Maribor, dne 3. septembra 1913,
Letnik V,
Štev. 101.
Naročnina listu: =
Celo leto .	.	K12'—
Pol leta .	.	„ 6’—
Četrt leta .	.	,, 3'—
Mesečno .	.	„	1-—
Zunaj Avstrije : ===== Celo leto .	.	K 17-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi Be ne vračajo.
C
Uredništvo in upravnišivo: Maribor KoroSka ulica 5. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Židovstvo komandira.
Kako nezdrave so naša n o t r an j o p o 1 i t i č n e razmere, kako se vodi našo pojiitiko brez vsakega stak nega in višjega pravca, kaže afera Tirst, ki je v zadnjem čaisu polnila predale italijdlnskejgai lin dunajskega časopisja. Zadeva sicer ni več nova in so jo listi že z;elo omlatili, vendar je tako karakteristična za naš „aivstrijfeki sistem“, da se hočemo z njo nekoliko pobaviti.
V Trstu grozno grasira nava,da ali razvada, da se jemlje v vse mogoče ; službe .„regnicole“, to so Italijani iz kraljestva. Okrog 40.000 regnicolov služi v Trstu svoj vsakdanji, večinoma; boljši kruh. Tudi pri mestnem zastopstvu (so bili regnicoli od nekdaj v veliki časti in vedno jih je bilo več v mastnih, vodilnih mestnih službah. V zadnjem času se je sprejemanje regnicolov v javne mestne, "službe posebno razširilo in nihče se ni zmenil za naš. avstrijski zakonik, ki določa, da podanik druge države ne more zavzemati javnih mest. Bilo je sicer naravnost do neba kričeče,, dai so zavzemali važna in vodilna mesta v edinem našem pristanišču Italijani iz kraljestva, ki od nekdaj pohlepno stegujejo svoje roke po tej naši posesti, toda nikogar ni bilo,ki bi bil odločno posegel v to sršenovo gnezdo. Ltplkjanski mogoč-njaki so s stoično ravnodušnostjo odklanjali domačine Avstrijce, a so. z odprtimi rokami sprejemali i-talijanske podanike, ki so uvedli v Ttrstu zapravljiv in nepošten režim, kakor, je bil v Pulju,. Konečno je tržaški upravni škandal bil vendar že preveč vpijoč in očit, ter je bil cesarski namestnik princ Hohenlohe, primoran, poseči vmes. Izdal je štiri odloke, v katerih je prepovedal mestni upravi sprejemanje tujih državljanov v javne službe ter je naročil, da morajo v gotovem roku zapustiti, svoja mesta vsi oni uradniki, ki niso avstrijski državljani. Proti1 temu, samoposebi umevnemu odloku se je dvignil nepopisen vrišč in krik. Iitalijansko-židovski .„Piccolo“' v Trstu je pričel divjo gonjio proti cesarskemu namestniku, slikal je njegove odredbe kot največjo krivico; dvaj-stega stoletja in pihal ogenj in žveplo ' na celo a)Vr-strljsko monarhijo. „Piccolo“ pa ni ostal osamljen. Vse židovsko časopisje v Italiji in Avstriji se mu je pridružilo in pričela se je grozna vojna proti princu Hohenlohe.
Njegove odredbe se je slikalo kot kako nepopisno krivico, ki se s tem zgodi Italijanom in delalo se
PODLI STEK. Spomini«
Dne 21. septembra 1806. leta je bilo». iTa dan se je v Mariboru vršila volitlev za dežellni fzbor. Od vseh strani so prihajali v Miarabor. vodilni] možje! Naša slovenska kandidata sta bila Robič' in Lendov-šek. Moj oče so bili tudi volilni mož. Ce ravno še le 15 let star, me je vendar volitev tajkos zanimala, da sem tako dolgo prosil očeta, da so me vzeli seboj v Maribor. Prav jdobro mi je še v spominu, kako so ob celi poti od kolodvora do Göt z a, kjer je bila volitev, stali agitatorji, naši in nasprotni, ter nagovarjali volilne može. Za našo stranko so se največ trudili od moža do moža Jožef Lorber in A. Velebit od St. Petra, Peter Novak iz Slov. Bistrice, Fr. 'Mlakar iz Hošnice, Fr. Pišek iz (Orehove vasi in Fr. Freiham iz St. lija. Naši volilci so se zbirali v dvorani gostilne A,Stadt Wien“ v graškem predmestju. Le počasi so prihajali naši možje.;1 Bila je že p. ura, a zbranih je bilo še le komaj kakih 90—100 mož. (Tedaj vstane gospod Robič in zakliče s povzdignjenim glasom (navzočim možem: „(Agitatorji, na u/lico ! In spravite vse najše može v dvorano, sicer bomo propadli.“ In ni trajalo dolgo in že je bilo 160 krepkih slovenskih mož v dvorani. Na (to so navdušeno govorili:	dr. Radej, Fr. Robič ' in Miha Lendovj&ek.
Jareninski orjak Weingerl (Glokensepl) je ob koncu zaklical možem: „iTi srce zvesto, kakor zdaj, 'ostani vekomaj!“
Nekako proti 10. uri so se volilci uredili v vrsto pa dva in dva, na čelu jim oba kajndifdata, gg. Robič in Lendovšek ' in šli so vrli junaki v volilno dvorano. Prestrašeno (in začudeno so gledali mariborski nemškutarji naše vrle može. Jaz, ki sem smukal kot jegulja krog naših mož, sem zvedel, dai se zbirajo nemškutarji v Ttsovi gostilni „pri črnem orlu.“ Takoj jo ubereva dva fajntiča, jaz in Še nek drug tovariš-radovednež, proti Grajskemu trgu. In
je tako, kakor da mora priti radi tega vsak' čas do vojske med nami in Italijo. Ce prav se je šlo v glavnem samo za že davno postavno ugotovljen princip in je bilo v resnici prizadetih sanno kakih 40 oseb uradnikov, vendar čifutstvo1 ni mirovalo. Iz povsem nedolžne in opravičene zadeve je napravilo velikansko afero, v katero je zapletlo najmjerodajjnejše kroge: na Dunaju in v Rimu so postali nervozni. Princ Hohenlohe je bil poklican na Dunaj, | kjer so potem njjegove odloke omilili v prvi vrsti s tem, da so razglasili, 'da urajdniki, ki bi imeli biti odpuščeni, lahko prosijo za avstrijsko državljanstvo, če so dani drugi predpogoji. V zadevo je posegel celo zunanji minister grof Berchtold, potem ko je posredoval pri njem italijanski poslanik na Dunaju, vojvoda Avar-na. Cela zadeva je kljub svoji vsakdanjosti izgledala kot kakšna („Staats- ulid, Hauptäff aire“ in naš avstrijski sistem, ki se napram lasftnim narodom tako krčevito drži vsakega paragrafa, ni imel nujnejšega opravila, kot da je zlezel pod klop. ! Od židovskega časopisja namazane leskovkfe ' se je ustrašil in napravil pred italijanskim iredentarstvom svojo rev'e-renco. Kakor mnogokrat, se je zopet enkrat izkazalo, da je avstrijsko židovsko časopisje merodajno za vse naše vodilne kroge, da je še vedno( v resnici ministrova beseda: brez „.Neue Freie Presse“ se ne da vladati Avstrije ! Avstrijski sistem je še vedno l-dentičen z našim največjim krvosesom — avstrijskim židovstvom.
Deželni zbor štajerski,
Zopet enkrat je na dnevnem redu vprašanje štajerskega deželnega zbora,. Sklicanje deželnih zborov sploh je vedno bolj nujno, za to. je postalo zopet enkrat aktuelno tudi vprašanje našega dež. zbor i. Zadnje tri dni so se zopet vršila pogajanja radi de-lazmožnosti našega deželndga zbora. Kakor izvemo iz dobro informiranih krogov, smatrajo Slovenci razpust deželnega zbora za najprimernejši. Nemci vseh barv se pa temu protivijo in so za nadalnja pogajanja v prvi vrsti za to, ker nimajo jasnosti, kako pokriti redni, vsakoletni šestmilijojnski deficit. So seveda Še drugi notranji vzroki, radi katerih so Nemci proti razpustu. Krščanski socijjajlci so vsled svoje nesmotrene in breznačelne politile prijadrali srečno ' tako daleč, da so v polnem razsulu. Pantzev
pred gostilno so stali tam »pri vežnih vratih kandidat Francelj Girstmayr, krčmar Tiso in črešnjevski Kresnik. Vsakega volilca, ki je šel skozi vrata, so obdelovali s sledečimi besedami: „Nur munter! Nur nicht Kourage verlieren! Le fajmoštra in profesorja ne!“ Nasprotniki pa niso prišli v vrsti, ampak posamezno. Bilo jih je komaj 60—70 maindeljcev. Voli-tejv se začne. Tudi midva ,„mlada politična rado .ed-neža“ se ukradeva v volilno dvorano. Volitev je vodil okrajni glavar pl. Kankowsky. Naši so zmagali že pri volitvi v volilno komisijo. Krepko so oddajali naši možje-svoje glasove. Nalašč so jezili nemškutarje na levici s posebnim naglašanjem imen naših kandidatov. Jasno se še-spominjam, kako je volilec Weingerl iz Gačnika zaklical: „Jaz. pa volim našega, Robiča in župnika Len-dov-še-ka-a-a.“ Sonorni glas je donel po dvorani. Nemškutarji so kar pihali od jeze in so vedno vabili našince, ki so stali ločeni na desnici, k sebi. Sentpeterski Lorber je šel nalašč med nje in jih „trošial“, češ, l,e potolažite se, saj boste zmagali. Vedno bolj se je videlo, da bodo naši zmagali z ogromno večino. Jaz in moj prijatelj Ivan sva kar gorela v mladeniški navdušenosti, ko sva na malem odru, kamor sva se splazila, opazovala, potek volitve. Kar naenkrat pa zagromi okrajni glavar: „Was machen .denn die Kinder da? Marsch hinaus!“ In pobrisala sjya jo. A nisva dolgo čakala. Oče mi prinesejo veselo poročilo, da smo zmagali. Robič je dobil 2Ì0 glasov, Lendovšek 165, Francelj V5, dr. Schmiderer, ki ga je tedaj „Slovenski Gospodar“ naziva! „Hammer-Amboss“, pa samo 23- glasov. Navdušence med našimi volilci je bilo nepopisno. Slovenjebistriški Peter je možem takoj delil trobojne znake, nemškutarji pa so jeze sikali. Na to smo šli zopet v vrsti v hotel „Nadvojvoda Hv.au“, kjer se je vršil še skupen obed za vse volilce. Seve'da sem tudi jaz — „moral“ biti zraven. Robič je daroval svojim volilnem polovnjak izvrstnega Pekerčanaj. (Tukaj so se sedaj vršili zmagoslavni govori in napitnice. Ko so bili volici najbolj Židane volje, bilo je nekako ob 8. uri popoldne, se prikrade k nam nek plesniv nemškutar
„nemški centrum“ se ženi pri dr. Kapperju, a- ženit-vanjska pisma še niso podpisajna. Med strujo „Ta-gesposte“ in strujo „Tagblatta“1 vlada vedno večja razprtija in so nasprotstva vedno očitnejša. Za bodočega deželnega glavarja, ni najti primernega kandidata. Sedanji glavar :E. Attems se obotavlja sprejeti še enkrat to mesto, naslednika, pa nimajo. Vsi ti momenti so vzrok, da Nemci nočejo razpusta deželnega zbora in smatrajo tokratna pogajanja samo za prekinjena. Prišli smo celo tako daleč, da ne vale krivde radi delanezmožnosti deželnega zbora na Slor vence, temveč povdarjajo,' da je nedelavnost deželnega zbora povzročena vsled dejstva, da drž. zbor še ni rešil finančnega načrta,.
V informacijo čitateljev priobčujemo v naslednjem mnenje „Tagesposlte“ in „Volksblatta.“
„Grazer Tagespost“ piše v današnji številki: Kakor čujemo, je imel cesarski namestnik grof Clary v zadnjih dnevih z raznimi voditelp strank deželnega zbora pogajanja, glede morebitnega sklicanja deželnega zbora. V obče se je slišalo mnenje, da bi bilo sklicanje deželnega zbora sigurno le želeti. A vendar se pa smatra sedajnji Čas za neugoden, ker še ni pod streho mali finančni načrt; deželne uprave še danes ne vedo, koliko jim je pričakovati od države in za to trenutno niso v položaju, da bi zajmo-gle primerno skrbeti za radikalno sanacijo deželnih financ. Nevarno bi bilo, v takem trenutku predložiti javnosti delovni red deželnega zbora, ko bi se po tako dolgi dobi delanezmožnosti deželnega, zbora sigurno izrazile cele vrste želja, ki bi se jih potem ne moglo izpolniti. Izrekla se pa je želja, da bi se o-mogočilo kratko zasedapje v decembru, da bi se za-mogel skleniti vsaj budgeted provizorij. Do tedaj bo bržkone že tudi mali finančni načrt rešen. Taki sc nazori, ki so bili izraženi tekom pogajanj v poslednjih dnevih. Račun s finančnim načrtom vsebuje pa mnogo optimizma, kajti zelo neverjetno je, da bi še parlament do božiča rešil mali finančni načrt. Fa tudi, če bi se to zgodilo, je več kot neverjetno, da bi slovenska obstrukcija do tedaj kapitulirala. Glasom striktnih izjav slovenskih voditeljev ni nobenega lipa, da bi bil sedanji deželni zbor sploh Še kedaj dela,zmožen, najmanj bi pa dovolili Sloke nei tik pred zaključkom budgetni provizorij, ki so ga že od leta 1908 nepresta.no odklanjali. Brez novih volitev ne bo prišlo do delazmožnega deželnega zbora; čim preje
volilec, kateri je ovohal sladko Robičevo vince. Naši možje so se mu začeli pomilovalno smejati. Vedeli so, kaj mu teži njegovo nemškutarsko srce. Robič, ki je moža., kiateri še sedaj jživi nekje blizu Maribora v političnem penzijonu, takoj opazil, šel mu je nasproti, in mu rekel hudomušno:	„JŽejni ste, dober
prijatelj, žejni! Da ne (boste zabavljali čez Slovence, imate tukaj liter vina in dve klobasi kot plačilo za, vaše junaško delo.“ In dobri nemškutar se je košato nasmejal, spraznil liter, pojp'del (klobase in se hvaležno poklonivši Robiču, opotekajoč odšel. Pri izhodu je mrmral: „Pa je res boljše biti Slovenec, kot pa ferdam . . . Nemec. Slovenci dobro južinajo, mi pa nič ne dobimo!“
Franjo Zebot.
* ^ *
Bilo je letos na dan sv. Areha, dne T5. julija. Zahotelo se mi je po svežem planinskem zraku, po zeleni krasoti našega Pohorja,, in mahnil sem jo tja gor k staroslavni cerkvici sv. Areha, k Ruškfi koči. Bil je lep dan in ker je bil ravno praznik sv. Areha, je bilo tam zgoraj praznično. Prihiteli so bili .3 duhovniki, ki so maševali, in zbranega je bilo več ljudstva. Kako se začudim, ko zagledam med došli-mi tudi znano moško postavo gospoda Robiča. Prišel je bil z gospo in nekaterimi znanci h Ruški koči že prejšnji dan ter je kmalu po kosilu krenil proti Rušam. Med potoma je nameraval, kakor mi je prajvil, obiskati še svoja dobra znanca góspoda veleposestnika Grizolda in Serneca. Ce je potem bil pri njih, ne vem. Vem pa, da je bil zgoraj pri sv. Arehu zelo dobro razpoložen in ni bilo opaziti na njem kljub težkim križem 72 let nikake utrujenosti. 'Žijvahno in neutrudno se je sprehajal sem in tja ter je imel za vsakega prijazno besedo. Nihče ni mogel niti od daleč slutiti, da! bodo dnevi tega čvrstega moža tako kratko šteti.
Zapisal sem ta dogodek v dokaz, kako je,bil. g. Robič izredno krepke narave in kako je bil zdrav do zadnjega. Butare starosti kljub 72 letom — ni po znal.
pa se izvrše nove volitve, tem preje bo prišel deželni zbor do rednega dela. To naj se pred vsem vpo-števa zlasti v slučaju, če se računa z rešitvijo malega finančnega načrta do božiča.
„Grazer Volksblatt“ piše v današnji številki: Cesarski namestnik grof Clary je imel v zadnjih dneli s strankami pogovor glede delazmožnosti štajerskega deželnega zbora, ker namerava ylada sklicati deželne zbore za drugo polovico meseca septembra. Kakor se je pokazalo pri pogajajnjili, so bile stranke v principu za sklicafnje deželnega zbora še v letošnjem letu, izražala se je samo želja, da bi se odložilo zasedanje na. poznejši čas, dokler ne bo definitivno rešeno vprašanje državnih nakazil na dežele iz malega finančnega načrta- Bržkone bo tedaj še meseca decembra t. 1. kratko zasedanje štajerskega deželnega zbora.
Politični pregled.
Nižjeavstrijski deželni zbor.
Kakor poroča „Reichspost“, se sestane nižjeavstrijski deželni zbor dne 18. t. m. k štiri- do pettedenskemu jesenskemu zasedanju. Na dnevnem redu bo iveč gospodarskih predlog.
Soluograško.
Uradno se javlja, da bo sekcijski šef v notranjem ministrstvu dr. Feliks pl. Schmitt-Gasieiger 'i-menovan za solnograškega deželnega predsednika; novi solnograški deželni predsednik ie bil rojen leta 1865 v Mariboru. Od leta 1889 do leta 1899 je služil pri raznih štajerskih okrajnih glavarstvih. Imenovanega leta je pa bil poklican v notranje ministrstvo, kjer je bil leta 1904 'imenovan za vodjo prezi-cLjalnega biroja, lanskega leta pa za sekcijskega načelnika.
Galicija.
L v o v, dne 2. septembra. Glasom volilnega načrta narodne ljudske stranke bi naj obstojal ga-liški deželni zbor iz 224 člajnov in sicer, iz 17 virili-stov in 207 izvoljehih poslancev. Volile bi naj poslance te-le kurije: 1. višja kurija, namesto dosedanjega. veleposestva voli 45 poslancev, od teh 1 Rusina. 2. Kurija obrtništva voli 10 poslance^, 1 Rusina. 3. Kurija trgovine in obrti 10 posljancev, nobenega Rusina; '4. Delavska kurija 12 poslancev-, od teh 4 Rusine. 5. Mestna kurija, 39 poslancev, od teh 4 Rusine; 6. Kmečke občine, 101 poslanca;, 45 Rusinov.
7.- Ljudsko-šolski učitelji 3 poslance, 1 Rusjin. Ženske bi imele v višji kuriji, v kuriji učiteljstva In v kuriji obrtništva izvrševati direktno in osebno volilno pravico. Deželni odbor bi sestoja! iz deželnega maršala, ter 8 izvoljenih odbornikov. Cesar imenuje deželnega maršala in dva namestnika.
* .*
*
V nedeljo se je vršil v Krakovu ’ shod zaupnikov poljske ljudske stranke, katerega se je udeležil tudi minister Dlugosz. Shod je sklenil izjavo,, ki izreka ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu popolno nezaupanje. Tudi so sklenili najostrejši boj proti vladi v deželnem zboru in v državnem zboru. Poljska ljudska stranka motivira ta. svoj nastop s tem,. da sta centralna vlada in namestnik vitez Ko-rytowski podpirala nasprotnike poljske ljudske stranke ,pri deželnozborskili volitvah. 'Minister Dlugosz Je izjavil, da ne gre delati centralne vlade odgovorne za to, kar je storila deželna vlada. Vsled tega afronta poljske ijudske stranke je nastala, govorica, da bo minister DlugoSz podal demisijo. Vest se pa demen-tira, češ, da je Dlugosz zaupnik celega Poljskega kluba v ministrstvu.
Portugalska.
Pariškemu listu „ Journal“ se brzojavlja iz Lizbone, da je dne 31. avgusta prišlo v pokrajinah del Porto in Vincent do nemirov. Prišlo je tudi do spopadov med vojaštvom in ustaši; na obeh straneh je bilo ranjenih mnogo oseb. Pozaprli so mnogo ustašev. V Porto del Gardo je naskočila, oborožena tolpa tamošnjo jetnišnico, da. reši iz zaporov jetnike. Vojaštvo je oddalo več salv, ki so usmrčile mnogo oseb. Uredništva dveh vladnih listov je množica demolirala ter uničila vse stroje. Pri hišnih p rei sk avvali so našli veliko število bomlb.
Stoletnica bitke pri Kulinu.
Povodom stoletnice bitke pri Kulmu se je vršilo v soboto, dne 30. avgusta t. 1. v Kulmu slovesno odkritje spomenika na ,prvo odločilno zmago združenih armad nad Napoleonom. /Cesarja* je pri odkritju zastopal nadvojvoda Karol Franc< Jožef v spremstvu komornika princa Zdenkota Lobkovica. Župan kulm-ski, dr. Ohnsorg, je imel nagovor na nadvojvodo, v katerem je med drugim rekel tudi to-le: Slavlje je spomin, v katerem se z radostno resnostjo združujejo knezi in ljudstva. Kakor so pred sto leti našli maši očetje v ljubezni in zvestobi do domovine in do vladarja moč,, da. rešijo domovino, ponovimo tudi mi danes obljubo, da bomo neomajano stali na braniku za domoVino in našega vsespoštovanega vladarja. Narod, ki se je radoval, in vriskal veselja, iko je Var-ša cesarska visokost stopila na ta (zgodovinska tla, čuti in dobro ve, da je vez, ki, ga veže (skozi stoleP ja do prestola in cesarske rodovine, nerazrešljiva..“1 V toplih besedah se je na to nadvojvoda, zahvalil žu-' panu. Nemškega cesarja zastopa polkovnik Kessel.
Po slovesni sveti maši, katero je celebriral lit-merški škof dr. Gross, so bile. odposlane udanostne brzojavke kabinetom v Berolin, Petrograd in pa na Dunaj.
Na Baikanu.
Bolgarski mirovni predlogi.
Bolgarska vlada je poslala velesilam oirkular-no noto, v kateri jih prosi za podporo pri pogajanjih s Turčijo. V tej noti naznainja Bolgarska tudi svoje mirovne predloge in sicer:
Nova meja naj se prične nekaj kilometrov vs-hodno od CEnosa in naj teče potem, 10 kilometrov vs-hodno od reke Marice, neposredno južno do Odrina. Od tukaj naj gre ob reki Marici do izliva reke !Tun-dže, na to ob Tundži nekaj kilometrov severno od Odrina in potem v pravem kotu do 'Črnega morja, tako, da prideta Lozengrad in Midija pod Bolgarsko. Večji in glavni del Odrina pride pod Turčifo, samo predmestje Karajgač? s kolodvorom naj pripade Bolgarski. Kolodvor v Karaigaču mora pripasti Bolgarski, ker je sicer Bolgarska brez vsake zveze z De-deagačem.
Bolgarski delegati za mirovna pogajanja so: general Savov, bivši poslanik v Belgradi! (Tošev in bankir Kalčev. Glavni predmet pogajanj bo sevedai določitev nove mdje med obema državama. Ko bo rešeno to vprašanje, se bo pa razpravjjjalo tudi o izmenjavi ujetnikov in o trgovinski pogodbi med obema državama.
Turški ministrski svet.
CarigiTad, dne 1. sebtembra. Turški ministrski svet se je posvetoval včeraj o stališču, ki naj ga zavzamejo turški delegati pri mirovnih pogajanjih. Turki bodo zahtevali kot predpogoj za pogajanje proklamacijo neveljavnosti londonske mirovne pogodbo in sprejem turške note na velesile z dne ' 19. julija. Turška delegata bosta najbrže Osman Nizami paša in Rešid paša.
Bolgarija in Turčija.
Dunaj, dne 2. septembra. V tukajšnjih dip-lomatičnih krogih so prepričanja, da bodo imela direktna. pogajanja med Bolgarijo in Turčijo' ugoden vspeh, zlajsti vsled tega, ker obojestranske zahteve niso več tako daleč narazen. Edino vznemirjajoče bi bilo to. ker še Bolgari do sedaj niso zasedli ozemlja. ob desnem bregu reke Marice, kar tamkaj da lahko povoda do nemirov med Bolgari in Turki.
Carigr a d, dne 2. septembra. (Korespond. biro.) 'Turška vlada še oficijelno ni imenovala delegatov za pogajanja med Turčijo in Bolgarijo. Ve se le toliko, da je določen bi/viši turški poslanik na Cetinju, Alfred Rostem Bilinski beg za delegata.
Avstrija in Rusija v prilog miru.
Avstrijski in ruski poslanik v Carigradu sta dobila od svojih vlad naročilo, naj podpirata sporazum med Bolgarsko in Turčijo. V tukajšnjih merodajnih krogih sodijo, da bodo trajala mirovna pogajanja tri tedne.
Grčija demobilizira.
Atene, dne 2. septembra. (Korespondenčni biro.) Glasom kraljevega ukaza je razpuščen glavni stan in imenovan je zopet generalni štab. Rezervisti letnikov 1901 do 1908 bodo takoj odpuščeni. Gotovo je, da bo moratorij podafljjšan do konca meseca se,p-tembra.
Grozodejstva.
Sofija, dne 2. septembra. (Korespondenčni biro.) „Agence telegraficele bulgare“ javlja: Vkljub sovražnemu stališču Srbije in Grčije napram Carne-gie-komisiji vstraja bolgarska vlada pri zahtevi, da preišče mednarodna komisija vsa v Macedoniji izvršena grozodejstva.
Grška odklanja mednarodno komisijo.
Duna j, dne 1. septembra. Veliko pozornost ie vzbudilo tukaj dejstvo, da jje grška vlada, odklonila mednarodno komisijo, ki je prispela v Solun, da preišče grozodejstva na bojiščih, ji odrekla priznanje in vsako podporo ter na, ta način onemogočila vsako uspešno delovanje., i Se predno je prispela' komisija tja,, so listi v oficijoznih člankih, naglašajli, da prihaja komisija prepozno, ker je sedaj nemogoče dognati, koliko je na očitanjih relsnice. V /komisiji sta tudi dva člana, ruski profesor 'Miljukov in angleški , politik Brailšford, katerja, grška, vlada ne more smatrati za nepristranska- Zato vlada komisije ne more podpirati. Ko je prispela komisija v Solun, so grške oblasti zahtevale, da se ta dva člana, odstranita in ko so se izrekli drugi (člani z njima solida-rične, so komisiji odrekle podporo ter je nočejo podpirati. Vsi dunajski listi se seiieda, obširno bavijo s to afero.
Bolgarija rabi (lenar.
Sofija,, dne 1. septembra,. Bolgarija rabi
795,000.000 frankov. Rekvizicijski boni se bodo pokrili z nofranjpn posojilom. Najnujnejše potrebe zahtevajo 392,000.030 frankov. Vlada namerava najeti v inozemstvu 400,000.000 frankov posojila. ,
Venizelos odstopi? ,
Atenei dne 1. septembra,. Kakor se čuje, je Venizelos utrujen an bi se po velikih vspehih svoje politike rad odpočil. Soodločilno je tudi dejstvo, da hoče grški kralj sam prevzeti vodstvo zunanje politike, kar je že tudi pokazal v vprašanju glede Kava-
le, katero je hotel na vsak način dobiti za Grčijo, med tem, ko je bil Venizelos zaradi ljubega piiru že pripravljen, glede tega vprašanja odnehati.
Ubogi turški državni uradniki.
Carigrad, dne 31. avgusta. (Korespondenčni biro.) Kakor se sliši, se pogaja turško finančno ministrstvo z Bancpie nationale de Turquie za predujem v znesku 770.000 funtov. Turška vlada bi rada izplačala državnim uradnikom plače za prvo polovico meseca majnika.
Armenija.
Armenska, cerkvena občina je sporočila ruski vladi, da je pričakovati v najkrajšem času velikih grozovitosti v Armeniji ter je zahtevala pomoči. Politični krogi smatrajo položaj za zelo resen in izrekajo mnenje, da bo treba že v najkrajšem času načeti vprašanje Armenije.
Žetev v Bolgariji.
Ker so poklicali v Bolgariji skoro vse moške delavske moči v vojake, se je bilo bati, da bodo — močno zaostala vsa poljska dela. Ta bojazen se je pa izkazala za neutemeljeno, ker so vsa težka poljska dela opravile ženske. Posejanega* ije bilo še več polja, kakor v prejšnjem letu, tako na primer v di-striktih Starazagora in Sumla. Le polja za pridelovanje tobaka, rila in janža (je bilo nekoliko manj, približno za 30%. Letošnja žetev je bila posebno bogata. Na enem hektarju pšeničnega, polja se je pridelalo po 1800 kilogramov pšenice, ina enem hektarju polja za rž 1700 kilogramov rži, na enem hektarju po 1850 kilogramov ječmena, in po 1400 kilogramov ovsa. V okraju Plovdiv so pridelali celo do dva tisoč kilogramov žita. V distriktu Sofija sicer ni bila žetev tako bogata, toda Še vse eno boljša, kakor poprečna. V južni Bolgariji je |pa bila koruza vsled neugodnega deževnega vremena zelo nepovoljna. A pač pa je zrastlo ravno v tem okraju dosti rož za pridelovanje rožnega olja. Cene so 'se gibale za kilogram med 70 centim do 1 franka 10 centimov. Žetev rož in pridelovanje rožnega olja je končana. V di-striktih Ruščuk, Gornji /Orehovec itd., je pa (Sladkorna pesa izborno obrodila. Potres, ki je razsajal v teh pokrajinah, je pa žalibog porušil veliko tovaren za pridelovanje sladkorja in bo izvoz sladkorne pese precej otežkočen. Pričakuje se, da bo prinesla na-< ravnost izborna žetev Bolgariji, ki je bila vsled vojne najbolj prizadeta, obilo pomoči. Tudi izvoz moke iz Bolgarije ,v Egipet bo obilen. V lanskem letu jje znašal izvoz moke iz Bolgarije v Egipet 14,600.000 kilogramov.
Raznoterosti.
f Fr. Robič. Slovenski klub je prejel še naslednji sožalnici: „„Sprejmite povodom smrti gospoda deželnega odbornika izraze mojega sožalja. Poslanec Einspinner.“ — „Po naročilu in v imq|nu deželno-zb. kluba štaj. veleposestva, ml je čast, da Vam, vlč. gospod, kot načelniku Slov. kluba povodom smrti g. deželnega odbornika, Franca Robiča izrekam odkritosrčno in globoko sožalje. Grof Franc Attems.“
Pogreba profesorja Fr. Robiča ^e je : udeležil kot zastopnik slovenjgraškega okrajnega zastopa g. župan Rotovnik iz Slovenjgradca.
701elniea rojstva bavarskega^ ministrskega predsednika barona Hertlinga. V Monakovem na Bavarskem je dne 31. avgusta obhajal 73(letnico rojstva bavarski ministrski predsednik, sloviti državnik in vodja nemških katoličanov, baron Hertling. Vsi nemški listi, osobito katoliški, so priobčili' dolge članke, v katerih se bavijo s to markantno osebnostjo. Katoliki mu želijo seveda še mnogo srečnih in veselih let.
Nov odvetnik. S 1. septembrom je otvoril v Ljutomeru novo odvetniško pisarno dr. M. Stajnko.
Cesar ni potrdil izvolitve župana v Tiridentu. Cesar ni potrdil novo izvoljenega tridentskega župana, grofa Mancija. Zadeva vzbuja veliko pokornost, ker je že drugič, dai grof Manci ne dobi najvlišjega potrdila. Utemeljuje se z dejstvom, da je bil grof Manci v svoji mladosti radikalen Italijan, ki si je takrat pridobil celo še — italijansko državljanstvo.
Cii*il-Metodova družba ima letos svojo glavno skupščino v pondeljek, dne 8. septembra ' v Domžalah na Kranjskem.
Vpoklican je rekrutov. Kakor poroča ;,,Zeit“, se vpokličejo rekruti letos dne 7. oktobra/ nadomestni rezervisti dne D. oktobra, prostovoljci dne 1. oktobra. Kakor lani, bodo tudi letos morali služiti vsi, ki se spoznajo za spodobne in bodo nadomestni rezervisti morali ostati pod orožjem, deset mesecev, (torej za dva več, kakor po starem zakonu.
V spomin na katoliški shod se prodajajo krasne velike podobe Brezmadežne s posvetilnim besedilom, dalje umetniške razglednice in spominski znaki v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v trgovini Goričar in Leskovjšek v Celju. Slovenci, segajte pridno po označenih podobah, spominskih znakih in. razgledl-nicah, da boste imeli trajen spomin na sijajno uspeli slovensko-hrvaški katoliški shod. ; Posebno. priporočamo krasne razglednice ,/Združitev Hrvatske in Slovenije ob priliki hrvaškolslovenskega katolifškega* shoda v Ljubljani.“ Vsak zaveden Slovenec in Hrvat naj bi odslej rabil le te razglednice!
Fuzija med Pantzem in štajerskimi svobodomiselnimi agrarci? „Reichsposti“ se poroča iz Grad-
ca, da se vrše pogajanja za, luzioniranje „nemškega centra“, ki ga je ustanovil poslanec pl. Fante, ter štajersko svobodomiselno agrarno stranko. Agrarci so baje že izvolili posebno delegacijo, ki naj stopi s Pantzevimi zastopniki v pogajanja. Ce se fuzija doseže, bo izstopil državni poslanec štajerskih 'svobodomiselnih agrarceìv Brandi iz kluba, agrarne stranke v držaknem zboru in se bo pridružil ^nemškemu centru“, v katerem sta poleg Pa,nfza še Neunteufel in Kemeltter. Pantz je, kakor znano, krščansko-soci-jalni Ironder, štajerska svobodomiselna agr. sjtranka je pa v verskih zadevah radikalna nasprotnica.
Duh. vesti. C. g. kaplan Kosi v Celju gre za župnika k Sv. Lenartu nad Laškim; na njegovo'mesto v Celje pride č. g. kaplan Marko Škofič iz Zreč.
Duhovne vaje. Te dni se vršijo v Mariboru za lavantinsko duhovščino duhovne vaje. Udeležuje se jih okrog 100 duhovnikov. Vodi jih jezuit K. 'Seilert.
Iz poštne službe. V osmi činovni razred ad personam sta pomaknjena poštni oskrbnik K. Kole-ček v Gradcu in poštni kontrolor Hubert Lassnigg v Mariboru.	,	' ' ■ ! ill I* Milil
Fej! Izvrševalni odbor liberalne stranke je i-mel zadnjo soboto — teda)j v času, ko je ,ležal pok. deželni odbornik Robič Še, na mrtvaškem odru — ser jo, v kateri je protestiral preiti temu, da bo na Robičevo mesto vpoklican njegov izvoljeni namestnik dr. Verstovšek, z motivacijo:	t,!2javednejši del naše-
ga naroda bo sedaj brez zastopstva; ,v dež. odboru.“ Ne glede na to, da kaže ‘jako grdo izrabljanje smrti vsem dragega pokojnika 'še prednö! se je zagrnila zemlja nad njim, zelo malo pijetete, povemo liberalnemu, izvrševalnemu odboru samo:	prvičr „^zaved-
nejši del našega naroda“ mora obstojati iz samih tr-dočutnih in trdoglavih gumpcev,; drugače bi ne sledil „(izvrševalnemu .odboru“ jz ene politične blamaže v drugo, iz ene netaktnosti vi drugo ; drugfič : prvi, ki se bodo priliznjeno smukali okrog novega deželnega odbornika, bodo liberalci, pred vsem ljudje, ki stoje „izvrševalnemu odboru“' prav blizu. Tej trditvi ne pustimo prav nič oporekati,, ker predobro poznamo hinavsko liberalno zalego.
Vilajet Štajersko. Pod tem naslovom prinaša današnji „’Slovenec“ oster članek iz Maribora, v katerem se biča nečuvene razmere, ki vladajo na Pra-garskem. Na podlagi treh dopisov, v katerih so očrtani dogodki, ki so se vršili na pragarski postaji predzadnjo soboto, nedeljo in pondeljek, ko so se vozili naši Orli v Ljubljano in najzaj, ugotavlja član-kar, da niso razmere na naših železnicah nič bpljše kot na Koroškem. Korošci imajo svoj Celovec, mi pa imamo svoje Pragarsko. Kot v Celovcu, tako se dogajajo tudi na Pragarskem neprestano škandali, v katerih igra nemškonacionalna nestrpnost in nadutost prvo vlogo. Skoda, da radi naših porotnih razmer članka ne moremo priobčiti, priporočamo ga pa v čitanje. Pečat sramote, ki ga po omenjenih dneh nosi spodnještajerska nemška kultura, je še toliko večji in ogabnejši.
„Marburgerca“ zagovarja nemške „raubritter-je.“ Kakor je bilo pričakovati, se je Zgodilo: včerajšnja „Majrburgerca“ zagovarja „jplaitenbruderje“, ki so v sramoto vesoljnega nemštva zadnjo nedeljo tolovajsko. napadli naše Orle- Da, bi opravičila svoje pisanje, laže „Marburgerca“', da,äiso Orli izzivali z „živijo“Lklici. Ne bomo se prerekajli s protestantovs-ko tetko, M je izgubila .zadnji ,čut za dostojnost. A konstatiramo samo, da poroča današnji „'Arbeiterwille“ pod zaglavjem „Deutschnationale Wegelagerer“ o napadu popolnoma,! identično z nami. Cast biti glasilo spodnještajerskega „raubrittersftva“ pa prepuščamo „Marburgerci.“
Premog zopet dražji.. Dne 1. t. m. so češki premogovni podjetniki zvišali cene premogu splošno zai 4 K, boljšim vrstam pa za 6 in 11 K.
Blagovni promet med Avstrijo in Ogrsko. Glasom statističnih izkazov trgovinskega ministrstva o blagovnem prometu med Avstrijo in Ogrsko je znat-šal uvoz iz Olgrske v juliju letošnjega leta 111,3 milijonov, izvoz na Ogrsko pa 121,9 milijonov kron. V prvih sedanjjih mesecih leta 1913 je znašal n v’oz iz Ogrskega 697 milijonov kron, izvoz na Ogrsko pa
787,1	milijonov kron. Trgovinska bilanca izkazuje od dne 1. januarja do dne 31. julija 1913 za Avstrijo aktivom 90,1 milijonov kron proti 137 mi. kron v letu 1912.
Za Slovensko, Stražo nam je poslal gospod R. Verbovšek iz Celja 600 obrabljenih poštnih znamk. Hvala lepa! — Za, Slovensko Stražo nam je poslal gospod Anton Krepek v Mariboru več sto obrabljenih, poštnih znamk. Hvala lepa!
Visoki srbski gostje v avstrijskih zdraviliščih. Tekom • tega tedna se poda srbski princ Jurij za delj Časa v Karlove vare, vojvoda Putnik; pa r pride v Gleichenberg pa Štajersko. Ministrska predsednik pa že biva v 'Marijinih varih.
Nov kartel. Te dni so imele avstrijske čistilnice petroleja skupno posvetovanje na Dunaju, na ka/-terem so sklenile, da se bodo v bližnjem času bavile z vprašanjem ustanovitve osrednje pisajrne za vso prodajo petroleja v ino- in tuzemstvu. Ni dvomiti, da bi ne prišlo do te ustanovitve in potem imamo zopet en kartel več.
Stajcfrsko«
Maribor. (V Dravo skočil.) V nedeljo, dne 31. avgusta, proti večeru, je skočil 48 let stari ' gonjač
Jakob Weisbacher iz Hajdina pri Ptuju raz tukajšnji stari dravski most v Dravo. Ko so ga srečno izvlekli iz vode in je hotel zopet skočiti v Dravro, so ga prepeljali z rešilnim vozom v mariborsko bolnišnico.
Maribor. Sin tudi Slovencem ' dobro znanega restavraterja .„pri grozdu“ gospod Spaček se je zaročil z Marico Skorcič iz 'Ormoža. Dne 6. oktobra bo poroka.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Pri' nas so ljudje že več let sem opazovali, da zginevajo kure, tatu pa niso mogli zasačiti. A glej ga spaka! Pred kratkim se je ,pa posrečilo, v loviti tega tiča. Mrtvašnica na pokopališču je oživela, ijz nje se je slišalo kokodakanje in kikirikanje. Bila lje v njej : cela zbirka kur in piščancev. Nanosilo jih je pa tam skupaj naše za postavni red skrbeče oko postave. Posledica tega je , bila, da so našega trškega policaja Horvata spravili pod kiguči Mož je bil eden gjlavnih stebrov našega posilinemštva. S Zaiholom sta si bila zelo dobra. Odlikoval se je ta, mož zlasti na 'znanem šta-jerčijanskem shodu pri Sv. Lenartu dne 13. jan. 1. 1911. Bil je med onimi, ki so najjštrupenbjiše nastopali proti, Slovencem. Imel je celo drznost, da je kot reditelj obsipal naše ljudi s — papriko. lOičividno je že takrat op.raMj.al, ali se je pa še le pripravljal na svoj postranski posel, kajti „paprikahändel“ so zelo dobre, posebno če se jih dobi tako po ceni kakor je to znal dika našega „nemštva“ — Horvat. Compagnia: Žamolo-Horvat — heil!
Dravinjska dolina. Dolgo smo spali katoliško-narodni dijaki v krasni Dravinjski dolini, zato je pa bil že skrajni čas, da smo - se začeli gibati, kajti liberalni duh se v našem okraju lepo; razcvita brez vsake zapreke. Dne 1. septembra se nas je zbralo iz konjiškega okraja potom okrožnice, katera se je vsakteremu našega mišljenja poslala., v kaplaniji precejšnje število. Osnovitelj te zveze, ki ima prelepo ime Dravinjska zveza katoliško-narodnih dijakov, Josip Stabej, je otvoril naš * sestanek in nam govoril, kako potrebna je bila ta zveza in nam za to navedel različne vzroke. Na to je sledila volitev odbora, ,ki je sledeči: predsednik J. Stabej, podpredsednik Alojzij Pučnik, tajnik Dragotin Gajšjelc, blagajnik Janez Pliberšek. Casftnim članom naše zveze pa je imenovan cenjeni gospod kaplan ' Jernej Podpečan. Za samoilzobrazbo smo določili (medsebojni list „Bodočnost“, katerega „urednik“ je Josip Stabej in pisar Franc Bečan. Potem je sledila medsebojna di-sputacija o našem delovanju. Ustanovljen je torej novi pododbor Slovenske dijaške zveze, sedaj pa na ' delo, na delo za, domovino, na delo za narod, na delo za našo boljšo bodočnost.
Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo na Frankolovem ,ima dne 8. t. m., popoldne ob 3. uri, v prostorih stare šole poučni shod, na kojem bo govoril deželni potovalni učitelj gospod Goričan o kmetijstvu. Vsi, ki se za to zanimajo, se u-Ijudno vabijo, da se shoda udeležijo v prav obilnem števiiu.
Brežice. (Smrt v valovih Krke.) V Krki je u-tonil v nedeljo, dne 31. avgusta, trgovski vajenec Schwenter iz Vranskega. Med kopanjem se je zabaval s tefvarisi z vožnjo v čolniču, a ko je na globokem: mestu-skočil iz čolna, je izginil za vedno. Našli so ga še le čez dobro uro. Ne mfine leto, da nejbi pri Brežicah' Krka ali Sava pobrala vsaj po eno žn-tev. — Jeseni bo tu otvorjeno novo poslopje za nemško šolo, ki je Krasno opremljeno. A o slovenski o-koliški šoli se govori, da je njenaj oprava zelo zani-kerna in ne dela časti občini Za kot. Potem seveda tudi ni posebno .vabljiva, zlasti v i očeh narobnih ralačnežev. Upamo, ' da se možje krajnega šolskega sveta za stvar pravočasno zavzamejo! Tudi staro i-me „utrakvistična šola“ dandanes slovenski občini ni več v čast. Naš narodni ponos, kje si?
Studenice. V nedeljo, dne 31. avgufsta, je prihitel v našo sredo neumorno (delavni 'organizator mladine, velecasti ti gospod" dr. Josip jHohnjec iz 'Maribora. Blagoslovil je lepo, mladeniško zastavo. V cerkvenem govoru je v vznesenih besedah navduševal mladeniče za,vzore, za katerimi naj stremi vsak slovenski mladenič, kateremu je mar Časni in večni blagor. Dal Bog, da bi nedeljska slavnost rodila o-bilo sadu!
Veržej. Vapimo k slovesni posvetitvi kapele Matere dobrega sveta v salezijanskem zavodu Ma-rijanišču v Veržeju, dne 8. setptembra, po prevzviše-nem knezoškofui dr. 'Mihaelu Napotniku. Vapored slavnosti: dne 7. septembra:	1. Ob pol 5. uri pop.
sprejem prevzvišenega knezoškofa v trgu pred Marijinim kipom. 2. Procesijai s sv. ostainki v župno cerkev, kjer so lavretanske Jitanije z blagoslovom. 3. Procesija iz župne cerkve v zavod, kjer se sveti o-stankd položijo v začasno kapelico. 4. Diuhovne molitve „jutranjicie“ pred sv. ostanki. Dne 8. septembra:	1, Od 5. ure zjutraj naprej sv. maše v župni
cerkvi. 2. Ob 6. uri farno sv. opravilo. 3. Ob 8. uri posvečevanje kapele in oltarjev. 'Med, posvečevanjem tiha sv. maša pod milim nebom. 4. Po posvečenju slovesna sv. maša in pridiga prevzvlišenega. knezoškofa. 5. Darovanje v kapeli, lavretanske, litanije in zahvalna pesem. 6. Ob 5. uri popoldne odhod prevzvišenega knezoškofa na kolodvor v Bučečovce.	—-
Opomba: 'Ce bo čas pripuščal, , bo v zavodu pred odhodom kratka slavnostna ajkademija. V torek, dne
9.	septembra, bo ob 6. uri zjutraj v novoposveeeni
kapeli slovesno mrtvaško opravilo za rajnega ustanovitelja in druge rajne dobrotnike.
Luče. V nedeljo, dne 7. septembra, bo mogočna Raduha začudeno, ob enem pa tudi ponosno zrla na pisano vrvenje ob njenem vznožju, v prijaznih Lučah. Od njenih skalnatih sten bo mnogotero odmeval mogočen strelov jek in naznanjal bližnjim in dalnjim sosedom, da se danes vrši v idilični gorski vasici izredno slavlje, slavlje namenjeno priprosti, a lični Egrađbi, ki se dvijguje tik ob vhodu v vas. O-tvorjen bo gasilni dom. V predvečer slavnosti bo bakljada z godbo po vasi. V nedeljo bo od 9. do 10. ure dopoldne sprejem došlih društev'pri savinjskem mostu, na to odhod k službi božji. Od 12. do 1. ure popoldne pa se vrši sprejem k popoldanski slavnosti došlih društev, po večernicah pa se izvrši blagoslovljene novega doma, da izprosimo na naše delo blagoslov vsegamogočnega, Na to pa se prični velika* ljudska veselica na vrtu gospoda V. Jezernika z mnogobrojnim in zabavnim sporedom, katerega pa tukaj naštevati, bi bilo preobširno. Le toliko povemo, da; se bode vsakdo izvrstno zabaval in nikomur ne bode žal, Če bo prihitel v nedeljo — v planinski raj!
Urednikovo maščevanje.
Urednik nekega amerikanskega* časopisa je bil s svojimi podložnimi neizprosno strog in njegova grobost ni poznala meje; pri temi pa je bil duhovito šaljiv in bodeče njegove kritike se je balo vse. In vendar ‘je našel enkrat o osebi nekega priprostega reporterja svojega mojstra, ki ga je izplačal enkrat za vselej.
„Bos“ je nato več dni molčal.
Dotični reporter je namreč spisal članek, ki pa njegovemu predstojniku ni ugajal, radi česar ga je poklical k sebi in sprejel mrzlo-uljudno.
„Gospod Tainta, 'da bi Vaš včerajšnji članek kritikoval, mi še v glavo ne pade, ker koristilo ne bi prav nič. Obžalujem Vas pa! Opazoval sem Vas že dalje časa, pregledoval Vaše delo in po dolgem premišljevanju sem 'prišel do zaključka, da Vam v možganih nekaj manjka. Da Vam prav po domače povem,: Vi ste nor! Vaša pamet je zmešana. Vaši prijatelji bi se morali zavzeti za Vas. Moj najboljši nasvet, katerega Vam morem dati, je ta, da greste takoj v norišnico k zdravniku, da Vas preišče in ako mogoče, èzdravi. Do sedaj še sicer niste tako noreli, da bi divjali, ne ve se pa, kaj se še vse utegne pripetiti. To je moj dobrohoten nasvet in sedaj — lahko greste, iz službe tete odpuščeni!“
Reporter ni odgovoril niti besede, vzel je klobuk in odšel naravnost v Bellevue-Hospital. Tam poišče oddelek za umpbolne in zdravniku, 'ki je bil tačas v službi, pove, da že nekaj časa nori. Zdravnik ga pogleda in po dolgem in temeljitem preiskan-ju izjavi:
„Vi ste zdrav, tako zdrav, kakor sploh človek zdrav biti more.“
„Ali je to res, gospod doktor?“
„Pr3v res.“
„Dobro, dajte mi, prosim Vas, pismeno potrdilo o mojem zdravju!“
In dobil je svoj atest, se pokril in se vrnil takoj v uredništvo. Molče izroči zdravniško spričevalo uredniku in ta. ga presenečen bere.
Nato spregovori reporter kratko 'in jasno:
„Tako je torej stvar., zdaj ste Vi na vrsti, — zdravnik Vas čaka, da .preišče — še tudi Vaše možgane ! “
Razgled po svetu.
Strela udarila v smodnišnico. V Leridi je dne 24. t. m. udarila strela v neko zasebno smodnišnico. Smodniik je eksplodiral, pri čemur je bila ena oseba na mestu ubita, 35 je pa bilo deloma težko, deloma lahko ranjenih.
Nadškof v Jagru na Ogrskem v smrtni nevarnosti. Dne 26. julija t. 1. je bil nadškof Julij Smre-csany iz Jagra na Ogrskem v smrtni nevarnosti. Ko se je popoldan odpeljal v svoji kočiji na sprehod, so se splašili konji tako silno, da so padli kočijaižu vajeti iz rok. Pravočasno je še skočd nadškof iz kočije ter se tako rešil. .
Misterijozna smrt mladoletnega ogrskega milijonarja, Iz Budimpešte se z dne 1. septembra brzo-javlja: Ogrsko notranje ministrstvo je naročilo kemičnemu zavodu, da takoj preišče ostanke pred kratkim baje na vnetju ledvic umrlega dvanajstletnega milijonarja! Aleksandra pl. Poganyja, ker se sumi, da je bil zastrupljen.
Smrt v gorah. Dne 30- avgusta se je podal železniški uradnik Ritzier na strmo in visoko Gross-feldšpico na Koroškem. Ko je bil iže blizu vrha, je stopil na neko skalo, ki se je pa jela premikali navzdol. Za, R itele rja. ni bilo več nobene rešitve — 'in s skalo vred je zdrčal v več sto metrov veliko globino, kjer je z razbitimi udi obležal. Truplo so še tisto noč našli.
Listnica uredništva.
J a r e n i n a: Za jareninski trač prinašati zopet novo gradivo se ne splača.
Soba z celo hrano
oddali. — Villa 15.
Badlova ulica 178
Lepo
stanovanje
2 sobi in kuhinja je oddati v Maltezerjevi ulici 23, Maribor.	174
Višjega štabnega % zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zur Sonne“, Graz
Jakominiplatz 14.
Samo K 4*85 ura, verižica, vžigalo
s 6 užigalrtiki.
Krasna fantazijska srebrna remontoarska nra za gospode.
Soliden, ploščnat in bogato graviran oklop z jako dobrim anker-delom, točno idoča z triletnim pismenim jamstvom, z elegantno amerikansko dou-ble-zlato kavalir-verižico in modernim nikelna-stim žepnim vžigalom s 6 rezervnimi vžigali, zadostujoči eno leto. Vse skupaj proti povzetju za samo K 4'85.
Pri naročilu 6 garnitur, se da 1 garnitura zastonj.
Trgovina ur Schaechfe? Leopold
Dunaj 194—XVI/2, Lerchenfoldergürtel 5.
Zamena ali denar vrne.
Kdor ljubi dobro kavo,
/.
uporablja kot pridatek pravi zagrebški : Franck: z kavinim mlinčkom.
Redka priložnost!
Prodajo se cerkvene orgle Z 227 glasovi, popolnoma obnovljene, v oblike omare. —
Priporočam se nadalje za mizarska dela. Izdelujem za vsako potrebščino. Jamčim za vsako delo.
Spoštovanjem
Jožef Strniša pri g. Golograncu Gaberje 50 pri Celju.
Franto Duchek
svečar in medičar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk.
Postrežba točna !	Nizke cene !
Josip Brandi,
isdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestai bo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
najcenejši klobuki 21
se dobijo samo pri
Fù Piacotta : PSaL
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi.
Njegova nadaljna dragocena prednost ie velika izdatnost.
sl em 45/25.616
Odvetnik
dr. Mo Savnik
je o tvoril svojo pisarno v
Trstu
Nova ulica št. 11/1.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in draga dela ŽJS betona izvršnje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor1
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizn frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“,
'prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih stro. jev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste sfragarska de1» iz železa in kovine. 97 Točna postrežba’
Velika narodna trgovina
ICiESiVanič,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posetno krasne novosti xa ženske in moške obleke pa zelo znižani ceni !
Ostanki pod lastno ceno
Postrežba točaa in solidna 1 Vzorci na razpolago!
A. VIHER
V
edno svežo špecerijsko blago ter vsakovrstne
sveče za cerkve
ima v zalogi po naj nižjih cenah in kupuje deželne pridelke
Franc Kolenc
trgovec
Celie • Narodni dom.
Koroška ceste 53 atfifeoi? Heugasse 2 in 4
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.

M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojilnični hiši na Ringu.
Opekarna
« Meliikem dvoru Maribor (Mellinghof)
priporoča svojo na roko izdelano
opeko za zidavo in dobro žgano strešno opeko
izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni.
Julii Glaser, mestili stavbenik Maribsr
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VT.,
F'Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena z noj bolj Simi stroji, z lastnim električnim obratom, najnovejlimi črkami in čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskar-
sko stroko spadajoča dela kakor i časnike, knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za v!5. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike In trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
00000
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
ooooo
Založnik in izdajatelj: Konzorcij »Straža“.
Odgovorni urednik: Lav, Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.