-----    250    -----
Nove bukve o krajnskem polku.
Ni davno, kar je prišla v Gradcu knjiga v nemškem jeziku na svitlo z napisom: „Geschichte des k. k. Prinz Hohenlohe-Langenburg- Infanterie-Re-giments Nr. 17 seit dessen Errichtung 1632 bis 1851 von dr. F. Steiner, ene m a lige m Auditor i m Regimente." To je: „Zgodovina c. k. infanterij-nega*) regimenta knez Hohenlohe-Langenbur-škega št. 17 od leta 1632, ko je bil osnovan, do leta 1851, od dr. F. Steiner-a, bivšega regiment-nega auditorja."
Regiment, kterega zgodovino popisuje imenovana knjiga, je naš krajnski regiment. Napravljen leta 1632 je eden najstarejih polkov cesarskih; ker cesarska armada ima samo sedem regimentov, kteri so stareji od tega. Zgodovina pripoveduje, da je bil že v kervavi bitvi pri Liitzen-u (6. nov. 1632), v kteri je bil junaški švedski kralj Gustav Adolf ustreljen; glede občne avstrijanske zgodovine spada tedaj naprava našega regimenta v žalostno dobo, ko je 301etna vojska pod cesarjem Ferdinandom II. zemljo našega cesarstva s kervjo napajala. Do leta 1817 se ta regiment ne tiče nič naše domovine; imenovano leto se je preselil iz Češkega ua Krajnsko. Od tega leta do jeseni 1847 je šel dvakrat na Italijansko, kamor so ga punti klicali, namreč 1820 do 1821 in potem zopet 1831 do jeseni 1835. Leta 1845 (24. septembra) je prejel tri nove ban-dera, s kterimi si je tri leta pozneje zopet v Italii nlavne vence hrabrosti pribojeval. Cerni oblaki so se začeli namreč že leta 1847 na političnem obnebji Evrope zberati in rajnki maršal Radeč ki je sprosil iz Dunaja več regimentov v Italijo, med kterimi je odrinil naš regiment 1. in 3. novembra 1847 iz Ljubljane. Leta 1848 je užgal fran-cozki punt hude viharje skorej po celi Evropi. Italijani so se vzdignili in krnalo za njimi Madžarji. Sardinski kralj, Kari Albert, pohlepen po večjem posestvu, se je združil z italijanskimi puntarji in prevlekel italijanske dežele našega cesarja z vojsko, ktera mu je pa prinesla namesti slave in večjega posestva sramoto in smert. V celi italijanski vojski,   od začetka   punta v Milanu 19. marca 1848
*) lnfanterija ali pešci se imenujejo te verste vojaki po neki španjski kraljicni, ktera je, da je svojega premaganega očeta otela, zbrala množico peš mož, s kterimi je Maure premagala. Kraljicne se imenujejo na Španjskem infantinjc; in od tod ime „Infantene."
_—     251    -----
do 6. avgusta 1848, kteri dan je mogel sardinski kralj tepen in osramoten tako jaderno, kakor je prišel, s svojo premagano armado čez reko Tičin bežati, v celi italijanski vojski, pravimo, se je skušal naš regiment z drugimi regimenti. Misliti je bilo, da bo po odhodu premaganih Piemon-tezov kralj Kari Albert se s cesarjem pomiril; pa nesreča ga je še premalo zmodrila; mesca marca 1849 napove drugič vojsko, ktera je bila pa po dveh kervavih bitvah že 23. marca dokončana. Tudi v tej kratki vojski se je naš regiment junaško obnesel, dasiravno ni prišel ves v boj. Čakalo ga je pa še mnogo vročega dela v Romanii, kjer je bilo treba še puntarje ukrotiti, in še le 20. junija, ko se je Jankina podala, je prišel čas majhnega počitka. Regiment je ostal do 19. novembra 1850 v Jankini, od kodar je bil v Benedke, od tod pa pozneje v Dalmacijo prestavljen. Sedaj je zopet v Benedkah.
V  italijanski vojski so bili samo pervi trije bataljoni regimenta in pa bataljon brambovcov. Ker so se Madžarji leta 1848 tudi spuntali in cesarju pokornost odpovedali, je bilo treba tudi te ukrotiti. Tudi krajnska dežela je mogla pomagati in dala je 4. in 5. batalijon, zgolj novince, na Ogersko. Ceterti bataljon je imel pred Komornom žalostno osodo, ker so puntarji v čemi noči med 25. in 26. aprila iz terdnjave planili in ga skoraj popolnoma končali. Ko je bila tudi ogerska vojska končana, sta se tudi 4. in 5. bataljon na Krajnsko vernila.
V  italijanski kakor tudi v ogerski vojski so se Krajnci junaško obnašali; v poterjenje tega povemo, da je prejelo v poslavljenje zavoljo hrabrosti medalje 65 vojakov od feld-vebeljna nazaj, in sicer: zlatih 9, velikih srebernih 16, malih srebernih 50. Dva sta dobila verh zlate medalje tudi še rusovski križec. Oficirjev je bilo po-slavljenih 14 s križcom za vojaške zasluge, kakor je bilo tudi več redov med oficirje in medalj med zdravnike razdeljenih.
Krajnska dežela je v poslednjih vojskah skorej neverjetno veliko storila; dala je namreč od 18. marca 1848 do 3. maja 1850 6675 mož ali k domačemu regimentu ali pa k kanonirjem, kojnikom in drugim četam. K regimentu samemu je šlo v 12 transportih 2774 mož.
Regiment se je povsod junaško obnašal, pa tudi domovina ni pozabila svojih hrabrih sinov. Verh tega, da je pri vsaki priložnosti se hvaležno skazala, je zložila v kratkem čez 14,000 fl., kterih obresti se dele vsako leto med 20 krajnskih, v vojski ali sicer v službi pokvarjenih vojakov. Imenuje se ta zalog „zalog za krajnske invalide."
To je ob kratkem pregled zgodovine krajnskega regimenta. Gospod izdatelj jo je prav mično popisal; gre mu zavoljo tega vsa pohvala, pa tudi zavoljo tega, ker je vse, kar se bo za bukve skupilo in čez stroške za tiskanje ostane, namenjeno v zalog za krajnske invalide. Cena jim je 1 fl., dobivajo se pri bukvarju gosp. Lercherju.