34
Helima
(Porart; po uiisijunakili iistih spual J. S-sg
Helimina damoviiuL
Dekliea Helima, o katerej govorf nadednja resnifna po?est, bila je doi daleč daleč od nas proti jngn. feamor v jeseni naše lastovke polujojo in k'i prebivajo od nas zel6 razlieni Ijudje, fraci ali zamorri — v vrofvj Ali, Zdaj t Afriki nij tako lepo in veselo, kakor je bilo nekdaj, kakih -Hju let Kristn, ko je bila ondu razširjena krštnnska vera, katero sta med druci učila veliki cerkTeni mučenec sv. Ciprijan in relikj cerkveni učitelj sv. A gnštin. Sv. katoliška vcra jc za&Ia onclu pešati, ii njo pa tudi sreča in bhiL stanje ljudstra. A popolnouia zatrli so obojo dlTJi mohamedanski Arab]j:i: ki so pred kaklmi 12 stoletji prihruli v tiste kraje ter si krščanake prebiTal podjannili.
Od potfej prebirata ondn dra različaa nirodn: potomci prHlih Araliljanr iu prvotnih krščanskih prebivalcev.  Prvi st1 irnenujejo Bedaini, ki brez stali^ prebiTaližž stanujejo po šotorih zdaj tu zdaj tam,  kder se jiui bolje  zdi: dragi se zov6 Kabili, ki se še zdaj trdno držS srojib nirodnih šcg, prebivaj" po velikih Tesnicah, so pri deln priJni iu spretni, a drugače jedjivj iu maši' valni, ter se vfasih zbij(i in okraspajo kukor divje zveri.   Tudi jakc nesna/ so, kar naredf med njimi, zlasti  med  njihoraui  otioci  nuiogo  Ijotezni.    Ži. o poljedelstvu, živino- in gadjereji.   Po veri so na videz niohamedaiiei, kakur Beduini, a prav za pra? jim nij mar za nobeno vero. Nekaterim je Tse venskn opravilo to, da včasih vzdilmejo: nAlah je veb"k iu Mohamed je njegov prorok.* Od krščanske vere nij biio sleda med njimi,  kar *o je Araliljanski 13«duioi podjarmili do 1830. ieta,   fco so si Fraucozr   netaj tiste liežcie osvojili.    Oil potlej se zopet širi ondu krSSaiiska vera ia rača se tudi sreča in MagosloT raed revnG Kabile.
Lakota med Kahili
Bilo je 18G7. leta, da ,je bila pri Eabilih velika suša; vsled tega se }•¦ žeteT slabo obnesla iii nastalaje kttda lakota. Istega leta so jc tem sirornuk". strašoo hudo godilo. V velikih množicab so prihajali v mesta, zl&sti v fran-coako mosto Algier. da bi T smct6Ii po cestah in ulicah iskali. s C-emur Ln si glad utolažili. Mnogo jib jh u$L poprej ua potn onmnoglo, a mnogo jili jt1 tudi v mestu koneo vzelo, tako da so morali vozove po iueytu iu po deželi poslati, na katere so sem ter tja ležeča, tntpla nalagali ia potem pokopavaii. Kristjani od vseb strani aveta, zlasti francoski, storili so, kar ae je dalo, da lii ubogim Katiilom kaj pripooiogli. Najbolj sa je za ta ubožcu tradil algierski liadškof Kad Lavigerie, ki je vse nicd nje razdeLU, kar je inip].
V sree so se rau smilili zlasti gjadai in zapnSčeni kabilski otroci. Xc-katere je sprejel ? svoje staaovanje; a jedva se je uiTedclo, dii aadškof ubožne otioke sprpjema, bitcle ao zapnSiSene sirote od vseh strani tja, a druge so prinaSale uiatere, da bi jim otele življenje. Do sto jih je prišlo vsak dan pred nadskoibvo poslopje. Kaj jo bilo storiti usrailjeuemu nadškofu ? Odpo-diti sirot nij mogel, a preživiti jih tudi uij imel s čiin- Pobožni gospod jo vse sprejel s trduim zanpanjem na Boga. Coz nekoliko dui je iuiel užti blizu do 800 otrok preskrbeti, in iez štirnajsl dui šo jedeakrat loliko.
tjnilje mu so oeitali, zakaj več otrok sprejema nego jih more prerediti, nsdskof jim je uato odgovarjal: ntako oSitanje bi zaslužil, ako bi po mojej bivdi kaloliSka cerier. ki je do zdaj Je vsako gorj<5 Ijudem polajšala, v tej nesref-i n« pomagala." ln njegovo auipanje nij bilo prazno. OViili darovi iz Tranco^kpga ia eele Errope so mn pomagali nstanoviti dve veliki sirotišnici; ' dno z» dečke in drugo in. dekleta. V vs&ko je lAko sprejel prek« 1000 otrok- ki mn so liili v skrb in odrcjo. Iz zafietka jih je v sirotišnici mnogo Domrlo- ker so bili nekateri x>l& nialo živi, a dnigi zopet čisto izstradani spre-jeti Mnogo jil> je pa tudi bilo rešenih, ki Iji drugače bili gotovo žalosten koneo rzeli.  Med temi je bila tudi Helima, ki je prUla T dekliSko sirotiinico.
Helima pride v sirotišnico.
Helima je bUa med prTimi siroticami, ki so bile sprejete t siroffinico sv. BTgenija pri Algieru grudna meseca 1S68. leta. Za Casa lakote je posku-silo to dete vse trpljenje zapuščene sirotc. Ko je lnater izgnbila, bila je še Sisto majliena. Ko je malo odrasla, tako je sama pripovedovala, pošiljali so jo oče vsako jutro Sibja rezat, iz katerega so vezali metle ter je pi*odajali. Vežkrat. ie nij dosti metlinja prinesla, so jo se šibo zapodili iz hiže, a nekega flnž t najtajšfj lakoti je cel6 niso pustili vcž 7 hišo, ampak skozi Trata so jej rekli: rpoberi se od tiikaj ter idi, kaiiior ti drago, jaz nemam več kruha zate!1* Helima je morala to noe pod inilini neboui prenočiti; a zjutraj je 31a zopet trkat na očiua vrata. Ali zdaj so 30 ofe žo bolj srditi zapodili, in ker je tretjič ia fetrtiS tudi zamžn priSla trkat. morala je iti od doma. Le za silo oblečena, klatila sc je okoli in navadao divja zeligfia ia korenje zavživala. Malokdaj jej je kaka usmiljena žena podelUa kosček kruha ali sklediuo jiiie. AJi ort nelježki, ki ptice pod nebora preživi, tudi Helime nij zapustil, ampak pripeljal jo je v varno zavetje omenjeue sh'Otižiiice.
Nij znano, kako dolgo je sirota tako zapuščena okoli hodila. Nekega dne so jo uažli v franeoskcj vasi Millianah, Ipr jo na v^Iikera vozu z drugimi siro-tami pripeljali v 3irotii5aico. A prestano trpljeaje jej je vsadilo smrtno klico, ki se liij dala veS popolnoma zadiditi.
Ko ji! prišla v sirotiSnieo, ljila je menda 8 [et stara; obraza je bila tem-nega iu divjega; 5rae oCi so kazale pamet a tudi stcasteu znaSaj. V začetku se je tiho k steni tišfiala in se bojiSč okoli ozirala, da so jo vsi milovali. Druzcga due je jako zboiela in nadSkof pridSi gledat siromašao otroke, mislil jcj je podeliti sv. krst, a zdravnik je odsvctoval, češ, da i5e nij nobene smrtne nevarnosti.   Iu res je za nekoliko dni Helima svojo  bolezen srečno prestala.
Sdimino 8preobmjenje.
Kolikor bolj se je bojazljiva dekJica v sirotišuici prifadila, toliko oSitnejSe je tudi kazala svoj divji značaj in i*azlifne slabe lastnosti. Posebno rada je zmikala hi legala, a zraven je biJa nevoSljiva, jezljiva in ti'moglava. Zdelo se je, kakor da bi še nikoli noljeu žar milosti božje njenega srca ne bil obsijal. Jcsti jo Tjila njena jedina misel in jestvine krasti iu sbivati bflo je njeno najTefjc veselje.
Težko je poijoljSati dete, ki je zašlo na slabi pot, a ge tež&vnejše je bilo to pri lieliuii, ker nij Se nikoli pravega poto pozuala.   Ko so usmiljeuim
86
sestram. ki so sirote oskrbovale in nffle, nad Helimo nL6 rse poskušnje 'a. podletele, začele so moliti za to dete, in Bog jim je res pokazal pot do njc-nega srca.
Neko nedeljo zjutraj, ko jc bilo najvei usmiljenili sester pri božjcj slni' splazi se Heliina z drago svojo torariSico t knbinjo.   Skrbno se  oziratt vseh kotit in misleč, da ju nihče ne vidi, popnete se do kotla, v katerem je kuhalo meso.   PokroTko kmalu odkrijete, izvlečete nekaj kosoT meaa ; si je zač-acte deliti.   A zdaj ju pazljiro oko ueke sestre zagleda  ia  obe dobile zasluženo kazeu.    Velika sramota.  da je bila zasačena pri titvini. ostra kazen, naredila je  na Helimo velik vtisek.    Spoznala je,  da nij  j> storila. a jezilo jo je. da je bila kaznovana.   Več dni nij niti besedice iz]. govorila; srpo in čmerao je gledala pred-se ia vsaka resna in prijazna bes je liila zaman.   Nekega dne je čestita gospa prednica otrokom smokie delilfci Vsi so k njej priskakljali  in se jej lepo zakraljevali,  samo  Helima je stM daleS proiS od nje in se je mrzlo di-žala ; vzela je podcljeni dar,  brez da M se bila zahvalila.   Usmiljene sestre so od zdaj še bolj za-njo  molile in H prijaznejše ž njo raraale.                                                                            1
Cestita mati jo posknša še na drug način spreobraiti. PokliSe jo k seiM položi jej ljubeznjivo svojo roko na ramo ter jej pripoveduje, kako jej ons ' vedno le dobro želi in jej povsod rada pomaga. a kako HelLna vso ujeno 1; bezen le zametuje in vse le po STOJej trmi dela.    Te  bcsedo  eo  zadele n otrokovo; odprla je svoje Telike temne oH in pogledala matcri v obraz. kakor da bi ugledala v njenem obrazu veliko Ijnbezen  do sebe, oblile so solze in jokajCč ovije svoji roki okoli  materinega  rratu ter reCe iz globcn-i svojega srca: rhTaIa vam ua Taem, kar ste mi  dobrega storili."   Heliui;; prvič opazila, da jo res ljubijo, ifl to jo je geniJo.    Da je Heiinia toiiko <¦; o Ijiibezai svojik uditeljie dromila, to jo zapffpadljiro.  ker rse sroje  življi•,¦¦ nij druzega pozaala, nego preganjanje in trpljenje; a menj zapopadljivo iu l tovo tudi mcnj lepo je, ako otroci kiščanskih starišev, ki jim vfasih 5e pn-\ prizanažajo, neverujejo. da jim starffi dobro hofejo, čcnjihore slabosti kaznnji-.l"
Odkar se je Haluua prepričala. da jo Ijiibijo, izpremenila se  je Tsa.    '/, neizrekljivo ljnbeznijo je bila posihmal čestifcej materi vdana. Njen pcgled jc lil zdaj milejši in prij&znejši in tudi njeno vnanje obnaLanje je kazalo notranjo : preniembo.    ZaC-ola je delati in se n^iti.   ^Navadne molitvicp je kmalu zn;u tudi hudo Ln dobro je zdaj bolje raziot?evala.   Zakaj je to omeniti potrel^: razvidno je iz tpga, ker je nckega  dne prav resno svojo ufiteljico Tprašala: rbi-li to bil greb, ko bi srojo tovarišieo ubila?" in je zraven i rokanii ]i" kazala, da bi bUa voljna jo tak(Sj zadaviti.
Helimtn lcrst.
Helima je stala n& pota pobolj5anja, kateiega je bila rastopila.  Sp. bi nobene svojih prejšnili slabosti ve3 ne imela, ampak kolikorkrat je kaj l, vega storila, sprejela je voljno zasluženo kazen, srojo krhico je obžalovala skleaila se je odvaditi.
V tistera Casu so sirotižnico pod posebno varstvo Device Marije posia-vili, iii kmalu se je njeno varstyo med otroci očitno razodevalo. Vseh se y polastila goreSa želja po svetem krstu, tndi Helime.   Samega Tese^ja se jij
¦e jjc« žarilo, kadar je bila pri kršcSanskem nanku. Čestokrat je rekla: ^kako ^ (i» bi nžč sveti krst prejela, da bi mogla s čestito materjo vred v nebesa nriti!" Ta iolja po svetem krstu je bila tolika, da je Tsako k&zen za svoje ^bOBti tako rada sprejela, da je njena učiteljiea o njej pisala: rko bi se smelo, želela bi, da Helima kaj hudega stori, samo da bi Tidela, kako srčno potem to obžaluje."
Ceravno še uij bila krščena, vendar je užč znala, kdo je Jezn Krist, in jn <ia je t presyetem rešnjem Telesn priOujoč. Ce se je kaj pregrešila, rekja jej je tuHteljica: nidi pred kapelico in prosi Ijubega Boga, da ti pov6, kaj moriS zdaj storiti." Potem je otJSIa, in ko se je vrnila, rekla je: ^ljubi Bog nii je rekel: ti bi rada moja bila, a si preveS hudobna; ne maram za tebe; oblaliij to, kar si storila, potem ti odpiistim." Precej si je kako pokoro na-ložila, in uij bila poprfj aadovoljna in vesela, prectao je nij čisto izpolnila.
Tako se je približal Helimi dan sv. krsta. Dne 25. prosinca 1872. leta na dan spreobmeuja sv. Pavla je bila po sy. krst« y katoližko cerkev spre-ieta. Dobila je ime: Marija, Zoflja, Albina. Veselje in sreča, katero je ta daa tntila, popisati se ne more. Od tistega dneva je Cisto novo IMjeEJe za-{ela.   Helima je unirla iu prerodila se iz nje — AJbina.
Helimina stanovitost.
Nihče ne pride n8en na svet; kdor lioee kaj znati, treba se mu je učiti ia pridnemu biti.
Heliina — imemijmo jo tako, ker smo tega imena \M vajeni, čeravno se je zdaj Albina imenoraZa — postala je iristjana. Pri sr. krstu je bila TUnita vseli grešnih madežev, in postala je zopet eiata in nedolžna pred obličjeta božjlD]: a svojih slabib nagnenj še nij bila rešena. SJaba uagnenja so jej ostala in jo skušeTala kakor poprej, a to brez vspeUa. Helima namrefi nij bila zadovoljna samo z imenom kristjanc, hotela je tudi kristjana biti in — kakor je sama večkrat dejala — rsvetnica" postatL
Zavoljo njenega strastnega in trdaega značaja morale so jo učiteljice TeSkrat strahovali, a to jej nij bilo všet. Venclar se je neprenehoma bcjevala fflper nezadovoljnoati in bridkosti, ki so se jej rodile v njenem mJadem srci. Tuiii zdaj sb je Se veibat pregrežila, a vseiej je sroj pregrešek spoznala in >i precej kako kazen zanj naložila. Po sv. krstu je tudi svoje poprejšae grehe ta zinote liolj spoznala ter obžalovala; celč za trpljenjc je pvosiia, ila lii se Bogu za storjeno razžaljenjo pokorila. V takem duhu pokore je voljao pretrpda budo bolezen na očeh. Sploh je vkljub svojej mladosti uže znala, kak pojnen in koliko vrednost ima trpljeuje v krščanstvu. Nekega dne še pred sv. krstom pride nadškof v sirotišnico. Otroci so jiii lepo prosili, naj jim krnalti zakrameut sv. krsta podelijo. Pri tej priložnosti se nadškof k Helimi obrne in jo vpraSa: nali ti uže veš, kaj se prari kristjana biti?" nTo se pran, vse za Ijubega Bcga voljao trpeti, ¦' odgorori naglo Helima.
nTako je", odgorori nadškof, nali pa tndi ?eš, kaj sc pravi trpcti ?" Na to so jcj pokazali podobo Sestitega muCenca Jeronima, ubogega krščanskega snžnja, katorega so Muhamedanci živega v niestno obzidje vzidali, ker nij hotel svoje vere zatajitL To so jim nadškof pripoyedoyali ter Helimo Tpraš&li: n6i-Ji hotela ti kaj takega trpeti?"
88
Helima malo pomišlja, potem pa odlofno odgorori:   »da,   ker trpljenjsj
je kratko, a plačilo za trpljenje je v aebesih v<m!iio."                                    .1
Misel na večno veselje v nebesili ]ej je vse trpljenje ia  vse bridkosfcil lepšalo.
Helima pridt v Marsdj.
Tudi pridnosti in svetosti ge moramo nčiti in vaditi. Helima je mifiliia^ da bi se tega bolje nančila v Evropi nego t Afriki. Saj so sestre, ki jo tako Ijubijo in lepo ui&, a Evrope prišle; v Erropi so tisti pridni ljudje, ki so njim Eepoznanim poganskim otrokom uže toliko dobrega storili in še storč. Med temi ljudmi, misli Helinia, Vi tudi sama hitto pridna k sTeta postala. Zlasti pa je imela gorečo željo, priti t sirotiSnico Marseljsko, ker je od svojih učiteljic mnogo slišala o gorečnosti in pobožnosti oadaSnjih sirotic. .Ljnba mati," djak je večkrat prednici, ko je sliSala, da lio otiSla na Francosko, nIjuba mati, vzemite me se soboj t Marselj, da se ondu bolje nanfiim pridna biti. Vi ste tako dobrotljm, da ste moni kuina pri sv. krstu bili, čeravBO sem biJa najhud6bnejša, <i zdaj sem prfdnejSa, zatorej me ne bote zapustili !u
Tendar je predniea otišla brez Helime na Francosko, a previdnost božja je razmere tako vravnala, da se je Heliniina želja izpolnila. Nadžkof je nam-rež spoznal Djeno dobro glavo in veliko gorečaost ter je sklenil njo in še jedno njenih tovarižic na Fraacosko poslati, da bi se ondu holjo iaobrazile, kakor je to bilo t Afiiki mogoče. To iiaznanilo je Helimo silno razveselilo, da pTide vendar k pridnim deblicam v Marselj, Ceravno jej je tudi žal bilo zapnstiti dobre sestre in ljube tovarKiče t Afriki V primeri se svojo tova-riSico, ki samega reselja nij vedela kaj početi, ko bo toliko lepega in novega Tidela, bila jo Helima Cisto mirna. Sa njenem resnem obrazTi bilo je videU, da se v njenem srci več godi, kakor 0 takih priložnostih v srei navadnih otrok. To ae je tudi očitno pokasalo, ko pridote. s tovarišico v Marselj. Nje aiso mikale velike ladije, ki jih je bilo na stove videti v morskej luki, tudi ne široke uliee z lepimi poslopji jn kraeuimi prodajalnicami, ne Tsa krasota in lepota, kakortne še nikoli t svojeni življenji nij vidcla — vse to je ni zani-malo; kajti misliia je, kako srečoa je zdaj, ko je na čisto krščanskej zemlji. Zato so bile tudi njene prve besede, ko je prišla v lepo francosko mesto: ^kolika sreča zame, da nijsem več med pogani in mohamedaui 1"
ffelimina bolezen.
Prednica in usmiljene sestre ao Hetimo in njeno tovarisioo z veseljem sprejele. Helimi 80 se zdaj izpolnilts tijene najsrSnejše želje, zato se je y njc-nem celem obnašanji razodeval neuaraclen mir ia pokoj. Zdaj U Mla popol-noma srečna, ako bi ne bilo imelo poinaakanje in trpljenje t njenih otroških letih toiiko vpliva na njen itak alab iživot, da jej tudi najveCja akrl) nij raogla podeliti stalnega zdravja. Njene telesne mo6i so polagoma pojemale ia bilo je videti, da jej nij več dosti časa odločenega v življenje. Poprej se je bila smrti eilno bala, češ, da bo potem njcno truplo v zemlji trohnelo. A zdaj jo je ta strai popolnoma zapustil in v najhujšoj bolezni je bila vesela do po-slednje ure.
Večkrat je izrekla željo, da bi knialu emela iti in videti ljubega Odeta y nebesih, a Tčasih je zopet želela ozdraveti ter prosila tovariSicB, naj molijo
m-                                     96
za-njo- Vsa je bila vdana v voljo boljo. Sponiinjala se je tndi večkr&t svoje birše torarišicp Anialije, ti je hitro fo sr. faatu lunrla, retla je: rjako želim, d& bi Malika kmalu prišla po-me.u
In res nij vež dolgo čakala, na to. Judi aij niogla veS požirati; stalo jo je rselej teliko trada, da je kaj malega povžila.
Selimino prvo sv. obhajilo.
Bog je sieer to dobro deklico v zadnjih duevih z velikim trp]jenjei& obiskal. a skazal jej je tudi veliko milosti. H^lima je bila už6 toliko pod-ueena, da bi dnigo leto k prvemu sv. obhajilu pristopila tor se s avojim tako IjjibJjenim odrežeiukom v resnici združUa. Ta velika mjjost jp bila v te% Oasu predmet vsih njenili misli in želja. A ker je deklica bolj in ltolj slaba postajala. odločili ao <lan pircga sr. obhajila poprej. nžč na god sr. Miiaels, to je bilo 29. septembra 1872. leta. Koliio vuselja je njeno srce ta dau ob-čutilo, to uinejc samo tak, ki ?e, kolika radost navdaja pobožaega iu pridneg& otroka t mislili na prvo sv. obhajilo.
Teden pred sv. Mibaeloin je bila Ejena bolezen najhnjSa. Trpela je to-liko, da se nij mogla za ta veseli dan tako pripvaviti, kakor je želela. A ve-aelje do sv. obhajila je tudi v najveejem trpljeaji razodevala.
ZveCer poprejšnega dn4, ko je neizrakJjive bolečine trpela, vprašali so j o: nbi-li želola zdaj vimreti m v nebesa iti."
nNe; tako dolgo bi ge rada živela, da bi sv. obhajilo prejela," odgo. Torila jim je.
Na dan s?. obiiajila se je čutila nekoliko MjJa, bila je nenavadno ve-sela, vstala je in v boljšej oblfki v kapeiici pri sv. maLi pre.jela sv. obhajilo. Kaj se je v tem treaotku v njenem srci godilo, to zna sutno tisti, ki ga je v svoje srce prejela. Njena pobožaost je bila ztk16 ginljiva: dolgo še po sveti maSi je ostala v kapelici. Potem je od veselja in hvaležnosti do seater, k-j so jej k tej sreči pripouiogle, srčno objela iu poljubila. Prediiica jo vpraša: Bkaj ti je denes ljubi Jczus povedal?-
nKekel mi je: glej, zdaj sva združona: zahtevaj od mene, kar koli želiS, vse ti dam." — nHdaj je Jezus moj prijatelj", dostavi še, in si roki uez prsi skleoe, kakor da bi botula tudi Jezusa iz hvaležaosti cbjeti. BAli greš zdaj rada t nebesa?'1 jo vpraSajo sestre. „0 ze)6 rada!"
^Tedaj ne želiš nazaj v Afiiko, da bi ufila in oskrbovala ubožBe arab-. Ijanske in kabilske ofcroke ?u
,,Pae, če je božja volja, tudi rada grem!" nA kam greš rajši v u^besa ali v Afriko?" nMnogo rajži grein v nebesa."
nA kaj bo z ubogimi araliljauskimi in kabilskimi otroei?' ^Teli ue pozabim; v nebesih bom za-nje proaila iu mclila." Potlej so jo vea dan pustiii s&mo, da je molila za svoje neverue rojake, ki ne poznajo  sTOJega odrešenika Jfznsa; niolila jc za duhovnike, ki so jo tako lepo nSili, za sestre, ki so jej toliko dobrega storile, za svojo tovarišice, s katerimi je tako srečno žiTela, iii za nadžkofa v Algieru, kateremu se ima zahvaliti za vso svojo sreC-o.
40
SiHvn%nn CTRrt.
Le malo dni Se je bilo Helimi živeti; tadi ti dnevi eo bili dnevi trpljenja in milosti. Ker je bilo očitno. da njena zadjij.i ura nij reč daleč, doTolfli so jej Bpovednik, da še jedenkrat bodočo nedeljo prejme Jezusa v presvetem reSnjem Telesn. Tndi (Jre drugi milosti jej je Bog podelil: prejela je zaira-ment gv. poslednjega olja, da bi se okrepfla za smrtni boj, ia milostljivi gospod škof so prižli sami k iijej, in jej podelift zakrameat sv. birme. Bila je uži preslaba, da bi bila Sla y kapelico. Zatorej so njeno sobo z belimi zavčsami in sž zelenimi renci okinčali, da je bila kakor y kapclici čeravno slaba, vendar se je ginljivo zah^alila škofu in otiokoin, ki so bili nazoči. Sy. birma jo je bila za trpljenje ridno okrepila. Zdelo se jej je, kakor l>i se spomaila besed, ki jih je v srojej priprostosti nadškofu t Algiern povedala: ^Trpljenje je kratko, a pladilo za trpljenje je v nebesih večno." Kadar so jo boleiiine prevzele in jej solz^ v oči prisiUle, treba jo je bilo le opomneti na Boga in nebesa, pa je bila mirna. Naposled je prosila za svoj križec, kate-rega je zmirom držala t Toki. Vse trpljenje je daroTala Bogn za svoje ne-verne rojake, ia za svojega nesreCnega očeta. Večkrat se je razjokala, ko se je spomnila of:eta, ki so brž ko ne zel6 nesrečni in gotovo tudi pravegaBoga ne pozuajo. Dan pred sinrtjo so jo opomnili, naj 5e moli za svoje rojake Arabljane in Kabile, a oua je dostavila: ^in za svojega očetau; nohw rekla je z žalostnim glasom nBog ve, ali pridejo moj oče t nebesa?"
Tako se jej je približala ujena zadnja ura. Helima ali bolje Albina se je dobro bojevala v vseh skušDJavah svojega mladega življcnja ter tako tndi dosegla yenec zmage. V pmrtneni boji so jej podelili spotednik, ki so z oče-tovsko skvbjo bili pri njej do zadujega trcnotka, še jedenkrat sv. odvezo in papežev blagoslor: odmolili so s^ sestrami molitve za umirajoče ter jej pove-dali še nekaterc tolažaae besede. Bolniea nij mogla več govoriti, a njeae oSi so bile obrnene k uebesom.
V  tem smrtnem boji je ležala Helima do druzega jutra, tei se je potlej v nazočnosti svoje predniee iji ]jubih tovarišic,  poJjubivši križec, ki ga je držala t rcki. loCila iz tega sveta,
Tako je HclijBa sreJno koii&la tek srojega žiTljenja. Ifa njenem obrazn iuj bilo fideti nobenega sledi boleGin. Na pol odprte oči in smebJjajoCe nstne so menda še želele okrogstojecim izreči prisrčao zahvalo!
Otroei v sirotižniei, ki so poprej vsi Helimo Ijubili, se zdaj tiidi njenega mrtvega telesa nijso balL Vs: so priSU. da se poslove od nje. čudili ao se Djenemu prijaznemu, smehljajo^emu obraza. nGlejteu, re6e neko dete, nkako se smeje, ker je pri Ijubem Bogu v nebesili!" Dragi otrok dostavi: npoprej je toliko trpela, a zdaj je srečna, rsega trpljenja je rešena." Tretji opomni reano: ^ljubega Boga mora paiS zel<5 Teseliti, ko Tidi, da tudi črni ztunorski otroci pridejo t nebesa!"
V  tem ffiajbno triletno dete, ki je sedelo pri okna ia gledalo v obla^ao nebo, zagleda torišče, kder se jo oblak prefcrgal in se pokazalo inodro nebo. Otrok, tega Tesel, zavpije:  nondn-le je šla Albina v nebesa."   In z otroško priprostostjo pristavi: ^zdaj nam bode treba moliti: st. Albina, prosi za nas!"