Vojak in starka
/ojak: Kaj delaš tu, dobra starka? Nova polena mečeš na ogenj? Prihrani si jih! Jaz sem se vže posušil, niti ne zebe me več. — Ona ga neee slišati. Poleno za polenom poklada na ogenj, pripravlja večerjo in govori:
^Pogrejte se vojak, le pogrejte se!"
Vojak: Dobra starka, ne trudite se z večerjo, jaz nijsem lačen. Spravi za-se gnjatnico in vino, jedel sem juho na zadnji postaji. čemu ta prt? To je prelepo za-rae!
Starka ga ne sliši. Odreže mu kruha natoči mu knpico vina in govori:
,,Okrepčajte se vojak, le okrepeajte se!"
nDobra starka," povzame zopet vojak, ,,za koga so te rjuhe? Ali nimate hleva? Nimate — li slame za ležišče?  Spal bodem na njej, kakor kralj!*
Starka se ne da prekiniti. Razgrinja vlakno na posteljo, urejuje blazine na njej in govori:
»Pojte počivat, vojak, pojte počivat!"
Dan napoči in ž njira čas vojakovega odhoda.
Nii, z Bogom, dobra žena! poslavlja se vojak. — A kaj je to? Torba mi je danes težja, kakor včeraj. O,j, dobra, gostoljubna žena, eerau tolika pozornost? —
S solznirui očrai nasmehne se mu starka in odvrne: ,,Moj sin je vojak, kakor ti!"                                                                                                        J.M