Dopisi. Iz Mavibora. (Okr. odbor) v Mariboru vas je torej silil in čez dolgo prisilil, da ste objavili njegov »popravek«. Cemu, vas vprašam, niste tega storili takoj ? Bili ste pač, g. urednik, preveč usmiljeni do njega. Huje bi njega ne mogel nihče osramotiti, kakor se je sam s svojim »popravkom«. Kaj ste bili vi poroeali? Da okr. zastop v Maribom — prav Mariboru, kajti sami gospodje v Mariboru sedijo v odboru, ki zastopa tako imenitni slov. okraj — torej okr. zastop v Mariboru tako gospodari, da dela dolgove, za 3400 gld. 20 kr. koneem leta 1892; nadalje, da si ne ve pomagati drugače, kakor da vzviša doklade. Tako ste vi pisali v štev. 41. In kaj popravlja sedaj vam gosp. dr. .Tohann Schmiderer, načelnik odbora? On pravi: Ni res, da je okr. zastop Mariborski preteklo leto 3400 gld. 20 kr. napravil dolga. Dobro, to tedaj ni res in gosp. načelnik daje pojasnilo: »Leta 1891 se je sklepal (!) račun z (!) pomanjkanjem (!) od (!) 3326 gld. 20y2 kr. »Nadalje . . . »leta 1892 je doraslo pomanjkanje (!) v znesku (!) na 3400 gld. 20Vj kr. Da se pomanjkanje poravna, se je okrajni priklad (!) od 6% na 8% torej za 2% t. j. 2 kr. na 1 gold. povikšal«. — Sedaj vas, gosp. urednik, vprašam, ali ne potrjuje dr. Johann Schmiderer, načelnik okr. odbora v Mariboru, tedaj sam od besede do besede vašega poročila? Kako se drzne tedaj s svojim >popravkom« do vas? Meni ne gre to v glavo. Mogočev je le, ako mož ni videl ali ni vedel, kaj je podpisal. Ge je pa tako, kako more potem tak človek biti na čelu odbora, ki ima gospodarstvo z občnim, največ s slov. denarjem v rokah ? Tu je dolžnost okr. zastopa, dolžnost c. kr. gosposke, da odpravi brž njega, pa tudi pisača, ki mu je spisal »popravek«, iz okr. uradnije. Slov. kmetje in sploh volilci tega okraja pa vidijo iz tega lahko, da je nemškutarija najdražja stvar, pa tudi največja neumnost, ki jo kedaj slov. volilec napravi. Gosp. načelnik, dr. Johann Schmiderer, _pa naj vzame zrcalo v roke ter se naj v njem ogleda. Ge še mu nemška, rjava brada ne zakriva vsega lica gori- do očij, mora mu, kedar bere ta svoj »popravek«, šiniti kri v liee, da bode to lisičje barve, ali če hoče, nemško-rjavo! Iz Ponikve na južni železnici. (Zgodba.) Kmet A. P.je dne 17. oktobra za Liščeve fante iz Bobova krmo v Celje vozil. Ko se vračajo proti domu, sta voznik A. P. in Jakob Lisec z urama menjala, tako da je Prah na svojo uro še 50 kr. pridave dobil. Na Ponikvi si pustijo pri peku za »likof« od ure nekoliko postreči, na to se poslovijo in Bog vedi, kje se ga je potem voznik tako nasrkal, da je na potu proti domu cesto zgubil. Po njivah in travnikih so ga konji vozili Peljali so ga tudi na bližnji hribček, kamor je še po dnevi težko 7. vozom priti. Šli so konji ž njim trikrat okoli hiše tamosnjega posestnika. Zdajci konji pijančka na neki njivi zgubijo in se s praznim vozom na pašo bližnjih travnikov podajo. Mož je torej na njivi prenočil, dokler ga sosedi drugi dan ne zdramijo; konji pa so se raed tem časom pasli, na paši na jennenje stopali in ga na ta način precej potrgali. Ko ga potem ljudje drugi dan na pravo cesto proti domu spravijo, začne tega človeka močno vjedati. Vest ga hudo peče. Kaj bo z mano doma, si misli. Žena je strašno huda. Kaj hočem reči, kje da imam uro, ker sem jo zamenjal in kaj hočem reči, ker je jermenje pri komatih potrgano. Kaj bo torej ? Na tako premišljevanje mu pride res v glavo taka misel, da se je doma sicer opravičil, ali to mu bode gotovo precej velike hude nasledke prineslo. Rekel je namreč svoji ženi: »Glej, ljuba žena, v črni noči me v Socinjah na eesti trije roparji zgrabijo, me na tla vržejo, po meni teptajo, mi uro vzamejo, me davijo, pretepajo in mi pri konjih jermenje porežejo. Še denarje bi mi bili pobrali, pa sem jih še v pravem času v škornjice skril«. Žena ga vsa prestrašena posluša, vse verjame in Boga hvali, da so ga roparji vsaj pri življenji pustili. Šmarijski žendarji so zločinstvo izvedeli in podali so se precej k možu. On žendarjem ravno tako pove, kakor svoji ženi in bila je tožba gotova. In zdaj kdo so bili ti roparji, domači ali tujci? Žendarji so naglo tri fante iz Sladke gore na sumu imeli, ker so žepne ure pri njih našli in ker so fantje večkrat v noči, posebno ob času kožuhanja okoli prepevali. Res so jih dne 26. oktobra vklenili in kazenskej sodniji v proiskavo izročili. Dne 2. novembra bi morali fante c. kr. okrožni sodniji v Celji oddati, ako bi Jakob Lisec, kateri je kmetovo uro imel, ne bil o pravem času le stvari izvedel. Zato hiti dne 27. oktobra najprej v žendarmerijsko kasarno in akoravno je tukaj prav malo opravil, vendar se nič ne da premotiti, tožba se je morala zoper kmeta narediti. V sodniji pove fant v pričo kmeta zopet vse, kakor v kasarni. Jakob Lisec je moral sam tri dni v preiskavi ostati, ker niso mogli prič naglo skupaj dobiti. Dne 30. oktobra so potem fante domu izpustili in vsa zadeva je zdaj pri c. kr. okrožnej sodniji v Gelji. Od Sv. Trojice v Slov. gor. Narodni pregovor pravi: »Za solncem pride dež, za veseljem žalost«. Pa kaj bi človek o žalosti govoril, ter še drugim pri čitanju tega članka britke ure delal. Ostanera tedaj raje pri veselju. Nam sosedna župnija Sv. Benedikta ima v letošnjem letu dosti tvarine za svojo kroniko, deloma vesele, deloma tudi žalostne. Vesele čase je vživala za časa sv. misijona, primicije, šolarske veselice, blagoslovljenja novega glavnega oltarja; žalostne pa o izgubi njenih priljtibljenih duhovnih pastirjev gg. Miložiča in Simoniča. Prvega je žalibože v žalost vsem župljanom bela žena odvzela, a drugi je odšel v Maribor. — Zabredel sem! Snovi je toliko, da ne vem prav za prav, kaj in o čem bi pisal. Toda omenil sem poprej glavnega oltarja in o tem hočem nekaj pisati. Kakor nam kaže šematizem, je Benediška župnija zelo obširna. Zupna cerkev je bila nekdaj zelo mala in ljudje, prišedši v cerkev, so morali radi pomanjkanja prostora večinoma zunaj svojo pobožnost opravljati. Rajni gosp. župnik se je trudil in sam dosti žrtvoval, da se je cerkev vsestransko povekšala. Trebalo nji je pa ludi novega kinča in tudi tega ni rajni gospod pozabil. Oskrbel je nove oltarje in sicer tri, v gotiškem slogu. Zadnji od teh treh je bil glavni oltar in ravno, kakor bi božja previdnost hotela, raogel se je še zdrav blagoslovljenja istega vdeležiti ter še je videljplačilo za svoj trud. Delo je, kakor sem vže poprej oraenil, v ¦gotiškem slogu izgotovljeno, ter dela čast mojstru, kateri ga je izgotovil, namreč podobarju g. L. Perko-tu pri Sv. Trojici v Slov. gorieah. Ako oltar natančneje ogledamo, zapazimo v sredi izvrstno izdelano podobo sv. Benedikta kot opata, na desni in levi se kaj Iepo nosite podobi sv. Petra in sv. Pavla. Nadalje ob straneh ste še podobi presvetega Srca Jezusa ter Marije. Na podobah se nam dopadajo posebno naravne barve, tedaj da niso preveč z zlatom in srebrom preobložene. V isti primeri je tudi vse drugo izgotovljeno. Kar celo reč pači, pa je to, da je cerkev za ta oltar prenizka in še premala. Kaj lepše bi se videlo to krasno delo v cerkvi Sv. Treh Kraljev. A tukaj se ne more delo prav razprostirati in zgubi radi tega dosti od svoje veljave. H koncu si ne moremo kaj, da še enkrat svoje celo nepristransko priznanje g. Perko-tu izreeemo z željo, da bi tudi drugi čestiti gospodje z mnogimi naročili tega izvrstnega strokovnjaka v podobarstvu, pa tudi pravega narodnega korenjaka počastili. Faber jun. Iz Zenkovec pri Radgoni. (Marsikaj.) Komur okraj Radgone ni znan, misli si, posebno ako od južne strani tje zahaja, da je prek Mure že vse ogersko ali nemško, pa ni res, imamo še po edno uro hoda do ogerske meje, neinško pa je od Radgone proti zahodnej strani. Tako imamo še proti severu pet slovenskih vesnic, ali žalibog, ti Slovenci iinajo le samo materno slovenščino, ker olrok, ko do šole doraste in pride v šolo, ne sliši več slovenskega jezika. Radgonski mestjani ne dovolijo tega, da bi se otroci v šoli slovenski učili. Otrok še prav govoriti ne zna, že pride nemškim učiteljem v roke; doma govorijo slovensko, v šoli pa le nemško. Otrok hodi tako pet let v šolo, ne zna pa več prav slovenski in tudi nemški ne ve. Človek, ko to vidi, lahko žalosten postane, kajti je črez 100 kmetov in še toliko manjših posestnikov bi lahko dobili, da bi bilo otrok za prvi in drugi razred. Ali očetje raje vidijo svoje otroke, kakor sužnike pod drugim narodom! Oh ubogi slov. očetje, kam gledate? Malo predramite se, in glejte, da se spolni ta moj željni namen! To ne bode meni v korist, ampak celi okolici. Tudi Nemcem ne bi škodovalo, ako bi slovensko znali. Ali je žalostno za Slovence, po sedem let gre otrok v šolo in iz šole izostane, ali ko dobi slovenske bukve v roke, pa ne zna njih brati. — Tudi moram vam naznaniti, kake zagovornike imajo pri nas divji škodljivi zajci. Pri nas ima lov v najem oskrbnik Halbenrainske graščine in ta ima dva lovska opaznika. Eden teh je v naši vasi, drugi pa na Slovenski gorici. Oba pa sta prava liberalca, posebno rada preiskavata, ta dva lovska opaznika proti noči, če bi kakega lovskega tata dobila. Tako sta ta liberalca čakala pred tedndm, v nedeljo zveeer, v Zvenkovskem" lesu, ker pa je tara peša pot z Ogerskega, si mislita, zna biti pa dobiva kakega tihotapca, ali pa pride kaki, da ga bova si zasvojila. Zdaj gre pa iz naše vasi po potu lepo mirno J. Pintarič, želarski fant, kateri je namenjen k svojemu bratu v Poterno. Ko gre skoz les, sliši, da nekaj zašumoče zadej, v tem pa h krati puška poči, on se prostraši, skoči par stopinj in še poči dvakrat na-nj. Siromak, zdaj poln svinca po nogah, si ne more pomagali, ampak obleži. Gez nekaj časa se zave in še le za nekaj ur se privleče doniov. ()n in tudi drugih nikdo ni znal, kdo da ga je vstrelil; pa Bog je pravičen sodnik, in ne pusti, da bi pravičen in pošteni mladentč morar po nedolžnem trpeti. Hitro drugi dan se izve, kdo je bil. Ona liberalca domov grede pohvalita se pri nekem hramu, zunaj stoječem, da sta nocoj dobro ednega Ogrina postrašila. Ali to je bilo malo preveč za postraSiti, ker bi fant bil lehko ob svoje življenje prišel in težko, če še bode kedaj mogel zopet srečno po svojih nogah hoditi. Una liberalca pa se bodeta morala v luknji za to pokoriti in mislim, da še malo premoženja založiti. Res je žalostno, da dandanes ima zajec več pravice, kakor človek; ako bo to tako nadalje šlo, bodo nas- liberalci že s puškami, ne samo z jezikom streljali. Mm.