SLG Celje festival DNEVI KOMEDIJE 11. februar 2011 - 6. marec 2011 Sezona 2010/2011 nT* Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Gledališki trg 5, 3000 Ceije Mag. Tina Kosi, upravnica Dr. Borut Smrekar, pomočnik upravnice Janez Pipan, režiser Tatjana Doma, dramatur^inja Miran Pilko, tehnični vodja Jože Volk, lektor Jerneja Volfand, vodja programa Telefon +386 (0)3 4264 214 Faks+386 (0)3 4264 220 E-naslov jerneja.volfand@sl^-ce.si Barbara Herzmansky, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Telefon +386 (0)3 4264 205, +386 (0)51 651 821 E-naslov barbara.herzmansky@sl^-ce.si Urška Zimšek, bla^ajničarka Telefon +386 (0)3 4264 208 E-naslov bla^ajna@sl^-ce.si (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.) Tajništvo Janja Sluga, poslovna sekretarka Telefon +386 (0)3 4264 202 Faks+386 (0)3 4264 220 Centrala +386 (0)3 4264 200 E-naslov tajnistvo@sl^-ce.si Spletna stran www.sl^-ce.si Ostanovitelj SL6 Celje je Mestna občina Celje. Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo RS. SVETSLG CELJE Tatjana Doma, Miran 6racer, Zdenko Podlesnik (predsednik), Stane Seničar, dr. Anton Šepetavc ČLANI STROKOVNEGA SVETA SLG CELJE Milena Čeko Pun^artnik, Marijana Kolenko, prof. dr. Radko Komadina, Minca Lorenci, Barbara Medvešček, dr. Katja Mihurko Poniž (predsednica) SLGCelje DNÉvi KOMEDIJE 11. februar 2011 - 6. marec 2011 abonma TEKMOVALNI PROGRAM Petek, 11. 2., ob 19.30 OTVORITEV FESTIVALA Petek, 4. 3., ob 19.30 Tom Dalton Bidwell DRUŽBA NA POTI Režiser Alen Jelen, ŠKUC gledališče in MGL Sobota, 5. 3., ob 19.30 David Mamet romanca Režiser Matjaž Zupančič, SLG Celje Sobota, 12. 2., ob 19.30 Boris Vian bebop Režiser Vito Taufer, Drama SNG Maribor Nedelja,, 6. 3., ob 19.30 ZAKLJUČEK FESTIVALA IN PODELITEV NAGRAD Boris Kobal LOČENI ODPADKI Režiser Boris Jamnik, Cafe Teater Tamara Matevc, Boris Kobal POSLEDNJI TERMINA(L)TOR Režiser Samo M. Strelec, Gledališče Koper Petek, 18. 2., ob 19.30 Ernst Lubitsch ko sem bil mrtev Režiser Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana Sobota, 19. 2., ob 19.30 SPREMLJEVALNI PROGRAM Nedelja, 13. 2., ob 17.00 Boštjan Tadel ponudba in povpraševanje Režiser Janusz Kica, SNG Drama Ljubljana Petek, 25. 2., ob 19.30 Ira Ratej MARTIN IN GREGoR ALI od junaka do bedaka Režiser Matjaž Latin, Cankarjev dom Nedelja, 20. 2., ob 17.00 Feri Lainšček gajaš, arestant Režiser Marko Naberšnik, MG Ptuj Sobota, 26. 2., ob 19.30 PsychoPATTYa sEXuALIs, vrnitev porno dive Režiserka Ivana Djilas, Familija Nedelja, 27. 2., ob 17.00 Molière skopuh Režiser Boris Kobal, MGL Goran Vojnovič ČEFURjI RAUS! Režiser Mare Bulc, Dejmo stisnt teater, Glej, No history Foto Damjan Svarc Drage obiskovalke, cenjeni obiskovalci festivala Dnevi komedije, v posebno veselje in čast mi je, da vas lahko letos že dvajsetič povabim, da se nam pridružite v Slovenskem ljudskem gledališču Celje ob jubilejnih Dnevih komedije. Upam, da se boste v naši družbi in v družbi prijateljev iz ostalih slovenskih gledališč sprostili, se zabavali, nasmejali in pozabili na vsakodnevne težave. V preteklih dvajsetih letih seje na naših odrskih deskah zvrstilo veliko različnih komedij, mno^e med njimi so bile nagrajene, številni ustvarjalci so dobili priznanja za svoje kvalitetno opravljeno delo, naša največja nagrada pa je zadovoljno in nasmejano občinstvo. To nam vsako leto daje tudi nov za^on, da še bolj motivirano, z ljubeznijo in s predanostjo svojemu poklicu organiziramo festival, za katerega si želimo, da bi ohranil visoko kvaliteto, obenem pa sproščeno in veselo druženje z ustvarjalci iz vse Slovenije. Festivala nikakor ne bi mo^li speljati brez pomoči Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Mestne občine Celje kot častnega pokrovitelja festivala in našega župana gospoda Bojana Srota, kot tudi številnih sponzorjev, ki nam kljub težkim časom še vedno zvesto stojijo ob strani in omogočajo to pomembno kulturno prireditev, ki je že zdavnaj presedla lokalne okvirje in postala ena najpomembnejših gledaliških dogodkov v naši državi. Veselim se, da se bo ponovno odprla gledališka zavesa in pričarala smeh na vaše in naše obraze. ma^. Tina kosi, upravnica SLG Celje 2 v ^ Ko Celje obišče prijatelj Smeh Letošnji festival Dnevi komedije bo dodobra zakorakal v polnoletnost. Že dvajsetič nam velikodušno odpira vrata smeha, veselja in razvedrila. V tem obdobju je festival doživljal uspehe in dosežke, z vsakim letom pa je postal tudi bolj izkušen, pogumen in drzen. Danes, po 20-ih letih delovanja, je postal nenadomestljiva kulturna znamka, Foto Gregor Katic ki je poznana in prepoznana v širšem slovenskem prostoru, njen glas pa se širi tudi preko meja. Celjanke in Celjani radi živimo v mestu ob Savinji, ki je živahno tudi zaradi obilice kulturnih dogodkov. Vsak je nekaj posebnega in pomembno dopolnjuje celjsko družabno življenje. Nekateri dogodki pa kljub temu izstopajo po svoji svežini, izvirnosti in tradiciji. Eden izmed takšnih je zagotovo festival Dnevi komedije. Živahnosti in sproščenemu utripu knežjega mesta komedijantske predstave namreč dodajajo zvrhano mero dobre volje in smeha. Tistega smeha, ob katerem pozabimo na vsakdanje skrbi in ki je vir optimizma, ki ga v našem vsakdanu pogosto primanjkuje. Ob letošnjih Dnevih komedije želim vsem sodelujočim uspešno odigrane gledališke predstave, gledalcem pa seveda zabave in vedrine. Slovenskemu ljudskemu gledališču ob okroglem jubileju iskreno čestitam in se zahvaljujem za strokovnost, vnemo in prizadevanje, da že 20 let s pomočjo mnogih sponzorjev organizira Dneve komedije in podeljuje tudi nagrado žlahtno komedijantsko pero. V času festivala naše mesto obišče veliko obiskovalcev, ki občudujejo umetnost igranja. Zato smo veseli, da Celje na začetku leta že toliko let obiskuje prijatelj Smeh, ki nas spodbuja, da za kratek čas pozabimo na vsakdanje skrbi in se čim več smejimo skozi vse leto - do naslednjih Dnevov komedije. Bojan Srot, župan Mestne občine Celje Foto Boris Vugrinec, Večer Večerje za smeh Si predstavljate življenje brez smeha? Ne, nikakor. Nasprotno. Več ga je, boljše je. Dnevi komedije so odlična priložnost, da si prihajajoče dneve začinite s smehom. Vrhunske komedije, ki si jih lahko letos ogledate v SLG Celje, bodo v vas zagotovo vzbudile veselo razpoloženje in vas nasmejale. Pri Večeru smo veseli priložnosti, da kot glavni medijski pokrovitelj tudi letos podpremo festival Dnevi komedije, enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v Celju. Dobro sodelovanje s SLG Celje nam veliko pomeni, saj nam omogoča, da prispevamo h kulturnim prizadevanjem na celjskem območju. Vsem obiskovalcem festivala želimo, da uživate v veselih in šaljivih gledaliških predstavah. S smehom. Več ga bo, boljše bo. Uroš Skuhala, Direktor ČZP Večer, d. d. 4 VH VSEBIN Gr na Koroškem l'di čist drgač prajijo ko t'stir šteri živejo na lejpi, s suncon obsinjeni prekmurski zemli. Čuj, še na Štajerskem maš kerega, ko fčasih nea fsega kapira. Kljub temu pa vsi berejo isti časnik. Večer. Večerje časnik, kije blizu svojim bralcem, zato odslej Izhaja v posebnih regionalnih Izdajah: v mariborski, v celjsko-koroškl in podravsko-pomurskl. Na posebnih straneh še več pozornosti namenjamo tistim lokalnim In regionalnim novicam, ki vas najbolj zanimajo. Poiščite jih v svoji lokalni Izdaji Večera! OZF Vhlpi-, i &,Htu;aiHV3ka 14, Maribor Časnik, ki vas razume. VEČER Dnevi komedije 2011 Dnevi komedije uspešno nadaljujejo tradicijo gledaliških dogodkov v Celju. Letos namreč že dvajsetič privabljajo ljubitelje komedije iz vse države in Celju prinašajo sloves kulturnega mesta. V Banki Celje smo veseli tovrstnih dogodkov, saj našo bogato tradicijo dobre in uspešne banke radi vežemo tudi na uspešno tradicijo tako odmevne prireditve. Organizatorjem čestitamo za dosedanje uspehe in jim želimo še mnogo žlahtnih komedijantk in komedijantov. Glede na resne čase se zavedamo, da so komedije le eden izmed gledaliških žanrov. Slovensko ljudsko gledališče v Celju pa na svoje odre uspešno postavlja tudi gostujoče in lastne predstave z zelo resno vsebino. Tudi za ta del dejavnosti vam želimo obilo uspehov ter glasnih in dolgih aplavzov! mag. Dušan Drofenik, predsednik uprave Banke Celje Spoštovani, kultura je podoba naroda, komedija pa odraz njene žlahtnosti. Svojo vlo^o v širši slovenski družbi vidimo tudi kot sopotniki in podporniki plemenitih in k ljudem naravnanih dogodkov. Eno ključnih področij naše družbene angažiranosti sta umetnost in kultura, saj nam omogočata več kot samo subjektivno doživljanje sveta, nudita brezmejni prostor združevanja, izmenjave idej in predstavljata sredstvo komunikacije. Za nas pomeni družbena odgovornost celovito, načrtno in dolgoročno ravnanje v dobro vseh, ki se jih z našim delovanjem tako ali drugače dotikamo. Da to dejstvo krepi naše blagovne znamke, jih približuje vam, spoštovanim uporabnikom, nas povezuje in zbližuje, pa je privilegij vseh, ki takšno ravnanje razumemo in ga živimo. Veseli smo, da smo lahko v vaši družbi na Dnevih komedije 2011 in si z vami delimo iskrivost in kreativnost slovenskega ustvarjalnega prostora. zaposleni Telekoma Slovenije 7 Foto Damjan Švarc Spoštovane obiskovalke in cenjeni obiskovalci festivala Dnevi komedije 2011! Recesija, depresija, evforija, histerija, paranoja! To me resnično utruja. Zavem se, kako zlahka bi se lahko prepustila valu negativne energije, ki je posledica prej omenjenih pojavov ali stanj, kar vodi verjetno v otopelost, brezvoljnost in popolno črnogledost. Vprašam se, če obstaja kakšno zdravilo, kakšen protistrup, če obstaja možnost distance in umika, kaj lahko sploh naredim, da me današnji stampedo najbolj črnočrnih scenarijev ne povozi in ubije. Strah meje, da bom kot samoumevno sprejela to, v kar me nenehno prepričuje okolica: »Situacija je črnočrna!« Počutim se osamljeno. Potem se ozrem okoli sebe in se zavem, da obstajajo ljudje, ki se počutijo podobno. Spoznam, da v recesiji, depresiji, evforiji, histeriji, paranoji nisem sama. Zavem se, da se da vedno kaj narediti. Da obstajajo sodelavci in kolegi, ki so sposobni zavzeti intelektualno distanco in se situaciji, v kateri smo se znašli, lahko celo nasmejijo. Se več, prepričani so, da je v najbolj črnih trenutkih smeh najboljše sredstvo zato, da se umaknemo, da dosežemo distanco do življenja in samih sebe. Smeh in humor postajata sredstvo preživetja. Vse ostaja enako, le naš zorni kot gledišča je spremenjen in zato naš pogled bolj vesel, zabaven, ciničen, satiričen, še vedno pa oster in kritičen. Če si sposodim misel igralca, režiserja in ene^a največjih komedijantov vseh časov Charlieja Chaplina: »Življenje je tragedija, če ga gledamo od blizu. Od daleč je komedija.« Gledališče je refleksija časa, v slabih časih lahko tudi zabavna, komična in družbeno kritična. Izmed dvaindvajsetih prijavljenih predstav sem v tekmovalni program festivala Dnevi komedije 2011 uvrstila osem komedij preteklega koledarskega leta, ki se na tak ali drugačen način dotikajo 8 recesije, depresije, evforije, histerije, paranoje našega vsakdana, pa naj bo to na družbenem ali intimnem področju: v Romanci se skozi farso sodnega postopka pokaže popoln razpad sistema, vrednot in demokracije; trpka komedija Družba na poti razkriva zapletenost medčloveških odnosov, tako prijateljskih kot ljubezenskih, razkriva, daje vsak začetek lahko tudi konec skupne poti in daje nemogoče pobegniti pred samim sabo; gledališka burleska Ko sem bil mrtev smeši in razkriva skrivnosti družinskih odnosov; socialna komedija Ponudba in povpraševanje ponuja satiričen pogled na sodobno slovensko družino in družbo ter trk 'stare' in 'nove' slovenske mentalitete; Gajaš, arestant je grenko-komičen portret človeka, ki ostaja zvest svojim načelom in pogledu na svet; Molierov Stopi/h je skoraj sinonim današnje grabežljivosti, želje po bogastvu in stiskaštva na račun drugih; v Poslednjem termina(l)torju se srečata zamejski Slovenec, bivši partizan in borec za pravice zamejskih Slovencev, ki s svojimi idejami samo moti in vznemirja okolico, ter papež, ki prav tako kot borec za pravice manjšine v svojem okolju ne more uresničiti svojih idej; ljubezenska komedija z glasbo Bebop pa se norčuje iz ustvarjalnih kriz in muk umetnikov ter tegob prevaranega moža. V spremljevalni program sem uvrstila uprizoritve gledaliških ustvarjalcev, ki so nastale izven rednih repertoarnih gledališč, v neinstitucionalnih, off produkcijah, kot neko polje ustvarjalne svobode, kjer so režiserji in igralci lahko izrazili svoje poglede na družbeno stanje in sodobnega človeka: Martin in Gregor ali od junaka do bedaka je sodobna predelava Martina Krpana z živo glasbo in nenavadnimi inštrumenti; v kabaretu PsychoPATTYa sexualis, vrnitev pomo dive se mednarodna porno zvezda vrača kot politična aktivistka, ki nas bo rešila pred terorizmom; monokomedija Čefurji raus! po nagrajenem romanu Gorana Vojnoviča razkriva življenje čefurja v ljubljanskem 'getu'; in za zaključek še Ločeni odpadki, ki razkrivajo in smešijo odnos Slovencev do tabu tem, kot so narodna in verska pripadnost, istospolna usmerjenost, popivanje... Drage obiskovalke in dragi obiskovalci festivala Dnevi komedije 2011, vabim vas, da se skupaj upremo recesiji, depresiji, evforiji, histeriji, paranoji. Poglejmo na življenje od daleč, da bo postalo komedija, in se skupaj nasmejmo. Tatjana Doma, selektorica festivala Dnevi komedije 2011 9 OCENJEVALCI DOSEŽKOV Žirija za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta leta bo tudi letos podelila nagrade najboljšim. Žirijo Dnevov komedije 2011 sestavljajo: • dramska igralka Anica Kumer, • dramaturginja in prevajalka Urška Brodar, • direktor Zgodovinskega arhiva Celje mag. Bojan Cvelfar. NAJBOLJŠA PREDSTAVA PO OCENI GLEDALCEV Tekmovalne predstave bodo tako kot vsako leto ocenjevali tudi gledalci z ocenami od ena do pet. KOMEDIJANTKA ALI KOMEDIJANT VEČERA Vsak večer bodo gledalci izbrali komedijantko ali komedijanta večera. 10 RAZPIS NATEČAJA ZA IZVIRNO SLOVENSKO KOMEDIJO Mestna občina Celje kot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče Celje kot organizator razpisujeta JAVNI ANONIMNI NATEČAJ ZA IZVIRNO KOMEDIJO (ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO). Nagrado v višini 4.500,00 EUR bo podelila žirija, ki jo imenuje SLG Celje. POGOJI NATEČAJA: • komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena; • avtorji morajo poslati tri izvode komedije pod šifro in zraven priložiti zaprto kuverto, označeno z isto šifro, v katero vložijo list s svojimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov); • pravico do krstne uprizoritve nagrajene komedije ima SLG Celje; • nagrada ne izključuje avtorskega honorarja; • članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na natečaju; • moralno in pravno so za izvirnost komedije odgovorni avtorji. ŽIRIJA NE BO UPOŠTEVALA: • besedil, na katerih so navedeni podatki avtorja; • že objavljenih ali uprizorjenih besedil in besedil, ki so bila že poslana na kateregakoli od preteklih natečajev za žlahtno komedijsko pero; • nelektoriranih besedil. Avtorji morajo svoje komedije poslati do 30. septembra 2011 (poštni žig) na naslov: Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje, s pripisom »Za natečaj«. Prejetih tekstov ne vračamo. Odločitev žirije bo objavljena v medijih. Nagrada bo podeljena na Dnevih komedije 2012. SLG Ceije David Mamet ROMANCA (Romance) Komična drama Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Zdravko Duša Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Tatjana Doma Scenografinja Sanja Jurca Avci Kostumografinja Bjanka Adžič Ursulov Glasbeni opremljevalec Vanja Novak Lektor Jože Volk Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak IGRALCI Tožilec Renato Jenček Zagovornik Mario Šelih Obtoženec Vojko Belšak Sodnik Janez Hočevar k. g. Sodni sluga David Čeh Bernard Aljoša Koltak Zdravnik Zvone Agrež Premiera 22. januarja 2010 Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmora. V kafkovsko bizarnem sodnem procesu, ki se odvija v senci mirovne konference za mir na Bližnjem vzhodu, se pokaže popoln razpad sistema, vrednot in demokracije. V odlični farsi se Mamet obregne ob politično korektnost na izrazito nekorekten in duhovit način. Sodnik se ukvarja v glavnem s svojimi alergijami in ne s primerom, Tožilec ima težave s svojim zasebnim življenjem, Zagovornik se spre z Obtožencem, ki se ukvarja s svojim židovstvom... Mamet v ostri satirični drami Romanca ne razkrije, česa natančno je Obtoženec obtožen in zakaj v resnici v procesu sploh gre, pač pa farso poteka sodnega postopka uporabi, da si brez dlake na jeziku privošči sodni sistem, politiko, predsodke do istospolnih partnerskih zvez, pedofilske duhovnike in religiozne predsodke. Vse to so teme, ki so v začetku 21. stoletja v ameriškem družbenem in političnem življenju zelo aktualne. Mamet odločno napade etnične, religiozne in seksualne stereotipe. Sporočilo, ki se skriva pod vsemi kletvicami in žaljivkami, pa je, da vse mirovne konference in pogajanja za svetovni mir ne bodo rešili ničesar, dokler ne bomo sposobni mirno in z občutkom za sogovornika v kultiviranem dialogu rešiti vsakodnevnih nestrinjanj in različnih pogledov na življenje. Petek, 11. 2., ob 19.30 OTVORITEV FESTIVALA TEKMOVALNI PROGRAM 13 Gledališče Koper Tamara Matevc, Boris Kobai POSLEDNJI TERMINA(L)TOR Revolucionarna komedija z blagoslovom Krstna uprizoritev Režiser in scenograf Samo M. Strelec Dramaturginja Maja Lapornik Pelikan Kostumografka Zvonka Makuc Avtor glasbe Mirko Vuksanovič Oblikovalec luči Siniša Milic Avtor scenske poslikave Voranc Kumar IGRALCI Stanko Škerjanc-Scheriani Boris Kobal Papež Celestin VI. Gojmir Lešnjak - Gojc Župan (glas) Maurizio Solda Premiera 22. januarja 2010 Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmora. Sobota, 26. 2., ob 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM Poslednji termina(l)tor nam predstavlja zadnjo avanturo zamejskega tržaškega rojaka Stanka Skerjanc-Scherianija, večnega idealista in upornika, sicer pa lastnika tržaškega lokalnega Radia Juriš. Po čudnem naključju se na sedežu njegove radijske postaje znajde papež Celestin VI.: rojen v Ameriki kot John Wayne, sin matere Dalmatinke, je prvi ameriški papež v zgodovini. V Trst prihaja blagoslavljat novi žaveljski terminal, pri tem pa mu uspe, naveličanemu vatikanskih spletk, za hip pobegniti zlaganosti vsakdana. Tako se povežeta usodi bivšega partizana, neomajnega borca za pravice zamejskih Slovencev, ki je tudi majhnim zamejskim povzpetnikom večni trn v peti, in papeža, ki v Vatikanu ne more udejanjati svoje vizije pravega krščanstva. V bistvu sta si Stanko in Celestin podobna: druži ju predvsem čistost moralne drže, iskrenost intencije, nepokvarjenost in nezlaganost. S formalnega - ideološkega vidika bi protagonista morala stati na nasprotnem bregu, vendar se ujameta, razumeta. Celestin beži pred dejstvom, da je v Vatikanu pravzaprav le lutka v igri drugih, in si želi čistega krščanstva. Podobno se Stanko upira hlapčevstvu zamejskih politikantov, ki lahko rojeva le asimilacijo Slovencev. Stanko verjame v tradicijo partizanskega boja, po svojem radiu poziva k akciji, vendar je sam vselej na strani poražencev. 15 SNG Drama Ljubljana Ernst Lubitsch KO SEM BIL MRTEV Burleska Prva slovenska uprizoritev Režiser in scenograf Diego de Brea Kostumografinja Bjanka Adžič Ursulov Avtor glasbe Jože Šalej Oblikovalec luči Milan Podlogar IGRALCI Soprog Alojz Svete Soproga, Služkinja Janez Škof Tašča Jernej Šugman Snubec, Šahist Boris Mihalj Pianist Jože Šalej/Davor Herzeg 16 Premiera 11. marca 2010 Predstava traja 1 uro in 15 minut in nima odmora. Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bil velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, s katerim je svoj profesionalni ugled utrdila tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Gre za enega prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha, ki je veljal za izgubljenega. Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. V burleskni izpeljavi se zgodba seveda zasuče drugače kot v Pirandellovem slovitem romanu Rajnki Matija Pascal. Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu Lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina za užaloščeno hčer. In ji ga tudi privede na dom. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da bo osmešil snubca, ponovno osvojil ženo in se končno tudi znebil tečne tašče! Petek, 18. 2., ob 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM SNG Drama Ljubljana Boštjan Tadei PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Socialna komedija Krstna uprizoritev Režiser Janusz Kiča Dramaturginja Mojca Kranjc Scenografinja Slavica Radovič Nadarevič Kostumografinja Bjanka Adžič Ursulov Lektorica Barbara Korun Glasbeno vodstvo Martina Batič Oblikovalec luči Milan Podlogar IGRALCI Marko Bohinc, dr. med. stažist Aljaž Jovanovič Veronika Korošec, absolventka Filozofske fakultete Nina Ivanišin Aleš Korošec, sindikalni funkcionar, Veronikin oče Gregor Bakovič Mara Rozman Korošec, upokojena funkcionarka, Veronikina babica Silva Čušin Tara, receptorka zasebne kirurške klinike Alida Bevk Barbara Purgar, stranka zasebne kirurške klinike Zvezdana Mlakar Jošt, redovnik, vodja glasbene skupine Amor Klemen Slakonja Ana, študentka, Veronikina kolegica iz glasbene skupine Amor Romana Vengust k. g. Eva, študentka, Veronikina kolegica iz glasbene skupine Amor Polonca Ribič k. g. Gašper, študent, Veronikin kolega iz glasbene skupine Amor, dobrih dvajset Tadej Osvald k. g./Peter Martinčič k. g. Prof. dr. Mojca Hočevar Bohinc, dr. med., univerzitetna profesorica, Markova mama Veronika Drolc Katra, gospodinjska pomočnica pri Bohinčevih Marijana Brecelj Dr. Rajko Bohinc, dr. med., minister za zdravje RS, Markov oče Matjaž Tribušon Stojan Kremžar, dr. med., lastnik in direktor zasebne klinike XLMedic Ivo Ban Premiera 27. marca 2010 Predstava traja 2 uri in 45 minut in ima odmor. Foto Peter Uhan ... v bistvu je življenje brezveze. Razen če imaš dovolj denarja, da si ga zapolniš z vedno novimi vragolijami, ki ti krajšajo čas. Do neke mere. Denarje v bistvu brezveze. Razen če ga nimaš. Potem postane zoprn. Zdravstvo je v bistvu super sistem. Dokler se v njem ne znajde posameznik, ki potrebuje pomoč. Zdravniki so super posamezniki, ki večinoma delujejo v sistemu. Cerkev je itak represivna institucija iz mračnega srednjega veka. Razen v usmiljenosti svojega utemeljitelja in njegovih nevidnih sledilcev. Duhovno stremljenje je v resnici komično. In pomalem bukovo. Telo pa prej ali slej postane režeče se okostje. In/ali prah. V Ponudbi in povpraševanju se skupaj znajdeta družini (nekdanje) po rangu tretje osebnosti CK ZkS in ministra za zdravje v bolj desni vladi samostojne Slovenije, progresivni pevski zbor s cerkvenimi koreninami, krščansko-socialistični sindikalist, mednarodno izjemno uspešna investitorka in duhovno ter telesno čudežno obdarjena receptorka zasebne klinike. V igri je mlada ljubezen, ministrski položaj, denar in skrivnostna, smrtno nevarna bolezen. Preprosto rečeno, gre za temeljne reči. In za srečanje oseb, ki le redko pridejo skupaj, kar omogoča neobičajne žanrske posege in navkljub temeljnim rečem v glavnem lahkoten ton, kajti v bistvu je življenje brezveze ... Sobota, 26. 2., ob 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 19 MG Ptuj Feri Lainšček GAJAŠ, ARESTANT Monodrama Režiser Marko Naberšnik Scenograf Branko Hojnik Skladatelj Branko Rožman IGRALEC Vlado Novak 20 Premiera 9. oktobra 2010 Predstava traja 60 minut in nima odmora. Kdo ne pozna Pištija Gajaša, legendarnega avtomehanika iz Lainščkovega romana Petelinji zajtrk, ki ga je v veliki slovenski filmski uspešnici z enakim naslovom tako prepričljivo upodobil igralec Vlado Novak? Pa vendar, kaj seje s priljubljenim literarnim in filmskim junakom zgodilo potem, ko je tistega usodnega jutra nameril pištolo v enega izmed svojih tovarišev in pritisnil na petelina? Pisatelj Feri Lainšček, režiser Marko Naberšnik in igralec Vlado Novak so zopet združili moči in nam razkrili, kaj se je po usodnih strelih zgodilo s Pištijem Gajašem. Nastala je vznemirljiva in pretresljiva gledališka pripoved o zaporniku, ki je tudi za rešetkami ostal zvest samemu sebi in se ni odrekel svojemu specifičnemu pogledu na svet in dogajanje okoli sebe. Igralec Vlado Novak je v monodrami z naslovom Gajaš, arestant znova ustvaril lik, ki nas nikakor ne pusti ravnodušnih. Njegovo svojevrstno pričevanje, kije prepolno smeha in solz, pa nam navsezadnje spregovori o času, ki ga živimo, in o skupnih rečeh, ki jih tudi sami doživljamo. Sobota, 26. 2., ob 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 21 MGL Molière SKOPUH (L'Avare) Komedija Prevajalec Aleš Berger Režiser Boris Kobal Dramaturginja Eva Kraševec Scenograf Marko Japelj Kostumografka Bjanka Adžič Ursulov Avtor glasbe Branko Rožman Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik IGRALCI Harpagon Gregor Čušin Cléante Jurij Drevenšek Élise Ana Dolinar Valère Matej Puc Mariane Tjaša Železnik Anselme Marko Simčič Frosine Bernarda Oman La Flèche Jožef Ropoša Mojster Jacques Gaber K. Trseglav Mojster Simon; Komisar Boris Kerč Brindavoine Tomaž Pipan La Merluche Tomislav Tomšič k. g. 22 Premiera 15. decembra 2010 Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora. Sestdesetietni Harpa^on je tako zadrt skoporitnež, da nima samo kočijaža in kuharja v eni osebi in na smrt sestradanih konj v hievu, ampak bi se ceio ob smrti svojih lastnih otrok Cleanta in Elise zamislil, ali mu to mogoče ne prinaša tudi določenih koristi. Na primer dediščino, ki sta jo otroka dobila po pokojni materi. Od jutra do večera je njegova edina misel, kako nagrabiti, prihraniti in obvarovati čim več denarja. No, skoraj edina misel. Dru^a je namreč ta, da bi se rad oženil z mlado, revno Mariane. Vendar se stvar zaplete, saj se za lepim dekletom ozira tudi njegov sin. Za povrh mu tudi ¡»lede hčerine poroke ne ^re vse po načrtih, zlasti pa ga ves čas skrbi ta nesrečni denar. Vse našteto je vir številnih komičnih situacij in dialogov, dokler nazadnje prav Harpagonova nečedna lastnost ne pripomore k srečnemu razpletu dogodkov. Moliera sta pri pisanju te duhovite in na trenutke kar malo srhljive komedije navdihovala Plavtova Aulularia aH Komedija o loncu in lik Pantaloneja iz italijanske commedie dell'arte. Skopuh je napisan v prozi in v Molierovem času verjetno ravno zato ni bil sprejet s preveliko naklonjenostjo, saj je bilo občinstvo vajeno uprizoritev v verzih, danes pa je ta komedija nravi ob Tartuffu najpogosteje uprizarjano Molierovo delo. Sobota, 26. 2., ob 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 23 ŠKUC gledališče in MGL Tom Daiton Bidwell DRUŽBA NA POTI (Company along the Mile) Prva slovenska uprizoritev Trpka komedija Prevajalec Milan Štefe Režiser Alen Jelen Dramaturginja Zala Dobovšek Scenografka in kostumografka Vasilija Fišer Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina Oblikovalka zvočnih efektov Sonja Strenar Lektor Arko Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos IGRALCI Stella Uroš Smolej George Milan Štefe Hotelski sluga Gaber K. Trseglav 24 Premiera 15. decembra 2010 Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora. Foto Barbara Čeferin Hotelska soba. Ob sredah popoldne. V njej nenavaden par. V letovišču, ki ga večina ljudi obiskuje, da bi pobegnila navadnemu življenju, je v resnici vse nenavadno navadno. V iskanju lepega življenja, bele peščene plaže, sanjskega partnerja lahko včasih pristanemo v navadnem življenju, na sivi plaži in s človekom, s katerim samo smo. Vendar je mogoče to vse, kar potrebujemo, in mogoče drugega sploh ni. V hotelski sobi torej srečamo transvestita Stello s prijateljem Georgeem, ki ju ob poslušanju radia in branju osmrtnic nenadoma zmotijo skrivnostni kamenčki, trkajoči ob njuno okno. Z mnogo nežnosti, melanholije in hkrati živahnih in duhovitih dialogov ter nepričakovanih kriminalnih zapletov se zgodba razvije v začetek ali pa konec njunega skupnega potovanja. Prefinjena Stella in paranoičen George v svojem odnosu prikrivata tisto vrsto zapletenosti, ki jo ob površnem ošvrku njunih pogovorov in situacij zlahka prezremo. Za nelagodno komunikacijo, ciničnim humorjem in celostno čudaško (dramsko) situacijo se spleta občutljiva mreža vzajemne preteklosti; njunega skupnega odraščanja, iskanja identitet in mladostne brezskrbnosti, ki so se po nekaj letih spreobrnili v popačeno, ne povsem razumljivo, vsekakor pa pretvarjajočo sedanjost. Sobota, 26. 2., ob 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 25 Drama SNG Maribor Boris Vian (Tête de Méduse) Ljubezenska komedija z glasbo Prva slovenska uprizoritev Prevajalec in dramaturg Primož Vitez Režiser Vito Taufer Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Nina Jagodic Avtor in prevajalec uglasbenih pesmi Primož Vitez Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar Korepetitorka Zvezdana Novakovič Lektor Simon Šerbinek Oblikovalec luči Tomaž Bezjak Oblikovalka maske Mirjana Djordjevič BEBOP IGRALCI Stojan Ravnikar, osvajalec Lucije Vidmar Miha Bezeljak k. g. Franc Bukovec, Lucijin ljubimec Tadej Toš Anton Vidmar, Lucijin mož Vladimir Vlaškalič Drago, Antonov šofer Bojan Maroševič Lucija Vidmar, Antonova soproga Mateja Pucko Premiera 22. januarja 2010 Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmora. Francoski dramatik Boris Vian v enodejanki Bebop (originalni naslov Meduzina glava, 1951) na inovativen komični način zapiše zgodbo o nerealiziranem snobovskem pisatelju Antonu Vidmarju, ki si želi napisati velik roman. Prepričanje, da se ustvarjalnost rojeva iz trpljenja, zato se že šestnajst let prostovoljno trpinči, ko ženo Lucijo pošilja od ene^a ljubimca do dru^e^a ali, kot mu očita Lucija: »In potem si hotel, da menjam ljubimce, ker da si se že preveč navadil na Andreja, da zato zaradi nje^a ne čutiš več dovolj bolečine in da lahko delaš samo takrat, ko zares trpiš ...« A Lucija je možev plan, po katerem bi morala po šestih mesecih zamenjati ljubimca, priredila, ko seje zaljubila v Franca Bukovca. Ko mož po tolikih letih izve za izjemno domišljeno izpeljano prevaro, spozna, da bo zdaj, po tolikšnem trpljenju, lahko končno napisal izjemen roman. V uprizoritev z naslovom Bebop bodo vključeni Vianovi son^i, s katerimi seje uveljavil v petdesetih letih prejšnjega stoletja na jazzovski sceni. Sobota, 26. 2., ob 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 27 Cafe Teater v sodelovanju s Cankarjevim domom Boris Kobai LOČENI ODPADKI Narodna komedija Krstna uprizoritev Režiser Boris Jamnik Scenograf Andrej Stražišar Kostumograf Jaša Kobal IGRALCI Boris Kobal, Jaša Jamnik, Lotos Šparovec/Miha Brajnik 28 Premiera 4. novembra 2009 Predstava traja 1 uro in 20 minut in nima odmora. Štirje uveljavljeni mojstri satire: Boris Kobal, Jaša Jamnik, Lotos Vincenc Šparovec in Miha Brajnik se tokrat lotevajo povsem vsakdanjih problemov naše sodobnosti. Skozi oči različnih skupin, od planincev in povzpetnikov, do obrtnikov, stereotipno nakazujejo naš odnos do delikatnih tem, kot so starost, narodna in verska pripadnost, istospolna usmerjenost, popivanje, prosjačenje brezdomcev na ulicah in še kaj. Celoto povezujejo pogrebci, ki na pokopališču s sarkazmom komentirajo dogajanje. Kot so zapisali ustvarjalci sami, gre za »državljansko neoporečen, logičen, vznesen in skoraj popolnoma trezen razmislek o vseslovenskih narodnih lastnostih in kvalitetah, o kvantah in kvantitetah, o strasteh in strahovih, o manijah in depresijah, o kreaciji, prokreaciji in rekreaciji, o nevoščljivosti in privoščljivosti, o travmah in kompleksih, o moških in ženskah in tistih vmes - o vsem, na kar imate odgovore, pa nanje še vedno iščete vprašanja.« Prepustite se vrtincu smeha in črnega humorja, ki ga bo ustvarila odlična igralska zasedba. Nedelja, 6. 3., ob 19.30 ZAKLJUČEK FESTIVALA IN PODELITEV NAGRAD 29 Cankarjev dom Ira Ratej MARTIN IN GREGOR ALI OD JUNAKA DO BEDAKA Po povesti Frana Levstika Giasbeno-giedaiiška predstava Režiser Matjaž Latin Scenografka in kostumografka Barbara Stupica Skladatelj Boštjan Gombač IGRALCI Martin Pavle Ravnohrib Gregor Boštjan Gombač Premiera 15. 1. 2010 Predstava traja 45 minut in nima odmora. 30 Kdo ne pozna Levstikovega močnega in samosvojega Krpana z Vrha, ki seje ukvarjal s tihotapljenjem angleške soli, zaradi česar ga je imela oblast za trn v peti? Nekega zimskega dne je Krpan tovoril sol na svoji kobilici, ko mu je prišel naproti voz, na katerem je bil sam cesar, ki ga Krpan ni prepoznal. Krpanje dvignil kobilico in jo z lahkoto prestavil, daje ne bi povozili. Leto dni po tem dogodku je po Dunaju začel razsajati strašen velikan Brdavs. Vabil je vse junake v boj, a nihče ga ni uspel premagati. Takrat se je cesar spomnil na močnega Krpana in ga dal poklicati. Premeteni tihotapec soli, ki dunajski dvor reši pred nadležnim Brdavsom, je utelešenje moči, zdrave pameti in ponosa. Na njem ni nič hlapčevskega, nič ne dvomi in ničesar ga ni strah. Danes, ko nam je vsem sojeno po petnajst minut slave in je vsak izmed nas nekakšen glavni junak v območju lastne mini žajfnice, včasih pozabljamo, iz kakšne snovi so resnični junaki. Boštjan Gombač, ki nastopa v vlogi Gregorja, je tudi avtor in virtuozni izvajalec večine neposredno izvajane glasbe s svojim širokim glasovnim obsegom ter številnimi inštrumenti, glasbili in zvočili. Predstava Martin in Gregor ali od junaka do bedaka je idealna priložnost, da se za obisk gledališča odloči vsa družina, saj je predstava namenjena predvsem mladini od 11. do 15. leta. Nedelja, 20. 2., ob 17.00 SPREMLJEVALNI PROGRAM 31 Famiiija PsychoPATTYa SEXUALIS, VRNITEV PORNO DIVE Kabaret Krstna uprizoritev Avtorica songov in režiserka Ivana Djilas Avtorja glasbe Boštjan Gombač in Sergej Randjelovič Avtorji glasbenih priredb Boštjan Gombač, Sergej Randjelovič in Žiga Golob Avtorica likovne podobe Jelena Prokovič Oblikovanje zvoka Blaž Celarec Oblikovanje in izdelava objektov Gregor Lorenci GLASBENIKI/IGRALCI Boštjan Gombač, Sergej Randjelovič in Žiga Golob 32 Premiera 26. septembra 2009, Variete v Kavarni Union Predstava traja 60 minut in nima odmora. Vrnila se je! Kajti v Madridu je samo ena zanimiva oseba, in ta oseba je ona, Patty Diphusa, mednarodni seksualni simbol ali mednarodna pornografska zvezda, ena tistih žensk, ki imajo v času, v katerem živijo, vodilno vlogo. Vrnila se je, odločena pokazati, da se za popolnim telesom superzvezdniške Barbike skriva izjemen um. Njeno življenje ni več tako preprosto, kakor je bilo. Kot izvoljena parlamentarna predstavnica naroda je odločena, da reši državo in svet, in je pripravljena na vse posledice. Samo sebe zdaj jemlje zelo resno. Njen politični program temelji na moči dobrega seksa. Pripravljena seje žrtvovati v imenu naroda in uporabiti svoje joške v dobrobit človeštva. »Čas je, da nekdo poskrbi za Bin Ladna, pripravljena sem, da to storim za vas. Ladnu ponujam kupčijo, lahko me ima za eno noč v zameno za konec terorja.« PsychoPATTYa sexualis, vrnitev porno dive je nadaljevanje glasbeno-gledališke uspešnice Patty Diphusa, izpovediporno dve v isti glasbeni zasedbi na posodobljenih inštrumentih in popolnoma novih igračah. Songi so tokrat nastali s križanjem znanstvene študije z začetka 19. stoletja Psychopathia Sexualis doktorja von Krafft-Ebinga, ostankov zgodb in esejev Pedra Almodovarja, izjav in poezije Ciccioline, songov Bertolda Brechta in poezije Charlesa Bukowskega ... Nedelja, 20. 2., ob 17.00 SPREMLJEVALNI PROGRAM 33 Dejmo stisnt teater, Giej, No history Goran Vojnovič ČEFURJI RAUS! Monohomedija Krstna uprizoritev Avtor dramatizacije in režiser Mare Bule Avtor glasbe (intro/outro) Zlatan Čordič - Zlatko IGRALEC Aleksandar Rajakovič - Sale 34 Premiera 4. marca 2009, Gledališče Glej Predstava traja 1 uro in 20 minut, in nima odmora. Foto Nada Žgan k Nedelja, 27. 2., ob 17.00 SPREMLJEVALNI PROGRAM Marko Bordičje čefur. Sin priseljencev iz Bosne. Brez dlake na jeziku. Pripoveduje o Fužinah. 0 težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu ... 0 problemih z dro^o, policijo... Predstavo Čefurji raus!, po uspešnici Gorana Vojnoviča, odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev - čefurščina. Besedilo je svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov bivše Jugoslavije in pouličnega slen^a. Središče gledališke predstave zaseda samostojni pripovedovalec, ki je humoren opisovalec dogodkov in hkrati vešč kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva stične točke in razkole med večinskim slovenskim prebivalstvom in čefurji. Predstava Čefurji raus! je prejela izjemne strokovne kritike, hkrati pa je takoj postala tudi izredno priljubljena pri občinstvu in doživela že več kot dvesto ponovitev, kar jo postavlja v družbo najuspešnejših slovenskih predstav. Goran Vojnovič je s svojim prvencem Čefurji raus! (Študentska založba, 2008) na slovensko literarno sceno prinesel sveže in novo branje, navdušil bralce, bil ovaden zaradi domnevne razžalitve in obrekovanja dela slovenske policije, povrhu pa za roman prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 2009. Romanje bil kar nekaj mesecev najbolj prodajana in najbolj izposojana knjiga in je gotovo eden najbolj odmevnih slovenskih romanov zadnjega časa. DNEVI KOMEDIJE 1992-2011 Pregled nagrajencev Dnevi komedije 2010 Žlahtna komedijantka Mojca Fatur (Chicchignola, Gledališče Koper) Žlahtni komedijant Tadej Toš (Svobodni zakon, Narodni dom Maribor) Žlahtni režiser Boris Cavazza (Chicchignola, Gledališče Koper) Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije Chicchignola (Gledališče Koper) Žlahtna komedija po izboru občinstva Svobodni zakon (Narodni dom Maribor) Žlahtno komedijsko pero Vinko Moderndorfer Nežka se moži Dnevi komedije 2009 Žlahtna komedijantka Saša Pavček (Gospa ministrica, SNG Nova Gorica) Žlahtni komedijant Uroš Smolej (Sugar - Nekateri so za vroče, MGL) Žlahtni režiser Dušan Jovanovič (Gospa ministrica, SNG Nova Gorica) Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo - svojega ne damo (SNG Drama Ljubljana) Žlahtna komedija po izboru občinstva Sugar- Nekateri so za vroče (MGL) Dnevi komedije 2008 Žlahtna komedijantka Barbara Vidovič (Evrofilija, SLG Celje) Žlahtni komedijant Iztok Mlakar (Duohtarpodmus!, Gledališče Koper in SNG Nova Gorica) 36 Žlahtni režiser Boris Cavazza (Prerekanja, SNG Drama Ljubljana) Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije Bolha v ušesu ali kaplja čez rob (SNG Nova Gorica) Žlahtna komedija po izboru občinstva Duohtarpodmus! (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica) Žlahtno komedijsko pero ni podeljeno. Dnevi komedije 2007 Žlahtna komedijantka Vesna Pernarčič Žunič (Bil je škrjanec, Špas teater) Žlahtni komedijant Gojmir Lešnjak - Gojc (Kako smo ljubili tovariša Tita, SNG Nova Gorica in Kosovelov dom - Kulturni center Kras, Sežana) Žlahtni režiser Zvone Šedlbauer (Intimna komedija, Drama SNG Maribor) Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije Intimna komedija (Drama SNG Maribor) Žlahtna komedija po izboru občinstva Kako smo ljubili tovariša Tita (SNG Nova Gorica in Kosovelov dom - Kulturni center Kras, Sežana) Dnevi komedije 2006 Žlahtna komedijantka Iva Krajnc (Beneška dvojčka, MGL) Žlahtni komedijant Aleš Valič (En španski komad, SNG Drama Ljubljana) Žlahtna režiserka Tijana Zinajič (Poljubljanje z Mr. Beanom, MG Ptuj) Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije Ti nori tenorji (Drama SNG Maribor) Žlahtna komedija po izboru občinstva Spustite me pod kovter, gospa Markham (SLG Celje) Žlahtno komedijsko pero Vinko Moderndorfer Šah mat Dnevi komedije 2005 Žlahtna komedijantka Vesna Pernarčič Žunič (Nora, Nora, PG Kranj) Žlahtni komedijant Rok Vihar (Nora, Nora, PG Kranj) 37 Žlahtni režiser Matjaž Zupančič (Bolje tič v roki kot tat na strehi, MGL) Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije Bolje tič v roki kot tat na strehi (MGL) Žlahtna komedija po izboru občinstva Funny Money (Špas teater) Žlahtno komedijsko pero ni podeljeno. Dnevi komedije 2004 Žlahtna komedijantka Manca Ogorevc (Na kmetih, SLG Celje) Žlahtni komedijant Matjaž Javšnik, Ivo Godnič, Uroš Smoiej, Robert Prebil (Burka o jezičnem dohtarju, Špas teater) Žlahtni režiser Vito Taufer (Ivona, princesa Burgundije, PG Kranj in Burka o jezičnem dohtarju, Špas teater) Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije Burka o jezičnem dohtarju (Špas teater) Žlahtna komedija po izboru občinstva Na kmetih (SLG Celje) Žlahtno komedijsko pero Rok Vilčnik Pavlek Dnevi komedije 2003 Žlahtna komedijantka Saša Pavček (Četrta sestra, SNG Drama Ljubljana in Krčmarica Mirandolina, Gledališče Koper) Žlahtni komedijant Janez Starina, Ivo Barišič, Danijel Malalan, Iztok Mlakar, Milan Vodopivec, Jože Horvat (Sen kresne noči, SNG Nova Gorica) Žlahtni režiser Janusz Kiča (Sen Kresne noči, SNG Nova Gorica) Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije Četrta sestra (SNG Drama Ljubljana) Žlahtna komedija po izboru občinstva Čaj za dve (Drama SNG Maribor) Žlahtno komedijsko pero Vinko Moderndorfer Na kmetih 38 Dnevi komedije 2002 Žlahtna komedijantka Ljerka Belak (Stevardese pristajajo, Špas teater) Žlahtni komedijant Radoš Bolčina (Primorske zdrahe, SNG Nova Gorica) Žlahtni režiser Vito Taufer (Primorske zdrahe, SNG Nova Gorica) Žlahtna komedija po izboru občinstva Stevardese pristajajo (Špas teater) Žlahtno komedijsko pero ni podeljeno. Dnevi komedije 2001 Žlahtna komedijantka Anica Kumer (Revizor, SLG Celje) Žlahtni komedijant Gojmir Lešnjak - Gojc (Marjetka, str 89, MG Ptuj) Žlahtni režiser Samo M. Strelec (Marjetka, str 89, MG Ptuj) Žlahtna komedija po izboru občinstva Marjetka, str 89 (MG Ptuj) Žlahtno komedijsko pero Janez Povše Ločitev, Vinko Moderndorfer Podnajemnik, Mate Dolenc Hotel Evropa Dnevi komedije 2000 Žlahtna komedijantka Nataša Barbara Gračner (Ta veseli dan ali Matiček se ženi, SNG Drama Ljubljana) Žlahtni komedijant Boris Cavazza (Balkanski špijon, Špas teater) Žlahtni režiser Vito Taufer (Ta veseli dan ali Matiček se ženi, SNG Drama Ljubljana) Žlahtna komedija po izboru občinstva Balkanski špijon (Špas teater) Žlahtno komedijsko pero ni podeljeno. 39 Dnevi komedije 1999 Žlahtna komedijantka Irena Varga (Maisterin Marjeta, Drama SNG Maribor) Žlahtni komedijant Bojan Emeršič (Art, SNG Drama Ljubljana) Žlahtni režiser Jasa Jamnik (Ni tako slabo kot zgleda, SNG Nova Gorica) Žlahtna komedija po izboru občinstva Vaja zbora (SLG Celje) Žlahtno komedijsko pero Vinko Moderndorfer Limonada Slovenica Dnevi komedije 1998 Žlahtna komedijantka Jožica Avbelj (Tartuffe, MGL) Žlahtni komedijant Zvone Agrež (Minister v škripcih, SLG Celje) Žlahtni režiser Janusz Kiča (Ukročena trmoglavka, SLG Celje) Žlahtna komedija po izboru občinstva Minister v škripcih (SLG Celje) Žlahtno komedijsko pero Vinko Moderndorfer Vaja zbora Dnevi komedije 1997 Žlahtna komedijantka Barbara Cerar (Florentinski slamnik, SLG Celje) Žlahtni komedijant Boris Cavazza (Bolha v ušesu ali kaplja čez rob, SNG Drama Ljubljana) Žlahtni režiser Vito Taufer (Florentinski slamnik, SLG Celje) Žlahtna komedija po izboru občinstva Afrika ali Na svoji zemlji (SSG Trst) Dnevi komedije 1996 Žlahtna komedijantka Anica Kumer (Smejči, SLG Celje) Žlahtni komedijant IgorSamobor (Arkadija, SNG Drama Ljubljana) Žlahtni režiser Samo M. Strelec (Krčmarica, Gledališče ZATO.) Žlahtna komedija po izboru občinstva Štajerc v Ljubljani (MGL) Dnevi komedije 1995 Žlahtna komedijantka Olga Kacjan (Klovni, SMG) Žlahtni komedijant Bojan Emeršič (Change, SNG Drama Ljubljana) Žlahtna komedija po izboru občinstva Afera pouhn kufer (Gledališče Glej) Dnevi komedije 1994 Žlahtna komedijantka Tanja Ribič (Pridi gola na večerjo, MGL) Žlahtni komedijant Janez Škof (Psiha, SMG) Žlahtna komedija po izboru občinstva Psiha (SMG) Dnevi komedije 1993 Žlahtna komedijantka Bernarda Oman (Zbeži odžene, PG Kranj) Žlahtni komedijant Janez Bermež (Namišljeni bolnik, SLG Celje) Žlahtna komedija po izboru občinstva Tartif (SMG) Dnevi komedije 1992 Žlahtna komedijantka Polona Vetrih (Leticija in Luštrek, Cankarjev dom) Žlahtni komedijant Tine Oman (Do-re-mi-fey-deau, PG Kranj) Častni pokrovitelj festivala Dnevi komedije 2011 MESTNA OBČINA CELJE župan Bojan SROT Glavni medijski pokrovitelj VEČER Nagrade sta prispevali /o Zlatarna Celje a| banka ca.ja JeJ^Om^ Alpeks WWßtt iLAM-tl A-