Katoli&k cerkven list. List £9. V četertik 29. grudna 1*53. I n l M. Pastirski list prcrastitiffa Goriškima velikima škofa. Ker nas Bog že nekaj let s slabimi letinami obiskuje, in nan7 je v teli naših prijaznih krajih sadaj tudi še zadnjo pomor, ljubo vince, skorej popolnama vzel. zakaj grozna terma bolezen je letaš, kakor gotovo veste, na vse kraje strašno razsajala, iu llog daj. de bi v prihodnje nam prizanašala! - so nekteri dušni pastirji svojo iu svojih oveie željo našimu prevzvišciiimii knezu in nadškofu razodeli. de bi se oeitne molitve napravile za ndvernitev te strašne šibe Božje. \a to so nadškof res pastirsk lisi napisali, ki se te dni v slovenskim. laškim in nemškim jeziku natisnjen razpošlje. de ga morejo vsi verni (»oriske škofije vsak v svojim jeziku brati. V njem opominjajo. k.«t dober oče. vse. ki so njih skerbi izročeni, de naj to šibo Božjo v duhu prave pokore prenašajo, zraven pa Očeta milosti stanovitno prosijo, de hi sc nas zopet usmilil. V ta namen napovejo. de se bodo očitne molitve s štirdesetdanskim postani pričele, in do tergalve terpcle. Menim, de bo pač vsak Inka jšni krisiian tc besede svojiga nadškofa z ginje-niin sercam bral. in za odveriijcnje velike nesreče lakote iu draginc iz eeliga serca k Hogu vpil! S. Jfli Franrisek Ksavcri, po milosti Božji in apostolskima Sedeža knez in nadškof Goriški. metropoli! II rski itd. itd. prečastitim duhovnim in vsim vernim tega mesta iu cele školije milost in mir od Boga Očeta, in od Gospoda našiga Jezusa Kristusa v svetim Duhu. Amen. Zopet seje začelo novo cerkveno leto, sveti advent je tu; z njim počenja nova versta nedelj in druzih zapovedanih praznikov leta, v kterili se obhajajo lepe, pomenopolne. slovesne službe Božje, ki človeku serce v nebeške višave povzdigajo: sveti čas je tu, v kterim školi katoliške cerkve navadno zveličavne besede sebi izročenim vernim govore: zategavoljo in pa ker se Nam to leto šc posebna priložnost ponuja, hočemo tudi Mi Vam, Pre-Ijubeznjivi! v tem priprostim ali zares očetovskim pastirskim listu ene besede govoriti v opominjanje, v spodbadek, in, kakor upamo, tudi v tolažbo. Že nekaj let sem imamo bolj slabe kakor dobre letine; to leto pa, ki se ravno sadaj svojimu koncu bliža, jc vino, ki je v naj rodovituišim delu teli naših krajev poglavitni pridelek, nam popolnama vzeto; huda toča je večkrat tudi drugim pridclkam zlo škodila: in zraven tega je še dolga suša tudi turšico (sirk). od ktere kmet iu sploh delavci večidel žive, tako pritiskala, de so jc le malo pridelali: imamo tadaj v resnici slabo letino, in bati se je hude lakote. Sicer premožni posestniki tožijo obupno ravno tako. kakor delavni kmet. in se boje Bog ve kakošne strašne prihodnosti. Ali. Preljubezn jivi! poslušajte glas svojiga nadškofa, ki Vaše nadloge v svojim sercu globoko culi, - in. nikar lic obupajte. Obupati je neki r-šansko. je odpad od Boga. \e obupajte, temuč zaupajte v Boga. Zakaj že v starim zakonu govori sveti Duh: ..liodi poni*niga serra. in pnterpi (bodi potcrpežljiv v terpljenji): nagni srnic uho. in posluša> besede modrosti, in ne prenagli se oh rasa nadloge z ncpotcrpežljivostjo-. Sir. ..I\teri se Gospoda bojite, čakajte poterpczljiro na njegaro ustnilienje. nikar od njega ne odsto-pite. ac ne padcteu. Sir. <£. 7. Ites je hudo leto naše kraje zadelo. Bog nam ga je poslal v naše dobro. ..Kteri sc Gospoda bojite, zaupajte nanj. govori sv. pismo, in rase plačilo nc bo zaostalo '. Sir. Bng nam po- šilja nadloge in zopernosti. zato de nas poniža, dc si ne domišljtijcmo. kakor dc hi bili Bog vč kaj. de sami sebe nc precenimo, de se ne prevzamemo in ne napihujemo: temuč de spoznamo, de vse, kar imamo in kar smo. je od Boga: de ne pozabimo svojiga bližnjiga: in de spoznamo svoje slabosti. Kadar človeka nič nc stiska, kadar jc srečen, se prav lahko prevzame, posebno ako ni dovolj podučen: človek sc večkrat prevzame, ker si misli, de dosti ve in zna: sc prevzame, ker si misli, dc s svojim djan jem in vedenjem vse druge prekosi, in ne pomisli, de je večkrat pravo pol zgrešil: se prevzame v neizmernim vživauji Božjih darov. Človek zamore vse, kar Ic hoče. tako govori pogostama marsikteri v svoji neumnosti. Bog je res dal človeškimi! duhu veliko moč, in občudovanja vredno zmožnost omikanosti. Tega ni v stanu nobeden taji*v. V znanostih in vednostih so ljudje delania že daleč prišli, veliko lepiga in koristniga so znajdli, in še vedno znajdvajo. Bog bodi iz celiga serca zahvaljen za vse te lepe in dobre dari! Dc bi pa bilo tudi vse to k časti Božji, k zveličanju in pravimti hlagru ljudi! Ljudje veliko vedo in znajo, in ker svoje znanje tudi spoznajo, menijo, de zamorejo vsega se lotiti, vse storiti, vse prekositi. Ali p«»glcj! Bog pošlje ncnadama nove, hude bolezni nad ljudi, živino in poljske pridelke. Tu se zavzamejo, osterme! Pre-niišlujejo, preiskujejo, pnprašujejo povsod, odkod te bolezni, in kako jih odpraviti, tode vsi, naj mo- drejši in naj bolj učeni možje obmolknejo. Nobeden ne ve bolezni razložiti, nobeden svetovati, nobeden pomagati; naj pametniši in naj modrejši vsih učenih tega sveta je, kdor spozna: vse je skriv-nost: — in res je in ostane res pri vsih človeških znajdbah, pri vsih krasnih in mogočnih delih ljudi, kar govori veliki apostel: „Kdo je spoznal misel Gospodovo ? ali kdo je bil njegov svetovavec? ali kdo mu je pred kaj dal, de bi se mu povernilo? Saj je vse iz njega, in po njem,in v njem; njemu bodi čast in hvala vekomaj. Amen". Kiuilj. II, 34-36. — In res je in ostane res, kar je rekel naš Gospod Jezus Kristus, nde se Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor limbar na poljt, kteriga Bog oblači". Mat. 6, 29. Ker je temu res tako, menimo, de bi imel vsakteri, bodi si visokiga ali niskiga stanu, učen ali neučen, bogat ali ubog, s svetim pevcam iz serca govoriti: rDobro mi je. de si me poni*al, de se učim trojih poštar, lioljsi mi je postava tvojih ust, kakor tacienti zlata in srebra. Psalm. 118, 71. 72. Zemljo obdelovati, de si ljudje tako potrcb-niga živeža pridobe, je Hog sam človeku že v začetku sveta ukazal: poljedelstvo je tadaj med vsimi naj starši, naj potrebniši viža, si kruli služiti, pa tudi naj več zdii. Ivar nam dajejo polja, je zares mnogoverstno, in človeško serce se poljskih pridelkov veseli: pogled na dobro obdelane njive polne vsakoverstniga sadu, ki jih svetlo solnce obsija in Hog žegna, serce človeka bolj povzdigne iu je lepši, kakor pogled v naj krasnejši dvorano. Ali kakor je poljedelstvo s svojimi dariui staro, ravno tako je staro tudi menjanje dobrih iu slabih letin, bogatih in slabih žetev, in medle in tolste krave egiptovskiga Jožefa, to je, dobre in hude leta. se skozi vse stoletja neprenehama versle iu menjajo. Človek orje, seje, iu je dolžan svoje polje pametno obdelovati: ali dober uspeh dohaja od zgorej doli: človek stavi seme pod zemljo, blagoslov pa dohaja od Hoga — zalo dc bi človek spoznal, de si sam ne more ne svetovali, ne pomagati, ako nima pomori od zgorej, iu dc s svetim pevcam v ponižnosti reče: „ I si čakajo na-te. o Gospod! de jim da s *icc*a o svojim času. ho jim ga podeliš, ga spravljajo; odpreš svojo roko, in napolniš rse z blagostoram. Ce pa svoj obraz prov obernes, se prestrašijo; jim trojiga I tu ha vzame*, poginejo. — Ko jim pa svojiga Ihiha pošlješ. zopet oživijo, in obraz — podobo - zemlje ponoris: rast bodi Bogu rek o maj. Psalm. 104, 27-31. Ali bi ne imel, to premislovajc, tudi naj bolj neverni človek hvalne pesmi zapeli z Oavidaui iii z duhovniki katoliške cerkve, kteri jo vsak dan ponovijajo, rekoč: ^Pridite, veselimo sc v Gospodu. pojmo z veseljem Bogu. svojimu 'Arelivarju? - - Zakaj Gospod je velik Bog — v njegovi roki so vse pokra j ne zemlje, in rcrhori gor so njegovi. — Padite. motimo in pokteknimo pred Bogam; jokaj mo pred Gospodam, ki nas je rstvaril: zakaj On je Gospod nas Bog. mi pa smo ljudstvo njegovo, in ovce njegove pase". Psalm. 1)4. V južnih krajih na Francoskim je bila v 4. stoletji velika stiska in nadloga, prebivavci listih krajev so bili v velikih nevarnostih, lako de so zc obupovali. Vicnski škof. sveti Maincrt, jc v živo čutil revo in nesrečo kristian.ske cede. Od liozjiga Duha navdahnjen napove ocituc spokorne procesije vernih, in stanovitne .spokorne molitve, dc bi Hog šibo strašnih stisk od njih od vernil. iu .sc svojih služabnikov zopet usmilil. Te spokorne procesije so bile vsim po volji, in vsi so resnično spokorjeni in s serčno pobožnostjo se obilno shajali k procesijam. Hog je pa tudi svojo šibo od njih počasi odvernil, in jim spet povernii obilnost svojiga usmiljenja. Tako so se začele posebno v južnih krajih na Francoskim očitne spokorne procesije, ki so jih poznej cerkvene postave poterdile, in še sadaj obstoji v katoliški cerkvi leta hvalevredna navada, de se imajo te procesije na dan svetiga Marka in pa križev teden, tiste dni pred praznikam Kristu-soviga vnebohoda. Ali čas, v kterim so tudi drugod začenjali obhajati te procesije, in posebni u-zrok, iz kteriga so vpeljevali to pobožnost, nista bila povsod enaka. Sveti namen teh očitnih procesij in spokornih molitev je pa bil vselej, sprositi od Jezusa Kristusa, Sinu Hožjiga, našigaOdrešenika, ki se je k svojimu nebe.škiniu Očetu nazaj vernil, nam tolikanj potrebnih gnad za dušo in za telo, de nas ovaruje nesreč, de obrani in povikša svojo sveto cerkev — po prošnjah svetiga evangelista Marka itd.; se posebno svetimu Marku priporoče-vati, je bil mende od nekdaj uzrok pri cerkvah, ki so pod Oglej spadale, de so se te procesije v teh krajih vpeljale. Glejte, Preljubeznjivi v Kristusu! tako ravna z nami previdnost Hožja, ktero imamo v ponižnosti moliti. Neskončna je njegova dobrota, nezmerna je njegova milost. Ali On nam pošilja po svojih modrih namenih tudi nadloge, dc nas skuša, de nas poniža, de berzda našo nepremišljenost in prevzetnost. in de nas nazaj na pot zavrača, zato de spoznamo, kaj smo Hogu, in kaj svojimu bUžnjimu dolžni; On nas hoče s tem podučiti, kako imamo ceniti lepe darove njegove previdnosti, ktere človeška ncspreiuišljenost in hudobnost večkrat nehvaležno v zlo obrača: s tem hoče On tudi dobriga kristiana v čednosti vterditi, in n jegove zasluge pomnožiti; in res, kaj bi bil kristian, ako bi ne znal terpeti? Saj, če hočemo se vdeležiti časti in slave svojiga Gospoda Jezusa Kristusa, moramo ludi z njim terpeti. „Srebro in zlato se skuša v ognji. Bo*ji ljubljenci pa v peci ponižanja". Sir. 2, 5 Z veliko radovoljnostjo smo slišali, de tudi verni te školije tako posebno pobožnost žele, kakor so bile zgorej omenjene na Francoskim: zato dc bi od Boga gnado sprosili, de od nas od verne šibo tertne bolezni in vse druge zlege, ki že nekaj časa poljske pridelke pokončujejo, in de nam zopet naše polja požegna. To pobožnost uosti na tanko napove razpis, kateri lete Naše besede oznani, pa tudi tukaj povemo, de se bo v ta namen primerna molitev k vsakdanji sveti maši pridjala, in de se bo kratka vsakdanja molitev z ljudstvam opravljala ali pri zgodnji sv. maši ali pa pri popoldanski službi Kozji. ali pa vsaki praznik in vsako nedeljo po pridigi. kjer že obstoječa cerkvena navada to pripu-sa. Ta lahka, ali po Naših mislih tega svetiga namena vredna pobožnost se bo dalje časa opravljala, namreč od perviga začetka spomladi ali od začetka svetiga štirdesctdanskiga posta do konca žetve in tergatve. Odperla se bo ta pobožnost s tem, da sc bo presveto liešnje Telo v počesenjc eno celo uro ven postavilo, in de se bo imela pridiga v poducenje vernih in v spodbadek k pravi spokoruosti: ravno tako sc bo ta pobožnost tudi sklenila. V metropolitanski veliki cerkvi se bo ta po-božnost začela zadnje tri dni pusta, v kterih se že tako sveto Rešnje Telo štirdeset ur v počešenje ven postavlja. Preljubeznjivi kristjani! prosimo Vas in opominjamo, opravljajte to in vse druge navadne po-božnosti posebno pa bližnji sveti post, za kteriga da postavo in pripušenje tukaj sub *. priloženo dovoljenje v natisu, kakor že v nekih pretečenih letih, v duhu Gospoda, s pravo spokornostjo in s terdnim sklepam, zares tako živeti, kakor se spodobi pravim kristianam, po svetih postavah našiga Gospoda Jezusa Kristusa. Opominjamo Vas tudi, Preljubeznjivi! de pridete bolj pridno in s pobožnim sercam k procesijam križeviga tedna; naposled Vas prosimo, de leta čas reve in pomanjkanja tudi ubozih sobratov ne pozabite in jim po mogočosti pomagate. Delajte, molite, in na Boga zaupajte! „\e skerbite, rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili j ali s čim se bomo oblačili? Saj ve vaš Oče nebeški. de vsiga tega potrebujeteu. Mat. 6, 26 — 32. — Molite! ali molite v imenu Gospoda, zakaj Jezus Kristus pravi: Karkoli bote Očeta prosili v mojim imenu, ram bo dal*. Jan. 16, 23. Ljubezen lloga Očeta, milost našiga Gospoda Jezusa Kristusa, iu dcležnost svetiga Duha hodi z Vami vsimi. Amen. Iz sedeža iiadškolijskiga v Gorici 4. decembra 1853. I rancišck k>a\ eri s. r. . • I) o v o l j e n j e. I. Vsi verni, ki stanujejo v tej škofii, bodo (s nekteri mi izjemki) smeli tudi štirdesetdanski post /1 ir Bo/ji! Kerst >«• rodil! Lepa je naša mati sveta katoliška Cerkev v svojim znotranjim, v svojim sercu. v svojim bistvu : ,,Vsa lepa si, prijatlica moja, madeža iti v tebi", in ta njena lepota se tudi po zunanjim razodeva — zlasti o visoeih praznicih. Razodeva se pa, ne lc očitno po svetih vežah, ampak zlasti tudi domače pri keršanskih deržinah. Ozrimo se nekaj malo le samo na Božično domačo slovesnost po Slovenskim in posebej na ..Sveti dair\ Nekaka posebna slovesnost vlada tc dni po keršanskih hišah, ,.mir Božji" se razodeva tudi na njih prebivavcih. ker vsaki se nekako povzdignjeniga in osrečeniga čuti zavoljo visoke sreče — rojstva Sinu Bosjiga. Ze beseda ,.Sveti tlan" vsako katoliško serce z nekakim prijetnim čutilam navda, ki sc ne da popisati. Celo noč ne sme luč na mizi ugasniti, ki zraven popert-njaka sveti, in vsi 3 deli sv. roženkranca se Sveti večer obmolijo. Že o Marii pa vzame eden domačih blagoslovljene vode s kropilam, eden pa žerjavice z blagoslovljeno hosto od cvetne nedelje m rožami oil sv. Kešnjiga Telesa dneva, ter gresta krope in kade med glasno molitev jo sv. roženkranca od stanovanja do stanovanja ter pokadita vse hleve, potic in kole. Pred jaslicami, ki so skorej po vsili hišah in zlasti nedolžnim otročičem nezmerno veselje dela jo, se slišijo vesele Božične pesmi peti, ali mati otrokam Božično zgodbo pripoveduje, ali očanec mirno pri gorki peči sede razklada, kaj iu kako jc bilo lani in svoje dni oh tem času. Po druzih krajih po Slovenskim tudi s posebno v to napravljenimi jaslicami pred okna hodijo pet, orehov, jabelk, suhih hrušk ali druzih daril pričakovfrje. O pol noči gredo, kolikor je moč, vsi k sveti maši, pustivši doma eniga samiga zanesljiviga varlia. in vsak verni katoličan iše na Sveti dan saj pri treh sv. mašah biti. Opravila se nobeniga ne lotijo, razun kar prav mora hiti, ludi pastirji samo la dan v letu drobnice ne ženo past, če je tudi kopno. V pregovoru imajo, de ta dan tudi kače in vse žive stvari počivajo. Pcrpravljenc so za llozič potice, ki so z orehovimi jedrici. s perlio iz suhih hrušk in druzimi rečmi potresene. Vem iz svoje mladosti, de jc vsaki hišni dobil o Božiču po tri kruhe: Pšenično, soršično potico in somesni hlebec. Posli dobijo od gospodarjev še kej druziga zraven in neso svojim staršem, h kterim gredo na nekoliko dni o Božiču v gostje. Od popertnjaka, velikiga pšeničniga hleba pa, ki mora vse tri Božiče pod pertam biti, mora vsak človek pod streho in tudi vsako živinče okusiti. Marsiktere tacili šeg sc nekterim smešne, pra-znoverne ali celo škodljive zde in se tudi ze močno opušajo in zgubljajo: pa to ni prav. zakaj tudi taki zunanji opomini v človeku močno budijo svete čutila in dolžno spoštovanje do visokih skrivnost Božjih, ki so s praznikam sklenjene. Naj lepši zmed tacili slovesnih domačih .seg so pa tiste, ki človeku pomen praznikov kar naravnost v spomin kličejo. Več tacih, kakor mi j*; pravil parobrodni podvodja Lazarevič, imajo zlasti Dalmatinci. Xar bolj všeč mi je bilo njih Božično pozdravljanje. Ves Božični čas se ne sliši nikjer več: ..Dobro jutro! Dober dan! Dober večer! itd., temuč slehern pozdravlja svojiga bližnjiga z veliko pomenljivimi besedami: Pozdrav: MIH BOŽJI! Odgovor: KEBST SE HODIL! To je: Pozdrav: 31ir Božji! Odgovor: Kristus je rojen! J. Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. Pismo, v mestu rCincinnatiu 2. listopada t. I. pisano, veselo novico naznani, de so pre-častiti Cinc naški veliki šk« f 1. listopada našiga rojaka gosp. Friderika Baraga vpričo Milvoškiga in De-troaškiga šk« fa v škofa posvetili. Prcčastiti škof Baraga so se konec mesca listopada v Evropo podali ir. 8. grudna Duhlin dosegli, od kodar so 12. grudna svoji sestri, gospe Greselnovt. tole pisali: rZdaj sim zopet v stari Evropi, po 17 let h. Le malo cana in srečno sim se vozil — 11 dni — na prelepim in neizrečeno lepo napravljenim parniku. V Duklin sim 8. grudna prišel, in opravda me In do še en teden tukaj zaderževale. Zdaj že vidim, de Te to klo ne bom mogel vidili. Tabart nc moreni tako brez opover pnpotvati. kakor 1837. leta. Poglavitni namen mojiga p o pot vanja pa je. duhovnov za svojo škofijo dobiti, irskih, za veliko Iicov. ki jih imamo. pa ludi francoskih in nemških. In dosti časa preteče, preden jih dobim, ki bi hotli z mano iti. Preljuba sestra! vidil Te bom pred ko bom mogel. Bog naj Vas vidno v svoji ciiadi ohrani!" Iz Dre/, ene e na Tomiuskim 28. listopada 1853. — Tudi per nas so pobožni verni vkljub vsi preveliki dragtne tri nove, od slav tega Ljubljanskima zvonarja g. Antona Zama*a-ta vlite. 31 centov tižke. zvonove napravili. Pripeljali so jih trije lukajšni možje brc/, plače iz Ljubljane, zadnji dan prttekliga mesca. do Kobarida, dva iz sosednje Libušinske podfare iu eden iz domače. Ker pa od Kobarida do tukaj ni vozne ceste, so šli 2. dan t. m. po dokončanim duhovnim opravilu vsi tukaj-šni hišni gospodarji do mosta čez Sočo po-nje. razun dveh, ki sta bila nar veči nasprotnika per ti važni napravi. Od mosta so jih na treh dvekolesuh vozovih na vlakah možaki varno na visok hrib vlekli. Vtih hriba pridšim pride dolga procesija doma ostalih naproti, vsi praznično «blečeni. Solarice z lepo dišečimi cvetlicami v rokah, s kterimi so zvonovi okinčale in iz pobožnost iz drugimi vred kuševale. Vse je bilo per tem pogledu do gorkih solz ginjeno. Procesija se zopet vredi in med veselim svetim petjem pred zvonovi korači. Ko se od cerkve, h kteri so bili peljani, ugleda, so jeli možnarji terdo pokati, de se je njih glas po vsih hribih odmeval. Do ccrkve pripeljanim se varhi in stari bližajo in jih iz pobožnosti poljuliujejo. Zares! kdor je tukaj vpričo bil. so se mu solze veselja po licih utrinjale. Kadar so bili pa srečno v zvonik obešeni, se je 20. t. m. (poslednjo nedeljo po binkoštih) Bogu v čast slovesna služba Božja obhajala. Ko so sc imenovano nedeljo zjutrej ob šestih iz visoke line s svojim milim nepopisljivo lepo v-branim petjem oglasili, so se meni in gotovo tudi vsim aoize veselja nehote uderle. Per ti slovesnosti je bilo od vsih bližoj h krajev obilno zbranih vernih in sedem duhovnov pričujočih. Slavni, za blagor svojih duš ves c neti gospod Janez Cerv, dnhoven na Libušini, je za tako slovesnost primerjen ogovor prevzel, kteriga je v tako gladkim slovenskim jeziku izustil, de so bili vsi pričujoči do solz ginjeni. Očitna pohvala gre za Božjo čast unetim farmanam in slavnimu umetniku gosp. Antonu Zamanatu, ki v svoji pogodbi ni samo dobriga izdelka obljubil, ampak v zadovoljnost vsih tudi doveršil. Mož beseda je ostal, tako, de se le ta edini glas sliši; „Vi nimate zvonov v zvoniku ainpak orgle". Slava zato njemu! Podkernski. Iz Tersta. BI—. Blizo Tersta kraj morja stoji neka lesena bajtica, ktero je reven oče šestih otrok sam sostavil in zbil. V ti bajtici stanuje on h svojimi otroci. O revna hišica! O kraj terpljenja in britkih težav! Lačni ino nagi bo otročiči in oče. Otroci vpijejo: Oče, kruha! Oče, dajte nam kaj! in v tem ko satn oče žejo in glad terpi, mu še ta žalostui glas v ušesa doni in seree globoko prebada. Sam lačen, nima, de bi jim dal jesti, sam žejin nima druziga, kakor kanček merzle skoraj zmerzle vode, de bi žejne sirotice napojil, sam raztergan vitli svoje otročiče na pol nage mraza trepetati; zakaj močna, merzla burja, ki nas je to zimo huje od navade obiskala, piha od vsih strani na revne sirotice, kterim je pred malo časam nemila smert Ijubez-njivo mater odvzela, ki bi jih bila zdaj morde tolažiti zamogla. Ker nimajo ti ubožci druge vlastnine, razun omenjene revne bajtice in v nji nekaj morske trave, ki je gola njih postelja, se priporoče dobrotljivim Ijudomi-lam po moči pomagati jim. Dva gospoda Teržačana sta že 20 gold. vredništvu Teržaškiga časnika (Triester-Zeitung} v ta namen izročila in sicer gospod D*Altehti 5 gold. in gosp. H. Lazarič 15 gold. Bog vama obilno povenii! Iz Gorice 24. grudna. S.— Zopet Vam oznanim smert eniga fajmoštra. Včeraj je v Gospodu zaspal Nikolaj Z i z, fajmošter in dekan v Teržiči (Monfalco-ne), v 61. letu svoje starosti, potem ko je 34 let kot mašnik služil v Gospodovim vinogradu. Bil je ranjki iz Kerškiga otoka (Veglia^ doma, je pa kot duhoven le v Goriški nadškofu služil, in reči moramo, do je vestno in s hvale vredno gorečnostjo za čast Božjo delal. Naj počiva v miru! — Po tem takim je Goriška nadškofta v letu 1853 do današnjiga dne po smerti 12 mašnikov zgubila, med kterimi je en korar, šest faj-moštrov, in pet druzih duhovnov. Zguba je zadosti občutljiva za škofio, ki nima letos več kot sedem novo posvečenih mašnikov. Iz Londona. Hungerford Pollen, nekdajni nd vseučeliša v Oksfordu, se je drugo adventno nedeljo v katoliško cerkev vernil. Na Angleškim je zdaj, v 13 škofijah 646 katoliških cerkva in kapel in 916 katoliških duhovnov; 1851. leta pa je bilo v ti deželi 586 cerkva in 826 mat>nikov. V Freiburgu se je učenik Gfroerer 20. listopada v katoliško cerkev očitno vernil; njegova žena in njegove hčere so že veliko poprej katoliško vero sprejele. Mili darovi. Za afrikanski mision: Neimenovan dobrotnik 5 gold. — Gospod J. Čebašek, fajmošter, o gold. — Gospodieina 21 krajcarjev. Odgovorni vrednik: Andrej Jtfmejfc^ Založnik: Jo*ef Blatnik. fK*** Današnjimu listu je „<>bspg * načelnim listam in zavitkam" pridjano.