Piše: Bogo Pogačnik
V naši delovni organizaciji smo se pričeli ubadati z vpraša njem delegacij in delegatov — potrebovali smo jih namreč večje število, ki naj bi našo delovno organizacijo čimbolje predstavljali v različnih sredinah, družbenih in strokovnjh.
Do tega časa pravzaprav niti nisem vedel, da me z družbo veže toliko vezi, kl so kakor popkovine. V razpravah sem izvedel. da bedi nad mojim duševnim razvojem kar več skupnosti, od kulturne do raziskovalne, izobraževalne in drugih. Se bolj sem bil presenečen nad dejstvom, da želijo cenjeni kulturni delavci zvedeti moje mnenje o njihovem delu in, da zanima moje mnenje tudi raziskovalce, pedagoge in druge. Toda od vseb so rae naj-bolj presenetili komunalci, ki so izrazili željo, da bi tudi jaz, občan, in moji delovni tovariši sodelovali pri njiliovem deJu. še vedno se namreč živo spominjani, kako sem pred letom dni obu-pano tclefonaril »Komunalni energetiki«, ali po domače »Toplo-vodu«. kdaj bodo začell ogrevatl, vendar nisem dobil odgovora.
Res, stvari se obračajo na bolje. Lctos so začeli ogrevati že septembra; včasih je sicer mato vroče, posebno tedaj, ko kaže toplomer čez dan preko 20 stopinj, vendar to še nl tako hudo. Hujše bo, ko bodo začeli prihajati novl, višji računi za ogrevanjc.
»Toda tovariši«, sem opozoril člane našib samoupravnih orga-nov, med katerimi jih je nekaj, M so veeno nezadovoljni, »zato pa bomo imell svojega delegata, ki bo prav gotovo v vsakem tre-nutku konstruktivno prispeval k odpravljanju takih neusklaje-nosii.«
Tovariš delegat, ali veš
Zaradi te pripombe so me tovariši soglasno izvolili za svo-jega delegata. Potem, ko srao razpravljali o delegatih za samo-upravno interesno skupnost za kulturo so nekateri naši samo-upravljalci začeli pleteničitl o tem, da se v kulturi ponekod pojavljajo čudiil pojavi, drugi pa so začeli govoriti o nekl čudni stvari, abscesih, in ker tega ne maratn, sem začutU, da se moram oglasiti.
»Tovariši, edino kar moramo /agotoviti, in to preko delegat-skega sistema lahko, je vpliv delovnega človeka na omenjena dogajanja in izbrati delegata, ki bo znal konstraktivno usklajevati že preje omenjeno problematiko.«
Nekateri so zaploskali in me potrdill za delegata-
Potrebovali smo še delegata za področje izobraževanja in otro-ikega varstva. Od izčrpljujočih debat so biJi tovariši že utrujeni In zavladal je molk. Da bi prekinil tišino, ki se je vlekla, sem navrgel:
»Prav na tem področju so še številni neurejeni problemi, ki jih Je treba urediti. Kot primer neurejenega problema lahko na-vedem učne programe, pa predrago otroško varstvo. Najti mo-ramo primernega človeka, prodornega In še pronicljlvega po vrhu, zares vztrajnega ...«.
Tovariši so se spogledali in me imenovali za delegata tudi za U> področje.
Ker se je sestanek zavlekel smo odložili Izbor delegatov sa ostala področja in zaključHJ sestanek.
Kmalu so začela prihajaii vabila za seje, opreml.jena včasih s tako zajetnimi materlali, da jih ni bilo mogoče prebrati, drugič pa zopet le z golim dnevnlm redom. Ker delegatov za ostala po-dročja še ntsmo uspeli imenovati sem dobil vabila tudi za irjih
Reči raoram, da sem vestno izpolnjeval svoje delegatske dolž-nosti. Ce so bili materiali priloženl je bilo tako in tako že jasno In so od mene zahtevali le, da dvlgnem roko iu potrdim pred-vldeni zahtevani znesek za dejavnost, ki Je bila obširno opisana, atemeljena in za realizacijo katere je bil tudi že izdelan finančni oačrt. Ce materiali in zajetne študije niso bile priložene, je bil postopek Isti, saj je bila zadeva nujna, pereča, ali kako drugače potiebna in za,to smo se delegati usklajeno strinjali x njo.
Številne izkušnje so ml pomagale, da sem zablestel tudi v razpravah o zapletenih problemih, saj sem lahko na kulturnih skupnostih dopolnil razpravo z obširno razlago, kako take ali podobne probleme rešujejo na skupnosti za telesno kulturo ali pa raziskovalne skupnostt, na ostalih področjib pa scm posredo-val izkušnje iz drugih skupnosti.
Ceprav bi lahko za delegate potrdili tudi druge člane naše delovne organizacije tega moje sodelavci niso hoteli, kajti še samo dejstvo, da sem deloval na tako številnib področjib je bil dokaz, da sem resnično delegat, torej človek, ki vse ve in vse zna
Ko sem hitel na enega izmed številnih sestankov na kulturni skupnosti, potem pa me je še čakal sestanek na skupnosti za izobraževanje In otroško varstvo, sem pomotoma stopil nekomo na nogo in že botel oditi, ko je nesrečnež zavpil za mano.
»Hej ti, kaj veš, kaj je kultura? Kaj je izobrazba?! Najprej se tega nauči.«
Ceprav sem delegat sem se nehote vprašal »Ali vem...?«