v ^ «un seM,
• in prasniko*.
pged <Uil7
eicept Satardapl,
Lrfay. and HH*!*
PROSVETA
- •	«■	' JI	>	•	*
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE \
Ure4nlik1 in upramlikl proatori:
2657 South Lawndale Ara.
Offioa of Publication: 2667 South Lawnda)a Ara. Telephono, Rockw«ll 4604 .
Cena UaU je 96.66
Katera* M
•t ChtaM«. IUiMte,
•.lur Ju-n U, it«, * «» -^f^HICAGO. 1LU. PONDEUBK, 26. AVGUSTA (AUG. 26), 1940 ,
U>« Act of Gomctcm of Marah I.
Sub.crlption »6.00 Yearly
&TEV,—NUMBBR 167
gleSki le-
NRALI BERLIN
fai napadi na nem-fke pozicije v F ranči ji
iNCOSKI LETAL-V GIBRALTARJU
1LIN, 26. avg.—Na tisoče ^jcev Berlina in predme-p je danes zjutraj zateklo hi avet ja, ko so ae pojavila angleška letala in me-kinbe. V glavnem delu me-p* dišale eksplozije bomb 10 m vrgli več požigalnih iu Resen t hal, predmestje aa. Napad je trajal tri ure. PUDON, 26. avg.—Bombe pes zjutraj spet padale na in okolico. Ta je bil že ti napad na anglečko preato-rndnjih treh dneh. Nemci mli pobegniti, ko so proti (tfpbaterije pričele sipat |k na letala.
adon. 24. avg. — Letalsk gter je naznanil, da so an-D letalci metali bombe na ika težko topništvo na fran-edi obrežju med mestoma is in Boulogne, čeprav so protiletalske baterije ob-jevale. Napadi so trajali ur.
ngleii' so bombardirali iz a tudi tovarne sintetičnega pri Bottropu, letalske tovar-ri Prankfurtu, elektrarne v packu v bližini Kolii\a, kijake tovarne v Greishei-b tfltoole ob Renu pri Duis-«. Dalje so bila napadena ni>ka križišča pri Mann-ni, Koblencu; Hammu in ti ter 22 vojaških letališč Bčiji, Holandiji in Belgij angleška letala razen ene-usepu navalih srečno vrni-ivoja oporišča.
! drugi strani so nemški taiki napadli mesta ob anion obrežju. Tarča bomb ila tudi tri londonska pred-ja. .'Bombe so porušile več Ppij.	«
rebivalci so začeli zapuščati tr, mesto, na katero nem-•opovi na drugi strani Ro-fcgi preliva bruhajo krog-Vei tisoč ljudi se je že u-■ilo-v varnejše kraje. Ni Jurij je sinočt odvzel ■olini/Aj in italijanskemu i" angine titelne in odli-Dalje je odredil, da se mena Nemcev odstranijo z L&aCnih članov britskih re-lUlijanski kralj je bil Iz-kot vitez iz reda podit'	■ . . JL- i
JUr. 24. avg. — Tu na-JiJUt da je več francoskih
* letal dospelo sem iz mest Maroka. Piloti in l»«adk so izjavili, da se borili proti Nemcem in mm nabrani Angležev.
Nemci kn/eni Hitlerju
jj»to, 24. avg. — VVilliam dekan pravne fakul-«mverw I)e Paul, je v pis w j® naslovil čla «'">in>*„, obdolžil nemškje ' vHery,e'v Chicagu, da aaKi>tnjt*ni Hitlerju in sim-i naciji. Clarke je JJ »vodriik, ki Ka je obja-^rontkamerad, gla-"^kih veteranov, ki poje J** Hitlerju in naglaAa, ameriški NčmC 1,1 *vojo bivšo domovino voditelj*.
Japonci zapuščajo. kitajske province
Nov bombni napad na Cungking
fianghaj, 24. avg. — Sem so dospela poročila, da japonske čete odhajajo iz provinc severne Kitajske. Okrog 100,000 japonskih vojakov je v zadnjih tednih zapustilo -province Ho-nan, ftupeh in Šansi. Samo H treh dneh se je več tisoč japon skih vojakov ukroalo na ladje v pristaniščnem mestu Tunghu.
Iz istega vira je prišla tudi vest, da žene in otroci japonskih železničarjev zapuščajo severno Kitajsko. Kitajski gue-rilci uprizarjajo napade na glavne železnice v severni Kitajski.
AccepUnoe for mailing at apecial raU o t poetage provided fot la ssetlon 1103, Act of Oct 8. 1917, authorlaed on Juat 14, IS 18.
FRANCOSKA VLADA OBSODILA AN-ISKO BLOKADO
/mena ubitih generalov objavljena '
BIVŠI MINISTER ARETIRAN
Cungking, 24. avg. — Japonski letalci so obnovili napade na to mesto, kjer je začasni sedež kitajske vlade. Slednje je že odredila evakuacijo civilnih prebivalcev. Poslaniški poslopji Amerike in Nemčije sta bili poškodovani v včerajšnjsju japonske!^ napadu. Bombe, katere so vrgli Japonci,na mesto, so ubile in ranile veliko število ljudi.
Jugoslovani rešili angleške mornarje
' Na Balkanu ne bo gladu, pravi ameriški veacak -
I»ndon, 2f0- avg.'— (JK) Angleška admiraliteta je danes objavila, da je bil blizu severno-zapadne irske obali torpečfiran neki angleški parnik od 5,000 ton, ki je prevažal begunce za Zdrpžene države ameriške. Sedem oseb je bilo ubitih' v eksplo-iah, a druge brodolomce je strašni nevihti rešilo moštvo in častništvo nekega jugoslovanskega tovornega parnika, ki je bil v bližini, Šele po 48-urnem blodenju po morju. Jugoslovanski parnik je izkrcal brodolomce nekje na Irskem.
Iz vojnih razlogov ni bilo objavljeno niti ime angleškega parnika, ki je bil potopljen, n ti ono jugoslovanskega parnika ki je rešil brodolomce, ali angleške oblasti poudarjajo težak posel, ki so ga izvriili jugoslovanski pomorščaki kot pravcati pomorski heroji ob neprestani nevarnosti za svoja življenja in za varnost svojega parnika. — Torpediranje se je pripetilo dne 18. avgusta.
New York, 20. avg, — (JK) — Na Dixie-Clipperju, Pan American Airways, je včeraj dospePfv
Nevvl York Ernest O. Heyl, ki je bil delegat ameriškega odbora za pomoč Poljski, a je bil dodeljen v službovanje na Balkan« že od aprila t. 1. Po rodu e iz New Canaana, Conn. Izjavil je, da ni na podlagi opazovanj in podatkov na licu mesta na Balkanu niti v eni deželi to leto nevarnosti gladu. "Vesti lakoti so vsekakor vsaj v ne-kolikšni meri pretirane, ker so bile žetve še dosti dobre. Čeprav ni niti v eni deželi na Balkanu letos viška, ali gotovo pa je vseeno to, ds ni tamksj nobene neposredne nevarnosti pred lakoto," je rekel Heyl.
Vichy, Francija, 24. avg. — Angleška blokada Fraijcije in drugih evropskih držav je bila tu ožigosana kot' "nečloveška diktatura lakote." Paul Bau-douin, zunanji minister v t*e-tainovi vladi, je izjavil, da je angleški premjer Winstoft Churchill. izvršil sovražen čin na pram iFranciji s svojo deklaracijo v parlamentu, da Anglija ne bo dovolila, da bi parniki ti vili šli skozi blokado v dežele, katere je zasedla nemšlfo armada.
"Francoska vlada se ne bo uklonila tej odločitvi," je reke Badouin. "S%torila bo vae, kar je v njeni moči, da prepreči lakoto med prebivalci."
Minister ni povedal direktno, kaj namerava storiti Francija, ko je dejah "Ce želijo ali ne, če razumejo ali ne — se-bodo evropski narodi združili v enotni fronti, bazirani na solidarnosti."	v
Howard E. Kershner, evropski direktor Odbora ameriških prijateljev, je po konferenci francodkimi uradniki, izjavil, da bodo podvzeti koraki glede pojoči francoskim beguncem. Kšno obliko bo zavzela ta
pomoč, ni omei)il. ________
Junaštvo enajstih francoskih generalov, med-katerimi jih je sedem našlo timtt ns bojiščih, je bilo pohvaljeno v uradni deklaraciji. Objavljeni so bili le priimki ubitih generalov. Ti so bili Bouffet, Janssen, Berni-quet, Barbe, Picq, D'Humieres in Dame.
Časopisje poroča, da je bil bivši naučni minister Jean Zay aretiran v Clermont-Ferrandu na obtožbo dezertacije iz armade. Postavljen bo pred vojaško sodišče, ki bo določilo kazen. Zay je bil med onimi bivšimi ministri,' ki so pobegnili Afriko tik pred podpisom premirja med Francijo in Nemčijo. Pred nekaj tedni se je vrnil domov in zdaj je Sledila aretacija.
Domače
Oblaki
Chicago. — Joa. term iz Hib-binga, Minn., je 23. t. m. v spremstvu Jerryja ^Mehleta iz Chkaga obiskal tU urad SNPJ n uredništvo Prosvete.
• Novice is Puebla
Pueblo, Colo. — V tukajšnji jeklarni se je smrtno ponesrečil Jos. Dejak, star 27 let in rojen tu. Zapušča starše in tri brate. — V isti jeklaurni si jc zlomil nogo pri delu Andrej Okičič. — V bolniški postelj i, se nahajajo Robert Pavlin, Ana 2ele, Joe Hočevar in Mike
Iz Clevelanda
Cleveland. — Dne 22. t. m. je umrl Edvard Moiek, star 52 let in rojen v Robu pri Velikih Laščah. V Amerll^i je živ<T28 let in tu zapušča Ženo in hčer v starem kraju pa mater, brata in več sester.
Cankarjev gjaanik
Chicago. — Cankarjev glasnik,. mesečnik za leposlovje ' in
VELIKA BRITANIJA OBLJUBILA POMOČ GRČUI
Italijanaka bombnika invadirala griko ozračje
RABA BAZ V EGEJ-
SKEM MORJU
* %
London, 24v avg. — Velika !Srttanija je obljubila, da bo lakoj priskočila na pomoč Grči ji v slučaju italijanskega napada. Obljubo so> izrekli pred: stavniki Anglije <v AtenHh in zadevno vest so objavili vsi Ion donaki listi.
Opazovalci v Londonu tolma Čijo to kot dokaz, da Velika Bri tanija ne bo prelomila garanci je glede zaščite Grčije, če bo slednja napadena. Na to k*-
številki sledečo vsebino: Naza. ali naprej? (uvodnik), Ivan Molek: Drobec Prelema v A-meriki, Milan Medvešek: Naš St. Clair, E. K.: Drejčetova pot (nadaljevanje pesnitve), Angelo Cerkvenik: Žrtev (igra) Ivan Jontez: Slovenske ustanove v ClevelanjJu, Etbin Kri stan: Cudotvorria smrt (nada Ijevanje nOvele), . Anton Debe-ljak: Našim pastirjem (pesem) E. K.: Julkina zmota (nadaljevanje novele), Božidar Borštr nik: Priimki — odkpd? — Cankarjev glasnik stane tri dolarje na leto, posamezna Številka pa 80c. Naslov: Cankarjev glasnik, 6411 8t. Clair Ave., CleVe-and, O.
Japonski poslaniki odpoklicani
"Diplomaticiia ofenziva" prihaja
J'««^! znanstvenik rte umrl
avg. — Oliver znanstvenik, spl-m'telj,-jt umrl v sta-On j«-trdno ver je ; « umrlimi nu>-' je pljučnici. -
tzu
'let.
Argentinski kongres podprl predsednika
Vodja liberalne stranke izvršil samomor
Vodja kukluks-klanovcev odetavljen
24. avg.
Buenos Airee, Argentina, 24.
aVg. — Vse frakcije v kongresu so podprle predsednika Roberta M. Ortiza, ki je predložil resig-nacijo v vladni krizi, ki jo j« izzval škandal glede nakupa zemljišča za veliko vojaško letališče. Poslanci so soglasno izrekli zaupnico predsedniku in zavrnili resignacijo. Liberalc in konservativci, k'l so si bil vedno v las«*h, so prvič po desetih letih zedlnlli glede glavnih vprašanj.	^ , I Victor Guillot, vodja liljeral-i ne stranke, ki je bil Hbdolžen. da je naredil velik dobiček pri 1 nakupu zemljišča za Mallšče, m» je ustrelil. Samomor je iz-— I vršil poU»m. ko je bila spri»je-U resolucija,^da mora biti Izključen kot član kongresa.
lusija zalaga Nemčijo z blagom
v	' I •
Vladni liti poveličuje obletnicopakta
pouk, ima v svoji avgustov! rancijo se Grčija zanaša v zve
.... . . .	a.	.. -	■ nbnnwi stm r\mi u nn n«t'i imllii
Tokio, 24. avg. — Japonska je pozvala svojega poslanika v A meriki in več drugimi diploma tov in konzulov iz zapadnega sveta domov. Uradna časopisna agentiira Domej pravi, "da je odpoklic uvod velike diploma-tične ofenzive."
Poslaniki v državah, ki so naslonile - na osišče Rim-Berlin, bodo obdržali svoje pozicije. Premežanje v diplomaciji je bilo odrejeno le v ameriških državah in kolonijah bridkega imperija.
Na čelu liste odi>okjicanih diplomatov je Kensuke Horinou-či, .japonski poslanik v VVash-ingtonu. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano. Možno je, da bo za poslanika Imenovan Jošisuke Aikawa, industrijski magnat. '	* ... t .
Premešanje v diplomaciji je odredil Josuke Matsouka, nar cionalistični zunanji minister kabinetu prvmierja Konoja, ki izvaja dikUtorsko oblast. Pod njegovim režimom je Ja|>onska postala totalltarska država.
zi z napori, da oajtane nevtralna in neodvisna. Druge balkanske drŽave so.se v zadnjih tednih pričele obračati proti osišdu Rim-Berlin v upanju, da jih bo pustilo pri mira. Italijansk tisk še vedno napada Grčijo kot tajno zaveznico Velike Britanije.
Napetost med Grčijo in Italijo s* je povečala po objavi po rdčila, da sta bila dva italijanska bombnika sestreljena, ko sta invadirala grško ozračje, Ta incident bo morda služil kot pretveza za napad na Grčijo.
Charles Palalret, anglešk poslanik v Atenah, j« imel že več razgovorov z grškim pre raierjam Metaxaaom. Nh zad
njem sestanku je bila ra^pr^Vu ne samo o obljubi glede angleške pomoči Grčiji, temveč tud o značaju in obliki pomoči
Domneva je, da bo angleška letalska sila tvorila prvo pomoč Bojno brodovje bo potem vrženo v akcijo. Pomorske in letalske baze na grškem poloto* ku bodo na razpolago Angležem, če bo Italija napadla Grčijo,
Grčija je uverjena, da ne bi pridobila ničesar, čeprav bi se pridružila osišču „ Rim-Berlin. talija zahteva od Grčije ozem-je in otoke, katere je slednjs dobilia v balkanski vojni I. 1912.
opolna britska pomoč OrČijl zavisi od grškega odpora proti talijl. Grčija mora dovoliti Angležem rabo svojih baz za operacije proti sovražnikom.
EGIPTSKECETE • ODHAJAJO NA LIBIJSKO MEJO
"Moakva. 24. avg. — Izvestja, glaailo sovjetske vlade, pišejo, da Rusija pomaga Nemčiji v naporih, katerih cilj je zlom angleške blokade. Zalaga jo s surovim materialom, v zameno pa dobiva^iz Nemčije industrijske produkte in orožje.
Glasilo sovjetske vlade omenja obletnico sklenitve nena-padalne t pogodbe, z nacijako Nemčijti kot "dogodek velike zgodovinske važnosti. ' Podpis pakta je naredil konec sovraštvu, ki so ga podpihovali vojni hujskači,, ip prinesel je popolt no spremembo ne samo v zgodovini rusko-nemških odnoša-jev, temveč tudi v zgodovini E-vrope in vsega sveta. Trgovinski pakt, podpisan tri dni prej, je povečal trgovino med Ruaijo in.Nemčijo in je zdaj največja od svetovne vojne."-
Izvestja dalje naglašajo, "da se ne sme. pozabiti/, da je bil pakt z Nemčijo podpisan na predvečer viharja.-ko je bila sedanja vojna na-pragu. Že takrat Je Moakva vedela, kakšne cilje zasledujejo francoski in angleški Imperlallstl, toda so-vjetaka Rusija In Nemčija sta jim prekrižali račune."
Uvoz zlata v Združene države
. Kablograf tka sveža s Jugoslavijo
prekinjena
Atlanta, Oa . James Colacott, vrhovni načelnik Kuklukaklana. je naznanil,	_
da je odstavil Arthurja Bella^p— --vodjo klanovcev v Blomfieldu. Lukšemburike politične N, J., "ker se ni držal načel svo- 9tf€UJm rOtpiMene
ameriške zveze, nacljske orga- dvllne nizacija, ki ^ je vršilo zadnjo d I rszpust nedeljo v taborišču nacijev v | strank Andoveru, N. J.
bila
vseh političnih LUkaemburška ustava W prej razveljavljena.
Delavka federacija pretrgala etike " s socialisti
Milwaukee, WiS.r-24. avg. Državna delavska federacija im* je na svoji konvenciji v Jane* villu Ižrekla proti t«mu, da b bila še nadalje podružnica socialistične stranke v Milwau keeju in drUvno i*rafresfvn* stranke. Delegatje so spremi resoiucijp, ki je odprla pot gle de podpiranja kandidatov za javna urade brez ozira na nji hovo politično pripadnost. Kon venci ja riidi ni h<*eia odobrit Kooaevettovega tretjaffa termi na. Nekateri govorniki ao na-glašali fiotrebo popolne** preloma z radikalnimi političnimi grupami.
— " ., ' fi.
9rotižidovski izgredi v Parizu
Drhal navalila na židovske trgovine
Pariz, 24. avg. —' ftlpe v oknih židovskih trgovin so bile l razbite, več oseb je bilo ranjelilh in štirinajst /aretiranih v prvih protižidAvsklh. Izgredih In demonstracijah v Parizu. Clanl protižldovskih organizacij so korakali rj>o ulicah in kričali: "Dol z Židi!"
Ust Matin Je komentiral iz-
Washlngton, D. C., 20. avg. —
(JK) — Po poročilu zvsznsga vladnega odelka za trgovino, The United Siates Fed. Dept. of Commerce, in sicer za teden od 10. do 17. avgusta, Je zopet poskočil uvoz zlata nit $110,63$, 770 ali za več kakor štirikrat proti prejšnjemu tednu, ki je bil eden najnižjjh od začštka te vojne sem. Kanada ga je do* poslala največ, In sicer zn $85, 208,256«' potem ga Je prišlo iz Velike Britanije skoro za šest milijonov, nekaj nad pet milijonov iz Portugalske, polpeti milijon jz Kolumbije, 12,060,168 iz Brazilije, iz Južne Afrike $H,2MO,OilO In $1,181,170 Iz Švedske. V istem tednu je bila zmanjšana znjoga zlata v vlogah pri fedral, rezervnih bankah na račun inozemskih vlad uli inozem. državnih pooblaščenih bank z* $6,75.1,106, kar po-meni, da so inozemske vlade po-, rabile tisto vsoto za razne nabave v Ameriki. Srebra se je v tgku istega tedna uvozilo za $1,025,020', od katerega Je več kakor (Kil dospelo iz Japonske, a ostanek pa skoro v treh ana-kih delih is Mehike, Perujs in Kanade,' Izvozilo se ni skoro nič niti zlata, niti srebra.
Letalski navali na itali-janske baze ob* 7 * . novi jene
2 E L E Z NIS K A POSTAJA .RAZDEJANA
Kairo, Egist. 24. avg. Nevtralen. toda na in vasi jo pri-pravljeri Egipt je poslal več vo-jaških dlvlzrtj na majO Libije, Italijanske kolonije, ko so prišla i>oroči)a, da bo maršal Ro-dolfo-^Grasianl,. vrhovni poveljnik italijanake oborožene si-le v Afriki, kmalu odredil novo ofenzivo, ' Egiptska vlada je ponovno naglaslla, da na bo prva udarila, toda odbila bo napad na svoje ozemlje.
"Mi ne f>omo/odredili napa-/ da,M je dejal vojni minister Kelssy, "Ako bomo napadeni, se bomo borili na strani Velika Britanije, naše zaveznice, za zaščito Egipta." „. , V t
Italijanaka letala so ponovno bombardirala Aleksandrljo, e-giptsko luko, Ahmed Maher, predsednik eglptske poslanske zbornice, ja dejal,:>da letalski napadi na Aleksandri jo so pro-. vokaclja, ki sahtsvs aktivno udelsžltev v Vojni proti Italiji na strani brltake. armade.
Angleški letalci povzročajo glavoM maršalu Graiianu 8 napadi na llbljake baza. On mora stalno premikati 'svoje čete In zaloge vojaških potrebščin zaradi teh napadov" iAhJft*«l so bombardirali skladišča jolja v Tobruku, 70 milj upadno od eglptske meje. Bombe, katere so vrgli, so povzročile veliko Škodo. Angleži so napadli tudi Italijanska skladišča vojaških potrebščin in letalliča pri El Adenu.
U
Južnoafriška sila je napadla z bombami Mogadiseio, Italijansko bazo v Somaliji, in mesto Mereo ob Adenskem zalivu.
Aden, Aden, 24/kvg. — ^»glaski letalci so napad|, |essle, Abssinija, Italijansko M$!*ltu bazo. l)iredawa j« biflFtudi iKimbardirana Iz zraka. <*B6mbe so porušila tamkajšnjo žMtzni-ško postajo. Vsa letala so se po navalih srečno vrnila v sv& ja oporišča.
Anglija dobi ameriške rušilce?
Razprava o črtanju angleškega dolga
Waaltington. D. C„ 24. avg. —
Predsednik Roosevelt Ja odobril detajle načrta glede prodaje 50 ruš lice v Veliki Britaniji, se glasi vest is krogov, ki imajo tesn« stike z administracije.
\
Belgrad. 20. avg. — (JK) — ____■■
Poskusi, da bi se dognalo, kJ^Gotorlce se vz<iržuJeJo, da se je nastalo preklnjerije v kali- Vrše pogajanja gltnla načrta, da lu, ki gre is 1 g a I a pri ller- Anglija da v najem Združenim ««>gnovem v Boki Kotorski, da državam l»aze na svojih pose-_ b'i se poskusilo popraviti ta ne-1 Minsah in otokih na zapadni ha-grede kot obžalovanja vreden dosistek, niso uspeli v Jugoslo- mll(flir| M dobo 00 Htot. ,0a8S dogodek. "Dasi smo tudi mi vsnskih vndah, pa^ Je Uko osta- MllJ b, Ubrali vo alk veščak . m utiranje židovskega vpllfa, la prekinjena edina obstoječa Kupčija pn-dv du e stopnjeval-moramo vseeno ožigosati drhal- neposredna kablografska zveza no črtanje angleškega dolga A-
navale na židovske trfOV^ Jugoslavije a svatom. ........ meriki, ki znaša čaapgt milijard
ne," pravi U ilat. "Razbijanje ("J, K.M Je z zanesljive stra- dolarjev.
šip nI pravilna'meU>da pri II- fil tvedel, da ae koibeicJjalne An|fMh(l v,Mdll ^ bajt na-ščenju. Francija ima že Sedaj ivese z Jugoslavijo vs^no na- du||(jf M M^lt* Uke kup-prevoč razvalin." moUno razvijajo, In Jlcer• ■ po ^ % Am€r|||a H to bi bil ---^radlografsklh |H,tlh RM k*t- ^^ ^^ ki st > je pri-
Amerihko vojakko ' , ! [^J ^^^^i v ll^ ^ kot «,rt<iv'' ki ™
M razbilo '	1	svojih obvesti. Argenka naj
letalo se razbilo	dimpašto, a odum po tlel v bj \ritnMf^rirMiM rušil^ Veliki
Denver. Odo., 2i. avg.- De- Belgrad. 4sM .prejema k»tfr.»' j Britaniji na podlagi posebnega
vet
letala se Je ubilo včeraj, ko Je letalo treAčilo na tla In se razbilo. Nesreča ae Je pripetila
23 milj južnovzhodno od Den-vrfja.
alf druga ri|dioirrafska amerl *ka družba de|ieše za.Jugoala
dogovora s Kanado.
vljo In Jih odpravlja po sedanji dela, ne da bi stjranka, ki poli-c«nf inI Ijeaede |k> eni izmed ra-1 IJaJo de|»eAe. Jirečno vedele aH itlografskih družb, s katerimi zahtevale to.)	.
Pifed dr*)****"

PROSVETA
THE EN LIG HTEIf MKNT
6lasil0 m lastnina »LOVIMU mamodhm
rODPOBMK JKOMOn m rfui nMliil kr	*«*«»l »mM
Ji ■«■!■■ M MiSni <rtar« (Im OM«SS) ta
*M* Uto. IS.SS - uri hpu. H-M mM U*. -m CMr* 91M m MU Mo. »J H » M M IM
i ter Um UiM
••4 CtuO HA* y«r mr.	u4 CIMV*	r<"
\mmkm M m	MuvUI Utartrat mMm (CvtlM. »•-
,«U. Stmm, »mi tu.) m «ro«f* »utUJateljv U v ll»Ml. te it pri lotil >«*Uih»o.
A4*«rtking raU. m ur*r««t.-W m
•Ovm u4 MHlUia »rt«- wllJ Mi h* MiMMi.
■Oiim»ipn MMk m Mrka. pUjrt. |iwi, «U.. will W r Mte Mitr tfkN	by
M&gl—I	maa kAV IflSA fltt
m^^^v ^m ▼■pv. »T*
P ROS VET A MT-N S* UinSikAffc,
OT Tli rionui
. uki-lUr M »rtaMT (Augiut II. 1S4«), pol«« T»l«fl MMipvU IMMMfll. 4« >M i« I tMI SfttUMM PoMll« M*
rwri<« l> w>T«y»— -------•
umorjen
r Zadnji glavni vodja boljševilkega puča v Rusiji v novembru 1917 j* izdalfnil — izdah-nil jt tako, kakor so, razen Lenina, vsi glpvnj,* . -boljševiški vodje: nasilne, krvave smrtf, na4 katero ga je obsodil te pred dvanajstimi' leti njegov bivši sodrug Stalin, obsodbo je pa izvršil po vseh znamenjih SUlinov tajni agent. - Leon Trotski, poleg lunina vrhovni vodja boljševišKega puča, bivši vojni komisar so-vjetake Rusije, bivši veliki terorist ln kasneje izgnanec v Turčiji, Franciji, Norveški in naposled v* Mehiki ter oče meglene "četrte inter-nacionale" — katera eksfttira le v fanatično se kavsajočih. sektah — je umrl nasilne smrti, katero je sam diktiral za tisoče in tisoče ruskih delavcev in kmetov.; V enem samem primeru je dal postreliti 5000 pomorščakov., ki so M leta 1918 uprli njegovi diktatorski taktiki v KronŠtatu pri, takratnem Petrogradu. Padel je pod udarcem sekirice s konico na eni strani, kakršno rabijo hribolazci.
Umor Trockega v Mehiki je kajpada ogaben zločin, ki ga ne more odobriti noben dostojen človek. Ampak ta zločin ne bo nikdar opral naštetih zločinov umorjenega Trockega — ka-v kor niso ogabni umori, odeti s podlo farso sovjetske justice, ostalih voditeljev novembrskega boljšsviikitfa puča v Rusiji oprali zločinov teh voditeljev.
Zapisali smo te in še z mirno vestjo zapišemo: taktika Trockega je bila do pičice enaka taktiki Stalina; če bi bil ogaben personalni' konflikt lata 1928 v Moskvi izpadel z zmago .Trockega in z izgonom Stalina, bi Trocki naj-brže še danes i&ral Stalinovo vlogo ^ in v svoji .okrutnosti in brutalnosti ne bi bil nič boiji kot ja Stalin. Zato je pa bilo z našega •tališča čisto vseeno, kateri je ostal na krmilu iOVJstske diktature in kateri je padel pod sekirico v tujini.	1 Objektivna sodba krvave 4ram® v Rusiji, ~ katero so začeli Igrati pred fcMetl in ki je še vedno v- teku, je danes še zastrta z debelo ko-preno kriminalne stallnovske propagande, a katero Moskva blufa na tisoče lin tisoče delavcev po vsem svetu. Ta propaganda je vzrok, da objektivna sodba boljševiške perverznosti tako počasi prodira v splošnost, Toda nekega bližnjega dne se bo zjasnilo tudi nad Rusijo — • in takrat bo delavstvo vsejra sveta, razen psi-• hopatov, vedelo, da niio bili boljševiški pučisti z iz leta 1917 nobeni junaki, nobeni Marksovl •ledi tel J i ln hobeni osvoboditelji mezdnega de-' lavitva! Vedele bo, da so bili — poleg kasnejših fašistov, klerofašistov in nacistov — največji barbari, despotje, perverzneži in kriminalci dvajsetega stoletja!
Zgodovina bo tudi zabeležila, da je bil Leon Trocki s svojimi tovariši vred ubijalec mlade ruske demokracije — da je bil on tisti, ki je a surovo silo orožja razgnal rusko ustavodajno skupščino v januarja 1918, prvo demokratično zbornico ruskega naroda.	J
Mi ne bomo ialovall za Trockim, obžalujemo pa one "revolucionarne" romantike, ki mu še sledijo.	,, fr !
Kjer ni vere v demokracijo
Dale Krame* piše v septembrski številki Harper's Magazina, da je "father" Coughlin v njegovi navzočnosti v De* Moinesu, Iowa. med predsedniško kampanjo leta 1936 rekel:
"Amerika je na razpotju,'. Ena pot vodi. v komunizem, druga pa'v fašizem. Jaz grem po fašistični poti."	. *
To svojo pot je Coufchlin v zadnjih štirih letih neštetokrat izpričal s svojimi govori v radiu ln na javnih shodih, s svojo publikacijo Social Justice ln s svojim delom v prid organizacij "krščanske fronte" in "krščanskih mo-hifizatorjev." Njegove aimpatije do Hitlerja In Mussolinija in njegovo sovraštvo do ameriška demokracije še javna tajnost.
Med komunizmom in fašizmom izbirajo le oni, kf so Izgubili vero v demokracijo ali ki je niso nikdar imeli, ker po svojem temperamentu In značaju niso zmožni. da bi Čutili demokratično!	»
Trditev, da ima Amšfiko aamo dve poti, komunizem ali faAiaem, je slepilo prve vrste, ki ga vporabtjajo komuniati kakor fašisti -r in prvi kakor drugi so sovrstniki demokracije.'/ ' . T - . * V resnici sta komunizem in fašizem lt dve 1 '' (Dali* v sadajt koloni.)
Malo o i>dMtnicak K 11L—Po 18 letih sem •i končno privoščila dva meseca počitnic. Ker je tudi v biši precej popravila, sem zaprla sa ne-kaj časa in počivam, Ampak., kdor ni vajen počivati, na more počivat. .Tako smo ae ženske odločile za izlet v Lemont. Tisti dan U morala biti seja društva Vrtnica SNPJ, ker pa ni bilo nič posebnega, je bila »odložena in članice smo šle z buapm skupno X £en»ko zvezo v Lemont.* 'Vse namreč spadamo tudTk zvezi iir Skupno delamo tu fo tam, kjer je treba.
Na prsih smo imele pripete cvetlice, katerim pravijo "n^d-sebojna ljubezen/' in tudi fantje oziroma možje bo imeli »cvetlice pod imenom "bratoljubnpet." >$ai še pesim prgvi: "Nad eno cv0tlico pko se raduia,. prijateljstvo pravO se ona imenuj«. Od rio^a do roda ta cvetka cveti.N Ali te*cv^Vke šo redke Pač škoda, da jih ni>eč med nami. Ce bi a# mi Slovenci ali Sploh Vsi ljudje mogli združiti"pod eno zastavo, na kateri* bi bilo »pisano z ziatiihi črkami: 'Todi^mo si roka in bodimo prijatelji." Potem bi.tudi lažje delali in napredovali, kakor pravi latinski iz-raz "Viribus unitis" — z združenimi močmi. Ne glede kdo je kdo in kakšno barvo ljubi ta ali oni, se v Oglesbvju na vse to nič ne oziratno. Živimo mirno in skromno kakor ena sama velika družina in fajn se imamo dostikrat.
Se mado o Lemontu. Ko pridl-mo tja, je Wlo zelo vroče. Težko nam je bilo "ta debelim" iti v hrib, ali hočeš, nočeš, moraš, ko sem že tukaj. Na tihem sem se zmislila na pesmico "Hribčki ponižajte se." To ni-bila božja pot kakor v starem t raju.' Ni bilo ne spovedi, ne obhajila, ne odpustkov, ne litanij. Tudi ni nihče imel bergel j, da bi jih tam pustil. Maša je bila pod hrastom v senci pa skupno petje. To je bilo vse. Popoldne so pa glavne odbornice in govornice Ženske zveze imele lep program za mlade in starec Čast dekletom! Videla sem jih. kakor tudi. Lemont, prvikrat. In dobro so napravile. Tisti pesnik jo je pogodil, ko je zapisal: "Mila kot vrt niča, srca poitenega, bistre gla ve 4e slovensko dekle." Se lepša je pa: "V slovenski hiši men' je zibel tekla, slovenska mati men' je kruha pekle.'In koderkoli jaz hodila bom, slovensko govorila bom."
Zelo se mi je dopadlo, ko sem videla tako nadarjenost Slovenk. In ko tako aama slonim pri hrastu, opazujem In se v mislih poglobim, naenkrat zaslišim lepo igranje na harmoniko. Zbeži m na hrib in ie sem mislila! "Pa ni to Barbičev Fraiue, ki tako lepo igra?" Muzikant je rekel, da se piše Sesen iti živi v Mil waukeeju. Lepo je igral, kakor tudi njegova sestra. To je bilo na hribu, v vznožju hriba^pa mo js iskala mra. Bofolin ia Jolleta Zal, da se nisva srečali.
Okrog dveh popoldne pa so s« pripeljali grešniki iz Chicaga. Sedaj sem šele videla, da je to pribežališče grelnikov." Bili so
,Eva in mama C., Annie in Martin Lenka in *>hn M„ Neža in RudoJf K. in drugi. Tudi nekaj fantov sem srečala iz Cicera in Chicafca. In ti so me odpeljali v Willow Springs, kakih 20 mi-but vožnje, kjer ao imeli IVešer-novci piknik. Ko bi%mi vedeli, da je tako blizu, bi bili lahko bua tja pripeljali. Ampak prepozno je, bi rekel rojak Irman. Jože I rman naj sčše kaj oglasi. Njegov dopis "Odmevi ohijskega dpeva" je bil vsem nam všec— Še dvakrat smo ga*prečitali.
; V Wiilow Springsu je bilo živahno in dobra udeležba. V zelenem vrtu sem imela prvikrat Čast biti v družbi Filipa Godine in njegove žene, kakor tudi mra. Lotrich, matere Donalda Lotri-cha. Bila je lepa družba. Imeli sino svoje lastno pevsko društvo pod vodstvom Frarices Grad i še k in Karli ne Bergant. Mr. Godi-na je sveteko naobražen mož in nas je zabaval, vse poznane in nepoznane, nikogar ni preziral. Tudi tista pesem v tujem jeziku je bila lepa. In pa t>a Francka Gradišefc, kako zna ona peti! "Pesmi kot srebrne (strune iz njenih psse se zlivaj, bile so ljubezni polne, vsakega očarale." Njen mož je pfepeval po 'oberštajersko", mid+a z g. Go-
nim sokom zalival, to bomo pa
potem videli. Sploh pa mislim, nig mleko tisti pijejo, ki ne fsr-mi žive.
P redno končam, naj povem, da se bomo v nedieljo, 8. aeptem-tfc-a, ob pol osmih zjutraj odpeljali s posebnim busom v Brook-field Zoo (pri Chkagu). Dobrodošli in vabljeni ste Vsi, ki želite z nami potovati. Vozni na za tja in nazaj stane $1.65, za otroke dolar. Vabljeni so tudi iz De-pueva in U Sa|la. Tikete lahko dobite pri podpisani na 319 Wal-mit it. Družba bo vesela in bomo tam do večera. To bo n*š zadnji izlet letos. Ns veselo svidenje L* ^
Rada čitahi Prosveto, ali grozno bom>pogrešala dopise pokojnega Toneta Zidanška. Ce je bil on rojen v Dremljah pri Bizel-skeflT, tedaj je spadal-pod okrajno glavarstvo Brežice na Spodnjem Štajerskem in Je bil »e moj "loncman." Žal mi je, ker ga nisem osebno poznala. Ne samo jaz, marveč mnogi ga bomo pogrešali. Bil je veseljak, dober, delaven in zeto hvaležen mož.
™— ^	I
Odložil je pslčko popotnik zs vielsj. Podal bi rad vsem ie svojo roko, ali dvigniti ne more več jo. Odšel je z dela veselo Adamov sin . ..
Theresa Duša k.
co.
Živela
dinom pa po Italija Slovenija!
Zabava v Willow Springsu je bila lepa. Ker smo se pa Ae tisti večer vrnili, sem se rtlorala prehitro posloviti. Domov smo prišli okrog 10. zvečer. Noč je bila lepa za nas, še lepša pa za one, ki so zapustili Preiernovce ob 4. popoldne in se odpeljali hladiti se v Niagara Falls, drugi pa v Montano nad' postrvi. Upam, da so imeli obilo sreče.
Kam pa sedaj? Neko jutro se srečava s Kristino Nadvešnik, kf je trgala cvetlice na svojem vrtu. Povedala je, da bo piknik Federacije v Depuevu, kjer-so se društva zbrala v hladni senci. Bili so jmnogi iz Molina, Ofles-byja, Chicaga, itd., samo Lasall-čanov je bilo malo. Kristina in njena hči sta 2elo delavni na društvenem - polju, ampak vse ljudi zadovoljiti je težka stvar; tisti, ki bi to znal, se še ni rodil. Zabava je bila dobra. Elsie in Kristina sta vodili petje skupaj z Jožetom Ambrožem. Možje so se pritožili, da se je plesni pod podrl, toda niso vedeli, kdo je kriv. Plesalci iz Oglesbyja in De puečani zelo skupaj drže in se priredb vsi udeleže. Zelo se potrudijo in tudi dobri bartender-ji so. 2enske so tudi igelo pri jazne. ' ' ••
V posebno čast si štejem, da me je Jemue Mikolich iz Struth-ersa, O., povabila na piknik. Ra da bi se ga bila udeležila, ali ne vem, kje je ta Struther«. Tud ne vem za prostor Joeva Jeliča s Center streeta. Zal ml je, ker se nisem mogla udeležiti. Kar se tiče pa povabila, da bi prišla tja za dva tedna na počitnice, b pa kmalu rekla: Kar še nI, Še bo lahko. Vseh poletnih dni še ni konec. Popolnoma se stri n|am, dsi bova obiskali Toneta Valentinciča, toda kdo bo mleko pil in kdo suhe jezike in preka-jeno meso jedel ter ga z grpzd-m
Vsakega nekaj West Middlesex Pa.—Zadnjič šem zapisal, da sem se ga 4. avgusta poftteno in brezplačno na-ezel, 6. avgusta pa sem zopet mel tako srečo. S soprogo se odpraviva po opravkih v mesto. Ko se prifurava blizu Slovenskega doma, zakriči moja hči, omože-na Trontel: "Ata, nekdo je v Slovenskem domu, doma od vas in te hoče videti. Glih prav, da si prišel." Kdo bi nekdo moge biti, sem ugibal "Od kod pa prihaja?" "Iz Detroita/' |
Povabim ženo, naj »rez me noj v klubove prostore, ker hlad*, na kapljica se bo v tej vročim res prilegla. Ko vstopim, me po-, zdravi precej visok človsk okrog 50 let. Gledam ga in gledam, a ga ne poznam. "Kdo pa si vendar,	poznaš, jaz pa ne tebe?" ga vpraAam. "Ja, res se
etal in sicliel proti s žapo pa sira šla do-po op»v^h.,Hvala le-ij, ga obi#k in prijaz-
Prijatelj mi je pravil, ko je bil4an«fc> let0 mladinski krožek št. 21 SNPJ aa počitnicah — so < tem pa 1 i -r se Je njegov sin tako prehladi!, ds ga Je stalo več dolarjev za zdravnika. Letos pa ni bil pri volji, da gre spet kem-pat, dasi so Šli drligi otroci spet voditeljico Frances Novakovo, *a spet ni bilo vse prav. Hčer ca tajnika našega društva Frances Stambal, se je nekoliko pobila. Ko je nekdo tam vozil z avtom, so otroci poskakali.na avta oziroma na fender. V ovin cu pa je Francki sapa potegnila kapo in ko je segla po nji, je padla j, avta. V kempo je- šla še aatoa, a tam se nI dobro počutila ihadi pretresa. Vsi otroci krotka so zdihovali in jokali poleg nje in nihče več ni potem zapustil kempe; vsi so se držali voditeljice. Drugi dan so morali Francko peljati v bolnišnico za par dni in sedaj se doma zdravi Moj zet Joe Shain, ki je šel v Wisoons|n krave kupovat — * njim je šel tudi Joe Garm, sta ie 12. avgusta srečno vrnila. Shain je kupil 20 lepih krav. Joe Garm mi je prinesel lepe pozdrave, poleg pa tudi "kikapje" rad nekega dopisa. Prosim, oprosti te, saj ni bilo tako hudo; tud nisem mislil, da bo šlo komu k srcu zaradi tiste malenkosti, v katero sem bil potegnjen. Ta krat sem bil še mlad in "gri nar" in ne morem pomagati. ^ mladosti smo Vsi kolikor toliko grešili, zato tudi pravi pregovor: Mladost je norost, starost pa modrost. Prijatelju na izbiro in brez zamere. bom nadalje val z mojimi doživljaji in tud zame ne bo vse |epo, kar bom pi sal.
Dne 18. avgusta so našo našel bino in Slovenski dom obiskal mrs. in mr. Graben z družino ter mrs. in mr. Grmadnik iz Broek tona, Pa. Hvala lepa za njih obisk in drugo.
Anton V^Jentinčič, 262.
L ' -T-~
Raznoterosti iz Sharona Sharon, Pa. — Pred kratkem
tet reko Columbijo.
ob
rob«
4 *	"17 ~~ sva nekega dne š Frankom Gar-
nUva že dolgo videla, ali jaz t^ \ hodilft ^ tovarne do to_
be poznam, prvič po dopuyh, y;rne Jn igkala dei0, tako rekoč drugič pa, ker sva skupaj doma	• - •
is fientjurja; prav za prav sem jaz iz Male vasi Hrvatov in-mo-ja mati se je pisala Miklič," mi pravi. "Ej, fant, ti nisi Hrvatov, Hrvatovi iz Male vasi so moii bratranci in sestrične," mu odvrnem. In tudi njemu se je čudno zdelo, da sem v žlahti 9 Hrvatovimi. Pa smo popili enega na zdravje vseh. * 1
(Prišlec iz Detroita je bij Jernej Skerjanc z ženo fn sinom. Obiskal je svojce v Pitteburghu in se tu pri nas v Sharonu ustavil z namenom, da se spoznamo. Spet smo ga popili in nadaljevali pogovor. Jernej je rekel, da je bila njegov.a mati doma iz Male vasi, Hrvatova Mana« Pisala se je Miklič in se primožila v vas Ples pri 2elemf]^r>Vselo je precej časa, da sva si vse rat-tolmačila. Rekel sem, da je bil gotovo Hrvatov Jože brat njegove matere, kar mi pritrdil. "No," mu rečem, "Jože Miklič, po domače Hrvatov, je pa oženil mojo teto Gregorjevo Rezo is Bičja, in Hrvatovi otroci so moji bratranci. Njih starši so že zdavnaj pomrli, Janez Miklič, bratranec, pa je na očetovom posestvu," mu pojasnim. In tako sva se spoznala ,kdo je kdo.
Portugalski humor
P~i«J«e (parašutint) i„ _	«
vrtajo padalca iz leUla, druiA »pJT
V nemškem bojnem letalu iaVDli. ^ kadar je letal« * ' lj« in nato aledi vzklik: "Heil "?. dalci »kotijo pokonci, utegne »!"k «k. pozdrav in predno mor,j, ,X°n* " cam "Heil HiUer!" - »e že^t ^ Odplavajo na zemljo.
Padalci -v angleškem bojnem letalu »o zoženi da e prišel čas, ko morajoV-J tU. Eden izmed padalcev tukoj dvi in reče: "Prosim za besedo^_^t-
gne
je

prodajala s vase. i Ampak dela nisva mogla dobiti, čeprav sva imela vsak po dve lanterni, Nikogar ni bilo, ki bi hotel naju kupiti. Frank mi pravi, naj greva dalje, ker tukaj itak ne bo kruha. Sla sva po peščeni ces proti Wheatlandu. Naše mesto in okolica je hribovita in farmar-ska in tako sva videla mnogo krav, ki so Se pasle.|
Dosp$va do pionirja Silvester-ja Sitarja, ki se je hladil v senci p&l košatim drevjem in vleke dim iz svoje stare pipe. Ko naju zagleda, vpraša, Če sva Kranjca. Nisva, sva Slovenca, odgovori Frank Garm.. Silvester na: ju povabi, haj prisedeva, da se nekoliko ohladiva in da ss kaj pogovorimo. Tako sva tudi storila. Pogovarjali smo se okrog pol ure o tem in onem. Frank ga vpraša odkod je doma.
Silvester nama pojasni, da je bil rojen na Štajerskem, toda v Ljubljano je prišel, ko mu je bilo tri leta. Tam je živel s svojimi starši v Zvonarski ulici Rodil se Je 15. aprila lete 1860 v Brežicah na Štajerskem in je star nad 80 let Pri vojakih je bil 12-let, In sicer v Bosni in Hercegovini. K vojakom je šel leta 1879. Leta 1801. po dosluženju cesarja, se je oženil. Rodili so se jima trije sinovi. Dva sta bila ubila v zadnji svetovni vojni, eden pa še žiti v Ljubljani. Vozil je poullčno.-r- kot Barbič — in v Ljubljani je bil tudi za policaja.	^
V Ameriko je prišel leta 1910 in še danes se kesa. V Ljubljani je služil 90 goldinarjev na mesec In imel je proato stanovanje in hrano. Toda žena ga je nagovorila, da je pustil .tisto službo in Jel v Ameriko. Rekls mu je: Ljubi moj Silvester!. Pojdi v obljubljeno deželo. Tam boš kakih pet let in imel boš najmanj pet tisoč dolarjev; Po petih letih se boš vrnil domov in bomo lahko vsi živeli." Take nade sta gojila. V Ameriki je U nad 80 lat, toda-, kakor je rekel, nima niti 40 centov V šepu. Sedaj ilvi od starostne pokojnine.
Tako nama je pripovedoval sivolasi mož. 8ilvester Sitar je najstarejši Slovenec v naši oko* lici.' Govori več jezikov. Poleg slovenščine mu teče najgladkej-UtaUs as 1 strast.)
gleška demokracija, dobi besedo^n
"M {l P£rlar?ent dov*»H, da lahko sko letala? Poveljstvo takoj začne bnb listinah in zapisnikih in ko najde dokj* je zbornica soglasno odobrila ta korak > prečitana. Padalci so pripravljeni «kc4it da oglasi se drugi: "Prosim za besedo lordska zbornica to potrdila?" Spet je po listinah in spet je dokazano, da je tudi ska zbornioa odobrila sklep. Nato šele ci vzkliknejo "Bog očuvaj kralja!" skočijo.
Francoski padalci ~ dokler je ie bila — cija v vojni — so pa v zadnjem hipu, ki je bilo ukazano skočiti na zemljo, odkr nimajo — padat. Spustili so letalo ni odšli v bližnjo kavarno, kjer so iLnaroi kerja in navdušeno argupientirali o Z francoskega vojnega ministrstva.
Najlepše pa naredijo španski padalci-njihov poveljnik odredi, da morajo pasi uptejo in začno revplucijo. Poveljnik je da brez moči, da bi jih prisilil, pa se norčevati iz njih: "Vi ste zajci, ki nimat bene korajže! Bojite se! Sram vas strahopetci l" To pomaga. Padalci so __ užaljeni in da pokažejo, da niso strahopet poskakajo iz letala brez padala.
ji____
Kako se širijo civilizacijski proizvodi
■ Pred nekaj časa so raziskovalci v • Ameriki neoporečno dokazali, da so v Ai ko že pred Kolumbom dospeli^neki sta biseri, ki so jih tedaj izdelovali v Genovi, tem so portugalski zgodovinarji ugotovi so že pred Kolumbom obstajale zveze x < Ameriko, in sicer preko portugalskih ra« jev in morda tudi arabskih trgovcev. P poti so stekleni biseri prišli iz Genove v svet, ne da bi v Genovi o tem svetu ki tili.
Tudi svila je opravljala velikansfte p< premagovala silovite razdalje, ne da bi 1 4 natančno vedeli, odkod prav za prav ii Rimski cesrfrji so pošiljali odprave, |i 0 poskrbele za zveze z deželami, kjer se je lovala svila. Toda ti poskusi so se M že v Orientu. Sele dosti pozneje je uap* slati iz Carigrada nekoliko menihov na 1 sko. Ti menihi so se vrnili s poročilom « kako gojijo na Kitajskem svilode in U delujejo svilo. A šele, po izdajstvu nrt tajske princese in po spretnih manevrih ga evropskega agenta je uspelo spraviti« sviloprejk v Evrefto. Tako je bilo m<** četi z gojitvijo *vWeik tudi na e«1
celini.	^^ v	^
Z evropskega severa^ potoval j«® skrajnih točk tedaj znaftaga sveU. H so znatno viAje cenili nšgo zlato. haja ta snov, je bila tajnost. £ romalo v starih časih po pogostoma «lo nostnih poteh okoli sveU V Ma A" izkopali zlate novce iz Irske, in«*« ' kakšnih 1600 let preci	J
KaKsnin iow mi, ••r ki ,n nar je tedaj divno pred »Urimi Grlu ljani prepotoval Evropo ali P» »P1 pomorako pot. da je prispel do azijskih ljudstev.
Spomnimo « t«di z«odovlne ^ plr so izdelovali po vsej P"lik; Kgipttoni v obliki papirov. ■A » s poznali neko vrsto P«^ ^
pap^priapelnaCrtkoinpo«.^	^
tedaj, ko je Aleksander VeliKi » pohod v Egipt- ■ O
. (Iz Prosvett?. 2«. »v*usl»
Dtanate rmil. V Yal«. Kans.. j« /0j^u Franku Moletu^ _ Delavk, reatl. Rudar)! ^ i. vedno ta rta ok^n.h	,
.Ge*>rt«. premitr vtadi. ds Angtijs prizna »o pod D'Annunzijem
8ovj.Uk.	"
ta premirje s sovjett.
(Dmlje Is r"
Skrajni Hranski stezi, ki^ ^ dočim posredi ved. š. mks ^ In po tej poU bodi mrmm ^ riških delavcev ta t*—**"-

mm loku z motornega *u- nje $k0<rje Loke in otcraja. ro-l Nesrečno naključje je hote- h€g VeMke ljubezni do narave je d« je priletel Gutenberger-v I ljubil knjige. Citat je izredno
silake Čete v celi Savinjski doli- trok pa ki je v otroških letih ni. Posebnost so tudi ogromni p0Bnaj 8arao gtrupeno slano, ki vaški vodnjaki, ki jih uporablja- mu je pomorila sproti vse dobre jo samo pri požarih. Vas je ^ kaii( »topi v življenje z zlomlje-io napredna in lejk) skrbi za lmi p^utml. Nikoli ne bo zrno-
yna je mladost otrok', kjer je v družini večeri prepir. Veliko je mater, pa tudi očetov, ki hoče-
toda pojasnjeno
stresaj mo nad njimi vseh svojih skrbi in težav, vse grenko-be in jeze.. Seveda, otrok naj le ve, da smo ubogi, da si ne mo-
Jokomotivi sta iztirUi in sta popolnoma razbiti. Iztirilo je tudi I večje število tovornih vagonov in se razbilo. Materialna škoda
ske tobačne tovarne 684etni Fra-njo Golob z ženo, svakinjo in nečakom. Ko so se popoldne od-
boko stisko, ki jo povzročijo njih besed« v otroških srcih, bi dru« gače ravnale. Hes se dobe otro-
iwče. Ta4ije odrejena obdukci-
i pokoj negira os i pa Gutenber-erja, čigar tragična smrt vzbu-
i Slovenije
trčenje KllCi
uribor.^njJ*- —
Mežico in Prevarami se
^t^moti ob 21.30 v bh-fcaneTrčeve žage.usod-nrometna nesreča, ki je- ter $l-letnega elektrik ^S^a Josipa Guten-LCu Mežice. O ^atastro-i prometni nesreči smo do-i sledeče podrobnosti: Jekl 18-letnik iz Prevalj je Lil s tovornim avtomobilom CL iZ Prevalj v Črno. Ko so
CovCrniiztovorili, se je vra,
^ttgj proti Prevaljam, 36-krojač Anton Bernikar iz in 31-letni elektriški pod-nik Josip Guienberger pa sta g^v^.i.su .. Prevaljah.
ai
hotel k svojemu predstojniku politično upravni uradnik Milan Okorn. Ker na večkratno trkanje qi dobil odgovora, je odprl vrata. Osupel je obstal, nudit pe mu je žalosten prizor. Načelnik je sedel pri pisalni mizi, sklonjen s truplom globoko na levd. V
Ne zlomimo otrokom peruti!
V svoji avt^bfografiji "Moje življenje" pravi Ivan Cankar: "Veliko prenese Človek, to vem sam; par konj bi ne z vleklo tov o-
,
komisijski ogled. Tudi očiščevalna dela so se že pričela. Kaj je povzročilo nesrečo, še ni ugotovljeno.
Sv. Pavel—letovišče v Savinjski dolini
Savinjska dolina je prelepa v pomladnem cvetju, je razkošna, ko poleti zori hmelj, privlačna je z jesenskim sadjem in mogoč-1 ra, ki ga nosi naplečih že otrok, na petimi s svojimi planinami. Ali da se da trpeti toliko in ta-1 Vse to vedo mnogi tujci, ki obia- ko dolgo, kakor je trpela moja kujejo savinjske kraje, pa bodi mati, je bil čudež, ki si ga še to paleti ali pozimi. Biser »pod- »daj ne morem natanko razloži-nje Savinjske doline je roman- ti." Res je, da nam naloži vča-tični Sv. Pavel pri Preboldu, ki «»h življenje na pleča tovor, več-ga varuje na eni strani ponosna N* od gore, ali pa da si ga nalo-Mr*lir* im dr.iffi .»a nrivlačna U»mo sami. Enega se pa vsi sku-
mrienju, da je predstojniku sla-1
bo, je pohitel Qkorn k njemu in Mrzlica, na drugi pa privlačna L	^	U]
ga naslonil nazaj na stol, hkra- Gora Oljka in Savinjske Alpe. P»J P™™*	ft^J
ti pa je obvestil sosednjo pisar- Nikdaj razkošna šentpavelska vsak dolian ^Hijvoje breme no Pohiteli so takoj po vodo, v graščina daje še danes temu kra- ^ni da	I
urad sta prispela zdravnika dr. ju neko posabnost. Dve veliki ^»» Hubad in dr. Kocijančič, kar vse tekstilni tovarni prav nič ne mo- g* trpljenje p«1 preiia*a. sam. pa ni moglo obuditi Malešifa. tita idile lepega in čistega kraja, |Ce Je P- breme le pretet" I
otoma- P** P* »»Poslujeta veliko števi-
ko, potem naj se zateče za po-
Truplo ao položili na otoma- ^ *v*	i	l moč ali vsaj za nasvet in tolaž-	""
no, o žalostni smrti je bila takoj to domačih deUvcev « ** R	aeVeda le k ♦Jodv«tnfk GMy Mw,ri
obveščena družina, ki stanuje v f lom svojih rok prislužili manj-	'	kftte. ----—-
Planinovi vUf v Vincarjih, in Ue m večje kmetije.	' d ,J hko vi(.en0 prl. Takih slučajev, da st.
(Bivši detroltakl župan Rlchard W. Keading (levo), ki je bil oblo-len iveae a raketirji in prejemanja podkupnin«. Poleg njega je
starši svo-
banska uprava. V teku dopoldne-1 Sentpavelski naravni park »I ^kmeVazumevanja7tolaž'be/pa- Mir". {>i*in}™ otrokom ubijajo veva so prepeljali pokojnika na | kopališčem na prostem in števil- metnega.sveU in učinkovite po- MJ« J^
opravkih v Prevaljan. stanovanje. Nenadejana smrt	nimi ialetnimi točkami privai^ja moči Nikoli pa ne smemo pre-^n°R0 v vsakdanjem ItM«;
_JTsta se potem odpeljala na Ureskega načelnika je vzbudila	vsako leto mnogo letoviščarjev. L ti breraen ng šibka otroška Kako malo je sursey, ki 01 si
Ciklu nazaj v Mežico. Bilo splo&no obžalovanje. Pokojnik je	Ne manjka tudi odličnih gostov, ramena, ne amemo jih obreme- h?^J4flr m' <*mi f^iZ z
^80 ko sta se obe v.ozili iz 8iuiboyal pri velikem županstvu	saj celo ministri radi zahajajo njevati s tovori, pod katerimi ae «*rbl ^ težave, Kako malo»je o-
potnih smeri približali Tr- L Mariboru, potem v Črnomlju, s svojimi družinami v mirni gnejo 4e utrjen«r vsega hu- J" ^Zr^tlu svoie mi-Stagi, kjer je bilo ie več pro- v Banjaluki, v Konjicah in v Lo- kraj, obrobljen s senčnatimi goz- ldegII vajena pleča odrastlih. obravnalf ii pora% nali sv oje ne-l7nesreč Zaradi oetrega Latcu;delor;a Uot sreski podna- dovl. Kako i»ijetni eo sprehodi 1° ^	~ . ' . . | sporazume In svoje prepire. Ko-
inka sta se znašli vozili nepri- £einik, na dveh mestih že kot na šentpavelske griče in kako drugo pred drugim^ | gregkj načelnik. V novembru la-1 lepi so večeri ob zahajajočem
lovano
Otroci imajo pravico do mlado- Hko je takih družin, v katerih sti, do srečne, tonk? in . vesele „tarši brez sramu razgaljajo svo-mladosti, da bodo i>otem šli v | je umazane strani pred otrokom
ita obe vozili brzeli preveč \'ni'pVO upokojitvi sreskega načel- soncu, ko Mrzlica žari v krvavo-1	™ ^ Jf
.U/Iin! /<<iilti> ifl bilo nemo- L.;u„ ISof^io VoHn io nrianol v I	arvn^nih rninh !	Življenje neaagmilj i,	I KI mora D111 priča vsasvgtl «
0ti sredini ceste, je bilo nemo- nika Mateja Kakla, je prispel v	rdečih sončnih rožah! te izogniti se v zadnjem tre- Škof jo Loko in si kljub kratko- Snažne vasice v okolici Sv.
tku, Uko da je bil karambol trajnemu bivanju pridobil splošJ	pavia mudijo letoviščarjem vse,
[ibea. Vozili s£a• treščil no. spoštovanji. Pokojnik je bil	kar ^4elij0> p^ebno je privlač-
s takšno silo, da je Gu- |eie 48 let star. Svoj prosti čas	na Latkova vas, ki ima svojo I
Bbefgerja in Bernikarja vrglo he pridno porabljal za spoznava-	tradiclj0 ^radi najstarejše ga-
do ohranili radosten^ svetal po- ki pa mora biti navadno še tudi gled v življenje in ^ bodočnost, »trelovod za slabo voljo in jezo,
zdravo zaupanje in krepko vo-|kj Hledi vsakemu prepiru. StitcI^ojftenfprodnJ Wm šel ua pri Ijo. Za otroka sta radost in ftf prav malo vedo o tem» kako selje isto kakor toplo ingnladari- porazno deluje na otroku prepir sko sonce za nežno rastlinico. O-j^ed obetom in materjo, kako re-
V M* v ' T	-------'	I 1*1© m^mmmmm --------V
glavo. Obležal je negiben ko .vfečjo vnemo posvečal slov je bil pri priči mrtev. Tudi | stvu. Njegove literarne prispev
io napmlna in
w nimi perutmi. Nikoli ne bo zrno- no gorje odložiti v družini, ki o-
je bil pri pnci mirev. ium atvu Njegove literarne prispev- U8pešni razV0j tujskega prome- ten vrlega, slhelega poleta, ni- pitajo z jezikom okoli sebe, da mkar je ^bU ^vgMj^ ke je tiskala ^ ^.rn ^L, Središče je Basletova do- koli ne bo zna] prav kovali svo^ j, 0brizgana vsa družina, ki la^ ribe na glavi. Prepeljali so ga horjeva družba v S^enskih ve. mftčijft( ki jo naAi letoviščarji ze- je 8reče> do Hmrti ga bo sprem- .tnega otroka za malenkosti tbolnisnjco in J®	^mu fiernicah, v Mohorjevi knjižnic \[6 obrajtaj(Ji 8aj 80 v gostilni in {jala Hamo tiha žalost, zagrizen Lre„ tope k opljuvajo r najgršlm
iodoZdravniki rešili življenje. |in v Mladiki, natisni pa ® Itrgovini vedno dobro postreženi.I grd črna nevoščljivost proti rmovkaml in kletvicami. S svo
Utotovilo se je, da je n»stalLjegovi proizvodi v "Domu in,	yge vaAke prireditve,
[sodni karambol predvsem »a- gvetu". Poleg soproge »jpušča LJ g lajata kmet jn gospod, di tega, ker sta obe vozili vo- ^ otrodiče, od ^nh^hodi1^	Juradnik na vesel po-
Bi preveč proti sredini ceate, najstarejši v prvi razred ^eškel™^ ___
rtudi je znano, da se je v bli-1 ljudske Šole. Trfeve žage. pripetilo žerveč | ^ .	.
mbolov, in da je treba zato Strahovita železniška bne opreznosti. -Razen tega|n«»reča pri I esnici ~
vsakomur.
jim zmerjanjem pa dosežejo samo to, da se zakonski drug In
Sest Američanov in pet Kanadčanov v 0 obrambnem odboru <
VVashington, D. C., 24. avg. ' — Imena članov, ki so bili Izbrani za člane skupnega Kmeri-ško-kanadskega obrambnega od-Iki^ii, stu objavila predsednik oosevclt in kanadski premier' Mackenzie King. Odbor tvori enajst članov, šest Američanov in i>et Kanadčanov. Američani v odboru so newyorškl župan Fiorello U Guardia, general . Stanley D. Kmbick, stotnik llarry W. Hill, poveljnik Kor-reat P. Sherman, polkovnik J. T, McNarney in John D. Hi-ckersaiT, pomožni šef divizije držaš^iega dejiartmenta za e-vropske zadeve. Kanadski člani so O. M. Blggar, odvetnik v t)ttawi, stotnik L. W. Murray, A. L. Cuffe, član letalskega Štaba in K. StuArt, podnačelnlk kanadskega armadnega Štaba, in Hugh L. Kennelyslde, pravni svetovalec departmenta za zunanje zadeve.
s
Glasovi i2
naselbin
(Nadaljevanje a 2, atranl.)
iii nemščina. Hekel je tudi, da jo bil dober govornik in da so ga v LJubljani večkrat hvalili, kako! Največje letalo — bombnik, ki mu gladko teče beseda. Vprašal bo titfHio letel v neprestanem sem ga, če se ju kaj pripravil ^letu is New Yorka v Evropo za svoje govore, Pritrdil Je in jn nazaj in potem v Los Ange-dejal: "Vsakikrat, kadar sen^go I le* — bo kmalu zgrajen za a-vorll na kakem banketu ali kje I meriRko arnmdo. Tako je na-druge, sem napravil Atiri govo-Lnanu general' Henry H. Ar-re. Prvega sem napravil doma | nwjdt načelnik letalski^ zborov.
Armada dobi največji bombnik
Los Angelo«, Cul., 24. avg.
redbo. Drugega sem napravil v dvorani, toda Je bil vse kaj dru gega kot sem mislil povedati. Tretji govor sem napravil sam
Bombnik bo opremljen s motorjem 2000 konjskih sil in bo lahko letel s brsino 500 milj na uro. Konstrukcija I bombnika se je pričela pred štirimi leti v
Ji
___ ia Aicraft Co.
premiMJevii; kako bi moral prav I Santa -Mcmicl, CaL
menek, ki ga podžigata vedno vesela Basletova mama in zgovorni oštir Jože. Lepi so tamkajšnji vaškj
mena tudi to, Dne 21. jun. se je pripetila čeri. Pozni sprehajalci
aškjlA^e-ptflsluh-
?atQ T^at Hv iera otroTa večji otroci, ki. si že lahko kako sebno pa še mat . svojega otroka ^ j d jH>polrtoma od-
voditi z ljubeznijo in » ^	^ mu č(m )rej<, umuk.
mlajši' otroci pa zgube za-
nje? Mij je tb^Svečja dota. ki j ^^i*^^nJ• —ja «i jo kdo lahko,Jionese iz doma-M« »JubeBnl'
za prav govorjti, Četrti K«vor so pa drugo jutro prinesli ljubljan ski HstU toda jO bil vse nekaj drugega kot sem v resnici govo ril." Takp se je imšalil osemde setletnl starček, fte mnogo let ti želimo, Silvester, kakor tudi zdravja ysi, ki te poznamo. Od tam sva šla s Frankom do
bilo usodnega pomena iuui iu, i une m. jun. ov jc	----j0 Kao (anko jiohcbi; »*. u«».»-i
je šofiral #omi avto IS- med Pesnico in Cirknko bUzu	nejo lepi slovenski venmi krep- u hi|e Kdor ima svojega otro-[ Vsak ima svoje križe in ii*ža-itnik, ki sploh nima šoferskega železniškega prelaza na Ranči	kih in mirnih Sentpavelčanov, ka ntin^no rad, temu ne bo tež- Ve, vsakdo ve, da življenje ni norita. [strahovita železniška sesreča,	Jp vas vabijo v svojo sredo, da ko( zadeti prave poti. S toplo ben rajMki vrt, a s kričanjem In Kraj nesreče nudi žalostno sli- Kakršne na tej progi še ni bilo.	vam dokažejo savinjsko gosto- hjubeznijo lahko mati ožari mla-1 stokanjem ničesar ne ' popravi-Motorno kolo je razbito pa Tam kjer gre cesta proti Gra-	ljubnoet. f —iar- da leta svojih otrok, pa če bokm0t lahko pa mnogo ali vse po-adi na tovornem avtu so po- hornikovemu veleposestvu in kri-	Prva irtev planin revščina in vse drugo^hudo še, kvarimo. Zato vsaj pred otroci iSbe. Sodna komisija, ki je ^ žeiezniško progo, sta trčila	v Kamniški Bistrici je bilo iz- tako preganjalo družino. Niko- ne razkričimo vsega svojega
»pela na kraj usodnega kar L^ ^ viaka. Posledice tr- .v	turistov. Med nji- H ne jadikujmo ln ne tarnajrao gorja, da jtm ne bomo s svojimi
nbola, je ugotovila dejansko čenja bile gtrahovrte. 'Obe^bn3 ravnatelj 1 j ubijanj-PO nepotrebnem pred otroci, ne »krbmi zaprli otroškega paradi-
Polom pogajanj mmd Rumunijo in Ogrsko napovedan
I Turnu - Savarin, Rumunija, 24. avg. — Opazovali so sinoči ua|M>vedali polom pogajanj med
pri vseh, ki so ga poznali is-
no sočustvovanje.
srtna žrtev strahovitega I ja pri Jeperci
j je ogromna. Na sreto ik.ve.k.h f^^L^Su'Privolil vMg«. ,k.r bi r.-| žrtev ni bilo. Sest železničar- ^ M je popeljal po strmini in jev je lažje in težje ranjenih.L. 2adnjem trenutku obvisel ob! Ves promet je ustavljen, ker le- neki 8kau Ravnatelj je hitel
^Godešič, 26. junija. — V ne- žijo razbitine vagonov po progi n€Čaku na pomoč, kar je postalo'
ci, ki pri Iirri ali v šoli takoj podi, še najpotrebnejšega včasih I »bijo na materin izbruh, a vene. A razlika je v tem, kako o- fiina se njegovega slabega vpli-trok za vse to izve,	va kar ne more otresti, trudni in
„ A r * ui	zagronjenl se sklanjajo pod pre-
Požnala sem ženo, ki nI	nftU)i#ll0 telo. Majhno
..... rvič v
eu ob Bohinjčevf gostilni do I lezniiški "nesreči je bila takoj ob-1globokemu prepadM na-1 stalne mesečne dohodke. Naj-1 k^J^topila^"kUfia T razk<iš-»fega kararnbola, katerega po- veščena orožniška postaja, ki je sprot, previg je Golob tre- kasneje desetega v mesecu Je b - ^ ra35mtlJeno gledališče, jo "'robnosti bodo šele ugotovljene, poslala na lice mesta patruljo. ^ kup kamenja in mrtev Ia suha, potem pa je začela mi- , j vzkliknila, kako visok o cesti je peljal s kolesom Na kraj nesreče je prišel za pes- lWe4|ll Takoj je bi!a m delu sliti na p9s9jilo. Ker se je sama	^	, tj ljudj<, da.
Lldtr>; ______ X > k___ I , 1 • - I ...	, »I	1..J1	fa L 1	.	..	1.1__ i _ I J.J.l___ -....II;,,,!!. mniur n iPf>*. I 1	I	. *	. . ..
iljo okrog 15." je prišlo na dr- in na prelazu, poškodovana pa I nj ^odno. 6e njemu je spo-1 z denarjem ravnati in ga nikoli * J peljala mati prvič vni cesti, od Jeperce proti je iudi proga. O strahoviti že- drgnil0r da je drvel po strmini ni imela, dasi je imel njen mož J	^ ,hUv, ^ olr(
dane
letni pomožni žagarski dela-hiško občino tudi občinski taj ** Tone Kuralt, doma iz Gode- nik g. Martin Kerin. " w pri Škof ji Loki. Mladenič Takoj so poklicali mariborske J »lutri, da vozi za njim avto. Le^valce, ki so prihiteli pod vod-muo j* Je p"čel obračati kolo Ltvom g0sp. ravnatelja Pogačni-.^ tedaj, ko je od za4aj pri- ^ in nu<Mli ponesrečencem prvo a njim neki luksuzni av-L^^ ^ jih prepeljali v mari-
,m*°g|,a k0lefaT borsko bolnišnico. 'T,S ! *> TV^S^ Tekom dopoldneva so prišli na Mn I ♦ ? karambola-	kraj nesreče tudi zastopniki že-
r I" avto stil hp varila Arutr v . ...	i , k___i_
ur
to .sta ne zarila drug v\{einMe upraVe, ki bodo izvršili Kolo je vrglo več me-' B	Kuralt j«l zdrknil
Fto in dobil hude poškodbe vratu, |x)tem pa ga je odbilo v: loku k frčal na tlakovano g™ Na mc-Htu je obležal s hu-MlTodbami na glavi in po 1 Ne fia bi mu bilo mogoče PJJtjrati, nesrečni mladenič ■f1^"! Truplo rajnega je osta-P^ kraju nesreč« do prihoda nakar so ga prepeljali P°v '»a (JfKlešič, odkoder je " Po«rel, na reteško pokopalI-
»»mrt sreskega načelni-■«»Js Ma|**i* v ftkofj« l>oki
Loka; 25. junijai—Na-»"T J* davi raznesla" tragična j'- pr^minH škofjelo-«Hki načelnik Matija Male-srčne kapf. Kakor 7U«*". )e prispel načelnik tu-
v uri|d nt nMtlMfn tr.
t dZ?**1 ur,ldM j« bila nsdslpspju z dvema
k iL *mu "sčelnlku minu-
f^jR Štete. Ob pol 9: je
reševalna ekspedlcija, ki pa je dodobra naveličala mnogih brez-l
biti za r*or,»^J®r,° elektriko.
mogla le mrtvo truplo spraviti uspešnih potov Prt ^»"J" P* Prtv gotoVo Je doma mati tar v Bistrico, ker je bila vsaka po- sojil, je začela poilljRtL svojo ^ meMC ob prejemu ra moč brezuspešna.	| najstarejšo hčerko, da bi JI VQr\^ ^ elektrlko# da je to otro
Ci,rilH ll^Z' ra v i uj krmila 'Z I roprezonUntl Rumunije in Ogr-doma. Zena Je rgvno krmila ko- « -	. h„ ainoai
koši in deJala, da Ciril dela. filsl^ Konferenca Je bila slnocj sva naprej ln na travnlku>zagle- P**" .- .	^ .
dala 60-le nega Franka Novaka, Pj«^ ^ ^ t^i^ll^ ki Je krave pM»l.....?ovadaH ,« čeprav se ^ nl pokaMlo nobeno
ml, da je Novak letos gradulral ^namenjfe glede dosege spora-
In dobil diplomo, da lahko krave Um a
pase. Ustavila »va s<; tudi pri munljo^rl četrtino Sedmogra-Antonu ŽldanŠku, ki pa Je bil že ško, toda Rumunija Je zuhtevo zelo slab In leg dva dni umrl. | zavrnila. Nadaljevala sva pot ln se usta vila pri Joevu Kramarju, ki	-LilL}k
pa tudi ni bilo doma. Njegova uljudna lena nama je povedal«, IdelaVCeV UOtUn da koruzo okojiava pri nekem J pf j eksploziji
farmarju In zasluži 50c na dan. r
Sla sva proti domu in se ustavi« 8an Juan, Mehika, 24. avg
i pri Lovrencu Peršlnu, U Osem delavcev Je izgub lo
E. , „, 11 . življenje, 55 pa Je bilo ranje-
On ««J«	M k« nastala eksplozija dl-
prej ~ 16, julij«. ^ A' na mita v kamnolomu, v kate-nevesta pa 41). Medene čase sU """" , „
mels samo en mesec. Uyre'je\»m " upil svoji Izvoljenkl, po narod-	. .
nosti Crnogorka, lep prstan za -: ^rah pred brivca 1150. 8 tem prstanom Je nove- Hir John Hlmon, sedanji an sta ravno an mesec |ki poroki I	finančni minister, Je
svojega ljubka dobro nakresala, U0| -VoJo kariero za zagovornl da Je -drugI dan izgledal njegov pU|tom. nos kot šuštarsko kopito. Lovre K() . hlJ ^ m1|4(| (Wi^,tnlk, pravi, da se ne bo nikdar več I mu ^	poarečllo doseči,
■ ■	sodili manjši ali večji »neseU^- ^ ; MI)0mjnu _
Ali ste ie naročili Prosvsto aH Ponižanja in pikre opazke ki se Dr ^, Majhen deček (|ru. Mladinski Ust svojsmii prijatelju Jim Je sama hotela Izogniti, ,je uko wfdtn In pazljiv, sedi ali sorodnika v do»otrtoo? Ts Je torej brez pomisleka In bre^ sra-	vp<| zgublJ<(n |n 8kru.
edini dar t«U»e vrednosti, Id gs mu prevalila na Albkega oMt*,im sa m al denar lakko pošljete svoj. | ki Je moral trjn-t i zato, ker ma^l
eem v domovino
nI znala gospodinjiti.
•'.».lite
šen. 8 prijaznimi besedami Iz vabi končno učiteljica is nJega vzrok potrtosti: Mama Ima js* rilo oprano, a zaradi dežja ga nI mogla obesiti In zato Je blJa-zJu-traj tako silmi huda. še kave nI akuhala .. , Kako naj otrok ta|| neuravnoVe*enl materi postavi v svojem srcu spomenik za vsr vljenje.
Matere, zavedajmo se velike odgovornosti, obvarujmo kljub ^danjlm hudim časofji očem na ših otrok radostni sjj, vodimo njih/ mlada leta z ljubeznijo, no z ono sh»po In nagonsko ljube* nijo, ki Jo (¥>znaJo tudi žKsil atppak z ond Višjo Ijdlieziiijo. k| temelji V spoznanju lastni odi^i-«omoet| za srečo tega m»\«** bitja, ki smo ga-poklicali v *lv 1 jen je In v spoštovanju d<t Uga novega človeškega življenja..
C*mi krajerpe -nIj. bratorščiae ekktft^l^ t CaMe C^ fo oklic« sUvke.
^ . Na svatkl
Svat: "Zakaj peiroflba b»»'U trsrtutek tsko slovesw» iRr« T
__„„ __TirnK» svat: "K+r tam v strsn
llrooklvnu oblegajo Ose«rw Csntral Wlre A|ski šobi ženinu Izplačujejo djj
Ženil.
Jaek Yert, 262.
Sesreča rumunskega
potniškega letala,
^Bukarešta, Rumunija, 24. avg. Potniško letalo ria (Kiti iz Bukarešte v Leipzig, Nemčija, Je v viharju treščilo na tla v gorovju v blTIInl Turnu-Severi na in se razbilo, 17 poU nlkov ln trije člani letalske |ki-sadke so izgubili žlvtjenje.
da neko majhno obHfto pri-ključill mestu.
Ni*aj <lnl naUi Je pa prišel v eno Izmed mestnih brlvnic.
Brivec ga Je pogledal ln ga spoznal:
"Aha, po vaši zaslugi moram torej odslej plačevati šiling več
Nato f»a-v mirnejšem tonu: "Brado' ali lase T "Samo lase!M Je v strahu brž odgovoril Sir John Simon.
TISKARNA S.N.P.J.
* -	v »PREJEMA VSA.
v tiskarsko obrt spadajoča šsU
Tiska vabila ta veselice ln shode, vlzltnlee, «Mnlke, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in drugih
VOIJ8TVO TISKARN K APKLIRA NA CLkSVFfO	DA
TISKOVINE NAROTA V 8VOJI TIHKABNI
smerna,
Vas pejsmlls daje eoSHee tteSsrse
',	P tatu p« tsfermsetje aa asilkf»
SNPJ PRINTERY
^ ' WI7 lf UO? LAWMDALE AVMU» *M InfenM RR . x
- '	CHICAOa ItUNOli ~
prve eret 4
— Spisal E. Stilgebauer.
Prevedel Ivan Jontez
kazni material, npovtdh. obtoženec se zaman b^ vim. izgovori, ki J ^m zagovornika po služb^fS »t. spravljajo v J^
e n« veste pravem , JV>aje molčite. Z M mm tajenjem »i boste ZT slabšali položaj.'	1
Delegat je na konv
unije Mine, Mili & Smelter Workers v Denverju, Colo.
ja. Kak-i jejo ljffi
v napetosti pričakovanja šna reč pa bo to, vprašujejo Ij dje. To bo velika, prezanimiva reč. Jaz ga poznam. To ti je lump, ampak eleganten, spodoben lump, na zunajibi mu-nikoli ne prisodil tega. Bog .ve, kako s£ je kaj Spremenil v zaporu. Pomislite, več ko eno leto že sedi v preiskavi! Mir! Obtoženca pri-peljajol.	—j
V trenutku vse utihne in stotere oči se zapičijo v vhodna vrata. Počasi se odpro in v dvorano. stopa v spremstvu dveh paznikov obtoženec. Se mlad, eleganten možak, majhne, šibke rasti. Lepo oblečen, uglajenih kretenj, tip pravega pustolovca. Širok, polglasen dah strmenja in radovednosti spremlja vsak njegov korak. Zdajci se iz množice poslušalcev Iztegne žugajoča roka:
. Lump! Ob Ves denar me je spravili Posodila sem mu osemdeset jurjevl" Stara ženica se rine v ospredje vsa naježena in iz njenih oči prav^ kakor da v resnici sije plamteč ogenj sovraštva in maščevalnosti.
"Mene *je obral za petdeset jurjevl Na vešala z njimi" se pridružPpssemu glašu nov ženski 'g^us. Javnost je vznemirjena, glš&ne opazke lete križem lcražem, nemiri' smeh in spet ogorčeni klici oškodovancev, ki se jih zmerom" več javlja s klopi.
Obtoženec
Obtoženec pa ta čas mirno sede na zatožno klop in se vede, kakor da se vpe skupaj njega prav nič,ne tiče. Že po prvem videzu spoznaš, da je že vajen zatožne klopi. Za trenutek se ozre v občinstvo in njegove hladne oči dobe nekakšen prezirljiv izraz, kar dvigne spet nov vihar ogorčenosti pri njegovih Potlej se spet okrene ip obsedi, vase zagreben na klopi, kakor brezčuten za vser kar se dogaja in kar se bo še zgodilo. Njegov obraz je čisto jairen, samo nekoliko bled in upadel od jetniških sten.
Zagovornik vstopi in zasede prostor na levi, za njim sede v desno ložo državni tožilec v črni službeni halji z rdečimi našivi na ovratniku. Občinstvo se je precej jmmirilo, vzdušje v dvorani postaja .nekam r svečano. Zdaj se odpro Še vrata v ozadju in vstopijo sodniki. Veliki senat. Predsednik in štirje »prisedniki. Vsi prav takg v črnih haljah z vijoličastimi našivi.
Miri Priče naj gredo ven na hodniki Priče odhajajo in še pri izhodu zabadajo atrupene poglede v obtoženčev hrbet — to so oškodovanci, ki bodo pričali zločinih in krivicah, ki jim jih je obtožene^ prisade j al
Veliki senat saseda ob smrtni tišini. Poslušalci pridržujejo dih. Predsednik vprašuje obtoženega. Uvodne formalnosti: Kje je rojen in kdaj, ali je ožetijen, ali je bil kdaj prej le kaznovan? V občinstvo pade fflas. Že štirikrat. No, ta bo pošteno	šepe
če jo v ozadju strokovnjaki — stalni obiskovale! dvorane. Seveda. Če mu bodo dokazali.
Dokazi so ž« tukaj. Državni totilec se dvigne in bere obtož nko. Debel avtienj gosto tip-

in na tihem k^roenftra. Na, ta je pa kar na veliko začel..
V resnici — tale Štefan Hud-nik je počenjal vpHke reči.
Rudonledee k prevarant
"Seznanjal se je * raznimi ljudmi, o katerih je vedel, da imajo denar, se jim izdaj*! za rudo«takta, češ^da potrebuje fi
nančnih virov za nadaljnje raziskovanje.
Našel je rudo, odprl bo robnike in vsako posojilo bo stokratno poplačano in nagrajeno. Osemnajst oškodovancev je izgubilo tričetrt milijona gotovine na račun svetnih sleparij.
Izdajal se je za zastopnika velike inozemske trgovske firme s ponarejenimi listinami in seveda z lažnim imenom. Sprejemal je naročila, ki nikoli niso bila izvršena in na njihov račun spravljal večje ali manjše zneske denarja v žep. Se več, kupil je celo avtomobil za prisleparje-nf denar ter se tako gosposko vozil po vsej deželi. Ljudje so mu nasedali, tri m dvajset oškodovancev je navedlo milijonsko vsoto, ki so mu jo v svoji lahkovernosti zdajali.
Seznanil se je s petimi ženskami, jih zasnubil in jih kot zvest zaročenec obral za doto, kar znaša v denarju skupno preko milijona. Dobil sem dedščino v inozemstvu, pa se je milijonska pošiljka zakasnil^. Moram tja, da vso to reč uredim. Posodi mi toliko in toliko. S takšnimi in ■podobnimi izgovori je obtoženec zvabil od vseh petih nevest velikanske vsote" . . .
Dalje je obtoženec ...
Tožilec bere obtožnico polni 2 uri in greh za grehom se grmadi nad počesano pustolovčevo glavo. Ko končno vendarle 'konča, vpraša predsednik obtoženca:
^ "Ali se čutite krivega?" "Vse je bilo samo nesporazum"
"Ne. Bil je nesporazum I"
Smeh v dvorani. Občinstvo se smehlja, smehljajo se sodniki. Ta je pa od vraga. Vse je dokazano, pa še Jaji.	i '
Dokazno postopanje. Zasliševanje prič. To "bo skoraj gotovo najprtaJačnejši del razprave. Nemir pričakovanja in radozna-losti med občinstvom rase.
Mir!
Priče nastopijo. Stare ženice, trgovci z dežele, ljudje malega kapitala z velikimi načrti in sanjami o bogastvu pa zopet preproste žrtve lahkovernosti.
Stara ženica pripoveduje s tresočim glasom iri zraven pre-šinja obtoženca z uničujočim pogledom.
"Smukal se je okoli moje hčere, takle gospod, lepo oblečen in spodobnega vedenja. Malo sem dvomila vanjr zdel se mi je vsiljiv, pa mi" ga je hči hvalila in hvalila, dokler ji nisem verjela. Zmerom je pravil o nekakšnih rudnikih, ki jih bo odprl, samo gotovine nima. Sicer nikoli ni bil -brez denarja, rekel pa je, da ima velike vsote naložene v neki inozemski banki, ki je začasno zaprta zaradi vojnih razmer. Pa sem mu počasi dajala denafr, svoje prihranke. Vzel je in odpotoval za nekaj tednov in se zopet vrnil. Kazal je nekakšne listine, toda jaz se ne spoznam v takšnih rečeh. 2e imam dovoljenje za rudnik, pa mi manjka še dvajset tisoč. Posodite mi, mamka. Zmerom mi je rekel mamka in bil tako domač in priliznjen s menoj, pa sem spet nasedla. Ves
kanih listov. Občinstvo posluš* moi. grenek okoli devetdeset
jurjev je iel po vodi. hči #Vfi je zapeljal in mamil s obljubami. Potlej je izginifln dane*-ga prvič spet vidim tule."	i
"Kakšne listine ste-ji kazal i V' vprašuje sodnik prisednik obtoženca. "Kjs so zdaj te Hntiner
Obtoženec vstajs in odpovsr-ja čisto mirno, hladnokrvno in trdovratno.
"Bile so pogodbe, gospod sodnik, z nekimi inozemskimi kapitalisti. Saj pravim, vse je bilo že urejeno, prezgodaj so me prijeli. Čez tri mesece bi vrnil ves denar." "	w-
"Dokazi, dokazi I Kdo so bili ti kapitalisti? Pokažite s čim!"
"Ne morem dokazati. Pogodbe mi je nekdo ukradel. Kdo izmed konkurentov, iz zavisti pač. Čisto resnico govorim, gospodje. Prisegam!"
Smeh v dvorani.—"Prisegam! Ha! Na kaj pa? Takšen lump, pa prisega," se razburi ženica in se obrne vsa naježena proti obtožencu.
"Fej te bodi!"
"Mir! Obnašajte se spodobno in sedite tam zadaj! Hvala! Prihodnja priča ..."
Boleče zadeve srca ....
Dve žrtvi Hudnikovih ženitbe-nih sleparij stojita druga poleg druge — ostale tri nisb prišle. Nemara iz sramu.
To je dvoje tragikomičnih zgodb o prevaranih nevestah, ki so prebrisanemu sleparju nasedle v urah ljubezni ter mu poročno obljubo drago plačale z denarji iz dote in prihrankov. Dvoje samskih deklet srednjih let, ki se jima je hotelo zaploviti v va-rpri zakonski pristan. Ob$ ihtita in s sovraštvom in prezirom pre-badata obtoženca — v skupni nesreči sta si postali prijateljici. Obtoženec pa čisto mirno sedi na klopi s pogledom v tleh in na sodnikovo vprašanje izjavi:
"O tej stvari pa ne morem odgovarjati. To so boleče zadeve srca."
Smeh v dvorani.
"Da te ni sram!" se zažene proti sleparju prevarana nevesta. Saj bi mu nemara izpraskala oči in izruvala lase, da ni pri-skočij paznik ter jo vso v solzah odpeljal iz dvorane. Dvorana stroni, dvorana uživa. '
Mir! Naslednja priča . . .
Tako se dva dni grmadi do-
Tretji ri. Spet Najprej
za|
dan razprave _ m
—jprej tožjjL- zlZ ^JS prepričljivostjo pravega B
nika. Visoko sodišče IT?!
kriminalni zgodovini eden kih primerov prave brezvestnosti J* Jjjgl
* ; Ta človek,
Skoraj tri -ure govori t*i| Ml to je mogočna. tehtn*Z ba v imenu pravice in p<*£ Kazen zahteva in to ruJZ v imenu držav;*** ^ * imenu vseh tistih, oškodov*™ osJeparjenih, ki so ob pr«3 nje in ob dobro, pošteno i
Vsi smo ljudje
Zdaj povzame besedo „ vornik. Vsi smo ljudje, zato dimo človeško! je osnovna sel njegovega govora. Ni dv< zločini so na dlani, toda m elitno, odkod obtožene iib kakšna je njegova /zgojs, ki šen je svet, iz katerega je i4 Visoko sodišče, ali je mogelfc drugačen, kot je pri vsej tej-* govi križani' mladosti. Propal prodali h razmer, >ki so mu strupile kri. In končno, ni w naloga sodišča ljudi kaznovat ampak tudi spravljati zabloda in izgubljene na pot poboljšani Predlagam po zakonu najntilej kazen in oprostitev v točkah.
Pogovor na stopnišču sodi palače.
"O, vraga, prepozno sem pr šel. Koliko let je dobil?" "Deset let robije." "U, madonca. Dosti je to. Ni drugič se bo premislil."
'Ta nikoli. 2e na obrazu y mu pozna. Lump do kraja." "Kaj pa je jutri zanimivega? "Nič posebnega. Dve taji razpravi. Amipak v "petek prid Menda* bo nekakšen umor. Z žensko je- šlo. Pravijo, da b spet velika reč. Greš na d? deci z menoj?" "Grem, če boš plačal . .
' L. K.
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije is i posebno list Prosveta zs koristi ter potrebno agitacijo svoji društev in člsnstva in zs propl gando svojih idej. Nikakor pi ne za propagando drugih H pornih organizacij. VsA* * ganizacija ima običajno ireji glasilo. Torej agitatorji dopii in naznanila drugih podponi organizacij in njih društev is se ne pošiljajo listu Prosveta^
naroČite si dnevnik prosveto
P« sklep« U. rada« konvencij« ae lahko naroči nt Hat Pr*«U h ptlštej* eden. dva, tri. Štiri ali pet članov ts ene droiina k «1 nini. List Proeveta atane sa vse enako, sa člane ali nečlane M " ■ eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aaea«ento ll.» » tedalk, se Jim to prišteja k naročnini. Torej sedaj ni varoka. red, m je liat predrag sa člane SNPJ. List Proaveta je vala la-tnla«» gotovo je v vaški dnrtinl nekdo, U bi rad čiUl liat vkak d«, ua* listu Prosveta Jo:
8r~Cleero in Chicafo je. 1 tednik in........
t tednika in..
I tednike in.........
4 tednike in......
B tednikov in........
.........IMŠ
Za Zdraš. države In Kanade. »6.00
1 tednik In.......•....'.. 4je
S tednika in............S.SO
1 tednike in............2.40
4 tednike in..*.........j 1.20
B tednikov ia........... sil
Za Evropo Je..
Izpolnite apodnji kape«, priložite potrebno vaoto denarja aH Order v pianu in al naročite Preaveto, list. ki Je vala laalalaa -
Pojasnile i—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti Ajf SNPJ, ali «e ae preaeli proi od drulin« in bo aabteval »a» 1«1 » tednik, bode moral tinti član is dotifne drniine. ki Jt tajo »« JJ naročena na dnevnik"Proaveto, to Ukoj nssnaniti upramlit" in obenem doplačati dotUn« vaoto liafta Prosveta. Ako Jeja tedaj mora upravništvo. sniUti datum sa to vaoto narrfmko.
m m r
PROSVETA. .fa I Prilofteno peftiljam
D	.......čl. drsita *........
> / •■>............................... —
Naalev •••••.*••.,••••.>«'..»■••••........••••••*	__
(Jatavite tednik in ga pripišite k meji narotnini ed »oje drniine:	? —- ,
«	..a d«*"
j)	-	........ČL d«*" *........
••/•eeee«eeeeea^eeeeeeeeeeoeoeeeee«eeeeea»»
AX	^	..čt	*........
v . ■■ - .	.ft. dm*«»s *.......
. Drtin .»«•••:•''"""
.... ,. ...... .4 ......>»..««.*..•
Nev
IPJ, 2057 Se. UwndnW A ve. Cbka** » naročnino sa liet Prosvete vsote S......
H0LLYW00DSKA ZVEZDA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE
. Poslej je Mabel Moon oba dokumenta skrbno skrivala pri sebi. Pogodbi H nista dali miru, vendar se nikakor ni mogla odločiti. Kadarkoli je bila. sama, je vzela dokumenta iz žepa ter ju ponovno prečitala od prve do zadnje be-s*de. Pri tem je bila zelo odkritosrčna napram sebi.	>
Nobenega dvoma ni bilo, da jo je, kot začetnico, doletela nezaslišana sreča. Skoro vsemogočni BiH Toms se ji je ponuja! za poslovnega zastopnika in mogočna družba Bioscope ji je ponujala sijajno pogodboTTako je mimogrede dosegla, kar je mnogih drugim vzelo dolga leta napornega prizadevanja. Zdig ji ni bilo treba storiti nič drugega nego poklicati teldfonsko Številko 7563 in stvar bi bila za-" pečateha.
Nato bj Francia Powers, ravnatelj družbe Bioscope, nemudoma storil svoje ter začel 0-glašati novo zvezdo širom dežele. Tisk je bil v njegovih rokah in preden bi poteklo osem in štirideset ur, bi postalo ime Mabel Moon popularno v zadnjem kotičku Amerike.
In vendar se je Mabel Mqpn obotavljala.
Stvar je bila že kar smešna.
Nobene ve^i jo niso priklepale k Melbournu Steamsu in Kalifornijski filmski družbi. Obema bi celo lahko pošteno zamerila, ker sta tako grdo izrabila njen talent ter t njegovo pomočjo še bolj proslavila umrlo Astori. Njeno ime se niti omenilo ni! Vse, kar je dobivala v po v rabijo za svoj veliki trud, je bila malenkostna plača, ki ji je omogočila le skromno eVsi-etenco. In Melbourne Stearns ji dozdaj niti z eno besedico ni namignjl, da misfi kdaj izboljšati njen položaj.
In zdaj jt Je, kakor iz nebes padla v naročje ta nezaslišana sreča!
Vzlic temu se je še vedno obotavrjalar
Nekaj nerazumljivega, neka zagonetna nevidna sila ji ni dala, da bi se odlodiia za va^ bljivo ponudbo in zdelo se je, kakor bi jo priklepale nevidne verige k Hol!ywoodu.
Rita Astori, Steamsova zvesrfa, s pomočjo katere je slavni režiser ustanovil Kalifornijsko filmsko drOžbo in z njo vred doživljal tri-umf za triumfom, je stanovala v vili "Boa Vi-, sta" v Los Angelesu.
Los Angeles in njegovo filmtfko predmestje Hollywood sta bila še polna spominov na nepozabno igralko, ki je tako nenadoma in na zagoneten način preminula. Med temi ljudmi iz gledališkega sveta, ki je zelo podvržen vsakovrstnim vražam, so se širile vsakovrstne go-voricC^ki so si dale opraviti z bivališčem u-mrle igiklke.	v
Boa Vista", ki je bila Astorina lasU na pečini ob morju. Obdana s kras-ečim cvetličnim r-vrtbm, z vitkimi na straži pred glavnim vhodom in orsko površino v ozadju, je sporninja-ico Napol ja, Amalfijaali Sorrenta. a prebivalka je bila stara Ada Ne-bnica umrle lastnice.	.
Vila
edi
smreka z modro jf*la na ok \Njena Hcrini, slu
Ta vila jVbila zdaj na prodaj. Todu kupca Tli bilo. Nje* slog je bil preveč tuj, italijanski, da bi ugajal udobnost ljubečim AmerHcan-cem. "Odvetnik Cal Kena, ki je v skladu s poslednjo voljo Astorijeve vzdrževal "varhinjo", je vilo zaman ponulal za vabljivo ceno. Niko-igar ni bilo, ki bi *r zanimal za to vilo in tako «je Ada Negrini ostala v domu svoje umrle gospodarice.
Vzlic temu se je o vili "Boa Vista" mnogo govorilo. Ljudje so se radi zabavali s pomen-ki o nji in gledališki svet ^o je začel imenovati "Skrinjo duhov". Od kod je prišel ta na-
<ziv, ni nihče vedel, znano pa je bilo, da je Ada Negrini trdila, da duša njene gospodarice še vedno ni našla svojega pokoja.
Čudno! ^Ce bi bila Mabel Moon natančno preiskala svojo notranjost, bt bila lahko spoznala, da je bila baš vila "Boa Vista" tista zapreka, ki ji je branila podpisati sijajno poniid-Jx>, katero je prinesel od Francisa Powersa Bili Joms. V njeni podzavesti se je zakoreniriil občutek, kakor bi bila njena navzočnost pogrebna, da pazi na vilo "Boa Vista" in na duha pokojne Astori . . .
' Na kratko povedano: njen namen je bil, da Jcupi vilo "Boa Vista" in s tem premaga senco .preteklosti s silo sedanjosti. Njen duh je ta-yal v zasenčeni pokrajini nerealnosti, kjer se je Astori znova pojavila v osebi Mabele Moon. To je bila mogoče posledica verske prenapetosti. Mogoče pa je bil to začetek blaznosti, i Vsekakor pa je zdaj neWyoršflca ponudba pretila pretrgati vezi, o katerih je bila Mabel -prepričana, da jo vežejo na mrtvo igralko, ki. ji je bila nekoč na poti.
Billu Tomsu-se seveda ni sanjalo, kaj je ^vzrok Mabelinega odlašanja. Ponudba gotovo ni bila preskromna, kajti Francis Powers ni J>il skop, "kadar je bil prepričan, da gre za res-,ničeri talent. In Toms ga je prepričal, da se j»pla£* tvegati sto in petdeset tisoč dolarjev za jgralko Kleopatre, čepraiv je obstojala motnost, da bi Mabel Mooir odpovedala vzlic dovršeni igri v "Kleopatriirt smrti". , f Ampak mlada igralka se ni in ni mogla odločili, da bi sprejela sijajno poriudbo. Toms jo je neštetokrat klical k telefonu, toda odgovor je bil vedno isti: da ji pogodba v sploš-,nem ugaja, a je ni še dovolj pazno premislila in pretehtala.
Melbourne Stearns se je medtem mudil na poslovnem potovanju in v njegovem uradu ga je zastopal <Dreamly.
Toms je naposled začel obupayatfi. 1 Impresa-rio je bil zelo zaposlen mož, v 5<ew Yorku je i-mel kopico važnih opravkov In v Hollywoodu ni mogel čakati celo večnost/ kdaj bo njegova ribica hlastnila po trnku. Ti Los Angelesa je sklenil posluj kane.
V Hollywoodu je izhajal majhen liat, ki se je bavil izključnoVlilmskim/zadevšmi in ki se je imenoval Filmske ndviCe. Toms je pridobil urednika tega lista, V^arrena Horsa, da je priobčil sledečo vest, o kateri je bil prepričan, da bo prisilila Mabel Moon k nagli odločitvi:
"Slišali smo, da preti Hollywoodu, zlasti še Kalifornijski filmski družbi resna izguba. Mlada Mabel Moon, ki je nastopila v filmu "Kleo-patrina smrt" ob strani nepozabne Rite. Astori in kot Kloe napravila tako izvrsten vtis^j^ dobila laskavo ponudbo od strani največjŠa filmskega podjetja v New Yorku." . \ ' Ampak učinek te ukane je bil povsem drugačen, nego je pričakoval Toms.
Komaj je namreč izšla ta Številka Filmskih novic, že "je zazvonil telefon v "Ljubki koči" in Dreamly je sporočil Mabeli:
"Gospod Stearns se je' pravkar neprN^kova-^ .no vrnil s potovanja in bo pričakoval gtfspStttff^ no Moon v svojem uradu danes pppoidne od dveh do treh."
pb določenem času se je Mabel oglasila v Stčamsovi pisarni. Stearns, ki je bil videti zelo • razburjen, je držal v roki izvod Filmskih novic, ki ga je ]>omolil dekletu pred oči in nejevoljno zahteval:	. 2 •	"""
"Prosim, gospodična, kaj pa to pomeni?"
(Dalje prihodnjič)
pred odhodom iz ti se majhne u-
vA
Razprava proti Hudniku 'i
/.godba o ženitvenem sleparju. ki Je živel med zvezami z inozemskim kapitalom in drobnimi kriminal!
Svoje dni Ho bile sodbe Javne in še na javnem prostoru, nsvadr no na prostem, na tlaku velikih trgov in dvorišč ali pa pod tisočletnimi drevesi. V srednjem veku so *odniki»j grajskih balkonov brali a<xM>e zbranim tlača nom. V naš ča* so uvpdU poroU na Horiišča, k(\»o jih pa"pri nas opustili. Velika porotna dvorana v juatični palači tajne v a prazna. utto je i>a manjša ra^prsvna ivorana V pt^vem nadstropju idaj \m zdaj torišče velikih kazenskih pror»*«oy,	_ •
Tudi v tej današnji razpravni dvorani je vsaj na videz še osU la »M starih ljudskih sodiš« Spredaj prostor za tribunal na vlviSenem mestu. Tod zaseda danes za široko sodno misp tri-članski ali petčlanski senat. Spodaj je na desni strani loža za državnega tožilca, v levi sa kasen rtfcega zagovornika. V sredi pred . sodne mizo pred razpelom med dv«*ma svečama stoji obtožna
klop z naslonjalom. Zdaj pa kar pomisli in.v duhu predoči brezkončno vrsto Obtožencev, 4ci je že s te preproste klopi poslušala ugodno razsodbo: V imenu Njegovega Veličanstva kralja.... BiH so tatje, roparski morilci, ubijalci, goljufi, posiljevalci, ponarejevalci denarja in ljudje, ob* toženi zaradi političnih delikttv. Na stotine in stotine zablodeftK iztirjenih, zavrženih, po nesreči v nesrečo pahnjenih ljudi, ki so *e pregrešili zoper postave te družbe in tega sveta. Marsikomu *e je vprav na tejle preprosti leseni klopi prelomilo in za vekomaj preokrcnilo življenje, da so padli m niso vstali več. Od zatožne klopi do zapahov ječe je en sam, prav majcen korak . . .
- Ljudje Is parka
. Vprašaj ljudi, <ki sede od zore zore do mraka na klopeh v parku pred sodnijo, kakšna razprava bo danes in proti komu— I »a ti t>odo takoj povedali in še kaj svojih pripomb in opazk pri-deli 1 rpVen. Ti ljudje vse vedo, kar se .godi med stenami Ju stične palače. To so ljudje, za katere prav-taprav nikoli ne veš, kaj *o, kdo so in od česa šive. Mlsdi fn starejši moški, lepo počesani na prečo ali spet zanemarjeni, povaljani, kar nekam iagubljs*
ni. Ta je nemara brez posla, drugemu spet delo ne diši, ta je vagabund in lahkoživec, kdo drugi spreten življenjski žon gler, ki živi sarnio zato, da živi, šivi kot ptiči pod nebom'in mu je menda vseeno, kje bo nocoj spal ih iz katere sklede bo jutri jedel. Bo že kako, si misli, žviš gs brezskrbno pred se m si zvija cigareto, ki si jo je kdo ve kje izprosil. Potlej pomeiikne dekletu, ki je pripeljalo v park' Otroka v vozičku, se presede in nadaljuje s tovariši breskončen razgovor o strašnih vojskah. < strašnih orožjih, ki bodo pokon čala svet, pa zopet o najnovejši Marički. ki jo kani omrežiti, sijajni razposajeni prepiti noči ter slednjič o tem, koga sq vče raj todili v dvorani 79 in koga bodo danes.
• ?"Alo. fantje, gremo. Zdaj se bo začelo. Jas ga poznam možaka. Boste videli, dane* bo Zanfc ml vol" r. v
Kdaj se bo začelo?
Dane*g*e"l>o začela velika ka-ssnska ršzpravs proti Štefanu Hudniku. zloglasnemu pustolovcu, goljufu in ženitvenemu sleparju.
Rnprsva proti fttefan« Hudniku
Dvorana se počasi polni. Klopi za javnost so asnedgne, sodnikov še n! 2ivshfio vrvenje rase