NOVOSTI   TZ    ZNANOSTI   I N  TEHNIKE
10VA PRAKTIČNA MOTORNA KOLESA
Na leiosn,. :a./MTAVi moooimiti ftntes, ki so jo sredi novembna pri-—rBi t Landona, sta pasebno po-¦entost obiskovaJcev ¦vzbudjla 4n tipa iaJiiih moTOTnih koiles, • JtMorth so nojavno objavili ne-ksj podrobnasri.
No-vo motorao kolo, ki so mo dah inie »Maped« je zdo močno ¦b oa poseben na&n skonstruira-bo motorno kolo tipa koilesa, ki pa ima mnoge značilLnoati skuter-ga ki moitoriiega kolesa, med dru-gkn cudi knnJk) na vzmeteh, •trukturo i-z prvovrstnega jekla ki teio prožno tedisie. Poganja ga •ndelan mooor z 49 kubŽki, ki je nncHKiirain aa gumijastem lcžišču, in ki je popoilnoma izdelan po no-vem naortu. Zaidnje kollo paganja Aozi valj ži&ic mreže, ki je pri-tt^cna aa kolo. Motor ima samo •a vž gailnilk.
Ta mockil je aamenijen v prvi Tirsit gospoidliiijam m zapaslenim zenatn. Na ofceh zadnijiih straneh kolesa so pritrjene škatle za apratvl janje raizniib. stvari, blatnik m zaščkna mreža za krilo. Ce se 2 vrfiom prstov obroe majlien vzhod se motar odd^vocji od zad-njega kolesa in tedaj motor lahko voz.«mo kot na-vadmo koilo. Kon-»Drukciia kolesa je zelo preprosta tako, <la ga je mogoče raaloeki na dele v 15 minutaJi sa.tnozdve-ma francoskima ključema in enim izvtjačem. Ta modetl croši štiri in pofl litra beazima na 321 kilome-tirov tar vozi s pcviprečno brzlno 48 kLlametrov na uro. To hrzino laliko ofl>drž.i ves dan. Če pa je treba, lafcko doseie tudli makai-mallmo brzkio 64 Hametrov ' aa uro.
Aporat za merjenje vlage v žitu
Med aipairaiti in stroji, kl bodo «a2.sta\'] jeni na kmetijski razstavi t Lon,d<>.iu, ki fo bodo odprli y Tačetkii decam/bra bo tudi aparat, la vam v hupa izmeri vlago T ži-eu. Konstruikcor tega aparata trdi, <Ja s tem mariloim lahio merlmo odsootck Vlage t katerikoli vrsti žita, ne glede na to, adi 90 naJo-žene na kup, adi pa so v zaveza-nah vrctah. Pjoizvaja.lci nove na-jarave trdijjo, da ves kaimionski to-¦var ž).'ta lahko piregiL>Ja;;o t neka.1) minutah in se na števiilnici apa-rata takoi prebet-e odstotdk Tlage Kta  v  vsa,ki   vrcči.
Ta aparat ima na whu devet ostrih jekienih krakov, ki ne rja-nijo in s katerirai ugotaviiajo od-stotak vlage t žitiu. Te krake za^ bodejo skozi tkajiirio vreče t ž.i-to, gen«rator pa na obrat roc!ice da zahtevano količiino toka po 500 Toltor in odsnorek vlage lah-ko takoj preberemo. Kraki aipara-ta ne poskadujejo tkanfeie vreče in Z3XO ai nevaimosti, da bi se rae-SrgvJjla  in  žiro raasulo.
Aparat ima posaben tnotor r. Tdolainim f^neratorjem. Niso mu potrebne aikaikršne batoriie.
Elek!ronsld aparat za pregledova-nje železnih kovin
AnjltSlu inženirji »o nedanrno Aoiustruirali dck^OPOinsktt aparat za prenjčevanje m preizkužanje črniih aili žcileanili kovin t industri(]i. Iinšeruimeiiit prodtetavlja edinsrveno metodo za koatrodirainje pxaAril-nosti in enakomemosti aorukrure logur nekesa kosa, ki ga prouču-¦jdjo tor so zato postaile oanj po aorne Srevilne iad^ustrije.
Aipajrat je lahko prenoslpv. Tehta komaj 14,9 kilograma in ko je inistailirem, ga pri pironK!eva-nju 'delor sorojev, za katore dom-nevaijo, da imajo nepravilnoscruk-ouro, laihiko Tipraivlja todi nekva-iificiram dAavec
*. S tem aiparaftom lahko odkrije-jo razJike ˇ magneti^Jii propujt-IJšvastlL, med staiadardnijn vzor-•em a3i d-dom  m inateriaUom, ki
ga iproučufojo,     ae da  bj  se piu
tem material poSkodoval, ali bi ¦ na njem oscaili kakšni sledovi. Vzorec se posta^vi za stojalo, ki je povezano 2 imžarumemtom in na Sterilčailku se pokaže stopnja raz-Jake med stainidamdno magnetično pr<ap>usDl jivostjo. S tem dosežcjo stoodstx>tno koretiraJo. Nopravilni materiall se lahko poteim poliie v laiboratorij na naidaljjnje prouče-vant}e Sn analfeo, da bi se odfcr3 •vzrok nepravilnosri. InJnrument, o katere trdi'io iznaJdJTelji, da je priipnrven za proučevanje sestaT*-nih delov stroijev iin naprav, ki so napravlfene iz železnama-gneoižnih kovin, vStevži toidi nJkelj' in nje-gore legure. onnogoža hicro ddr-krfvanje nopra-viilnosti strukture, s čimar priliramii m <5atai m maiteri-jailu.
Mnogo obetajoč beton
' Rrod krartfcim se je netenra •mcrSskema inžcnLrjo posreSilo naprariti boton js.redirh lastnosti. Da bi ugod'iJ naroJilTJ nekoga po-riovnega Soveka, ki ]e lahtev^U, da mu zgrade stanaranjsko po-aftopje saino šz betona, se nra ie posrečilo iznajtli nwr betoo. Last-nosti te maiasriije se t mnogočem prJMuujejo možinoistim obdelave, ki jih audii leseni materiii Ta be-eon Jahko vrtajo, barva^jo, deloma artiiuijo in ak.rapuj'ejo. Vanj lahko labijaijo žebljc, ne da bi se poja-vilc J^izipoke a,li vejje luknie. De-efce na deh ne bo treba pofarivati s praprogiranii, ker so dlavollj eJa-stifne. Kaikor les se ta beton Jah-ko ¦vttkda ˇ kovine aili dru<»e vrste bc-cma, a posamazni delj se khko Lananjuijc^o.
1   Sadoi po wt featBotdh kn 00-
Ta vrsta betona volifco bodo&ost. Lahko ga bodo uporaMjaJi v vseh pamogah gradbene indoistrije. Pro-izvodnja ;e cenena in bo zato ta beton knel predmost pred lesom. Palnkusa, ki so jMi opraivili na poslopju, ki je bi1o zgrajeno samo iz tega mateiriala, so poikaza:li, da je ta beton tudi odfr.&n izataroir tnipJote. Prascaroiv r& oreba kuriti nič bodj kakor prostare v poslop-jtJi, ki so seziidama iiz staaidardn^-ga ^raAenega maiteria.1a.
ALUMINU 7.R 2ELEZ-NIŠKE VfiGONE
V Kanaidi so zaieli množ!<Sno proizTatiaitii vaigfme z ailiimuiniifa-sdimi streiiami. Kanadslka severna nackmail.na že.Iez.ti'ica je nedavno naipoiila 1(750 vagomor take vrste. Screha   iz   aduminija   tohca  okrog
350 kilograimOT, <k>6m je zalezur-ika surešna konsmikcilia, ki so jo dpslo; uporabljaili, tehtala 900 ki-logTamiov. To zxnanjšan.je teiine bo priipomoglo k zmanjžaaju -po-trošaie kuriva za lokonoou-ve in bkra.ti omogooilo prevaz Težpii tovorov.
AJumLnij so začeli rzkoriščati prf želeauiicah 5e!e po pad-robtiih proaičevanjih, ki so trajalla nekaij deset let.
ZAŠČITfi JILUMINUA PRED K0R0ZU0
Neika volika tova.rna kemi&e indust.dje v Amerlki je izna^li nov postopak za zaščico aluraioi" ja prod katx>z.!.jo. Ta postopek je kemični proces površinskesa »p!e-nienjevaniia, ki jo »pravijo z do-loifeniimi kemikailiiamu To ople-menjavanje oaipiravj na alumini-ju svet'o do teinno zeleno deko-raDivmo prcvJcko. Kemikalliie, ki m>ri>fo zažčiino ipovršlno, zadrži-jo plast kpotna in alummijskih fasfatav v maijhuih kaliJinah raizruih fluoridor, ki ugodno vpli-vajo na formiranie klic Ln zmanj-Jujeio hkrost krtstaliKLranja, tako da p!ast kaže teako kristalno stirukturo. Te zaščitne pksti delu-jajo predvsem proti bknetalni ko-roz.t'<p tn onemogočajo dlektrotke-irriČno uničSeranje kovikn pri me-lanih konstrukciiah.
N0VIDIZLOVIM0T0RJI Zfl TRAKTORJE
Jugoslovanski podjetfi »Indo-scrija matora« Jn »Induscrifa trak-tora« sta sfclenLU pogodbo z neko britansiko rvirdko za nabavo novih dfizlovih motarjev za tiraktorje, T Tredmoso miflijan funtov žferlin-gov. Te motorje bodo instailirali na »Fprguson« traikto.rie, za kate-re >ie »Indu9trifa traktora« skleni-la pogodbo z dmigimt tvrdkaimi. Prre nabave bodo izvrššli v tera mosecu. Motarje pa bodo kiscaild-rali na tralktoirje y Canweiitryra. Dru^e. n^tarje pa bodo posilaii »IreduS^Bf motara Rakovica.«
To je že dprugo Tečje naročilio tra.ktorskih motoriev, kaijti laoi je asta rvrdlka izjočila jugoslovain-sk'im pod.jeciem motorie za tirak-torie t vrednosti 500.000 funtor štefl'ingov, ki so jih inscai!iTa:li kot stamdardne napraTe v nale trak-torie ttpa »Zadirusar«.
NIČ VFČ RrTMIČNEGA TRESENJfl VLAK0V
Zaaini »nitean vJaikov«, ki na-staja pri prehodu koles iez co^te kljor se stikajo t-raičnice, se vei ne jlijli na delu proge med Lomido-noon in zaliodno An^iio. To so dosegli s tem, da so na sekcifidol-gii 1646 metrov crai5nice popoiino-ma zavarili. Uprava želez.niške dirckcije j\zbne obtlaisci britans\ih železnic upa, da ji bo z uporaiK) metode zava.rienja rračnic ospelo zmanišlaini stroske vzdrževartja in podal išaifii traipiniie traiSnic žepraT Je zavarienje diražje od naTrardinega sestavijanja tražnfc. Poizkusna doižina pro^e je dotločena na sto mectx>v. Po rečiini na ovLnkili, kier v!ak redno doseže brzitio 128 kiilometrov na uro. Tra&ice so postavlliene na betonske prai?e in pritrjene s posebrtlmi snisltsiS (kllilpB) na ¦vrzmeteh, ki so zaTrta-ni v praige. Med tira5niica»ni im praaovi so siimiSjaste Haiz^nire, srf-skači fkiilpsH pa so prav ciko ofc-1oz«i! 7. iramaiastam zažžiiitilcom m tislJUi deiiili, k" TiiiJe t odprunali praRov. Betirmife.; pranjOTri » Eara-<S ifcotacije knpragoiani.
Električni aparat za odstranjevanje
vlcge
Cezmerna vflaga v ozračju jo lahko zelo škodljiva, ker pov-zroča iJJesen, trohnobo, goba-vost ln rjavenje kovin. Mnogi fabrikacijskl postopki trpijoza-ra-di prevelike vlage v zraku. Vlaga povzroča poleg tega tudi mnoge bolezmi in preprečuje ali zavira zdravljenje. Za zaščito pred poškodbami s strani vlage imamo polnoavtomatične apara-te na električni pogon, ki slu-žijo za odstraajevanje čezmer-ne vlage. Taki aparatd so po-sebno raeviti v Nemčiji in Svi-cl.
Delovanje teh aparatov slonl na okolnosti, da zrak pri dolo-Ceni temperaturi lahko sprejrne
OGNJEVZDRŽNI MfiTERIAU
Skupina nažih strokorajakov za ognjevzdržne ma.tenia.le je vokvi-ru prograraa telinične pomoLi OZN obiska.Ia Zahodno NemčifO in An^lijo, kjcr se je seznantla z delom mnogih tovairn in znajistv©-mih ustanov v teh državafa. V ne-lsi a.agleški tovarni ognjevrdržne-ga materiala so opaziili novost, kt so jo dose^lii v tovarniikem labo-natariju. Veoina kTemen iaka je med drofckvtjo t procesu poprav-Jjanja. Trdnejši in balj čvrst m*-terjaj teži obdriati večjo velCkost. Zato ta material znora drobajo, sortirajo in uporabljaijo za proiiz-rodnfo bldkov za odprte peai, rcrelie spremenj!pwi3i dlekTričnih peči kcL
OpazfK so ruji korimro novost pr.i zašžici strojev. Pokriva;la dvi-¦gai ksikocr tudi večina kanaloT ea cevi so obtloiena s trdo Kumo, da  bi se manj izrabljolla.
Neki naž strokoTOJdk ie prišei do sklepa, da b; bilo creba. za na-5o industrljo take vrste nabaviti stroje toJka& za ročno o.bli3kova-nje in za izd<slavo ka.lupov za rooio olblikovajije.
Ko so zbralii rse izkuJaje, so naši stnokovnjaki poTiidarili, da je pri nas pri gTadn1]! siillka-objektov gJavni ipiroMem, kaklen tap peži naj sprejmemo, krož.no komoro aili tunekko peŽ. Po vsem, kaT so vi-deK t Anslifi in Zahodni Nem-&p, kaže, da bi bi!lo treba sprejeti tunelsko pei za normaJno opeko m en.o do dve za va!3ke kose. Za-nufi siffikoze jc Tanalska pe«! abso-lutno bodj zdrava kakor pa ko-tnora.
Glede stiskalnic menijo strofeov-niaikiL, da našira razrneram nap bolj ttsnreza kollenasta itiskalnSca tipa »Pirezilent«.
samo doloJeno količino vodam pare. Cim višja je temperatur^ tem več pare lahko zrak sprej-me. Na priiner pri tempexatuil 20"C lahko sprejme lm* zrak* aajve« 17,.3g vodne pare (abso-kitna vlaga zraka). Toda zr-al« vsebuje redkokdaj svojo mak-slmalno kolitino pare. Ce j* na primer pri 20"C y 1 m« zra-ka 12,1 grama vodne pare, t&-daj je zrak nasičeo z vlago 1« za 70%. V tem primeru lahk» sprejme samo še 10,7 gr ?odn« pare. Razlika med 10,7 in 124 8, to je 1,4 grama na m3, se od-vaja kot kondenzirarna voda.
Električni aparat za sušenj« zraka je v pra&si pt>kazal dobp« rezuitate. S pridom ga uporab— ljamo v kovinskS predelovaanl industriji, v papirni in lesni indiistriji, v kemičnih tovarnah, uporabljajo pa ga tudi arhitek-ti gradbenih podjetij rivilne in vojne uprave, bolnišnice, edrav-niki itd. Ta aparat izdelujejo seda] v štirih ve-likostih za pro-store z 250, 400, 850 :n 1.400 m* zraka. Aparat je pritrjen na kolesa in ga je lahko premikati. Je popolnoraa avtomatičen in mu ni potrebno nikakršnostrež-no osebje. Labko se priključi na vsako normalno električno omrežje. Tak aparat zmanjža vlago y zraku v 24 nrah za B do 30 litrov vode, kakršen je pač tip aparata, tempeTatura prostora In koai^čina vlage v zraku.
Omenjenl aparat se lahko ttporablja tudl t nezahurjenib ali   v   malo  kurjenih  prostorih.
NOVfl PLASTIČNA
MATERUA V ZAH0DNI
NEMČUI
V   Zahodini Nemaiji so odkrrii n<yvo piastiino materitjo pod ime-nom  »hcstofan«.   Ta   mareriii   je popalnoma prazama m se da ce» piri  t tAo tamke lističe zaro  ]o bodo začali uporabijati za dvojna oikna.  Je ze!o laKka, elasiična  :n odiporna.     Njena    moL  je enaka trettfini moži jdtla iste debdine.
V   obUki   lis<ayr  ailti   ploščic je močan izoi!a,tx3ir in odiporna proti visolkim  teniiperaruram.   Kar zar-leraa   maijhno   prostomiin.o,   fo   j« mogoče    odliLoq    nporabljani   zi iizolaciio kaibflov in  koadenzator-}ev    za zaviiaaje    zmtztijonih  La 9ter3izlra.nih zrviH, xa proizvodTi >o gumifaiStUi orakav, labko  pa služi rudi za podllaqo za vreLe m v^eti vrst  posixL  V medicirfi  jo  lakko aporaibljajo    kat   nadomestiilo za zaT-ore iz maTca.