaino, ne pa vsaj do neke mere studiozno. Napoved uredništva je sicer zelo privlačna, a olovok dvo-mi, da bi lahko »Vprašanja naših dni« zares lahko izipol-nila vse obete' in »objavljala pomembnejše članke, ki z mariksfetičnega vidika obrav-navajo sodobna vprašanja, ki izhajajo v drugih jugoslovan-skiih revijah; prinašala izvirne razprave in ainforTnacije o so-dobnih problemih tor v o-bliki lekcijskih člankov obravnava-la osnove probleme s posebnih podiročij, recimo politične eko-nomije, marksdsUčnc teori.ie, sodobne sociološke misli; ob-.iavljala pocmebne refcrate s kongresov in pleniumov naših družbenih arganizacij; posre-dovala v celcnti, v izvlofkih ali s komentairji važne.jša naipred-na obravnavaTija sodobnih vpirašatnj, ki jrh prinašajo sve-tovne revfije; objavi.jala po-mcmbneša predavanjja z de-lavskih in ljudskih univerz, večernih političnih šoil in se-minarjev; s^riariij^a s proble-matiko, ki jo obravavajo po- Ob robu študentovskega festivala Jugoslovanski študentovski kultairnl festlvaa ]e za naml. Ugasndli so reflektorji, gledald so se, vsak po svoje keimentjrajo* nastope, razšli, utihnlM. so žlvaluii odmevi festlvala . .. Ostala je samo kotpica vtisov, ki se počasi urejajo, ter občutek, da je festival v celoti uspel. In ostal je spomin na osem prijetno pre-živelih vetferov... ' Nikakor ne smemo podccnjevati pomena taklh študentovsklh kulOurnih maniicstacij, ko se sre6aijo StudentoTOke kulturne skupine iz vseh republiik in kritično pregledajo svoje delo. Ljub-Ijanskl fes-tival naj bi bil začetek poapeicnega in lesnejšega sodelovanja študentovskih kuliurno-umetndSklh skuipin ta vseli jugoslovansklh uaiverzitetnih sredlžč, afirmaclja kulturnega udejstvovanja naše mlade inteligenee. Lahko trdimo, da je biJ s tem posfavljen temel.1 za bodoče vsejugoslo-VBnsko študentovsko kulturno sodelovanje, kl bo gotovo že v bližnji bodočnostl obrodilo bogate sadove. Za organizacijo takih festivalov pa sta pomemtoni predvsem dve komponenti. Kulturno-umetniftka ttudentovs.ka družtva hočejo na ta na čin priika7.aitl svoje dosežke navzven, seznaniti študentovsko in našo širšo kulturno > javnost z uspehi kulttirnega snovanja mlade jugoslovanske initeHgenoe. To pa je tudi dokaz, da se študentje ne zantmajo zgolj za strokovno usposabljanje, za ozire probleme svoje stroke, ampak usmerjajo svma predB*avljajo naj-zahtevnejSi materlal člankl, go-voni itn raziprave naS^iti vodilnih političnih osebnostii. Naj omeni-mo le govora marSal.a Iita na XV. zascdanju CJanonaltae skup-bčine v New Yorfcu in ob povrat-ku v Beogradu; štiri najzantmi-vefiia IpmglaMja itz. MardleJtieve knjige *>-Socializem in vojna« in njpgov govor v Valjevu; rarapravo Vide TomSiičeve o mestu In vlogl j ugoslCTvamsk&h iena v gnadiitvi novega dmžbenega in go&podar-skega sistema (»Eno izmed meril demokraoije 1n sociaiiOTna«); od-lomkiii \i Studije Staneta Kavčl-ča o delavskih svetiili pa še vrsto drugih problemov s področija na-šega notranjega žiiivli.ien..ia. Sem codti *udl txredno 7ianlm*iva ln tehtna razprarva Mi]enti;e Papo-v\ča o dirUižbenth aspektih znan-stveno-raKlskrlh vprašanjih ra^voja s>> ^ialistličtuiih odnoosv v tiaijl da-užbd -v lu6i novega perspektiv-nega plana. 2e od vsega začetka, poseb-no pa v. zadriijlh številkah, zavzema.io večino prostora v revij.i članki in razprave s po-dročja mednarodne politične problematike. Prav tu pa bi marali zapisati neviji največji očrtek. Jasno sc namreč čuti. da se posveča več pozornosti vpra^an.iem mednarodne poli-tike, kot pa domačim, notra-nj,im problemotn. Ce razprav-l.iamo o na.iakitualnejših vpra-šanjih današnjega časa, potem bi mora-ii brez dvoma razprav-ljati najiprej in najtemeljiteje o vprašainjih, ki jih poraja vsaikdanja praksa našega druž-benega, ekonamskega in polj-tičnega življenja. Tudi tu je namreč zelo veliko stvaii, ki nam, kljub neštetirn razprav-ljanjem in pojasnjevanjem, niso vsem in vselej do kraja jaisne. PriKnatl pa Je treba, dia so »Vprašanja« prav vscbilinakemu delu, ki zajema mednarottno po-!Mti6u.;fcmo moklamne o^lase za New York Herald Tribune drugod, dostikrat seveda tudi kar doma. Zbirališ^e vseh novic in imožganski center časopisa je v četrtem nadistropju. Po pre-prostih, betonskih stopnicah in kratkem hodniku sroo prišli do tistega slavnega prosto^ra, polnega pisalnih miz, ki je ta-ko priljubljena filimska scena, kjer samoeaivestni mladi mož-je zaposleno dvigajo telefonske služalke in rešu.iejo zapletne in resne probleme. Vsekakar fil-maTJem veliko bolje uspeva ustvariti pri gledailcu vtis ve-like pomembnosti dcla in do-godkov v glavni uredniški so-bi kot pa v resmi&nosti sami. The City Room Sitapili smo v zelo veliko so-bo, ki je bila dti stenah raade-ljena z niz.kimi pobiteklenimi stenami na manjše prastore s pisailnimi mizami. Rekel bi — nič posebnega. Hrupa ni bilo dosti in tudi ljudi ne. Bilo }e mado pred deseto in glavno uredeiško delo, razen dapol-njevamj za zadnjo izdajo, je bho končaiK). V sredini sotoe je na malo vzvišenem mestu šest plsallnih miz. Tu ie delalo ne-kaj lj-udi, ki se očitno niso meniTii za kaj drugega kot za Bvoj« delo. . Spoštliivo smo se oeirali okioai in skušali ujeti riitem ¦astvairianja časopiiisa. Opazo-sroo ljodii, ki ao nviroo in reano delaJi za svojimi pre-pnostimi pisalnimi mizami in skupino starejših novinaipev v sredini uredniške sobe, ki so preletavali liste papirja in delali opazke. »Ti 90 tisto rešeto, skozi ka-tero gredo vsi članki — vsi delajo že najmanj 15 let pri nas. OnfLodločajo. ali čllanek stilno ustreza, popravljajo smiseline napake, ugotavljajo, ali članek ustreza osnovnirn petim novtoarskim vpraša-njem: kaj. zakaj. kdai, kdo, kje.« » Potem smo šli med vrstami miz preko sredine sobe na drugo stran. »Pri nas je pač tako,« pravi naš vodja, »da ni mogoče delati koit v sionoko-ščenem stolpu. Vendar se k sreči človek privadi na to, da pišeš članke ob zvonenju tetefiona, ko soeed tdpka in ku-rirji tekajo koli— pa tudii na skupino radovednih tujcev, ki se sprehajajo okolli pisalne mize.« Vrelci besed Na druigi strani smo stopili v majben prostor, v katerem je delalo nekaj teletipijs;kih strojev, ki so kot veliki pisalni sitroji zapiEOvali ves-ti, ki so jih sproti posTedovale Herald Tribune Associated Press, United Press Internacional in druge agencije. Na levi je sofoa, kamor po posebnih ka-blih, telegrfskih in teletipij-skih strojih prihajajo narav-nost v uiredniški prostor član-fcj dopisnikov in reporterjev z vsega sveta. Skozi to sobo He-rald Tribune tudi pošilja svoje lastne člnke, vesti in stripe, ki jih prodaia manjšim časopi-som z aznako »Copyright New York Herald Tribun;? Inc« Spet smo prišli povprek čez uredniško sobo — city rooin — do telefonskega sprejernneiga prostora, kjer diktafoni sproti aaipisuijejio pogovore z uradii Herailld Tribuine v Londonu, Parizu, Rimu, Bonnu, KaiiTai, Moskvi, Was'hingtonu, Chica-gu in Hoilywoodu, enako kot imamo pač dorna pri telefonu zabeležene številbe svojih znancev in prijateljev. In skoai vse te priprave se zliva pribliižno miliion besed na dan v uredniško sofoo — to je dva tisoč strani teksta, ki ga uredniki za temi pisalnimi mizaimi, režejo. prirejajo, izbi-rajo in komentiirajo. Tu se-s.tavljajo novinarji iz suhih dejstev, ki prihajajo po telefo-nu kratke članke. In ko je č.lanek prdšel še skozi uredni-ško rešeto in dobil naslov, je dogodek, ki ga je zabeležil eden od 72 reporterjev in ne-kaj sto dopisnikov, Skončal svojo pot kot dogodek in se spremeiniLl v neko število besed, ki jih je treba prirnerino raz-vrstiti nekje na sfcraneh nasta-jajočega časoT-isa. Vedno navzdol Odšli mo po poti, kd jo ho-dijo članki vrokah kuirirjev, za eno nadstrapje niže med hrupno in v mrzličnem rittnu udarjajoče linotipijske stroje, ki jiih je prva na svetu začela uporabljati Herald Tribune 1. 1880. Sedaj jih v doigih vr-stah stoji 78 in v eni uri la-hko vlijejo v svimec vse sploš-ne vesti prve izdaje. Tu so de-lavci prenašali na stroj bese-de z lisitov, na katerih so bala natipkana in vse viprek z roko popravljena besedila člankov. Pamislil sem iif to, kako učimjkovifco bi bila lahko tu stavka, ker usoda vsega ča-sopisa zavisi od nekaj desetin izvežbanih delavcev. »Plačc teh delavcev so relativuo zel' visoke ravno zaradi nevarno-sti stavke,« nam je pojasnii vodja kot bi uganil naše misli. Z dvigalom srno se spustili za dve nadstropji niže. Bili sino že malo omotični zaradi vročine in soparnosti vseh prostorov in od hrupa, ki je prihajal od vseh strami. Prišli smo v tiskamo — v zadnjo postajo na naši poti — v ogromno, votlini podobno iri od hrupa odmevajočo dvorano. ki stoji na mostu podobni kon-strukciji in na podpornikih. ki blaee udatrjanje stnoaev. Pros-tor je bil vroč in ljudje so med delom sproti praznili steklenice Coca-cole. Vrgel sem kovanec v avtomat, ki ie stal pri izhodti m dobil stekle-niico ledenomrzle pijače, k' sem jo moral najprej pogrefci. da je bila primerna za pitje. Iz strojev je kar naprej te-kel slap časopisov in po po-sebnem traku tekel v pritliČ.ie, kjer so jih razpošiljali 20.001» prodajalcem časopisov po New Ycwku in na domove, kjer bodo zjuitraj vrli iAmeri6a-na dobili poleg čaše kave tudi svoj dnevni obrofe duševne lirane, za preostanek bo zve-čer poskrbela televizi.ja. časopis in vreme Naš obhod se je bližal kon-cu. Se nekaj vprašanj, pogn. vor z vodjem. »Kako vema, koliko izvodov natisniti vsak dan? Predvsem vprašamo za nasvet meteorologe. Ce je dež. Ijudje raje ostanejo doma 111 berejo časopis. Tudi nenavad-no zainimdvi dogodki vplivajo na povpraševajiijei.« — Zani-malo nas je, kateri so bili tak: dogodki. »V zadnjih dvajsetih letih: Pearl Harbour, sinrt predsed-nilka Roosevelta, iOTOlitev Ei-senhowerja za predsednika. Eisohowerjev Sirčni napad in smrt senatorja Mc Carthyja. Sicer pa srno tudi mi sami neke vrste naipovedovalci vre-mena in s tisoči pisem bralcev. ki jih dobivamo vsak da,n ugotavljamo njihovo razpolo-ženje in miisli. Nekateri nam pišejo vsafc dan.« Povedal nam je tudi zgodbo o prijazni stari gospe, ki je napisala uredništvu pismo, v katerem pnosi brailce, naj hranijo starp novoletne voščMnice za bo,l-nišnice. Le zakai neki? Po po-moti so pusmo objavili obenem z njenim naslovom — in drugi dan so y njeno predmestno stanovanje pričela deževati darila po pošti, po posebnih slih, z avtomobili. Ko je bila njena predsoba že nafoito pol-na, je uboga žena začela klica-ti na pomoč in končno je po-šta marala poslati neka.i ka-mionov, da so odpeljali rezul-lat njenega skromnega apela. Spet smo stali pred vhodni-mi vrati pod uro, ki je kazala no tako mirna kot prej, le na polnoč in pod napisom Herald Tnbune, 41. ulica je bila na Preprost in spokojen izgled stavbe skoraj ne kaze na to, dm se v notranjosti teh osmih nadstropij odvija mrzlična in napeta tekma s časom. Ura pod napisom Herald Tribune kaže 11.25. Ob 11. se je začela jutranja uredniška seja, na kateri odločajo, kakšno stališče bo časopis zavzel do novic, ki kot slap brnhaj« iz teletipijskih strojev in prihajajo preko radia, tetefonOT i» od nekaj sto dopisnikov in reporterjev videz spokojna in osemnad- slimi nebrižno sem in tja M- stropna stavba nad nami se nam tečih Ijudi po aveniji, ki se je zdela nekaj drugega — kot v odzivajo klicem prodajalcev svoji notranjosti, kjer je časopisov: New York Herald zivcno drgetajoč velikan, z Tribune nevidnimi nitmi zvezan z mim ' ' p. Jambreh Sodelovanje naše univerze z univerzo v Gottingenu iribuna Naši dosedaif^i stikd s štu-denti v Gottingenu preko mednaa-odnih odbarov so v re-du. Na ljubljanski študentov-skn mednarodni seminar pri-hajajo zastopniki iz Gdttingena, letos sta bili izkoriščeni obe koataktni štipendiji, vršijo se izmenjave študentov (sicer v zelo majhnem številu — nekaij pa je le). V Gofctingenu je že drugo leto lektor ljubljanske univeirze Janez Zor, ki tam-kajšnjim študentom »vliva-« v glavo osnove slovenskega je-zika. Odkar je tam, se je šte-vilo študemtov, ki študirajo slovenščino kot prvi jezik, po-večalo. Kaj Jahko se v Gottin-genu naleti na študenta, ki bo sicer s težavo, a vsaj za ailo govoril slovenščino, veliko la-že je najti takšnega, ki bo go-voril spbohrvaščino, ruščino 'ali češčino. Ko sva oto neki priliki sedeia z lektorjem Zo-rom v kavarni, se nam je pri-bližala študentka, lektorjeva učenka. Bil sem začuden nad lepdm razgovorom v srbohrva-ščini. Še bolj sem bil začuden, ko je nemška študentka pod-krepljevala svoje tarditve in stailišča v razgovoru s sočnimj argumenti iz vsakdanje rabe, predvseim iz naših krajev. Se-le v razgovoru sem zvedel, da je Gretl bila na dvomesečni praksi v Čmj gori, Srbiji in Bosni. Navdušena je pripove-dovala o svojih vtisih, o avto-stojju v Crni gori in prijaznem šoferju, ki je prenesel veliko več slivovke kot ona, ona pa zopet več kot neki njernsprern-ljevaJec in prijatelj. Ce ne z navdušenjem, pa vsaj s s.poštavanjern govorijo o svojih vtisih tudi drugi štu-dentje, ki so kdaj bili pri nas. Mnogi naravnost odlično po-znajo našo domovino, ureditev ter naše razmere. Priznati jim maram veljko objektivnost v ocenjevanju naše politike in vsega ositalega, kar so pri nas videll in doživeli. Še te&nejš.j stiki med njimi in nami bj verjetno bilj pozi-tivni za oboje. Tu študira mnago študentov iz cele Nem-čije, precej pa tudi iz tujine. Dotoiti prijatalje ali vsa.i ot>-jektivne opazovalce med štu-deniti v Gattingenu, pomeni, da jih imamo po celli Nemči.ii iii izven njenih meja. V urad-nih razgovorih smo diskutirali o oblikah nadaljmjega sodelo-vanja, ki jih bogta poskušala oba mednarodna odbora pn svojih možnostih tudi realizi-ra>ti. Se vn-aiprei ostanejo sta-re oblike. To so udeležbe na mednarodnih sPečanjih, izme-njava študentov na stroikovnih prakisah. in konktaktne štiipen-dije. Veljko smo tudi razpravlja1 o novih možnostih. ki so: 1. Izmenjava kuilturnih sku pin. Na tem področju lahko mi nudimo veliko več kot oni zato bi bHa edina možnost iz-menjava n.iihovega študentov skega gledališča in naiših sku piru Z oziram na to, da našr folklooia skiuipina skoran i^ed no gostuje v Hanovvers Miin-deniu, kj je v neposredni bli-žkii Gdttkngena, reaiiaaciga tekšne zamenjave ne bi bila neizvedljiva, če se ilotimo pra-vočasno z organizacijo. 2. Izmenjave športnih sku-pin po dogovoru. Kot že ome-njeno nimajo onj posebno močnih skuipin jn bi bilo nuj-no prei točno utrditi možnosti za tafcšno zamenjavo. 3. Dva zelo zanimiva pred-loga sta prišla z njihove stra-ni. Prvi se nanaša na organi-zacijo mednarodnega slavistič-nega seininaria pri nas v Lju-bljani bodisi samo za sloven-ski jezik, odzroma za jugoslo-vanske jezike v dogovoru z ostalimi jugoslovanskimi uni-verzarni. To idejo moramo toplo poizdravitd. Seveda lahko arganizira tako srečanje edino mednarodni odbor in klub slavistov. Možna je pri tem še druga koimbinacija, namreč reGipročna zanienjava študen-toy. K nam bi prihajali na se-miinar tuji študentje slavistike, pošiljali pa b; na prakso štu-dete tujih jezikov, a v slovan-ske države slaviste, v kdikar, bi si zagotoviH udeležbo iz teh držav. Pomisleka vreden je drugi predlog, ki so ga dali študent-je iz Gottingena. Organiairal naj bi se ciklus predavanj za študente pri nas vn v Gottin-genu o najbaLi peiečih vpraša-njih in glediščih na ta vpta-šaija. ki bii jih iineli univ. pročfesorji, oeiroma drugi jav-ni dedavci, za ka/tere bi po-sta-bel mednarodni odbor. Oni so predlagali teme: »Jugoslla-vija danes« ali »Jugoslovanskj teden« za ciklus prj njih. S. tem so dali temu že neki smi-sel in vsebitiio, kajti želeli bi predvsem silišati ka.i več o ju-goslovanskl notranji in zuna-nji pdHtiki. Oba mednarodna, odbora bi torej morala ukrenjti nekaj za realizacijo tega okvirnega pro-grama, za katerega so se nav-duševali voditelji študentov-ske organjzacije v GottSngenu. Dasi imamo različna gledi-šča pri mnogih problemiih, imamo .iugoslovanski študent-ie veliko prijateljev in zelo naipredno mislečih Ijudi med mlado inteligenoo univerzitet-nega središča Gottingena. Na-še sodelovanje na vseh po-dročjih je lahko samo dokaz naše polifike aktivne koeksi-stence tudi na področjiu štu-dentovskega sodelovanja, zato bi bilo škoda ostatt,; ile pri be-sedah. V zelo obširnem programu za bivanje v Gottingenu so razen ogledovanja in obiskov znamenitosti v mestu uradnih in neuradnih razgovorov tudi planirali nekaj izletov v bliž-njo in daljšo okolico ter mož-nost razgovora z neštudenti. Izkoristil sem tudli priložnost in se napotil nazaj preko Kol-na, Bonna, Heidelberga, Ulma, Dachaua, Miinchena in preko Avstrije domov. To bi bi] do-kaj obširen potopis, če bi za-čel opisovati vse popotne vti- Spomemk pred katoUito ceritvijo v Frkdliu^a se, vsa srečanja, vse znam€sni-tosti in sploh vse, mj je ugajalo. Tovarno avtomobilov Volkswagen v Volfsburgu (sko-raj ob meji med obema Nem-čijama) sem si na primer ogle-doval kar ves dan, pogovarjal sem se z delavci in bi opis njihovega življenja teh. kot komtrast življenju in tempu v kakršnem drugem mestu, bil zanimivo čtivo. Pa to ni na-men tega opisovanja. Imel pa sem na vseh potovanjih prilož-nost spoznati nekaj drugega. o čemer ne beremo tako pogo-sto v potopisnih vtasih — to je utrip življenja nemške mlade inteJigence — študentov in še nekaj opazovanj rasti in bo-hotemja nove nemške vojaške moči. Če človeka v Gottingenu včasih moti hrumenje tankov-skih motorjev, ki se vzpenjajo proti kasarnam na hribu, bo v »-veliko zadovoljstvo« pri ribamici na reki Wesser takoj nad sotočjem Wesse in Fulde opazoval poleg kasarn in skla-dišč, kako pontonske enote postavljajo mostove ter inže-nirej urejujejo prihode, a na poljih pri Hanowru vojake, Ki v modrosivih uniformah obra-čajo topovske cevi itd. Kdor vsega tega ne more ali noče videti, ima še vedno pri-ložnost spremljati v vsakda-njem čajsopisu rast »-obrambne« (beri: napadalne) moči Nemči-je, kakšne manevre pripravlja Bund€shwer danes ali iutri, kateri veliki državnik je pri-šel ogledovat te manevre itd. Prav v času mojega bivanja v Nemčiji so bili veliki vojaški manevri na področju Schle-swig-Holsteina, o katerih je časopisje pisalo več kot o za-sedanju Generalne skupščine ali veliMh svetovnih proble-mih. Kdor ne bere časopisov, pa ga lahko o tem seznanijo veliki plakati, ki ob reklam-nih lepakih za najnovejši de-tergent ali najboljše cigarete vabijo mladež v vrste »izbra-nih«. obljubljajo jim novo »častno« in ^srečnCK" življenje. Velikokrat sem se spraševal, kako mladi ljudje gledajo na rast vojske, na politdko do združitve Nemčije, na sedanje mejc, skratka na vse tisto, o čemer se tudi izven Nemčije zelo veliko govori in piše. Ra-doveden sem bil, kaj povpreč-ni nemški študent ve o pre-teklosti in logični posledici ne-davno minule vojne, kaj misli o svojem očetu, ki se je te ^ojne udeležil. Skratka, kako raste nova nemška generacija. Ne morem generalizirati in veči. da je vsa nemška mladi-na taikšna, toda moj vtis, ki sem ga dobil po teh vpraša-riih, je porazen. Spoznal setn vpliv sistematične propagande ia vzgojo mladih Ijudi, ki ni-'O občutili vojne in njenih 'osledic, kajti na visoke šole ° prišla generacija, ki se tega ie more spominjati. Ta se nominja in ve samo tisto, kr.r e pozneje sližala in slišj še '•iTies. Veiikih flokiimri+ov. ki bi prifalt o čmih sraneh n«mŠfce zgodovine, skoraj ni več, ker so jih pomšili ali jih uničujejo in ne obiskujejo. Ko sem obiska) taborišče Dachau, kamor vodj gotovo najslabša cesta, kar jih Nem-čija premore (menda zato. da bi se obiskovalec obrnil na-zaj), ni bilo tam tolmača ali vodiča. Ko sem se pozneje po-govarjal z nekaterimi, ki so Dachau videli prej, so mi re-kli, da ga precej manjka, ali pa so ga precej spremenili, dasi je pod mednarodno zašči-to. Pred v muzej spremenje-nim delom taborišča, kjer je nekdaj stal stari in novi kre-matorij s plinskiml celicami in kjer je nekaj gradiva, nad katerlim človeku zledenj kri v žilah, stoji »varuh« — nem-ški vojak. Pričakovati je, da bo ta strahotna priča ob seda-njem vzdrževanju (razen mu-zejskega dela) zbrisana z zem-lje in kdo od Nemcev bo šel gledat v arhivske zapiske. ki pričajo o tisočih. ki so dali tukaj svoja življenja. Mlad nemški človek tega ne najde v nobenem učbeniku in ne sli-ši v nobeni lekdji. Na vsak način se hoče zakriti ta zlo-činska zgodovina! Ob bivanju v ^ttin"enu sem na obisku v taborišču Friedland, ki je zgrajen o vojni za prebege iz Vzhodnega bolka. Menda je doslei skozi taborišče šlo okoli 3,000.000 ljudi. Danes je skoraj prazno. Tu je nekaj mladih ljudi, ki najbi-ž zapuščajo svoje kraje iz avanturističnih namcnov ter pod vplivom propagande. Pri-znati moram, da je to vzorno urejno naselje name napravilo močan vtis, ne oziraje se na to kdo prihaja v njega in za-kaj prihaja. To taborišče je prefektna atrakcija za vse tuj-ce, ki se pojavijo v bližnjih mestih, to je tudi obvezna iz-letniška točka za osnovnošolce. To je odličen propagandni ka-pital, s katerim organizatorji vlečejo obresti. Zato ga tudi vzdržujejo. Ko sem nekai dni pozneje reke] no\anar.iu ob in-tervjujanju. da mi ni bil všeč v Fridlandu ves pomp, s katerim se prebegli tukaj sprejemajo in da me je bodlo v oči nekaj novih cerkva v tabarišču ter tendenciozni spo-menik. ki stoji pred katoliško cerkvijo. Zato nisem imel več miru v nobeni družbi, kajti vsak mo je hotel prepričati v veliki potrebi pa tem. Za njih je spomenik, ki kaže sestrada-nega moškega, ki je ravno pre-koračil bodečo žico in stopil v svobodo (na tej strani). s'mbol resnice o potlačenem in trpe-čem Ijudstvu, o njihovih bra-tih nekaj kilometrov naprej. Menijo, da so cerkve vseh ve-roizpovedi (od tch ip katoiiška skoraj ra2?košna in se vidi, da Rim ne stiska z denarjem v takšne namene) nujne, ker prihaja narcd iz komunistič-nega jarma. kjer mu ni do voljeno izpovedstj svoia ču^t^i in vero. Zato se naj že pri pr-vem koraku v »svobodo« za-teče in sreča z vsemogočnim v njegovem hramu! Važna je le propaganda i« zasJe5>itev, manj važna pa vera in besede tistih, v katere naj bi vero-vali. Iz razgovora z delavci v Volfsburgu sem izvedel, da je večina volila na zadnijih volitvah za CDU (demokristja-ni), a — akademikj Gottinge-na so oddaJi svoje glasove v precejšnjem številu za socijal-demokrate. Kje je vzrok, da delavci ne glasujejo za delav-sko stranko? Odgovor so mi dali drugi. To je standard, Id jim ga je ravno tam dala CDU. in v propagandi. Oboje je pravzaprav na tem mestu eno. Pravijo, da nemška vojska nima probJema s strokovniml kadri, ki je sicer problem v vseh vojskah današnjega dne. Zaikaj? Zopet isto kot pir| de-lavcih v VW tovami. Plača in ugodnosti strokovnjaka v nemški vojski večkrat presega plače za enako delo v cilivu. Razen tega jih sistematska propaganda in stari trdovratni duhf ki se dviga nad današnjo nemško mladino v vseh mogo-čih oblikah, vleče v vojsko. Pripetilo se mi je. da sem se pogovarjal z nemškimi študen-ti o mnogo vprašanjih. Nena-vadno zrelo vn objektivno so gledali na njih. Toda, če sem samo z besedo omenil to, kar je mene tako bodlo v oči. ni-sem razen pri nekaterih čast-nih izjemah mogel najti člo-veka, s katerim bi se v gle-diščih vsaj nekoUko zbližala. Zelo odločno se uparn tuditi, da jenemška mladina zastrup-ljena s propagando, ki jasno odseva vzgojo m politiko dp-žave. Nemški mladinec ne bo nikoli premišljeval o upravi-čenosti ali neupravičenosti na-pada za ^osvoboditev« Vzhod-ne Nemčije, kajti on je tako vzgojen. To je njegova dolž-nost. Boril se bo proti komu-nizmu. ne da bi vedel o njem ničesar več kot to, da je to »strahotna« stvar. ker so mu to vcepili v možgane. Boril se bo zoper tiste, ki so »ubili« njegovega očeta nekje pred Rostovom ali dru"^e, ne da bi poznal objektivnost tega. Do takrat pa se ga bo spominjal, mu obljubljal maščevanje, ko bo nosil cvet.ie na spomenik nadlim (nacistom) v minuH voini. ki so jih tako vne» za-čeli postavljati po nemških mestih. Mogoče je takih čast-nih izjem več, kot sem jih jaz spoznal, žal mi je samo, da jih nisem več. Da zaključinr Ko sem t» enomesečnem bivanju zapuščal Zahodno Nemčijo poln različ-nih vtisov,, nad to mladino, predvsem pa nad njenimi vzgojitelji in nad tistimi, ki so Nemčijo pred 15 leti spra-vili na kolena. a so ji kmalu podali obe roki in jo dvignili ter ji dali še več. kot je imda prej. Prepričal sem se. da se Nemčija ne pri-nravlja za obraimbo. nihče je za to ne podpira. Pripravlia. zelo resoo se pripravlja za naoad. Ta vUb pa ne potrebuje komentarja. PiPD Študentove asociacije »JMra, na lcosilo v menzo moramn BREZ BESED Arhitekt na praksi: »Vidlte mtadl kolega, to kar vam je padio na giavo, |e opekal« Ena od ablik sodetovan|a ZŠJ s fakultetno upravo OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO LJUBLJANSKIM ŠTUDENTOM OBRTNO PODJETJE CVETLičARNE »UBLJANA, VVOLFOVA 10 SVILANIT TEKSTILNA TOVARNA KAMNIK V ^ »STAVBENO MIZARSTVO«« LJUBLJANA, SLOMSKOVA ULICA X6 * PEKARNA SPODNJA ŠIŠKA LJUBLJANA, MEDVEDOVA 28 OPERARNE Ljubljana PRIPOROCAJO SVOJE KVALITETNE PROIZVOPIC IN CESTITAJO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ob Dnevu repuhhke! PODJETJE Elektroprojeht LJUBLJANA PEOJEKTIRA VSE VRSTE VISOKIH, NIZKIH IN VOD-NIH ZGRADB, NAPRAVE IN INSTALACIJE JAKEGA TOKA VSEH NAPETOSTI IN MOCl TER NAPRAV IN^ INSTALACIJ SIBKEGA TOKA, STROJNE NAPRAVE ZA ENERGETSKE IN INDUSTRIJSKE NAMENE, CEVNE INSTALACIJE TER OPRAVLJA POSVETOVALNE PO-SLE ZA VSA PODROCJA. »Gospodar mi bo verjetno zopet podražil stonovanje« •Le s kom lgra »Odred« naslednjo nedefjo?" No strojni takulteti že deluje klub dopisnikov Želimo si več sodelovanja Nedavno smo na strojni fu-fculteti ustanovili Klub dopis-nikov našega študentovskega glasila »Tribune«. 2e dalj časa srno namreč čutili potrebo po neki obliiki sodelovanja med nažo faikulteto in Tribumo, ozi-rama potrebo. da bi se v večji , meri in predvsem bolje po-eredovalo naši študentovski javnosti in tudi študentom sfcrojTukom probleme in doga-janja na naši fakulteti. Pobudo za ustanovitev tega fcluba je dalo Združenje štu-dentov strojnikov, vendar je klub že zaživel svoje samostoj-no življenje. V delo bomo sku-šali vključiti čimveč novincev. ker bodo ti nadalje ostali nn fakulteti. Ustanovnega sestan-ka kluba se je udeležilo tudi precej fotografov-aniaterjev, ki bodo gotovo veliko prispe-vali k temu. da bo delo dopis-niškega kluba pestrejše in bolj zanimivo. Zelimo si seveda, da bi imeli svoj prostor in svojo temnico. Nekaj možnosti že jmamo se-čaj, ko je Ljudska tehmika na strojni fakulteti dobila pod-strešno sobo, ki jo bomo skup-no adaptirali. Delo smo si torej široko za-6tavili, vendar se nam zdi, da to ni posledica prevelike vne-me, amipak da nam bo mogtiče z resnim deJom in v sodelova-nju z uredništvom Tribune približati naš študentovski list dogajanju po fakultetah. OPOMBA UREDNIŠTVA: Dopisa z naslovom »Zelimo si No fakulteti za splošno mediciroo in stomatokHjijc Razvejanost študija medicine V četrtek, 24. novembra je bilo na Fakulteti za splošno medicino in stomatologijo prvo predavanje v okviru Svo-bodne katedre. Prof. dr. Logar, predsednik komisije za reformo študija na FMS, je predaval O reformi študija na oddelku za splošno medicino. Predavanja so se ude-ležili poleg študentov, nčiteljev in članov fakulieinega sveta tudi rektor TJniverze dr. Dolfe Vogclnik, sekretar Sveta za zdravstvo dr. Jože Bcnigar in predsednik fakul-tetnega sveta dr. Slavko Zore. S skupščine Oražnovega doma vee sodelovanja« smo bili ze-lo vcjeli, ne samo zaradi želje, izražene v naslovu, ampak predvsem zaradi ža obstoječe možnosti za sodelovanje. Klu-bu bomo kolikor bo v naših močeh pomagali in ga usmer-jali pri delu. Sami si že dalj časa prizadevamo najti neko obliko stalnega sodeJovanja s faikultetami in višjimi šolami. Mislimo, da so klubi in dopis-niki dobra oblika takega sode-loavnja. Zato prosimo kolege na fakultetah in višjih šolah, kjer še niso začeli konkretneje misliti na te možnosti, da za-čnejo z delom. Zato vas vabi-mo, da se zaglasite na našem uredništvu vssk dan od 12. do 13. ure na Poljanski 6. Pred interfakultetno konferenco študentov prava Za ali proti reformi? Mala panorama MOSTAR Višja agTonomska šola. V Mostarju je bila nedavno svečano odprta Višja agronomska šola, druga te vrste v BdH. To je tudi tretja višja šola, ki je bila v preteklih nekaj letih odprta v tem mestu. Študij na šo&i traja dve leta. Letos pa se je vpisalo že 108 študentov. SoJa ima štiri odseke: živinorejskega, poljedelskega, vinogradniško-sadjaTskega in tehnološko-tobačnega. ARANDŽELOVAC Sola za, nekovinske materiale. V Arandželovcu so odprli Višjo tehnol'Ožko šolo za nekovine, ki je prva šola te vrste v naši državi. V izgradnjo in oipremo se je vložilo cca 113 milijonov dinarjev. V njej se bodo šolali kadri za prodzvodne obraite v industriji porcelana, sfteilda, rementa in grad-benega materiala. Po končaneni študiju bodo diplo-manti dobili naziv obratnih inženirjev nekovinske stro-ke. V šole se je vpisalo 60 študentov. KOGRAD Visoka š&Ia za politične vede. V Beogradu je bila odprta Visoka šola politačnih ved, naša najvišja institucija v sdstemu marksdstičnega izobraževanja političnih kadrov. Program šole obsega tni podiročja: raizvoj družbe in znanstvenega socializma, mednarodni odnosi in mednarodno delavsko gibanje in naš družbeni sistetm in razvoj. Vpdsailo se je 75 rednih študentov. Višja šola za zunanjo trgovlno. 28. oktobra je bila tu odprta V^šja šola za ztmanjo trgavino, ki ima 111 rednih in 600 iarednih slušaiteljev. Zainimanje za študij na tej šoli je bilo izre&no veliko. Prijavilo se je okoli 1000 kandidatov za redni in 3000 za izredini študiij. Trenutno dela na zunanjetrgovinskih in sbrokoivnih delovniih mestih v 487 gospodarskiih arganizacijah 7000 uslužbencev. 28 odstotkov od teh jih ima univerzitetno izobraizbo, 35 odstotkov pa jih ne zna niiti enega toijega jezika. NOVI SAD Volitve. Na novi novasadstoi umiverzi so štiudentje 10. novem-bra voliilii p>redsitavnike v univerzitetni svet. Odstotek udeležbe je bil najboljši na medicini 84 odstotkov, najslabši pa na praivn 30 odstotikov. Volilo je 1754 študentov aili 68 odstotikov. TETOVO Višja šola V Totovu so odipdli ViSjo etomomsko šolo ban&io-finainčne stneri. REKA Otvoritev strojne fakultete. 9. novembra so na Reki svečano odiprli novo strojno fakulteto. Za predsedndka fakultetnega sveta je bil izvoljen diirektor ladjedelnice 3. maj. Letos se je na faikiuilteto vpdsalo 96 študentov. Od 23. do 25. decembr.i tega leta bo v Sarajevu interiakultetna konferen. ca študentov prava. Ze danes lahko rečemo, da bo posebno zanimiva na konjerend vloga delega-cije Ijubljtmskih študen-tov prava ker se njihova stališča do neke mere razhajajo s stališči pred-stavnikov drugih jugo-slovanskih pravnih fa-kultet. Konec oktobra je bila v Sa-rajevu IX. interfakultetaa kanferenca pravnih fakultet, na kaiterih so sodelovali tudi predstavmiki študentov. Na nedavni skupščini ljubljanske pravne fakultete je deli:an prof. dr. Jtihart poročal o delu konference in kritično omenil stališče drugih pravnih fakulbet v Jugoslaiviii. Izraizgcu vonov z našim šbudentovsikim predstavnikiom na tej konfe-renci pa amo zvedeli, da se tudi stališča"študentov drugih pravnih fakultet ne razliku-jejo dosti od stališča njihovih fakulteniih uprav. Tlrenutino so se izoblikovaie v juigoslovaTuskem merilu tn kancepcije o reformi študija prava: Ijubljanska (in tudi skoipska) koncepcija, katere osnovna načela so študiij na študija, integracija z višjimi treh stoipnjah, specializaci.ia šolaroi in delna inverzija. Ta koncepcija se v vsem sklada s Splošnim zakonom o fakulte-tah in univerzah im s priporo-oilom Zvezne ljudske skupšči-ne. Nasprotna tej ie zagreb-ško-beograjska koncepcija, ki v oeloti odstopa od načel, ka-koir jiih je v skladu z zve23nim zakomoim oblikovala l.iubljan-ska pravna fakulteta. Nekje v , sredi je sairajevska zamisel delno reformiranega študija, ki ravno tako negira osnovna načela zakona in uveljavlja za svojo osinovo tista načela, ki jih zakon postavlja kot izje-mo. Zato nas ne smejo zava-jati nekateri prespdošno for-mulirani zaiključki IX. inter-fakultetne konference prav-nih fakultet, ki zabrisujejo dejansko obsitoječe razlike med posameznimi fakultetaini in ki lahko pripeljejo do tega, da boimo v kratkem imeli v JugosJavuji nekaj razlionih si-stemov študija prava. Prav zaradi tega bo poseb-no odgovorna natoga delegaci-je Ijubljanskiih študentov pra-va na bližnjem sestanku s ko-legi z drugih piravnih fakultet. Ljubljansko združenje štu-dentov prava v celoti podpiia napore in prizadevanja fakal-tetne uprave za reformo štu-dija in otoenem zastopa ista načela pri izvedbi reforme. Predavanoe je pokaeailo, da je koimcisija za refoono študija na FMS, ki jo sestavliajo za-stopniki faikultetne uprave, fa-kulteitnega sveta, Sliovenskega zdravriiškega društva, Sveta za zdravstvo in Zdr-uženje medicincev, temeljito proučiia vse pTObleme okoli mediein-sikega študiija in da so bile ob-jektivne težave vzroik, da ni-prišlo d° refOTine v leto-šnjem letu. Priizadevanje koimdsije se lapo kaee v tem, da je poikii-cala na svojo sejo zdra.vniiike splošne praikse s terena in spe-cialiste iz bolnišnic po Slo-veniiji, nag omi povedo svo.ie mnenje o reformi študi.ia. Ti zdravmvki, V« so bfiji poprej seiznainjeni z delotm komisiije, so naved-li številne predloge in pripoimibe, ki so koristile ko-misiji p>ri nj^anem nadailjinjern delu. Komisiija je v svojem pred-logu o reformi študija u/po-števaia predvsem raevoi zdrav-S'tvene službe v pMhodnjosti in nj^ene potrebe na temeniu. S tem je skmšala odpraviti tudi raene nepraviilnosti v šol;ain;ju kot je n. pr. dejstvo, da more zdinavnik positati speoiiaMst šele pni 32 letih io še tio v najide-ataeiših razmeriah. K novemu predlogu jo je voddlo tudi to, da zdravnik splošne prakse, ki so ga doslej vzga.iali na FMS, ne odgovairja v celoti niti po-ferebaim v bolmišnicah m več-j.ih mediciniskih centrih. Komisija za reformo študija je zato pripraviila predllog. ki predvideva raEvejanost že med nednim študidem. Tafco bodo študentje v pnihodnjem letu poleg oisnavnega bloka A. ki j.im bo dal cranove, ki so neobhodno potrebne vsaikemu zdravniku, študirali še blok B ki bo razširjen tudi na eno od speciataih vej medicine. V prihodnjem letiu se bodo štu-dentje že lahko odločili' za inteirno, toiruirgijo, hig^iieno, psi-hiaibriao itd. Komiisiiija je v SMOfjeim piried-loigu upoštevala tudi stopenj-ski študi.i, oziroma prehod iz višje šolle na faikiultetx> in obraitinio. DoJcoinidnegia prodlio-ga še ni mogla iizdela.ti, ker za-hiteva to sodelovanje pred-staivnikiov viišjih šol, saj bo traba nekoliko priiagoditi tudi njihov program. Kotnisija'je že neJkodilkio po- segla v reformo učndh progra-mov in padagoških pirijemoi' pri študiju. Tudi to predvide-va korenite spremebe, sag bo treba študentu. od ka.terega se bo veiliko zahtevalo, omogo-čiti, da bo dobil čimveč zna-nja v čLm krajšem času. Predavaitelj je opoeoiril na probleime, ki jdh bo treba nuj-no rešiti. Tt) je na primer vprašauje staža in specializa-lizacije, ki je bilo do sedaj urejeno z zveznim zakonom emotao za vse rapublike. Ker na se na ieterfaikultetnii kon-ferenci piredsitaivnukov medi-cmsikih fakultet (kamor iz ne-razumiliiviih raizlogov niso bili poviabl.ieni zastopniiki študen-tov!), druge fa,kultete niso od-lo&Me za taiko reformo šttidija. bo treba zvezni saikon zaine-n.ja.ti z reiputoliškimi. kier bodo labko posamezine republike upoštevaJe svojo specifično patolotgliijio im tudi speaifičen način študija. Brez te spre- membe reforme študija ne bo dosegla enega od svojih citjev, to je dobiti speclaliste sfcare 27, morda 28 let, niikakor pa ne 35 adi več kot je to do sedaj. V diskusiji, ki sta se je ude-ležili tudi raktor dr. Vogeinik in sefcretar dr. Bemigar. so razpravljali predvsem o sploš-nih problemih, ki so vodili do refoirme študija in o proble-miih, ki se kažejo v zvezi z novo reformo. Diiskutirald so tuidi o izred-nem _študiju. Čeprav so zastopniiiki driigih medicinskih fakultet na kanferenci v Beo-giradu izrekili prati iznedlnemu študiju, 9o bili v diskusiji vsi enotnega mnenja. da izredni študij ni le mogcč. temveč tu-di izredno koiristen, saj bo omogočii sposobnim ljudem, da bodo izpapolnili sn/oje zne-nje, ne da bd zapustili svoje delovno mesto. Res pa je. da bo to zahtevalo več uičite!.]-sfcega kadra in več maiherial-nih sredstev. Predavanje je poikazalo, da bo prihodnje leto tudi fakulte-ta za splošno medicino 'in sto-matologijo začela z novim, dobiro pretehtanilrr ln premiš-Ijenim študijskirn prog.ramom in načrtom. Jože Lokar Ustanovna skupščina ZŠJ v Mariboru Razen izvolitve odbora višjih šol je ustanovna sknp-ščina postavila pred študentovsko organizacijo številne in odgovorne naloge v zvezi s študijem z družbeno pro-blematičnim izpopolnjevanjem slušateljev, z njihovim vključevanjem v komunalni sistem, v družbeno-politične, športne, kulturne in druge organizacije, posebej pa Se materialne probleme študija in slušateljev. TH univerzitetne skupščine Se vedno premalo storjenega Nedavno so se zvrstile tri univerzitetne skupščine: 17. novemibra v Sarajevu, 19. in 20. v Zagrefou in v Beogradu 6. novemlbfa. Povsod je bilo v aspredju vprašanje reforme štnidiijia in oirgainfeiiriainije ide.jno političnega dela na univerzi. ZAGREB: V svojem referatu na 15. umiverzrtetni skupščini ZŠJ v Zagrebu je dosedanji pred-sednik umiverzitetnega odbora Novak Pribičevič poudaril, da na večini faikultet še vedno niso vsiklajeni ufini prograimi s predvidenimi načrti za refor-mo univerzitetnega študija. Iz-vedJe so se samo nekatere for-malne sporemembe, ki niso po-segle v samo vsebino pouika. Velik del svojega referata J« posvetil vredotenju idejno političnega dela na univerzi v preteklem obdobju. Združenja po fakultetah so prevzela nase največji del teh nalog. Vendar kljub ternu, da je n-edavno iz-vršena anketa pokazala, da se študentje čutijo popoJno inte-grirame v našo družbo. med niami ni zadostnega odiziva na idejno delovanje. V bodoče bo morailp biti to delovanje, je poudiaml Novaik Pribičevič, boilj kornpleksno raznovrstno in aktualno. BEOGRAD: Na 15. univerzitetni sikupšči-ni Zveze štdentov v Beogradv je v dSeikusiji sodeloval tud: rektor beograjske univerze dr Borfisav Blagojevič, pozdrav-ni govor pa je naislovil na šta-dente Miloš Minič. Ta je po-udaril velik napredek, ki je bil dosežen pri širjenju maite-rialne baze beograjske univer ze v minulem letu: nova uni-verza v Novem Sadu, 9 novih fakultet v Beogradu, Novem Sadu, Subotioi in v Prištimi in veliko število novih viš.iih in visokh šol in oidelkov. Izred-no je naraslo zanimanje za iz-redni Studi.i in je eedaj pri-bližno 16.000 izrednih Studen-tov. Iz referata dosedanje-ga predsedn&a univerzitetne- ga odbora Dušana Miteviča, katerega velik ded je bil pcv večen reformi študija, je raz-vidno,, da je reforana na beo-grajsiki univerzi še vedno stvar diskusije in da večkrat ] .. univetrzi prihaja celo do apriomo nega.tiv;niih stališč, ne-zanknamja in neinformiranosti o reformi in to tako med Stu-denti kot med univerzitetnimi u^čitelji. Dušan Mitevič je su-geriral, da naj bo politika Zveze študentov glede reforme v bodoče celovitejša in naj se ne ¦uikvarja aimo s trenutno afcbualni problemi. SARAJEVO: Tu so posve<5ali največ po-zonnosti študijskiim proble-miom. Ugotovili so, da je biil v minullem letu dosežen določen napredek v kvaliteti znanja, v številu položenih 'izpitov in v številu doseženih diplom. Ven-dar še vedno niso začeli s konkretnimi dejanii reformi-rati študij. Clan CK ZKJ in predsednik Izvršnega sveta BiH Blažo Djuričič je poedra-vil študente in poudaril v svo-jem govoru, da bo v bodoče treba hitreje izvajati reformo študija. Studentovska mamica Foto Joco Znidaršid Glemo Z jajčnim šamponom oprani lasje so svileno bleščeči in voljni Fit Krema za friziranje daje lasem lepoto In naraven lesk Seborin odstranjuje prhljaj, pospešuje cirkulacijo krvl Ln daje s tem lasem nove življenjske moči. V razpravah je bilo povdar-jeno, da je višja strokovna kvalifikacija, ki si jo bodo slu-šatelji pridobili z uspešnim študijem, tesno povezana tudi z globljim družbeno-političnim izpopolnjevanjem. Vprašanju ideološko-političnega izobraže-vanja bo morala študentovska organizacija posvetiti veliko pozornost. Poleg posebnih ob-lik izpopolnjevanja in študija družbenih in ideoloških pro-blemov pa se bo moralo čim več slušateljev vključiti tudi v politične in družbene orga-nizacije. Iz ankete na Višji ko-mercialni šoli je razvidno, da je samo okoli 40% slušateljev včlanjenih v SZDL. Z vključe-vanjem v komunalno življenje, z aktivnim sodelovanjem na zborih volivcev pa bo lahko organizacija seznanjala s svo-jimi problemi najširšo jaynost. Med osnovnimi študijskimi vprašanji je vprašanje preda-vateljskega kadra, študijskih prostorov, čitalnic, učnih pro-storov. Zato se bo organizacija skupno s šolskimi oblastmi in družbenimi organi prizadeva-la za kvaliteten študij. Poseb-na skrb pa bodo izredni sluša-telji, kajti teh je okoli dve tretjini. Nekatera izmed vpra-šanj študija (izdajanje skript, pomoč izrednim slušateljem) Pa so že zelo uspešno reševaJi sveti letnikov, ki so jih lani organizirali na Višji komerci-alni šoli. Zelo pereče je tudi materialno vprašanje študen-tov, ki ga bo organizacija us-pešno reševala, ker so nekaterj lokalni organi pokazali veliko razumevanje in pripravljenost. V najkrajšem času bo potreb-no rešiti vprašanje prehrane študentov. Razmišlja pa se tu-di o izgradnji študentovskega doma, oz. stanovanj, ker se 80% rednih študentov vozi ali privatno stanuje. Pred organizacijo Zveze štu-dentov v Mariboru je torej kompleks nalog, ki jih bo mo-rala nujno reševati ob veliki podpori članstva in v tesnem sodelovanju s šolskimi oblast-mi ter z organizacijami na te« renu. 1 DECEMBRa >m JE tZSLA PRVA STEVItKA NASEGA GLASII.A KOT NASLDONIK -STUDENTSKEGA UISTA- TA JB IZHAJAt OD 20. MARC/> 1949. ORBJALI SO BA: FRANCI AMBROZIC, OARO BRATOS. tiUDI V \W uTA. MILO9 KOBE. MILAN STARIN (N MltOS HI-KELN, K3 «• TUDl DREDNIK PRVEGA LETNIKA -TRIBUNE«. PRVJ tETNIK OLiSEGA 9 STEVTLK - ZADNJO UREDI STANfc SAKSIDA -KI IZHAJA STIRINAJSTDNEVNO. NASUEDNJl tETNIK UREJU.TE BORIS MIKOS MA » STEVTt.KR LETA 1958 PREVZAMF t 10 STEVHJtO PRTOO2 KO» \K. IZIDE 18 STEVItK. OD CETRTEGA UETNIKA DALJE IZHAJA ^ASOPIS V M STEVTLKAF) NA LETO BOGDAN PtESA aREJUJE •%IST OD 17. STEVrLKE IV. LETNIKA DO 16 STEVILKE V. L.ETNTKA KO GA ZAM^NJA JANKO POPOVIC fN 'iRF.in.TF I.IST DO 1 STEVILKT : LETNIKA DI7SAN VOGLAB TB DREDNTK DO 1 STEVTI.KT X r NTKA