Notulae ad floram Sloveniae 68   
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Pr. Fr.
Salix retusa E1 . . . + . 1 20
Thlaspietea rotundifolii
Cirsium spinosissimum E1 . r . . . 1 20
Heliosperma alpestre E1 . . + . . 1 20
Stellarietea mediae
Myosotis arvensis E1 . . + . . 1 20
Vaccinio-Piceetea
Luzula sylvatica E1 . . + 1 . 2 40
Vaccinium myrtillus E1 . . + 1 . 2 40
Solidago virgaurea E1 . + . . . 1 20
Homogyne alpina E1 . . . 1 . 1 20
Querco-Fagetea
Cruciata glabra E1 . . . + + 2 40
Anemone nemorosa E1 . . . 1 . 1 20
Carex montana E1 . . . + . 1 20
Legenda - Legend 
A Apnenec - Limestone 
L Laporovec - Marlstone 
R Roženec - Chert 
Re Rendzina - Rendzina  
Dy Distrična rjava tla - Dystric brown soil
Pr. Prezenca - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented)    
Fr. Frekvenca v % - Frequency in %        
 
igor DakskoBLer, Brane anDerLe, Branko zuPan & Branko vreš
Callistemon citrinus (Curtis) Skeels
Subspontano uspevanje ob Soči pri Desklah, novost za floro Slovenije
Subspontaneous thriving along the Soča River near Deskle, new species for the flora of 
Slovenia
9947/2 (UTM 33TUM90) Slovenija: Primorska, Deskle, skalnat, občasno poplavljen levi 
breg Soče gorvodno mostu čez Sočo, 80 m n. m., grmišče rdeče vrbe (Salicetum eleagno-
purpureae, njena vrstna sestava je v preglednici 1). Leg. I. Dakskobler, 8. 10. 2018, det. 
L. Dakskobler, 9. 10. 2018, herbarij LJS in avtorjeve fotografije. 
Callistemon citrinus (suličastolistni metličnik) je grm iz družine mirtovk (Myrtaceae), ki 
ima naravna nahajališča v obalnih predelih jugovzhodne Avstralije. Kot okrasno grmovnico 

Hladnikia 42: 62–83 (2018) 69
ga gojijo po vsem Sredozemlju, ob Jadranski obali predvsem v vrtovih, parkih in drugih 
javnih nasadih. Poznamo ga tudi na vrtovih in v parkih v obalnih predelih Slovenije (b ruS 
2012: 315–317). r otteNSteiNer (2014: 603) ga je kot kultivirano rastlino uvrstil v istrsko 
ekskurzijsko floro. Na Hrvaškem za zdaj ni podatkov o njegovem subspontanem uspevanju 
(nikoLić t. (ed.), 2015). V obeh naštetih pisnih virih, še posebej v prvem (b ruS , ibid.), 
je tudi podroben opis suličastega metličnika, zato ga v tej notici ne povzemamo. Ob Soči 
pri Desklah 2 m do 3 m visok grm uspeva v obrečni vrbovi združbi, tudi cveti in plodi. 
V vrstni sestavi te vrbove združbe je sicer precej ruderalnih in tudi tujerodnih vrst (Aster 
novi-belgii, Bidens frondosa, Commelina communis, Conyza canadensis, Erigeron annuus, 
Helianthus tuberosus, Solidago gigantea in še nekatere druge), kar je zanjo precej splošna 
značilnost, a tudi jugovzhodnoalpski endemit Leontodon hispidus subsp. brumatii. Čeprav 
nismo opazili mladih poganjkov, moramo suličastolistni metličnik uvrstiti med vrste, ki v 
Sloveniji (izjemoma?) uspevajo tudi v naravnih združbah, ne zgolj kultivirano. Očitno ima 
srednja Soška dolina dovolj milo zimo, kar omogoča metličniku uspevanje na prostem in celo 
ob sami reki, na inicialnih občasno poplavljenih obrečnih tleh. Ker je rečna struga vrezana v 
konglomeratne nanose, je ob sami reki dovolj zavetno krajevno podnebje. 
Ta avstralska vrsta se v Evropi subspontano pojavlja v Španiji (DAISIE, 2018), na 
stiku z Evropo v Turčiji (u luduG et al. 2017), prav tako je subspontano prisotna ponekod v 
Združenih državah Amerike (v Kaliforniji) – sWearingen & Bargeron (2016). 
Slika 1: Približno nahajališče subspontanega uspevanja vrste Callistemon citrinus na zem-
ljevidu Slovenije.
Figure 1: Approximate locality of subspontaneous thriving of Callistemon citrinus on the 
map of Slovenia.

Notulae ad floram Sloveniae 70   
ZAHV ALA
Neimenovanemu recenzentu se zahvaljujeva za opozorilo na subspontano uspevanje 
obravnavane vrste v nekaterih državah zunaj njene domovine in za posredovane spletne vire. 
Iskrena hvala prof. dr. Andreju Martinčiču za določitev taksona Marchantia polymorpha 
subsp. polymorpha.
LITERATURA
b ruS , R. 2012: Drevesa in grmi Jadrana. Modrijan, Ljubljana, 623 pp.
daiSie European Invasive Alien Species Gateway, 2018. Callistemon citrinus. Available 
from: http://www.europe-aliens.org/speciesFactsheet.do?speciesId=9527# [Accessed 
20th November 2018]. 
nikoLić t. (ed.), 2015: Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodo-
slovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum dostopa: 20. 11. 2018).
r otteNSteiNer , W. K.: Myrtaceae Juss. – Myrtengewächse. In: W. K. Rottensteiner (ed.): 
Exkursionsflora für Istrien. Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, 
Klagenfurt, pp. 603–604.
sWearingen, J. & c. Bargeron, 2016: Invasive Plant Atlas of the United States. 
University of Georgia Center for Invasive Species and Ecosystem Health. http://www.
invasiveplantatlas.org/
uLuDag, a., n. aksoy, a. yazLik, z. FiLiz arsLan, e. yazMiş, i. ureMis, t. antoneLLa cossu, 
Q. grooM, J. PergL, P. Pyšek & g. BrunDu, 2017: Alien flora of Turkey: checklist, 
taxonomic composition and ecological attributes. NeoBiota 35: 61–85. http://neobiota.
pensoft.net
 
Preglednica 1: Sestoj z vrsto Callistemon citrinus ob Soči pri Desklah.  
Table 1: Stand with Callistemon citrinus along the Soča River at Deskle.  
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1
Delovna številka popisa (Database number of relevé) 272668
Nadmorska višina v m (Elevation in m) 80
Lega (Aspect) 0
Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0
Matična podlaga (Parent material) A,L,Pr
Tla (Soil) Al
Kamnitost v % (Stoniness in %) 80
Zastiranje grmovne plasti v % (Cover of shrub layer in %): E2 70
Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %): E1 30
Zastiranje mahovne plasti v % (Cover of moss layer in %): E0 10
Število vrst (Number of species) 53
Velikost popisne ploskve (Relevé area) m
2
100
Datum popisa (Date of relevé) 8.10.2018

Hladnikia 42: 62–83 (2018) 71
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1
Nahajališče (Locality) Deskle
Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 9947/2
Koordinate GK Y (D-48) m 393249
Koordinate GK X (D-48) m 5102086
Salicetea purpureae
Salix purpurea E2b 4
Salix purpurea E2a 1
Populus nigra E2b +
Populus nigra E2a 1
Populus nigra E1 1
Salix eleagnos E2b +
Salix eleagnos E2a +
Fagetalia sylvaticae
Scrophularia nodosa E1 +
Erico-Pinetea
Molinia arundinacea E1 +
Epilobietea angustifolii
Eupatorium cannabinum E1 +
Salix caprea E2a +
Thlaspietea rotundifolii
Hieracium porrifolium E1 +
Asplenietea trichomanis
Leontodon hispidus subsp. brumatii E1 2
Hieracium pospichalii E1 +
Scheuchzerio-Caricetea fuscae
Juncus articulatus E1 +
Festuco-Brometea
Brachypodium rupestre E1 1
Genista tinctoria E1 +
Scabiosa triandra E1 +
Trifolio-Geranietea
Hypericum perforatum E1 +
Agropyretalia intermedio-repentis
Poa compressa E1 +
Tussilago farfara E1 +
Equisetum arvense E1 +
Artemisietea vulgaris
Artemisia vulgaris E1 +
Galio-Urticetea
Petasites hybridus E1 +
Solidago gigantea E1 +

Notulae ad floram Sloveniae 72   
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1
Urtica dioica E1 +
Bidentetea tripartitae
Polygonum mite E1 1
Bidens frondosa E1 +
Stellarietea mediae
Erigeron annuus E1 1
Taraxacum sect. Ruderalia E1 1
Conyza canadensis E1 +
Echinochloa crus-galli E1 +
Plantago major E1 +
Poa annua E1 +
Setaria pumila E1 +
Solanum lycopersicum E1 +
Sonchus asper E1 +
Filipendulo-Convolvuletea
Aster novi-belgii E1 +
Helianthus tuberosus E1 +
Lythrum salicaria E1 +
Mentha longifolia E1 +
Phragmiti-Magnocaricetea
Alisma plantago-aquatica E1 +
Carex elata E1 +
Commelina communis E1 +
Lycopus europaeus E1 +
Typhoides arundinacea E1 +
Potentillo-Polygonetalia
Agrostis stolonifera E1 +
Rorippa sylvestris E1 +
Calthion
Scirpus sylvaticus E1 +
Molinio-Arrhenatheretea
Deschampsia cespitosa E1 1
Galium mollugo E1 +
Leucanthemum vulgare E1 +
Trifolium pratense E1 +
Ostale vrste (Other species)
Callistemon citrinus E2b +
Platanus x hispanica E2a +
Platanus x hispanica E1 +

Hladnikia 42: 62–83 (2018) 73
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1
Mahovi (Mosses)
*Marchantia polymorpha subsp. polymorpha E0 1
Musci sp. E0 1
Legenda - Legend     A Apnenec - Limestone     L Laporovec - Marlstone     Pr Prod - Gravel     Al Obrečna tla - Alluvium     * det. A. Martinčič
igor DakskoBLer & LJuDMiLa DakskoBLer
Pachysandra terminalis Siebold et Zucc. - debelačka
Prvi najdbi lokalno naturalizirane vrste v Sloveniji
First records of locally naturalized species in Slovenia
9357/3 Slovenija: Koroška, 1 km severno nad Radljami ob Dravi, vlažen gozd ob potoku, 46° 37ʹ 
22″ N 15° 12ʹ 59″ E. Foto E. Gruber (erwin_pteridophilos), 20. 12. 2014 [iNaturalist.org]
9953/3 Slovenija, Ljubljana, Golovec, 0,5 km severno od Rakovnika, vlažna dolina v 
bukovem gozdu. 46° 2ʹ 31″ N 14° 31ʹ 43″ E. Leg. N. Jogan, 6. 4. 2016.
European garden flora (Mc k eaN 1997) omenja za evropski prostor 3 gojene vrste 
rodu, še dve nadaljnji vrsti pa sta razširjeni v Aziji in Severni Ameriki. Azijska vrsta P. 
terminalis se od ostalih razlikuje predvsem po terminalnem socvetju, ostale imajo namreč 
zalistna. Drugače je to polgrmič s plazečimi razraslimi postopno olesenelimi stebli, ki se 
bogato zakoreninjajo z adventivnimi koreninami, pokončni poganjki so okoli 30 cm visoki, 
širokosuličasti in v vrhnjem delu grobo nepravilno nazobčani usnjati spiralno nameščeni listi 
so rozetasto zgoščeni na vrhu poganjka, listi so proti dnu postopno zoženi v nekaj cm dolg 
pecelj, pecelj in žile na zgornji strani lista so komaj opazno gosto kratko dlakavi. Cvetoči 
poganjki v sredini rozete razvijejo terminalno klasasto pokončno socvetje, dolgo nekaj cm. 
Posamezen cvet je droben (okoli 3 mm dolg), bel, razvit v zalistju majhne jajčastosuličaste 
brakteje, pri dnu klasa so kratkopecljati ženski cvetovi, preostali so sedeči moški. Cvetno 
odevalo je 4-delno, v dveh krogih s po dvema listoma, moški cvetovi imajo 4 prašnike, ki 
molijo iz cveta, in zakrnel pestič, ženski dvokarpelni pestič z navzven ukrivljenima brazdama, 
plod je sočna glavica z otrdelima vratovoma. Socvetja so pripravljena že v jeseni, cvetovi pa 
se odprejo zgodaj spomladi (originalna opažanja in Min & Brueckner 2008).
Vrsta je bila kot nova za znanost opisana razmeroma pozno, 1845, že 1882. pa so jo 
uvedli v hortikulturo (Jäger & al. 2016). Njena naravna razširjenost obsega Japonsko ter 
predele osrednje in vzhodne Kitajske (Min & Brueckner 2008), kot priljubljena okrasna 
rastlina pa je danes vsaj gojena po vsem svetu v zmerno toplih območjih. 
Drugod po Evropi jo omenjajo kot pogosto gojeno pokrovno okrasno rastlino, primerno 
za senčna mesta. V portalu DAISIE jo navajajo kot ustaljeno v Veliki Britaniji ter prehodno 
pojavljajočo se za Belgijo, Avstrijo in Romunijo (http://www.europe-aliens.org/). Od 
klimatsko podobnih nas zanimata bolj Avstrija in Romunija, za prvo lahko najdemo podatek