Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Prazniki Velike noči imajo tudi za politično gibanje nekaj pomirlivega, zato se opazuje mir tudi še sedaj po minulem Velikem tednu in praznikih. — Cesarjevič Rudolf podal se je z dvema bratrancema v Opatijo k svoji soprogi nadvojvodici Štefaniji. Tam se je visoka družba s spremstvom na ladiji „Greif" podala na morje in z Reke se brzojavlja, da je ladija na severvo-izhodnem delu otoka P ago obtičala na pesku, nevarnosti ni nikakoršne in govorner Reški odposlal je tje takoj parni čoln „Dely", da visoko gospodo pripelje nazaj v Opatijo.
Velikonočne praznike praznovali so v dvorni cerkvi tudi vsi na Dunaji navzoči členi cesarske rodbine. Cesar vdeležil se je s cesarjevičem in nadvojvodi procesije vstajenja. Ravno tako se je vdeležil cesar velike maše v dvorni cerkvi z vsemi nadvojvodi in pa drugimi na Dunaji navzočimi členi višjih redov.
Povodom zadnjih velikih nesreč vsled požarov in povodenj pokazal se je cesar zopet pravega očeta svojim ponesrečnim državljanom, na Ogrsko, v Galicijo,
v-
na Češko, Koroško in Tirole nakazal je cesar prav velike denarne podpore. — Tudi v kranjski deželi po-nesrečlih spominjal se je cesar s prav milosrčno roko s tem, da je ukazal pogorelcem v Vinici doposlati izdatno podporo 1000 gld.
Nadvojvoda Karol Ludwig pokrovitelj obrt-nijske razstave, katera se poipravlja v slavljenje 401et-nice vladanja cesarjevega v rotundi v Praterju, ogledal si je v pondeljek priprave za to razstavo.
Vpokojen vseučilišni profesor vitez Z hi s h man imenovan je za vodjo cesarjeve fideikomisne knjižnice. Znani dvorni igralec pl. Bukovič, v prejšnjih časih, vodja mestnega gledališča, je nanagloma umrl.
Nemška. — Cesar Friderik pomilostil je z razpisom z dne 31. marca vse, ki so bili obsojeni zarad žalenja veličanstva zarad hudodelstev in prestopkov glede izvrševanja  državnopravnih pravic, zavolj upora
zoper državno vlast, kalenja javnega reda, žalenja vradnikov, tiskovnih prestopkov in pa zarad prestopkov zoper družbenske zakone.
Knez Bismark praznoval je L dan aprila svoj 73 rojsni dan, cesarjevič Nemški čestital mu je osebno cesar pa po svojem adjutantu.
Francoska. — Parlament francoski imel je „V e-liki petek", ki unanjemu svetu prav živo kaže, kako onemoglost republikanske ustave moč in veljavo francoskega naroda porušava.
Ministerstvo Tirard-ovo storilo je možate korake zoper generala Boulanger-ja, pa beseda „o pre-v s troj en j i ustave" katera se njemu poklada v usta, padla je v zbornici poslancev na rodovitna tla pri različnih strankah iz različnih uzrokov in Veliki petek koncem seje iznenadi poslanec L aguerre zbornico s predlogom na prevstrojenje ustave. Za predlagateljem oglasi se poslanec Pelletan z izjavo, da je on s svojimi prijatelji tudi izročil predlog na premembo ustave, za to ker so načeloma bili vedno za tak predlog. Dalje oglasi se bonapartist Jolibois rekoč, da bode on s svojimi prijatelji tudi glasoval za premembo ustave in to načeloma, ne pa kakor republikanci s strahu. Poslanec Vandry d' Asson govoril je potem ter svoj govor sklenil z besedami: „Živila kot kraljestvo!" — Po teh besedah plane minister za poljedelstvo Viette na oder ter izjavlja, da na take uporniške in veleizdajske izreke, katere tukaj izreči se je govornik ravnokar predrznil, ne bode odgovarjal ničesar. V imenu vlade, kateri predlog ni bil oglašen, nima pravice govoriti, naj se počaka, da pride ministerski predsednik v zbornico, ki je sedaj v senatu, on za svojo osebo nasprotuje z vso silo .... Dalje besede se niso mogle več slišati zaradi velikega hrupa. Potem je zopet bonapartist Jolibois imel dalji zelo zbadljiv govor, katerega je končal z besedami: republika je vlada katera je nastala iz uporo očigled sovražnika.
Bivši minister Bris s on, ki je potem skušal republikance zbrati k složrjemu glasovanju, izrekel seje enako zoper nujnost, kakor zoper predlog sam, rekoč, naj vendar vsi prijatelji naroda pazijo na to, od kod in pri kakošni priliki prihajajo ti predlogi, in naj ne prezirajo, da se bonapartist drzne republikancem očitati, da so napravili upor nasproti zbornici, katera še med saboj vidi priče dogodb z dne 2. decembra (ko se je Napoleon III. proglasil za cesarja.)
Clemenceau je potem izrekel, da sicer pritrjuje besedam Brisson-ovem, da pa vendar podpira predlog v očigled nemira v deželi, ker se mora ustava popraviti ne glede na to, od kod predlog prihaja.
Dalje govorili so še pristaši in nasprotniki vladini, konečno tudi ministerski predsednik rekoč, da nasprotuje nujnosti predloga.
Pri glasovanji pa je bil predlog Pelletan-ov sprejet z 268 glasovi zoper 237. — To pomenja pri parlamentarnih vladah nezaupnico, vslel katere mora vlada  odstopiti.   To   se je tudi zgodilo.   Tirard dal
111
je z vsemi ministri vred ostavko in predsednik republike Carnot je ta odstop sprejel. Sploh se pričakuje, da predsednik zbornice Floquet prevzame težko nalogo sostaviti novo ministerstvo, katero bi znalo zopet hirati nekoliko mesecev.
Ob kratkem bode v zbornico izvoljene Boulanger, ta bode potem gotovo dobil priliko, kmalu stopati višje in višje, prevzame vlado na čelu ministrov, ki bodo le njemu poslušni in tako bede gotovo našel priliko, da on ali pa kedo za nj i m s toječi „r e š i" Francosko tako, kakor je to svoj čas storil Napoleon.
Rumunska. — V Bukareštu prišla ste si večina in manjšina ravnokar na novo izvoljene zbornice v toliko nasprotje, da se je deloma uže s pravico govorilo o uporu v Bukareštu. Manjšina prišla je v zbornico z revolverji, nekdo je pred zbornico streljal ter vstrelil enega čuvaja, govorilo se je, daje manjšina nameravala umoriti ministerskega predsednika Bratianu-a, ki ima uže 12 let in to z veliko pohvaljenim uspehom v rokah krmilo mladega kraljestva. Opozicija mu očita, da proti-postavno vpliva na izid volitev in zato tolik upor. Sploh pa se pričakuje, da vsa ta rabuka ne bode imela daljih posledic.
Bukarest. — Izvestje Havasovo: Bratiamo dal svojo ostavko, Ki je menda nepriklicljiva. Kneza Ghiko pok'icalo so v kraljevo palačo*
Srbska- — Kralj Milan sprejel je v ponedeljek člene Skupčine v svoji palači ter je na nagovor njenega predsednika odgovoril, da se bode on ravnal strogo po dogovoru, kateri je bil vlansko leto dogovorjen z vodji radikalne stranke in z njim, in da je ta dogovor prav za prav program delovanja Skupčine. V okviru tega dogovora more se Skupčina zanašati na dobrohotnost kraljevo, kralj pa pričakuje, da bode tudi radikalna stranka svoje dotične dolžnosti strogo spolnovala. Ker so v Skupčini skoraj sami radikalci, toraj je njena odgovornost toliko večja nasproti kralju in domovini. V prvi vrsti je vprašanje financijelno, katero mora Skupčina vrediti. Glede tega kralj tudi ne zahteva ničesar, kar bi se ne bilo uže doseglo po soglasji. Dalje omenjal je kralj notranjih strankarskih razmer in pa postopanja radikalnega časništva nasproti inozemstvu ter je naglašal, da je v interesu dežele in stranke, postopati pomirljivo in zmerno ter se zdržati izšolanja.
Površno omenjajoč gotovih dogodb zadnjega časa, izjavil je kralj, da bode z vso silo pobijal ono teženje, katero hoče zunaj Skupčine in vlade gospodariti. Ko-nečno dal je kralj naprednjaški stranki spričevalo, da se ji vkljub nasprotovanja radikalcev ne more in ne sme odrekavati zmožnosti in dobre volje, služiti kralju in domovini. Tudi liberalna stranka ima zmožnih in sku-šenih mož in kralj se nadja, da se bode tudi radikalna kot najmlajša stranka, skazala sposobno za vladanje.
Laška. — Papež sprejel je v Rimu navzoče kardinale, nadškofe in škofe v zasebni biblioteki, da so mu čestitali povodom velikonočnih praznikov.
Uradni list razglaša potrdilne zapisnike o trgovinski pogodbi med Laško in Avstrijsko.
V  Massaui pogaja se laški* vojskovodja še vedno z Neguš-om Abisinskim in razprave so v tem trenutku take, da se ne more soditi ali se z njih sčini mir ali vojska, vendar pa upanje na mimo poravnavo še ni zgubljeno.
V  mnoge krajih Laške napravili so plazovi snega velike škode, pokončali so tudi več ljudi.
112