IfijTERflLTfl
tVBOPSHO OHHO V SLOVENSKI POM
GRADITE HIŠO? za okna nudimo subvencijo od 100.000 do 200.000 SIT !
Ponudba velja od 1.2.2006 do 31.3.2006 oz. do porabe sredstev za subvencijo.
www.interalla.si
INTERALTA d.o.o., Ljubljana, Stegne 21 c
Tel.: 01/51-11-624, fax: 01/51-11-543, PE Litija: 041/770-298
Marec 2006, št. 3, leto 8
NO¥iCE IZ OBČINE LITIJA	www.litija.net/tiskarna-aco
Iz uredništva...
ROŠ POLŠNIK 00 NADALJNJEGA ZAPRTA, UČENCI IN POUK ZAČASNO V PROSTORIH
v
PHI	Prvotni šolski objekt je bil zgrajen leta 1912, med drugo svetovno vojno močno
SiiO rULOllm poškodovan, leta 1953 pa dodobra prenovljen. V naslednjih letih so se v
presledkih, po posameznih obdobjih, izvajala zgolj investicijsko vzdrževalna dela, zaradi zmanjšanja števila otrok. Leta 1979 kletne prostore preuredijo v industrijski obrat Elme (danes KOMO do.o., ki zaposluje okrog 40 delavcev). Prve večji znaki posedanja temeljev in pokanja pod prehladnimi vezmi so bili zaznani leta 1998. Po potresu 11. julija 2004 so se razpoke povečale in pojavile na novih mestih, od takrat dalje so se začele tudi sistematično opazovati in meriti. Na podlagi izdelanega poročila ZRMK iz Ljubljane o pregledu stanja in konstrukcij ter ogleda Inšpektorata RS za okolje in prostor na samem kraju, je 23.02.2006 gradbeni inšpektor izdal odločbo, da mora lastnik objekta (občina Litija) ta objekt zaradi njegove nezadostne varnosti za ljudi in uporabnike porušiti in odstraniti.
Občina meni, da je bila inšpekcijska odločba izdana preuranjeno in preveč enostransko, saj ni bilo upoštevanih vseh ostalih dejstev in okoliščin (npr. geomehanskih raziskav in izračunov, seizmične preverbe ter predloga sanacijsko ojačitvenih posegov), ki bi lahko vplivali na sprejem ustrezne odločitve, zato se je zoper izdano odločbo tudi pritožila.
Šola j e imela ob ustanovitvi 65 učencev, leta 1940 kar 217, po drugi svetovni vojni še 141, v letošnjem šolskem letu pa 18 učencev v 5 razredih (po ena trojna: 1-2-3-r. in ena dvojna: 4-5 r. kombinacija), ostali učenci pa se vozijo na matično šolo v Litijo.
O nadaljnji usodi osnovnega šolstva na Polšniku pa bo moral odločati še občinski svet.
Včasih se naše življenje odvija tako hitro, da niti ne zaznamo, kaj se dogaja čisto blizu nas, saj so glave in misli osredotočene precej globalno. Naš čas in interes zapolnjujejo globalne teme; zanimajo nas velike krize, veliki dogodki, ki v naše domove vsak večer čisto »domačno« in naravno vstopajo prek malih ekranov. Tako smo včasih kar malo ali zelo presenečeni, ko se nekaj velikega zgodi geografsko čisto blizu, tako da skoraj tudi sami postanemo del velikega dogodka. Takšen občutek sem dobila, ko so bili naši kraji dan ali dva pod drobnogledom slovenskih medijev, ki so (in seveda še) analizirajo in secirajo primer Plut.
Ko vzamem v roke Občana, se mi zdi, kot da bi kramljala s sosedom za plotom. Prelistati ga pomeni nekakšen ritual »domoznanstva«, kot na primer sobotni obisk trgovine v najbolj nemogočem dopoldanskem času, ki pa ohranja svoj čar, saj pokramljam z ljudmi, ki mi že četo večnost niso prekrižali poti.
Domačnosti pričujočih 18 strani Občana ni obarvalo pomladno vreme (skupaj z Vami ga seveda nestrpno pričakujem), pač pa prispevki naših dopisnikov, ljudi in institucij, ki vedo, da je tudi mala, navidezno nepomembna vest marsikomu odprto oz. nezastrto okno v svet. Pa čeprav le do sosedovega plota...
Razglejte se naokrog in lepe pomladne dni Vam želim,
Andreja ŠTUHEC.
Slovenski častniki v Šmartnem odkrili detajl slovenske zgodovine
Športna dvorana Litija je v dobri kondiciji
u DRUŠTVO ZA RAZVOJ		[Prispevke pošljite dol 10. APRILA
PODEŽELJA Zg. Jablanica 1.1275 ŠMARTNO pri Litiji		2006	1
VABILO NA 3. TRADICIONALNI POHOD		na naslov Tiskarna ACO,
PO ŠBPONKIH JA8LANIŠKE DOLINE		C.D.K.39,
v soboto 1.4.2006		1270 Litija v elektronski 1
Start - prijava:		
od 7 do 10. ure pri Gasilskem domu v Zg. Jablanici		v7I7Tllvl <111 pU L jpv7iTTE
Kontrolna točka: Prelesje		obcan@siol.net ali
Cilj - zaključna prireditev:		tLskama.aco@siol.net 1
ob 14. uri v vasi Gradišče pri Litiji		nsKama.acousioi.ncr j
Info. 051312 739	Polje označena - udeležba na lastno odgovornost.	1	
IZBRANI v humanitarni akciji - ZA ČISTE OTROŠKE ŽELJE
Otroci in vzgojiteljice v WE Jurček v Jevnici smo novembra 2005 sodelovali na natečaju Za čiste otroške želje, v okviru humanitarne akcije, katero so izvajali Henkel Slovenija, Mercator in RTV Slovenija. Organizatorjem smo poslali otroške likovne izdelke, fotografije našega igrišča in spisek čistih otroških želja - kaj si najbolj želimo za naše igrišče. Naša prijavnica je bila ena od 205 prijavnic iz vse Slovenije. Prišli smo v ožji izbor 30. vrtcev, katere so obiskali in ocenili stanje zunanjega igrišča člani komisije, ki je bila sestavljena iz predstavnikov organizatorjev in predstavnice Skupnosti vrtcev Slovenije.
Konec decembra 2005 smo dobili obvestilo, da je naš vrtec eden od 15. dobitnikov novih zunanjih igral v vrednosti milijon tolarjev.
Simbolični ček pa sem na novinarski konferenci na RTV Slovenija prejela 12.1.2006. O rezultatih akcije so obveščali tudi mediji.
Nestrpno pričakujemo pomlad, nova igrala in s tem uresničitev vsaj nekaterih želja.
vzg. Nada BREČKO
Predstavniki Zveze slovenskih častnikov iz Maribora, Vrhnike, Novega mesta, Nove Gorice, Metlike in Litije so 12. februarja obiskali Ustvarjalno središče Breznikar. Magda Breznikar jim je v kratkem orisu predstavila zgodovino Smartna in nekaterih pomembnih osebnosti, ki izhajajo iz teh krajev. Še posebej je njihovo pozornost pritegnil šmarski rojak, odvetnik in politik, predvsem pa velik narodnjak dr. Franjo Rosina, ki je bil med prevratom 1918-1919 podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko in je skupaj s predsednik Karlom Verstoškom z odločnostjo veliko pripomogel, da je lahko Narodni svet 1.11.1918 prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško oblast.
Franjo Rosina je kot načelnik Mariborske posojilnice nakazal Narodnemu svetu za Štajersko 2 milijona kron za Maistrove vojaške enote. S tem dejanjem je prevzel moralno in materialno odgovornost in odločilno prispeval k Maistrovemu uspehu. Kot podpredsednik Narodnega sveta nekakšne vlade za Slovensko Štajersko je z balkona Mariborske mestne hiše razglasil Maribor za slovensko last in sodeloval tudi na pogajanjih o mejnem vprašanju v Gradcu.
V muzejski učilnici so si gostje z zanimanjem prebrali kopijo dekreta z dne 1. 11. 1918, s katerim je bil, do tedaj majorju Rudolfu Maistru podeljen vojaški čin generala in so ga v imenu Narodnega sveta za Štajersko, podpisali: predsednik Karel Vestovšek, podpredsednik dr. Franjo Rosina in tajnik prof. Voglar. Njihovo pozornost so pritegnili tudi drugi razstavljeni eksponati.
Predstavniki Zveze slovenskih častnikov, ki jo je vodil predsednik Miha Butala (doji vprvi vrsti drugi z leve strani) so v Ustvarjalnem središču Breznikar spoznali prezrt in pozabljen detajl iz slovenske zgodovine.
nadaljevanje na strani 3
Mestna skupnost Litija, ki je večinski lastnik litijske športne dvorane, z njo gospodari od leta 2002, torej tri leta. Prevzela jo je v dokaj klavrnem stanju, saj preteklih 13 let zanjo ni nihče prav posebno skrbel. Zgradba je bila v uporabo predana leta 1989, nato pa je ostala v glavnem takšna kot na začetku. Od večine prostorov sploh ni bilo nobenih prihodkov od najemnine, vse je bilo tako rekoč »naše,« kot včasih. Ob takšnem gospodarjenju seveda tudi ni moglo biti denarja niti za sprotno vzdrževanje, še manj za investicijsko.
Ob prevzemu zgradbe v upravljanje je imela Mestna skupnost več težav s problemi dojemanja sodobnega tržnega in odgovornega gospodarjenja z javnim objektom, kot pa s samim vzdrževanjem. Miselni preskok je bil (občasno je še vedno navzoč) kar težak. Seveda pa čas dela svoje in dvorana sedaj dokaj nemoteno posluje po tržnih načelih, kar je v današnjih časih tudi edino sprejemljivo in učinkovito.
V litijski Športni dvorani se dejavnosti odvijajo nenehno. Objekt obratuje nepretrgoma vsak dan od 8. do 23. ure. Dnevna frekvenca uporabnikov je 150, tedenska 1000. Uporabnilcov je veliko, saj je tudi ponudba kar pestra. Poleg OŠ Lilija, športnih klubov s tekmovalnim športom (mali nogomet, košarka, rokomet), ki imajo v njej treninge in tekme, je med uporabniki veliko raznih rekreativnih skupin, skupin z zdravstvenimi programi, plesne skupine, fitnes, razvedrilne in zabavne prireditve, vrhunske športne in druge prireditve...
nadaljevanje iid strani 4
□ptika manja
Za vase oci, poskrbimo mi!
Tel.: 01/898 51 56,898 00 88 Del. čas.: 9-12 • 14-18 sobota: 9-12
i	t ^	\
...
popust
4.000 sit
j Veljavnost do 23. 4. 2006. Popusti se ne seštevajo in veljajo pri nakupu očal z ■k gotovinskim plačilom.
Glas o zimskih radostih na Dolah se je pred leti širil ne samo po občini Litija, ampak tudi prek njenih meja. Za podoben pojav pa je letos po nekaj sušnih obdobjih poskrbela starka zima, ki je smučarsko pravljico potegnila na skoraj 60 obratovalnih dni. Vsako leto je upravljalec smučišča Športno društvo Dole pri Litiji poskrbel in dodal nov kamenček v mozaiku, da kompleks počasi prehaja iz nepomembnega smučišča v mali smučarski center, ki vsebuje vse tisto, kar bi si obiskovalci želeli.
nadtdjevanje na strani 17
O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE
Marec 2006
POROČILO O SPREJETIH SKLEPIH IN ODLOČITVAH
na 32. redni seji Občinskega sveta občine Litija dne 14.02.2006
Sejo je vodil Mirko Kaplja, župan Občine Litija, ki je v uvodu najprej ugotovil sklepčnost sveta (od 23 -ih svetnikov jih je bilo na začetku seje prisotnih 18). Predsedujoči je najprej na predlog komisije za šport z dnevnega reda umaknil točko:
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika in meril za sofinanciranje in vrednotenje letnih programov športa v občini Litija, ker člani komisije za predlagane spremembe in dopolnitve meril še niso dosegli soglasja z Inšpektoratom za šport pri MŠS RS, nato pa so svetniki sprejeli predlagani dnevni red seje, ki je obsegali 2.točk, pretežno s področja urejanja prostora in gospodarske infrastrukture.”
-	Občinski svet je najprej sprejel Odlok o ureditvenem načrtu Ježa - zgornji del. Predvidena ureditev območja UN Ježa - zgornji del predvideva izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš in omogoča sanacijo ter revitalizacijo obstoječih objektov.
Rešitev predvideva enakomerno razporeditev devetnajstih prostostoječih objektov in enega stanovanjskega dvojčka. Predvidena je graditev še dveh novih ulic, novo zgrajeni ulični sistem bo služil za dostop do novogradenj, prometni sistem bo dvosmeren z obračališči za osebni in interventni promet na koncu vsake ulice.
Urbanistično oblikovanje zazidalnega območja se nanaša na tri značilne morfološke enote, ki predstavljajo hkrati tri možne etape izgradnje naselja in sicer enota A na vzhodnem robu naselja, ki jo sestavlja atrijski dvojček in prosto stoječa enodružinska atrijska hiša, morfološka enota B na zahodnem robu naselja, naslonjena na spodnji rob Ježe, ki jo sestavlja 9 samostojno stoječih enodružinskih ter morfološka enota C, ki leži v osrednjem delu novega naselja ter jo sestavlja 9 objektov.
-	Nato je Občinski svet ponovno obravnaval prometno ureditev območja Osnovne šole Gradec, Gimnazije Litija ter vrtca v naselju Graška dobrava
ter sprejel dopolnitev k izdelani študiji izvajalca AXIS Prometno informacijske rešitve d.o.o. iz Ljubljane, kh predvideva, da je za avtobusno obračališče možno izkoristiti tudi zemljišče pred trgovino Mercator oz. bloki na Prvomajski cesti ter na tem prostoru urediti krožišče, vožnja avtobusov od obračališča na Graški dobravi do šolskih objektov, pa bi se v prihodnje prepovedala.
-	Občinski svet je razpravljal tudi o prometni ureditvi območja centra mesta Litija ter sprejel naslednje rešitve: Cesta Komandanta Staneta in del Levstikove ulice (od Elznerjeve hiše do križišča z ulico M.Pregljeve proti Frtici postaneta enosmerni, kjer bo možna dodatna ureditev približno 100 parkirnih mest, predvidena je razširitev in nova ureditev križišča na Zasavski cesti pred mostom na desnem bregu Save (pri KGZ Litija oz. proti lekarni), medtem ko rešitev za Brodarsko cesto še ni dokončno sprejeta zaradi možnosti eventualnih novih gradenj na območju med vrstnimi garažami in Športno dvorano Litija.
-	Občinski svet je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v prvem branju, kot primerno podlago za pripravo predloga za drugo branje. Med pobudami za spremembo kategorizacije je bilo podanih veliko predlogov, pri čemer so se upoštevala zlasti naslednja merila: nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih 5 let, če se njen prenos opravi brezplačno, če je vpisana v zemljiško knjigo ter če javna pot vodi vsaj k trem stanovanjskim objektom s hišno številko. Za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti se v pretežni meri zagotavljajo sredstva iz občinskega proračuna, zato je pritisk s strani krajevnih skupnosti za uvrstitev v seznam takih cest vsako leto večji. Na koncu je prvo soglasje za prekategorizacijo dobilo okrog 40 novih odsekov javnih poti, pretežno po hribovitih predelih naše občine.
-	V zvezi z razširitvijo dejavnosti podjetja Bioplin d.o.o., Moravče pri Gabrovki, ki se ukvarja s predelavo odpadnih organskih surovin in njihovo pobudo za spremembo občinskega prostorskega plana za potrebe načrtovanja in izgradnje bioplinskega centra, je občinski svet sprejel naslednje sklepe: * Občinski svet sprejema pobudo, da se na podlagi 11.b člena Uredbe o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena, pristojnost za načrtovanje prostorske ureditve Bioplinskega centra Moravče pri Gabrovki prenese na
državo, ki bo v skladu z Zakonom o urejanju prostora vodila postopek priprave državnega lokacijskega načrta.
*	Vse finančne obveznosti za pripravo, izdelavo in izvedbo državnega lokacijskega načrta za načrtovanje Bioplinskega centra Moravče pri Gabrovki prevzemajo investitorji predmetnega centra.
*	Prostorska konferenca se organizira v Gabrovki. O tem se obvesti krajane KS Gabrovka.
-Občinski svet je v drugem branju nadalje sprejel Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat.« Delovanje tega organa je predvideno od 1.06.2006 dalje na območju občin Litija, Ivančna Gorica in Šmartno pri Litiji, več o nalogah in pristojnostih tega občinskega inšpektorja ter področjih delovanja pa bomo napisali v prihodnjih številkah.
-	Občinski svet je nadalje v prvem branju sprejel Odlok o turistični taksi v občini Litija.
Turistična taksa je namenski prihodek občine. V skladu z Zakonom o spodbujanju turizma se določa z določitvijo števila točk (v razponu od 3 do 11 točk), vrednost točke pa določa Vlada RS (trenutno znaša 22 SIT). Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, so dolžni pobirati turistično takso ter občini in pristojnemu davčnemu uradu predložiti mesečno poročilo iz katerega mora biti razvidno število vseh prenočitev in znesek pobrane turistične takse.
Občinski svetniki so v prvem branju sprejeli najnižji predlog možne višine -to je 3 točke.
-	V zvezi z aktivnostmi občine Litija na področju regionalnega sodelovanja je občinski svet sprejel: sklepa o ustanovitvi Sveta Ljubljanske urbane regije (ki ga sestavljajo župani vseh 25 občin ustanoviteljic kot skupnen organ za sprejemanje posameznih odločitev namesto dosedanjih občinskih svetov) in sklep o ustanovitvi Regionalnega razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije. V regionalnem razvojnem svetu LUR je 25 predstavnikov občin (med njimi tudi občina Litija), 25 predstavnikov združenj gospodarstva, 12 predstavnikov nevladnih organizacij, sindikatov in drugih partnerjev, 1 predstavnik upravljavcev zavarovanih območij narave in 1 predstavnik romske skupnosti.
-	Nadalje se je občinski svet na podlagi zakona o računovodstvu seznanil in sprejel Poročilo o popisu oz. inventurno poročilo občine Litija po stanju na dan 31.12.2005. Na področju popisa izvenbilančnih evidenc, kjer občina Litija nastopa kot tožeča stranka v sodnih postopkih je odprtih približno za 31 mio SIT terjatev, medtem ko je v sodnih postopkih, kjer občina Litija nastopa kot tožena stranka odprtih za preko 100 mio SIT možnih obveznosti, med njimi največja s strani Občine Šmartno pri Litiji zaradi t.i. razdelitve oz. upravičenosti do sredstev iz naslova cestnih vlaganj v modernizacijo regionalnih cest na območju skupne občine v minulih letih.
-	V zvezi z obravnavo idejne zasnove ureditve zemljišč na Brodarski ulici v Litiji, je občinski svet sprejel naslednje sklepe:
*	da se zemljišče na območju med športno dvorano in bencinskim servisom na Brodarski ulici nameni za izgradnjo trgovskega objekta z lokali, podzemno parkirišče, bowling center in kegljaške steze v enem objektu in za izgradnjo garažno poslovnega objekta, kot to izhaja iz grafičnega dela predloženih idejnih zasnov.
*	da sprejema razširitev letnega programa prodaje občinskega stvarnega premoženja z nepremičninami v Litiji ob Brodarski ulici, na pare. št.: 116/4 v izmeri 379 m2,118/31 542 m2,120/45 455 m2,120/46130 m2,120/5 184 m2, 120/9 196 m2, 122/6 670 m2, vse k.o. Litija, skupaj 2338 m2. Vrednost: po uradni cenitvi, način prodaje: na javni dražbi.
-	Pri točki Kadrovske zadeve je občinski svet sprejel sklep, da se za nadomestnega člana ustanovitelja v svet zavoda ZIK Litija (po izstopu od soustanoviteljstva občine Šmartno pri Litiji) imenuje Matejo Sladič Vozelj, stanujočo Tepe, Polšnik.
S to točko pa so svetniki tudi zaključili 32. sejo občinskega sveta.
ZAPISNIK 6. izredne seje Občinskega sveta, m je ona v
petek, 10.3.2006 ob 15.00 uri na občini Litija
Sejo je vodil župan občine Litija, Mirko Kaplja, ki je na začetku najprej ugotovil sklepčnost sveta (od 23-ih svetnikov jih je bilo prisotnih 17).
Izredna seja je bila sklicana na pobudo skupine svetnikov (prvopodpisani Franci Rokavec) z eno samo točko in sicer:
»Problematika plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odpadlih voda v Občini Litija«
Problematika zadeva plačevanje novih obveznosti občanov na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadlih voda, ki jo je sprejela Vlada RS (o kateri je bilo več napisanega že tudi v februarski številki časopisa OBČAN). V mesecu februarju 2006 je JP KSP Litija d.o.o. pričelo z izvajanjem te uredbe in posledično z izdajanjem računov na položnicah tudi za vsa tista gospodinjstva, ki doslej niso bila priključena na javni vodovod na območju občine Litija. Občani so namreč na podeželju vodovode gradili sami in z lastnimi sredstvi. S tem v zvezi pa naj bi šlo tudi za vprašanje, ali mora posameznik, ki je zgradil lasten vodovod, zgraditi tudi lastno čistilno napravo za odvajanje odpadlih voda?
Svetniki so po poldrugo uro dolgi razpravi sprejeli naslednja dva sklepa:
*	Občinski svet Občine Litija predlaga Ministrstvu za okolje in prostor in posledično Vladi Republike Slovenije naj nemudoma pristopi k spremembi in dopolnitvi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadlih voda in spremembi določb 5., 9., 10., in 34. člena na način, da bodo vsa gospodinjstva, ki niso priključena na javni vodovod, oproščena plačevanja okoljske dajatve.
*	Občinski svet Občine Litija od KSP Litija zahteva, da se začasno ustavijo vsi postopki v zvezi s pobiranjem okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadlih voda na območju občine Litija in sicer do odločitve Ministrstva za okolje oziroma vlade Republike Slovenije.
Ali bodo sprejete odločitve in pobude občinskega sveta padle na plodna tla tudi na ravni države, bo vsekakor pokazal čas, do takrat pa upamo, da sprejeti sklepi občinskega sveta v zvezi neplačevanja takse po sprejeti uredbi, vsaj trenutno, v dobrobit občanov, ne bodo razumljeni kot državljanska nepokorščina.
POBUDE ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
Občina Litija PONOVNO OBVEŠČA vse zainteresirane, da bo v letošnjem letu, v skladu z zahtevami nove prostorske zakonodaje, pričela s postopkom izdelave novih prostorskih občinskih aktov, to sta Strategija prostorskega razvoja občine in Prostorski red občine.
Vse fizične in pravne osebe, lastnike zemljišč, delujoča društva, ki so s svojo dejavnostjo vezani na prostor (turistična, športna društva, kmečka združenja), nosilce različnih dejavnosti na območju občine Litija in vse ostale zainteresirane PONOVNO POZIVAMO, da lahko pri pristojni občinski službi (Oddelek za urejanje prostora in gospodarstvo - soba 59), ali na spletni strani občine Litija (WWW.LITIJA.NET - s pomočjo programa PISO) preverijo namensko rabo svojih zemljišč po obstoječi planski namenski rabi in PODAJO MOREBITNE POBUDE ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE. (primer: sprememba obstoječega zazidljivega zemljišča v kmetijsko ali obratno, sprememba kmetijskega zemljišča v zazidljivo). POBUDE ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE V PLANSKIH AKTIH OBČINE LITIJA BOMO ZBIRALI DO 28. APRILA 2006. Vse pobude, ki bodo prispele do 28.4.2006 bodo obravnavane v postopku izdelave novih prostorskih aktov občine Litija.
Pobude, ki bodo na občino prispele po 28.4.2006, pa se bodo zbirale za naslednji postopek sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Litija in ne bodo obravnavane v tem postopku izdelave novih prostorskih aktov občine Litija, ki se bo začel po 28.4.2006.
Občina Litija na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03,18/04-ZVKSES), 2.odstavka 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04,34/04), v zadevi javnega razpisa za zbiranje vlog za oddajo neprofitnega stanovanja št.11, na naslovu Dole pri Litiji 27, v najem, objavlja
PREDNOSTNO LISTO
Upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem je prosilec Roberto MLINARIČ.
Občina Litija: Župan Mirko KAPLJA
OBVESTILO
1.	Občina Litija, Jerebova ulica 14,1270 Litija na javni dražbi prodaja naslednje nepremičnine in sicer:
A)	Nepremičnina, v naravi dotrajana večstanovanjska hiša na naslovu Grbinska cesta 40, v k.o. Litija, stoječa na pare. št. 383/4, s pripadajočim stavbiščem in dvoriščem v skupni izmeri 672 m2, pare. št. 383/3 v izmeri 279 m2, pare. št. 383/7 v izmeri 202 m2 in pare. št. 383/14 v izmeri 600 m2, za izklicno ceno 24.000.000,00 SIT (z vključenim 20% DDV-jem). Nepremičnina s pare. št. 383/14 v izmeri 600 m2, k.o. Litija, se nahaja na območju urbanih zemljišč in se prodaja kot gradbena parcela, ki pa nima urejenega dostopa (ni vpisane služnostne pravice poti za dostop).
B)	Nezazidana stavbna zemljišča ob Maistrovi ulici v k.o. Litija, pare. št. 116/1 v izmeri 915 m2, pare. št. 119/1 v izmeri 1368 m2 in pare. št. 119/3 v izmeri 310 m2, za izklicno ceno 54.000.000,00 SIT (z vključenim 20% DDV-jem in 2% PD-jem), ki se nahajajo na območju urbanih zemljišč in se prodajajo kot enotna gradbena parcela, kjer je možna gradnja večstanovanjskih hiš oz. blokov.
C)	Zemljišča ob Ponoviški cesti v Litiji, cona »D« na območju obrtno poslovne cone v k.o. Hotič, na pare. št. 1345/8 v izmeri 2013 m2, 1345/46 v izmeri 110 m2, 1345/118 v izmeri 1228 m2, 1345/47 v izmeri 264 m2 in 1345/138 v izmeri 51 m2, za izklicno ceno 52.000.000,00 SIT (z vključenim DDV -jem), ki se nahajajo na območju urbanih zemljišč in se prodajajo kot enotna gradbena parcela, kjer je možna gradnja objektov za proizvodne in obrtno podjetniške dejavnosti.
D)	Zemljišča ob Ponoviški cesti v Litiji, cona »E« na območju obrtno poslovne cone v k.o. Hotič, na pare. št. 1346/27 v izmeri 531 m2, 1346/28 v izmeri 168 m2 in 1601/9 v izmeri 150 m2, za izklicno ceno 12.000.000,00 SIT (z vključenim DDV-jem), ki se prodajajo kot enotna gradbena parcela, kjer je možna gradnja enodružinskih objektov za stanovanja z obrtnimi in centralnimi funkcijami.
2.	Pogoji javne dražbe in vsebina javne dražbe bodo objavljeni v Uradnem listu RS.
3.	Javna dražba se bo vršila dne 30.3.2006 v veliki sejni sobi Občine Litija -1. nadstropje, Jerebova ulica 14,1270 Litija, z začetkom ob 10.00 uri. Ponudniki morajo osebno ali po pošti na Občino Litija, Jerebova ulica 14, Litija, posredovati prijavo za udeležbo na dražbi. Prijava za udeležbo mora prispeti v vložišče Občine Litija najkasneje do 29. 03. 2006 do 9.00 ure.
4.	Vse dodatne informacije in pojasnila v zvezi z javno dražbo lahko zainteresirani dobijo na Občini Litija pri Karmen Merela na tel. št. (01) 8963-458, e-mail: karmen.merela@litija.si.
Občina Litija:
Župan Mirko Kaplja
POJAV PTIČJE GRIPE V SLOVENIJI
(zaenkrat še ne v občini Litija)
Kot je znano Veterinarska uprava RS sproti obvešča o nevarnostih v zvezi s ptičjo gripo in možnimi posledicami okužbe z Aviarno Influenco, podtip H5.
Aviarna ali ptičja gripa je nalezljiva bolezen živali, povzročajo pa jo virusi, ki se običajno prenašajo med ptiči, redkeje pa se s to boleznijo okužijo tudi prašiči. Vse ptičje vrste so občutljive za okužbo, še posebej pa lahko bolezen ogrozi domačo perutnino, saj se v strnjenih jatah zelo hitro širi in kaj kmalu doseže epidemične razsežnosti.
Potek bolezni pri ptičih je lahko različen in sicer se lahko kaže le z blagimi znaki, na primer z namrščenim perjem in manjšo proizvodnjo jajc, lahko pa se razvije huda oblika, ki jo poznamo kot »visoko patogeno aviarno gripo«, zaradi katere ptica pogine. To obliko ptičje gripe so prvič prepoznali v Italiji že leta 1878, je zelo nalezljiva in povzroči smrt ptic že kmalu po pojavu prvih znakov, lahko že v istem dnevu. Smrtnost pri pticah je 100-odstotna.
V primeru najdbe okužene živali Državno središče za nadzor bolezni določi tri kilometrski okuženi pas in deset kilometrski ogroženi pas od kraja, kjer je žival najdena. V teh pasovih se takoj pričnejo izvajati naslednji ukrepi:
Za tri kilometrski pas:
popis in zapora perutnine ter ptic gojenih v ujetništvu;
•	prepoved premika perutnine in perutninskih proizvodov, perja in stranskih proizvodov perutnine in prepoved premika ptic, ki so gojene v ujetništvu;
•	postavitev razkuževalnih barier na gospodarstvih s perutnino in drugi ukrepi za zagotavljanje biološke varnosti;
•	odvzem vzorcev pri perutnini;
•	prepoved lova divjih ptic.
Za deset kilometrski pas:
•	popis in zapora perutnine in ptic gojenih v ujetništvu;
•	prepoved premika perutnine in perutninskih proizvodov, perja in stranskih proizvodov perutnine in prepoved premika ptic, ki so gojene v ujetništvu;
•	prepoved lova divjih ptic.
Nadalinii ukreni se dooolniuieio glede na epizootiološko situacijo na terenu:
Veterinarska uprava RS tako poziva rejce na celotnem območju Republike Slovenije, da gojijo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oziroma tako, da se onemogoči stik z divjimi pticami.
Ministrstvo za zdravje ob tem poudarja, da je ptičja gripa bolezen ptic in perutnine, ki se izjemoma prenese na človeka in sicer samo v najtesnejšem stiku z obolelo ali poginulo perutnino. Ministrstvo za zdravje tako prebivalcem svetuje, da dosledno upoštevajo ukrepe in navodila VURS-a. Izogibajo naj se nepotrebnemu stiku s pticami, predvsem s tem, da se jih ne dotikajo in jih ne hranijo. Uživanje toplotno obdelane perutnine ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi.
Pojav virusa ptičje gripe v Sloveniji trenutno ne pomeni dodatne ogroženosti zdravja prebivalstva. Vsem prebivalkam in prebivalcem pa svetujemo, da spremljajo informacije in upoštevajo navodila, ki bodo objavljena v medijih, na spletnih straneh Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja in Veterinarske uprave RS.
Dodatne informacije o aviarni influenci lahko najdete na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS (http://www.ivz.si/ivz/dobro ie vedeti/novica.nhp?ivz id=31) ali na telefonski liniji (01) 2441 433, vsak dan od 8 - 20. ure.
Marec 2006__O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE / NOVICE________3
VLADA RS Z UREDBO DOLOČILA OŽJI PAS PRIOBALNEGA ZEMLJIŠČA OB REKI SAVI V OBČINI LITIJA
Vlada RS je na pobudo Občine Litija izdala Uredbo o določitvi zunanje meje na nekaterih zemljiških parcelah priobalnega zemljišča ob reki Savi v Občini Litija. Uredba je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 17/2006.
Ta uredba je za razvoj mesta Litija na priobalnem zemljišču ob reki Savi vitalnega pomena, saj oži zakonsko določen 15 metrski pas ob reki Savi na širino 5 metrov, s tem pa omogoča izgradnjo novih objektov in ureditev zemljišč vzdolž Ljubljanske in Ponoviške ceste.
Veljavni Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002) je med drugim določil priobalno zemljišče ob vodotokih in je določil, da je priobalno zemljišče ob vodah 1 .reda, med katere se šteje tudi reka Sava, 15 m od reke. Isti zakon je določil tudi, da na ta 15 metrski pas priobalnega zemljišča ni dovoljeno posegati v prostor, razen za gradnjo javne infrastrukture in podobnih objektov.
To zakonsko določilo je preprečevalo tako novogradnje kot tudi nadomestne gradnje ob reki Savi in v mestu Litija, še najbolj pa so bile zaradi tega problematične lokacije ob Ljubljanski in Ponoviški cesti.
Po uveljavitvi te uredbe se vsem potencialnim investitorjem na tem področju odpirajo nove možnosti za bolj smotrno gradnjo in izrabo predmetnih zemljišč oz. tega prostora.
VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD LITIJA
Vpis v enote vrtca VVZ LITIJA za šolsko leto 2006/07 bo potekal:
• Vrtec MEDVEDEK - Graška Dobrava Litija: ponedeljek 27.marca, od 10. do 16. ure in torek 28. marca, od 10. do 14. ure
•	Vrtec CICIBAN - Šmartno: ponedeljek 3. aprila, od 10. do 16. ure
• Vrtec NAJDIHOJCA - CKS 8, Litija: ponedeljek 10. aprila, od 10. do 16. ure
•	Vrtec JURČEK-Jevnica: sreda 12. aprila, od 12. do 16. ure
•Vrtec KRESNIČKA-Kresnice: torek 18. aprila, od 10. do 14. ure
•	Vrtec TAČEK-Hotič: sreda 19. aprila, od 10. do 14. ure
•	Vrtec KEKEC-Sava: torek 4. aprila, od 10. do 14. ure
•	Vrtec SONČEK-Vače: torek 25. aprila, od 10. do 14. ure
ZA VSE ZAMUDNIKE:
od ponedeljka 8.05. do srede 10.05.2006 v vrtcu MEDVEDEK (Bevkova 1, Graška Dobrava) v Litiji, od 10.00 do 14.00 ure.
VVZ LITIJA
Vpis predšolskih otrok v VVE ČEBELICA Gabrovka
OSNOVNA ŠOLA GABROVKA - DOLE vpisuje predšolske otroke v VVE “ČEBELICA” za šolsko leto 2006/2007.
1.	Vloge za vpis v VVE “ČEBELICA", enoto v Gabrovki, lahko dvignete v času od 27. 03. 2006 do 07. 04. 2006 med 7.00 in 15.00 v tajništvu šole v Gabrovki ali v enoti vrtca v Gabrovki.
V	oddelek v Gabrovki lahko vpišete otroke, ki bodo do 31. 08. 2006 dopolnili starost 2 leti. Izpolnjene vloge vrnite v tajništvo šole osebno ali po pošti do petka 14. 04. 2006.
2.	Vloge za vpis v enoto krajšega programa na Dolah, lahko dvignete v času od 27. 03. 2006 do 07. 04. 2006 v tajništvu šole v Gabrovki vsak delovni dan med 6.00 in 15.00 ali pa ob dnevih izvajanja programa v enoti na Dolah.
V	oddelek krajšega programa na Dolah lahko vpišete otroke, ki bodo do 31.08.2006 dopolnili starost 3 leta. Izpolnjene vloge vrnite v tajništvo šole osebno ali po pošti do petka 14. 04. 2006.
Za dodatne informacije pokličite v tajništvo šole na telefon 01/8971 - 042.
Ravnatelj: Ciril VERTOT
Vsebino prispevkov zbrali in uredili uslužbenci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES
nadaljevanje s Istrani |
—, Slovenski častniki v w Šmartnem odkrili detajl slovenske zgodovine
Ob koncu ogleda sta predsednik Zveze slovenskih častnikov Miha Butara in sekretar Janko Ljubič v knjigo vtisov zapisala: Hvala lepa za izjemno predstavitev pozabljenih detajlov slovenske zgodovine.
Podpisana pa k temu dodajam še zaključno misel iz nagovora prof. dr. Staneta Grande, ki jo je izrekel oktobra 2003 v Kulturnem domu v Šmartnem, ko smo s slavnostnim koncertom orkestra Slovenske vojske počastili 140-letnico rojstva dr. Franja Rosine: »Zakaj se moramo nocoj še posebno spominjati tukajšnjega rojaka. Na prvem mestu iz hvaležnosti in spoštovanja do njegovega dela. Bolj kot on, pa potrebujemo to proslavo mi, da bomo videli, kaj smo kot ljudje in Slovenci dolžni storiti. Rosina ljudi nasprotnih političnih gledanj ni gledal kot sovražnike, ampak tekmece. Politično delo zanj ni bilo nekaj grdega, slabega, ampak najbolj plemenitega. Želel je predvsem služiti ne pa vladati. Takih politikov danes skoraj nimamo. Zato bi bilo pravilno, dragi rojaki, da se ob naslednjih volitvah spomnite tudi na vašega znamenitega rojaka. Če bi danes imeli več takih mož, kot je bil Franjo Rosina, bi bilo naše življenje veliko lažje in prijetnejše, predvsem pa ne bi trepetali za prihodnost naše mladine.«
Srečna sem, da lahko ob naklonjenosti mojega brata in sestre v hiši naših staršev vse številčnejši obiskovalci spoznajo premalo znane ali celo prezrte osebnosti iz našega okolja, ki so vsak na svojem področju dodali pomemben kamenček v mozaik slovenske, slovanske in evropske kulture ter zgodovine.
Tekst in slika: Magda BREZNIKAR
Vojaški čin generala je Rudolfu Maistru podelil Narodni svet za Štajersko, ki so ga podpisali predsednik Karel Verstovšek, podpredsednik dr. Franjo Rosina in tajnik prof. Voglar.
T brlten. Im 1. Mvuin 1918.
liHIH MIT 1 X MlMISIO I
Gospodu Budolfu M » l • t • r. generalu
Mariboru.
žaet Dan Ja, Javiti Van. da eno po dogovoru a dosedanjimi voJaSklnl in adr.l ni e trati volni oblastni sklestit. Izročiti Vam poveljstvo tukaj Zrnje vojačke ctaolje ter vrhovno poveljstvo vsega Saroduemi svetu za Juino Staj srako podrojor.oge voJaStva.
Beroča se Vata, da neoudona v oelen oser.lju Jalne Štajerske ukrenete po svojem ukpepu vse. kar as Vam zdi za ohranitev varnosti osebe ln prenotenJ a prebivalstva tega ozemlja potrebno.
Ob Jodnen se V ec v lm^i Marodnega sveta podeli vojaški čin generala ln ee Yma porabi, da tekom tega dneva storite osebno obljubo.
Z«	Barodni svet za Stajereko :
US'
SLOVENSKI ČASTNIKI USKLADILI PROGRAME DELA ZA LETO 2006
Na povabilo predsednika Območnega združenja slovenskih častnikov Litija, g. Ladislava Muzge in sekretarja g. Antona Plankarja, so se v torek 21.02.2006, v Litiji zbrali predsedniki in sekretarji območnih združenj slovenskih častnikov Novo mesto, Maribor, Metlika, Nova Gorica, Vrhnika in Litija. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik Zveze slovenskih častnikov, g. Miha Butara in sekretar, g. Janko Ljubič. Goste je pozdravil župan občine Litija, g. Mirko Kaplja in jim zaželel dobrodošlico ter veliko delovnega elana pri uskladitvi programov.
Pred pričetkom srečanja so si gostje ogledali spominski park in položili cvetje pred spomenika generaloma Francu Poglajnu-Kranjcu in Ivanu Borštnerju-Gabrovčanu ter pred spomenik NOB v Litiji. V Šmartnem pri Litiji so ob prijetni in zanimivi razlagi gospe Magde Breznikar spoznavali zgodovino kraja in zgodovino šmarskih velikih mož. Poleg predstavitve dela g. Davorina Hostnika je na goste napravil največji vtis dokument, ki ga je podpisal šmarski rojak dr. Franjo Rosina, v katerem je zapisana odredba o dodelitvi čina generala poveljniku Rudolfu Maistru.
V prijetnem ambientu ene izmed gostiln v občini Šmartno so prisotni častniki uskladili programe dela za leto 2006. Tako so ustvarili pogoje za uspešno realizacijo zastavljenih nalog in omogočili, da se organiziranih aktivnosti udeleži kar največje število članov iz vseh omenjenih združenj. Za glavnega nosilca aktivnosti leta 2006 so izbrali Občinsko združenje slovenskih častnikov Metlika, ki bo v mesecu septembru organiziralo pohod z družabnim srečanjem.
Prva večja aktivnost pa čaka Območno združenje slovenskih častnikov Litija že aprila letos, ko bo prišel na enodnevni obisk vojaški ataše Ruske federacije s sodelavci.
Anton PLANKAR
Častniki pri pregledu | programov dela za leto 2006
DELO POLICIJSKE POSTAJE LITIJA V LETU 2005
UVOD
Tako kot vsako leto je Policijska postaja Litija' tudi za leto 2005 izdelala poročilo o delu. V poročilu je prikazana varnostna problematika ter ukrepi policistov. Vodstvo PP Litija meni, da so delavci PP Litija v letu 2005 delo opravili zelo uspešno, saj beležimo podobne oziroma na nekaterih področjih celo boljše rezultate dela kot v letu 2004.
Na področju kriminalitete se je sicer zmanjšalo število evidentiranih kaznivih dejanj2 in je za 3,9% padla raziskanost, vendar je razveseljivo, da se je povečal procent raziskanosti na področju klasične kriminalitete ter istočasno zmanjšalo število KO. Na področju javnega reda in miru so policisti zaznali za 34,3 % manj kršitev, kar je seveda ugodno. Tudi na področju varnosti cestnega prometa se je stanje bistveno izboljšalo, saj je bilo bistveno manj mrtvih in lahko telesno poškodovanih, bilo pa je tudi bistveno manj prometnih nesreč s smrtnim izidom in telesno poškodbo. V primerjavi z zadnjimi petimi leti je bilo v letu 2005 najmanj prometnih nesreč in najmanj mrtvih in lahko telesno poškodovanih, hudo telesno poškodovanih pa je bilo manj le v letu 2004.
Nadaljevali smo z izvajanjem v skupnost usmerjenega policijskega dela in z izvajanjem partnerskega sodelovanja policije z lokalnimi skupnostmi pri zagotavljanju varnosti.
KRIMINALITETA
Na področju zatiranja kriminalitete PP Litija beleži zmanjšanje števila varnostno zanimivih pojavov z elementi KO, saj je PP Litija v letu 2005 obravnavala 458 (534)3 takih dejanj, kar pomeni 14,2% zmanjšanje glede na leto 2004. Policisti so raziskali 237 (297) oz. 51,7% (55,6%) KO. Na področju splošne kriminalitete so policisti obravnavali 455 (466) KO oz. 2,3% manj kot v letu 2004, raziskali pa so 51,4% (50%) KO oz. 1,4% več kot v letu 2004. Policisti PP Litija so obravnavali 27 (34) KO zoper življenje in telo ali 20,5 % manj kot v prejšnjem letu, raziskali pa so 96,3% (97,1%) KO. Največ je bilo KO lahka telesna poškodba 26 (29). Neraziskano je stalo le eno KO. Mladoletniki so bili osumljeni storitve 11 (14) KO, največ tatvin 3 (3). PP Litija v letu 2005 ni obravnavala (1) dejanj z elementi KO, ki bi jih naj storili otroci. Med žrtvami oz. oškodovanci obravnavanih KO je bilo 17 (11) otrok in mladoletnikov ali 3,6%. PP Litija je obravnavala le 3 (68) KO s področja gospodarske kriminalitete, ki so bila raziskana (64). Zmanjšanje obravnavanih KO na tem področju je tudi glavni vzrok za zmanjšanje procenta raziskanosti, saj je znano, da policija osumljence teh KO praviloma ugotovi. Policisti so obravnavali 5 (3) KO na področju zlorabe prepovedanih drog, od tega 4 (3) KO neupravičena proizvodnja in promet z mamili in 1 (0) KO omogočanja uživanja mamil. Obravnavali so tudi 2 (2) KO nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem z znanima osumljencema ter 5 (11) KO ponarejanje denarja, vendar ni bilo nobeno KO (8) raziskano. Policisti so obravnavali 5 (4) KO izsiljevanj in 7 (6) KO povzročitev splošne nevarnosti ter vse raziskali (5).
JAVNI RED IN MIR
Na področju javnega reda in miru so policisti PP Litija v letu 2005 obravnavali 406 (685) kršitev javnega reda, zaradi katerih je podala obdolžilne predloge, kar pomeni 40,7% upad kršitev glede na leto 2004. Poleg tega smo napisali 29 odločb v hitrem postopku. Policisti so izdali 18 (8) plačilnih nalogov ter izrekli 7 (7) opozoril. Največ kršitev je bilo storjenih v sobotah 63 (114), sledita pa petek s 50 (85) kršitvami in nedelja z 48 (91) kršitvami. Najmanj kršitev je bilo ob ponedeljkih 28 (68). Največ kršitev je bilo storjenih v popoldanskem in večernem času, zlasti izstopa čas med 16. in 22. uro s skupno 117 (223) kršitvami. Policisti so zaradi kršenja javnega reda in miru opravili 562 (645) intervencij ter obravnavali 403 (619) fizične osebe in 5 (9) pravnih oseb. Beležili smo kar 230 javnih prireditev, predvsem različnih zabavnih prireditev in športna tekmovanja, večjih kršitev na teh prireditvah pa ni bilo. Večjih protestov na območju PP Litija nismo obravnavali.
PROMETNA VARNOST
Policisti so obravnavali 244 (374) ali 34,8% manj prometnih nesreč v katerih je bila udeležena 301 oseba (487), v katerih je ena oseba (4) umrla. Število hudo telesno poškodovanih se je povečalo na 16 (8), število lahko telesno poškodovanih pa se je zmanjšalo na 144 (188), torej jih je bilo 23,3% manj. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost 126 (163), nepravilna stran oziroma smer vožnje 38 (68) in neupoštevanje pravil o prednosti 20 (27). Na območju PP Litija je bilo zabeleženih 26 (49) prometnih nesreč s pobegom, od tega le 2 (4) s telesno poškodbo, Policisti so uspešno raziskali 22 (24) teh prometnih nesreč. Od prometnih nesreč s telesno poškodbo in pobegom je 1 (1) ostala neraziskana. Poleg navedenih prometnih nesreč so policisti obravnavali še 77 (59) poškodovanj vozil na parkirnih prostorih, ko povzročitelji niso bili izsledeni in 41 (42) trčenj v divje in domače živali, ki so se pojavile na vozišču. V primerjavi z letom 2004 so policisti odredili manj preizkusov z alkotestom in manj strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. PP Litija je pri delu polagala pozornost predvsem ugotavljanju kršitev na krajih, kjer je bilo evidentiranih največ prometnih nesreč, policisti pa so ukrepali predvsem glede kršitev, katere so bile najpogostejši vzrok za prometne nesreče. V letu 2005 so policisti PP Litija ugotovili 2.791 (4.353) kršitev cestno prometnih predpisov. Od tega števila je bilo 227 (483) kršitev ugotovljenih pri obravnavanju prometnih nesreč, 2.563 (3.870) kršitev pa so policisti ugotovili v poostrenih nadzorih, katerih so opravili 94 (95) in med rednim delom. Pristojnim službam in upravljavcem cest smo poslali 25 (13) poročil v katerih smo predlagali spremembo oziroma dopolnitev prometne signalizacije. Policisti so kontrolirali tudi prevoze nevarnega blaga in izredne prevoze ter izvedli 53 (96) kontrol prevoza eksplozivnih snovi, vendar večjih nepravilnosti niso ugotovili.
PREVENTIVA
Policisti PP Litija so izvajali tudi preventivne naloge na vseh področjih policijskega dela. Poleg preventivno varnostnih akcij so policisti izvajali razgovore z vodstvi šol in doma starejših občanov ter delili razne letake in drug propagandni material. Na področju kriminalitete smo svetovali občanom preko medijev in ob neposrednem delu na terenu ter jih seznanjali s pojavnimi oblikami kriminalitete in s konkretnimi predlogi poskušali povečati njihovo osebno varnost in varnost premoženja. Na področju javnega reda in miru smo preventivne aktivnosti usmerili predvsem na preprečevanje kršitev na množičnih javnih prireditvah. Odgovornim osebam smo predstavili posamezne primere dobre prakse, ki so bili uporabljeni na drugih območjih, prav tako pa je bil dan poudarek preventivnim aktivnostim glede točenja alkoholnih pijač pijanim in mladoletnim osebam. Na področju varnosti cestnega prometa smo s preventivno varnostnimi akcijami poskušali izboljšati prometno varnost. Več preventivnih aktivnosti smo namenili najmlajšim v cestnem prometu, predvsem ob začetku šolskega leta ter starejšim občanom. Policisti so zato obiskali dom starejših občanov ter društva upokojencev in sta starejšim občanom svetovali o varnosti v cestnem prometu.
ZAKLJUČEK
Iz navedenega lahko zaključimo, da se je varnost občanov na območju PP Litija v primerjavi z letom 2004 bistveno izboljšala. Evidentirali smo manj KO ter tudi manj prekrškov. Večjih kršitev javnega reda in miru ter hujših KO (npr. umori, posebno hude telesne poškodbe, veliki ropi, ipd.) nismo obravnavali. Ravno tako nismo obravnavali smrtnih primerov zaradi predoziranj pri uporabi prepovedanih drog. Prijetih je bilo kar precej osumljencev na kraju izvrševanja KO, s tem pa so policisti preprečili nastanek še večje materialne škode. Izredno dobri so predvsem rezultati dela na področju varnosti cestnega prometa, saj so posledice prometnih nesreč bistveno manjše kljub zmanjšanemu številu represivnih ukrepov. Menim, da je k temu ugodnemu stanju pripomoglo tudi naše dolgoletno dosledno in načrtno delo. Kljub temu, da bomo s takšnim delom intenzivno nadaljevali, pa menim, da bo tako ugodno stanje na področju varnosti v prihodnje težko ponoviti, kar potrjuje tudi dejstvo, da je na cestah na območju PP Litije v letošnjem letu že ena smrtna žrtev. Tako kot v preteklosti smo bili tudi v letu 2005 izredno zadovoljni s sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi ter s sodelovanjem z drugimi državnimi organi in podjetji pri zagotavljanju varnosti. Izpostavil bi predvsem sodelovanje z UE Litja ter s KSP Litija in CP Ljubljana, Cestno vzdrževalni sektor Litija. Obe občini, še posebno pa Občina Litija, skrbita za izboljšanje pogojev dela na PP Litija, za kar se županoma in ostalim vodilnim v obeh občinah še posebno zahvaljujem. Istočasno se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izboljšanju varnosti.
Vsem občankam in občanom želim, da bi se počutili čimbolj varno in da bi imeli na področju varnosti čim manj neprijetnih dogodkov ter upam da ste oz. da boste z delom policistov PP Litija zadovoljni.
Lep pozdrav!	Jože PAVLI
KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II
1 v nadaljnjem besedilu PP Litija,2 v nadaljnjem besedilu KO,3 podatki za leto 2004
Opazili smo, da vse več ljudi tudi javno razmišlja o življenju v mestu, občini ali državi; to so meščani in meščanke, podeželani in kmetje - nasploh občani in državljani. Tokrat smo stran v časopisu lahko zapolnili s prispevki, ki zadevajo Litijo kot mesto, z razmišljanji ljudi, ki si za svoje središče oz. center občine želijo posebnih kvalitet, značilnosti in danosti.
Odzivom v Občanu nedvomno botruje tudi volilno leto, saj kot vedno (vsaj pri nekaterih volivcih) vzbuja upe, da utegnejo kaj spremeniti premakniti.
Kritične bodice, opozorila, poročila in opažanja, komentarji; stalni dopisniki, ki so nenehno na preži in dobro zaznavajo utrip svoje okolice, ali pa na drugi strani ljudje, ki jih je zbodlo neko dejanje oz. nedejanje in podobno, pa ne želijo, da to ostane spregledano. Upamo, da bomo z Vašo pomočjo te strani lahko zapolnjevali tudi s pozitivnimi prispevki, ne le s kritikami...
Uredništvo
LITIJSKI KARNEVAL SKORAJ KOT NEKOČ
Spoštovani občani Litije, dolgo časa že v litijskem občanu prebirate »Kaj z Litijo« žal lahko le ugotavljamo, da z Litijo ni nič narobe, pač pa z ljudmi, ki vodijo litijsko politiko na vseh področjih, med njimi tudi avtor navedenih člankov, vendar sem prepričan, da je v Litiji zelo veliko občanov, ki vedo kaj manjka v Litiji, imajo veliko idej, ki bi se dale s skupnimi močmi uresničiti.
Lep primer je skupina intuziastov turističnega društva Litija, ki se trudi, da bi litijski karneval postal zopet tradicionalen kot nekoč. Da je temu res tako je pokazal tudi letošnji pustni karneval v nedeljo 26.2.2006, ki je v Litijo privabil številne obiskovalce ne samo iz mesta Litije pač pa iz celotne občine in sosednjih krajev. V pestri raznoliki povorki pustnih skupin iz občine Litija in drugih krajev, katere so prikazale perečo domačo in tujo problematiko, so se lahko obiskovalci iz srca nasmejali in uživali v prelepem nedeljskem popoldnevu. Lahko rečemo, da so bile vse nastopajoče skupine zelo lepo in domiselno urejene, da je lahko sleherni obiskovalec imel kaj videti. Naj samo omenim skupino, ki je predstavljala olimpijsko reprezentanco Litije, ki je nastopala na zimskih olimpijskih igrah v Torinu in izvedla najdaljši smučarski skok v Litiji ter zasedla 1. mesto, za njimi je bila merkantna skupina litijskih prostovoljcev, ki so z vso oborožitvijo odhajali v »Irak« branit »Svobodo«, katero tam izvajajo Američani po ameriško. Tudi skupina iz Ljubljane je v svoji točki prikazala, kako je v Sloveniji s kmetijstvom. Orali so s pravim vprežnim plugom, na katerem je sedela kmetica, za njo pa po vsej verjetnosti HLAPEC Jernej, ki je nazorno prikazal, kako država družno z EU na... ta slovenskega kmeta, hkrati pa tudi slovensko delavsko rajo. Tudi nekoč znamenite restavracije »POŠTE« na Cankarjevi cesti v Litiji ni manjkalo, tokrat je bilo po dolgem času zopet iz vodstva restavracije slišati prisrčno povabilo na pustni ples v maskah in zabavo.
V povorki je bilo videti veliko lepega in domiselnega, temu pa je pripomoglo tudi lepo vreme ter odprte gostilne v tem ljubem starem mestnem jedru, pa čeprav je ulica sama kot taka izgledala bolj klavrno. Izložbe prazne ali prostori celo izpraznjeni, le Turistično društvo Litija je v svoji izložbi prikazala slike pustnega karnevala iz preteklega leta. Zelo lepo je bilo videti, da je bilo med gledalci nešteto pustnih mask, ne samo odraslih, pač pa so bili zelo lepo našemljeni in urejeni otroci.
Ne samo to, da je pustni karneval uspel, kajti Litijo so že v četrtek obiskali »PTUJSKI KURENTI«, ki so v staro mestno jedro privabili množico ljudi, posebno so bili veseli in srečni otroci litijskih vrtcev, ki so se srečali v živo z kurenti.
Nič manj ni bil zanimiv sprevod pogrebcev na pepeplnično sredo, kateri so pokopavali »PLUTA«. Pogrebna povorka je potekala po litijskih ulicah in si jo je z zanimanjem ogledalo mnogo mimoidočih občanov, seveda pa so se ustavili tudi v gostinskih in drugih lokalih ter potešili lakoto in žejo. Ustavili so se tudi pri ribiškem domu in zaužili slastno ribjo postno kosilo, nato pa nadaljevali pot na zadnje počivališče pokojnega in se poslovili od »PLUTA«, kasneje pa se z veseljem udeležili sedmine, ki je trajala pozno v noč.
Ja, skoraj bi pozabil, vse navzoče na karnevalu je pozdravil sam Vajkard Valvazor, ki je okrcal po domače litijskega in šmarskega župana, pa nič zato, saj ob pustu je marsikaj dovoljenega. Ob zaključku pa je posebna komisija razdelila po premišljenem ocenjevanju nagrade za najboljše skupine, nato pa so bile še izžrebane vstopne karte, med katerimi je bil izžreban glavni dobitek osebni avtomobil znamke »Polo«.
To je bil lep dan za Litijo in upamo, da bo tudi naslednje leto toliko pustnih mask in skupin ter tudi obiskovalcev kot jih je bilo letos, zato vas že ob tej priložnosti vabimo, da razmišljate, kakšno skupino boste organizirali in nastopili z njo na »Pustnem karnevalu« v letu 2007. Zahvaliti se moramo vsem nastopajočim skupinam in posameznikom, obiskovalcem in sponzorjem kateri so omogočili izvedbo tega lepega karnevala. Posebna zahvala pa tudi organizatorju Turističnemu društvu Litija.
Ciril GOLOUH
Utrinki z litijskega pustnega karnevala 2006
VOLITVE ZUPANA LITIJE V LETU 2006
Ker bomo v letošnjem letu volili župana, naj bralci litijskega Občana vedo, kakšnega župana smo imeli do sedaj.
Pri delitveni bilanci med cepitvijo občine Litija in Šmartno je bil litijski župan s sodelavci tako radodaren,da je podaril cca 40 stanovanj, katera so bila zgrajena iz stanovanjskih skladov v katere se je vplačeval denar vseh davkoplačevalcev in so bili tako najemniki družbenih stanovanj. Kar nekaj od njih je nekoč stanovalo v Predilniški koloniji za Savo in so se morali preseliti zaradi izgradnje nekdanjega podjetja Gradmetal, sedaj pa je tam market Hofer. Ker pa jih nismo mogli odkupiti po takratnem Jazbinškovem zakonu zaradi premajhnih plač in pokojnin, smo tako ostali na žalost najemniki družbenih stanovanj vse do delitvene bilance občin.
Predraga gospoda pa namesto, da se je pogajala o delitvi premoženja, enostavno podarila občini Smartno.Vsa leta smo vzdrževali in obnavljali grad Bogenšperk, gradili Osnovno šolo Šmartno s podružnicami, asfaltirane so bile skoraj vse ceste, kjer je zdaj občina Šmartno, izgradili bazen itd. toda vse to župana Litije ni prav nič brigalo in je za posladek podaril občini Šmartno še stanovanja na Rozmanovem trgu. Kmalu bo stala na sredini Rozmanovega trga tabla DOBRODOŠLI V OBČINI ŠMARTNO PRI LITIJI. Sramota, kaj smo doživeli Litijani.
Ker smo bili najemniki teh družbenih stanovanj večinoma starejši upokojenci in delavci z nizkimi osebnimi dohodki, si nismo mogli pridobiti kredita za odkup, razen par srečnežev, čeprav stanujemo v teh stanovanjih 30 in več let.
Tako nas je župan vrgel kot kost novim lastnikom teh stanovanj, kateri nas sedaj maltretirajo in dvigujejo najemnine kot jim paše kljub temu, da do tega niso po stanovanjskem zakonu upravičeni in so vedeli, da kupujejo zasedena stanovanja. Nismo še zasledili, da bi župani podarjali stanovanja drugi občini, sploh pa ne verjamemo, da je bila to poštena delitev temveč dolguje Litiji šmarska občina, ne pa obratno.
Glede na to se vidi, koliko smo vredni stari Litijani za župana, katerega smo volili, da bi delal za blaginjo in razvoj Litije, ne pa za interese nekaterih ljudi.
Sedaj smo postali ubogi podnajemniki v stanovanjih, s katerimi dmgi razpolagajo, za katera smo vsi prispevali od naših plač.
M. OSOLNIK, J. FLUS in ostali prizadeti občani Litije
Nova vinorodna dežela
Kaj storiti z Litijo ? oocvm.)
Martin Brilej
Ce mi lučka ne gori, mi pa mesec sveti...
Tokrat malce o javni razsvetljavi, ki mi sicer že dolgo leži globoko v mojih videnjih našega glavnega mesta občine, torej Litije. Da ne bom okolišil, kar takoj povem, da vsako naselje, še posebno pa mesto, kaže svoj značilen izgled podnevi in tudi ponoči. Svetloba je pač energija, ki na sploh deluje pozitivno in v človeku zbuja optimizem, vedrost in varnost. Nasprotno od teme, ki je neke vrste simbol strahu, negotovosti in izgubljenosti.
Seveda tu ne mislim na razne scenske osvetlitve, ki si jih omislimo ob posebnih priložnostih.
Javne površine so tiste, ki jih potrebujejo vsi ljudje. To so ceste, ulice, trgi, pločniki, stopnišča, ploščadi, zelenice, parki... Zanje skrbi družbena skupnost. V primeru Litije in drugih naselij je to občina. Ta lahko to skrb prenese na ožji del občine, torej na mestno skupnost, toda doslej se to še ni zgodilo. Lahko pa prenese to dejavnost tudi na ustrezno podjetje, kar je v Litiji Komunalno podjetje.
Do sem je vse lepo in prav, vendar tak prenos nudi tudi prav pripravne izgovore, če stvar ne gre tako kot bi morala. Občina se izgovarja, češ, to je stvar Komunale, ta pa da naredi toliko kot dobi od občine denarja. In krog je sklenjen.
Da ne bom zašel na vse javne dobrine, bom nekaj stavkov povedal zgolj o javni razsvetljavi. Za uvod, javna razsvetljava je v Litiji med najstarejšimi v Sloveniji. Že ko so v 19. stol. zgradili topilnico, so elektriko napeljali tudi v okolico, da je osvetljevala naselje. Tiste razsvetljave seveda ni več, v mnogih letih so jo širili in posodabljali, potem pa je pred kakšnimi 30 leti vse skupaj zastalo. Samo še takrat, kadar je zraslo kaj novega, je bila postavljena tudi kakšna luč. No, v zadnjem času so novi objekti dobili tudi sodobno razsvetljavo, ki jim daje lep videz, vendar so poskrbeli zgolj zase. Tisto, kar je na javnih mestih je še vedno takšno kot je bilo pred davnimi leti.
Valvasorjev trg je kljub prenovi, še vedno mračen. Nove vrstne luči so sicer zanimive, tudi trg ima lepši izgled, vendar je treba priznati, da luči večino svetlobe oddajajo v nebo, namesto na ulico. Poleg tega pa ni tedna, da ne bi bila vsaj ena razbita. Takšne, kakršne so, nepridiprave kar kličejo, da udrihajo po njih. Morda bi se malo višje, ki ne bi svetile tudi navzgor, bolje obnesle? Tema je tudi v drugih ulicah, če omenim samo Levstikovo, Jerebovo, Mire Pregljeve, Milana Soriška, Parmovo, peš pot na pokopališče, stopnišča... Zelo slabo je osvetljena tudi glavna državna cesta mimo občine, posebno oba prehoda pred njo. Se tiste žarnice, ki tam svetilo so tako šibke, da je čudno, da ne tem prehodu ni še več nesreč, kot jih je že bilo.
Vzdrževalec razsvetljave sicer dela čudeže, da takšno razsvetljavo sploh uspe ohranjati, za kaj drugega pa tudi ni pristojen.
Seveda bi bilo treba narediti povsem nov projekt osvetlitve mesta, saj je staro jedro Litije (pa tudi drugi deli mesta) včasih zatemnjeno kot bi bil letalski napad. Pa ne gre le za center mesta. Tudi na obrobju ni nič bolje, da ne govorim o drugih bližnjih in daljnih naseljih v občini. Nekatera so še vedno povsem v temi.
Sem ter tja po Litiji
•	Karneval je bil, pravzaprav bolj kratka povorka z nekaj dopadljivimi skupinami z domiselno vsebino. Je bilo »kr neki«, če se izrazim v sodobnem jeziku. Ljudi pa nekaj tisoč (!), toliko jih v celi občini ne spravi skupaj nobena druga stvar. Sedaj bi bil pa čas, da litijski karneval pride na višji nivo, da zleze iz lokalnih okvirov in da ga vzamemo za svojega vsi, od občine do ljudi.
•	Litija je bila spet v vseh medijih. Na žalost spet na straneh s črno kroniko in aferami, čeprav resnici na ljubo, za tokratno »medijsko reklamo,« v Litiji ni bil nihče kriv. Oseba, osumljena težkega umora, se je potikala okrog Litije, morda tudi po njej (?) in v sosednjem Šmartnem so jo ulovili. Sedaj se ponavlja zgodba iz diskoteke s tremi mrtvimi dekleti. Nihče ni kriv, vsi prelagajo krivdo na druge. Kar se mene tiče, bi dal policiji več pristojnosti pri preganjanju barab in manj za gnavljenje poštenih ljudi.
•	Staro za novo. Najbolj enostavno je, da pride inšpekcija in izda odločbo, da je treba nek javno pomenski objekt porušiti in občina mora zgraditi novega. Zanimivo je, da takšni dogodki nastajajo pred volitvami. Kako neki bi izgledalo, če bi se takšne zgodbe začele tudi npr. pri 80 let stari (in edini) litijski kulturni dvorani na Stavbah, da ne omenjam nekaterih sto let starih stanovanjskih (!) blokov s po 50 stanovalci. Nenazadnje tudi stara sodnija (sedaj OŠ Litija), letos »praznuje« sto letnico.
nadaljevanje s l. strani
Športna dvorana Litija je v dobri kondiciji
Mestna skupnost je za upravljalca zgradbe na javnem razpisu izbrala Stanovanjsko podjetje Ljubljana (SPL), ki se je izkazal kot najugodnejši ponudnik. Na osnovi pogodbe SPL plačuje Mestni skupnosti Litija 8 milijonov sit letne koncesnine. Pred tem tega sploh ni bilo, zato je razumljivo, da je zgradba pričela počasi hirati. Mestna skupnost Litija vsa tako pridobljena sredstva usmerja nazaj v dvorano, saj tako velik in zahteven objekt zahteva nenehne intervencije in vlaganja.
Doslej je MS Litija vlagala predvsem v stare grehe oz. v ureditev tistih del, ki so bila v preteklih letih zanemarjena. Tako je bilo treba zamenjati vrsto raznih elementov ogrevalne, električne in vodovodne opreme, popraviti razna športna orodja in naprave (semafor, plezalna stena, zamenjava tušev, igralne površine v dvorani itd.) in izvesti obsežno prenovo zunanje fasade in notranjega pleskanja. Popravljena oz. obnovljena je bila streha, kar je bil sploh eden večjih problemov, saj je bilo ob dežju treba »loviti« vodo, ki je pronicala skozi streho v dvorano in ostale prostore (včasih so jo prestregli več kot 10 veder!), izdelana tekaška steza ob dvorani za OS Litija, nabavljeno je bilo za več kot dva milijona novih stolov in miz in bistveno ojačana osvetlitev igralne površine. K dobremu stanju dvorane in skrbi za njeno funkcioniranje pa veliko prispeva tudi podizvajalec upravljalca, Matetova družba iz Litije.
V preteklih treh letih je MS Litija ustvarila za več kot 26 milijonov sit prihodkov, v glavnem od koncesnine, v obnovo in vzdrževanje dvorane pa je vložila 23 milijonov sit. Celotna zgradba je redno vzdrževana in očiščena, kar ni prav enostavno obvladovati, saj je ker naprej zasedena.
MS Litija načrtuje tudi preureditev glavnega vhoda v dvorano, preureditev gostinskih prostorov, ureditev okolice, rešiti pa bo treba tudi problem prostora za TV snemalce in radijske in TV novinarje.
(MSL)
VARCUJMO Z ENERGIJO
Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo!
Pokliči: gsm-041 778 985
Marjan Bratkovič, energetski svetovalec
za gospodinjstva in zgradbe.
ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije
BV€T
ENERGETSKO SVETOVANJE
Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti!
Spodbujanje lokalnih iniciativ
V	mesecu marcu je Jarina, Zadruga za razvoj podeželja z.o.o., izvedla animacijsko delavnico v domu gasilcev na Velikem vrhu nad Litijo. Lepo vzdrževanemu objektu so po dolgem premoru krajani spet vdihnili življenje, saj se jih je zbralo kar lepo število. Posebno je potrebno poudariti, da so se animacije udeležili prav mladi, kar je za kraj zelo vzpodbudno.
Jarina z.o.o. je predstavila svoje poslanstvo, ki je usmerjanje trajnostnega razvoja podeželja na območju Zasavske in dela Osrednjeslovenske regije.
Glede na trenutno Evropsko politiko, ki podpira podeželje in namenja veliko sredstev za podporo različnih investicij na podeželju, smo predlagali krajanom Velikega vrha, da se povežejo v neko skupnost in tako enovito nastopajo proti že uveljavljenim institucijam doma in v Evropi. Tako so se krajani enoglasno odločili ustanoviti Društvo za razvoj Velikega vrha. Vodenje društva je prevzela mlada generacija, ki želi dvig kvalitete življenja v svojem okolju. Istočasno je bil ustanovljen odbor za infrastrukturo Veliki vrh.
Zadruga Jarina je tako že drugič vzpodbudila podeželsko prebivalstvo k ustanovitvi društva, katerega namen je vzpodbujanje razvoja podeželja.
V	lanskem letu je Jarina z.o.o. izvedla Srečanje podeželske mladine za območje Osrednjeslovenske regije. Srečanja se je udeležilo preko 90 mladih, ki so se ukvarjali z vsebinami: podjetnik, turizem, zaposlovanje na podeželju ter prednosti podeželja mestu. V slabem mesecu po srečanju je bilo v Litiji ustanovljeno društvo podeželske mladine. Ustanoviteljem obeh društev iskrene čestitke in veliko ustvarjalne eneruiie ter delovnega elana.
Vabljeni k sodelovanju pri razvoju podeželja!
V	marcu in aprilu 2006 bomo v sklopu dopolnitve obstoječega Razvojnega programa podeželja in oblikovanja lokalnih akcijskih skupin (LAS) izvedli tri delavnice, ki bodo tematsko raznolike in namenjene tako širši javnosti kot predstavnikom občin in društev. Vabljeni, da se jih udeležite in aktivno sodelujete pri dopolnitvi Razvojnega programa podeželja!
Naziv delavnice	Namen delavnice	Predvideni kraj in termin	Ciljna skupina
Trženje izdelkov in storitev podeželja	Udeležencem podati učinkovita znanja s področja trženja izdelkov in storitev podeželja, v luči predvidenih ukrepov EU	Center Ivana Hribarja, Trzin TOREK 28.03.2006	-	prebivalci podeželja, kmetje -	drugi predstavniki podpornega okolja na podeželju
Predstavitev in delovanje LAS in Osi LEADER	Vzpostavitev in delovanje javno za -sebnega partnerstva v okviru lokalnih akcijskih skupin, ki bodo spodbudila razvojne procese na lokalnem nivoju.	Kulturni dom Janka Kersnika, Lukovica SREDA 12.04.2006	-	lokalni koordinatorji -	društva, zveze, institucije -	drugi predstavniki podpornega okolja na podeželju
Pomen lokacij dediščine za trajnostni ekonomski razvoj	Seznanitev z ukrepi za varstvo, povečevanje in upravljanje lokacij dediščine ter definiranje p rojektov, vezanih na izbrane točke dediščine 8 občin	Kulturni dom Moravče ČETRTEK 20.04.2006	-	lastniki oz. upravljavci točk dediščine -	lokalni koordinatorji -	društva, zveze, institucije
Ciljne skupine bodo na delavnice tudi pisno vabljene, sicer pa se za udeležbo na delavnicah kot tudi za vse dodatne informacije (tudi za uro izvedbe posameznih delavnic) obrnite na izbranega izvajalca dopolnitve RPP, Center za razvoj Litija, kjer bomo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja.
CENTER ZA RAZVOJ LITIJA
Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija
tel: 01/896-27-10, 01/896-27-15, fax: 01 /896-27-12
info@cr-litija.si • www.litija.net/rcl
Spoštovani obrtniki in podjetniki!
Z več znanja bolj uspešni, z več sredstvi še korak naprej
Pomen znanja je na začetku 21. stoletja najverjetneje večji kot kadarkoli v zgodovini in izobraž_evanje je ena od najpomembnejših oblik širjenja in prenašanja znanja. Še tako dobra ideja nima možnosti za uspeh, če je ne znate realizirati in vnovčiti na trgu. Z več znanja si lahko ustvarite prednost pred konkurenco, razširite potencial vaših zamisli in inovativnih rešitev, s tem pa možnost za uspeh, povečanje dodane vrednosti in več zmag na konkurenčnih trgih. Pogoj za to pa je, da svoje znanje stalno vzdržujete, nadgrajujete in plemenitite.
Naložba v znanje se vam vedno izplača, ker vam ga nihče nikoli ne more vzeti in tudi, če vam v poslu kdaj spodleti, imate kapital, ki ga lahko koristno uporabite v naslednjem izzivu.
V sodelovanju s podjetjem Vibacom smo vam pripravili sklop 4-ih medsebojno povezanih predavanj, preko katerih boste imeli možnost osvojiti ključne elemente za učinkovito poslovanje, rast in razvoj. Govorili bomo o ključnih pravilih igre, o učinkovitem upravljanju poslovnih odnosov, s poudarkom na odnosu do strank, o razlikah med invencijami in inovacijami, o vzpostavitvi okolja za razvoj inovativnosti ter o orodjih in virih za učinkovito sodelovanje, mreženje in povezovanje. Poleg že omenjenih predavanj, v mesecu marcu in aprilu 2006, na Centru za razvoj Litija v sodelovanju z zunanjimi sodelavci, za podjetnike in obrtnike, pripravljamo naslednja izobraževanja, ki predstavljajo pomembna znanja in veščine, ki podjetnika pripeljejo do učinkovitega nastopa na trgu:
FINANČNA SREDSTVA IN DRUGE UGODNOSTI
Z namenom olajšanja dostopa malim in srednje velikim podjetjem do virov financiranja razvojnih naložb podjetij, SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD zagotavlja finančna sredstva in druge ugodnosti za razvojne naložbe.
Ugodnosti, ki iih sklad nudi:
•	nižje obrestne mere za kredite,
•	ugodnejši pogoji odobritve kreditov (nižji stroški, daljša ročnost, moratorij...),
•	garancije za zavarovanje investicijskih kreditov, najetih pri poslovnih bankah v Sloveniji,
•	subvencije - nepovratna sredstva, ki jih podjetje prejme za nakup nove tehnološke opreme.
Namenjen ie:
•	malim in srednje velikim podjetjem,
•	glede na življenjski cikel podjetja za nastajajoča, nova, rastoča in zrela podjetja.
Upravičeni stroški investicij:
•	materialne investicije (nakup zemljišč, nakup in obnova zgradb, nakup opreme),
•	nematerialne investicije (nakup patentov, licenc, know-howa in nepatentiranega tehničnega znanja),
•	obratna sredstva, nakup blaga in storitev v skladu z dejavnostjo podjetja, stroški vzdrževanja in stroški popravljanja in prenavljanja strojev, opreme in poslovnih prostorov, nakup materiala za redno opravljanje dejavnosti podjetja, najem poslovnih prostorov in stroški promocijskih aktivnosti.
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE je dne 24.2.2006, v Uradnem listu št. 20/ 06, objavil spremembo javnega razpisa, na katerega se lahko javite vsi delodajalci do 14. aprila 2006: Spodbujanje novega zaposlovanja starejših. Zavod RS za zaposlovanje v okviru aktivne politike zaposlovanja nudi subvencije tudi za 1-letno zaposlitev brezposelne osebe (polni ali delni delovni čas). Tu gre za možnost zaposlitve dolgotrajno brezposelne osebe, starejše brezposelne osebe nad 50 let in iskalca prve zaposlitve (od 700.000 do 840.000 SIT).
Za dodatne informacije o posameznem ukrepu se lahko obrnete na pristojno enoto Zavoda RS za zaposlovanje.
V pripravi so tudi razpisi za nepovratna sredstva iz naslova prestrukturiranja zasavske regije. Razpisni pogoji bodo podobni lanskoletnim.
Več informacij o izobraževanju ali razpisih vam je na voljo na http:// www.litija.net/rcl, e-mailu: info@cr-litiia.si ali na tel. 01/ 8962 715.
VSEBINA	IZVAJALEC	TERMIN	PRIJAVE
INOVATIVNOST JE PROCES, KI GA JE POTREBNO UPRAVLJATI Razumevanje sistematičnega razvoja poslovnih sistemov, s poudarkom na ključnih orodjih, ki so potrebna za definicijo, v kateri razvojni fazi se podjetje nahaja ter na katerih elementih mora graditi za prehod v višjo fazo razvoja	Vibacom d.o.o.	Četrtek 23.3.2006 od 17.00 do 19.30	
		Dom obrtnikov, Ob Grosupeljščici 1b, Grosuplje	Kotizacija - subvencionirana cena = 7.000 SIT + DDV
VODENJE POSLOVNE DOKUMENTACIJE ZA ZAČETNIKE Seznanitev udeležencev z osnovnimi znanji, ki so potrebna za vodenje poslovne dokumentacije.	DATA d.o.o.	Petek 24.03.2006 od 9.00 do 14.00 ure Sejna soba Predilnice Litija, Kidričeva 1, Litija	info@cr-litila.si ali na tel: 01/8962 71S dn 10 03.2006
			Kotizacija 15.200 SIT +DDV, možnost 50% subvencije
DELO S TEŽAVNIMI STRANKAMI Predstavitev učinkovitih metod obvladovanja težavnih strank.	OK Consulting d.o.o.	Torek, 04.04.2006 od 17.00 do 20.00 ure Sejna soba Predilnice Litiia, Kidričeva 1, Litija	info(©cr-litija.si ali na tel: 01/8962 715 do 27.03.2006
			Kotizacija-7.000 SIT+DDV.
UVAJANJE ISO STANDARDA V MALIH IN SREDNJIH PODJETJIH 1.	Sistem vodenja kakovosti ISO 901 2.	Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu 3.	Sistem ravnanja z okoljem	SIQ - Slovenski institut za kakovost in meroslovje	Četrtek, 13.04.2006 od 9.00 do 14.00 ure Sejna soba Predilnice Litija, Kidričeva 1, Litija	info(5)pr-lltijft$l ali na tel: 01/8962 715 do 07.04.2006.
			Kotizacije ni. Udeležba omogoča popust pri certifikacijskem postopku.
OBLIKE TER NAČINI POVEZOVANJA PODJETNIKOV Razumevanje možnih načinov povezovanja razvoja In rasti podjetij. Prikaz pomena grozdenja	Vibacom d.o.o.	Četrtek 13.4.2006 od 18.00 do 20.30 Dom obrtnikov, Ob Grosupeljščici 1b, Grosuplje	info@cr-litiia.si ali na tel: 01/8962 715 do 11.4.2006
			Kotizacija - subvencionirana cena =7.000 SIT + DDV
SKRIVNOSTI USPEŠNEGA SODELOVANJA IN POVEZOVANJA Predstavitev ključnih faktorjev uspeha in neuspeha povezovanja Prikaz praktičnih primerov grozdov In povezav med podjetji in Institucijami.	Vibacom d.o.o.	Četrtek 20,4.2006 od 18,00 do 20.30 Dom obrtnikov, Ob Grosupeljščici 1b, Grosuplje	info@cr-litila.si ali na tel: 01/8962 715 do 18.4.2006
			Kotizacija - subvencionirana cena =7.000 SIT + DDV
JEKLOTRONIK D.O.O. Ljubljanska cesta 12 Litija
Tel.: 01 898 1760 051 607 608
Nahajamo se nasproti trgovine Hofer
Preverite cene in se prepričajte o najugodnejši ponudbi letnih pnevmatik, ki vam jih ponuja
ki se nahaja na Ljubljanski cesti 12 v Litiji
Ob menjavi gum vam brezplačno pregledamo podvozje vašega vozila in vam brezplačno shranimo pnevmatike za naslednjo sezono.
Novost je tudi največji izbor izpušnih loncev v Zasavju, za katere vam v mesecu marcu in aprilu podarimo montažo.
Poleg tega pa pri nas opravljamo tudi vsa avtomehanična dela in avtooptiko.
Priporoča se B.H.S. HITRI SERVIS LITIJA.
	SPORTIVA	SAVA	BARUM	LASSA	UNIROVAL	CONTINENTAL
155 70 R13	5.345,00 SIT € 22,30	6.132,00 SIT € 25,59	6.705,00 SIT € 27,98	6.609,00 SIT € 27,58	8.184,00 SIT €34,15	10.368,00 SIT € 43,26
175 70 R13	6.468,00 SIT € 26,99	7.308,00 SIT € 30,50	7.830,00 SIT € 32,67	6.855,00 SIT €28,61	9.482,00 SIT € 39,57	12.384,00 SIT €51,68
185 60 R14	7.630,00 SIT €31,84	8.820,00 SIT € 36,81	9.765,00 SIT €40,75	11.211,00 SIT € 46,78	12.416,00 SIT €51,81	15.360,00 SIT €64,10
185 65 R14	7.704,00 SIT €32,15	9.324,00 SIT € 38,91	9.747,00 SIT € 40,67	11.382,00 SIT € 47,50	11.757,00 SIT €49,06	14.592,00 SIT € 60,89
195 50 R15	8.218,00 SIT €34,29	10.248,00 SIT € 42,76	10.080,00 SIT € 42,06	10.540,00 SIT € 43,98	12.080,00 SIT € 50,41	15.264,00 SIT € 63,70
195 65 R15	10.212,00 SIT € 42,61	11.340,00 SIT € 47,32	13.050,00 SIT €54,46	11.382,00 SIT € 47,50	14.688,00 SIT €61,29	18.720,00 SIT € 78,12
205 55 R16	13.565,00 SIT € 56,61	17.052,00 SIT €71,16	17.550,00 SIT € 73,23	18.972,00 SIT €79,17	21.120,00 SIT €88,13	28.416,00 SIT €118,58
POHODNE PALICE Himalaya
(teleskopske-3delne, vidia konica, kompas, vzmetene)
4.800 SIT z DDV oz. 4.500 SIT z DDV (pri nakupu več kot enega para)
PRODAJA in SERVIS
GSM: 041-344-292 Dajmox d.o.o., Kresnice
Za člane PD Litija
20% POPUST
f	\
liliZARSvVO JAFI
liliZARSCVO
Jan Anton s.p.
Zavrstnik 29 Šmartno pri Litiji
TEL: 01-898-71-36 FAX: 01-898-47-73 GSM: 041-777-090
izdelava kuhinjske opreme izdelava predsobnega pohištva oprema dnevnih sob izdelava kuhinjskih pultov “Kerrock” notranja vrata
(navadna enokrilna, nihajna in pomična)
Vse izdelke izdelamo po vaših in naših idejah !
Z dolgoletnimi izkušnjami in tradicijo vam zagotavljamo kvaliteto.
SERERELETT
Marec 2006
6
Politika /No vice
^ I g— Občinski odbor Slovenske ljudske L . stranke Litija nasprotuje krivičnemu
Slovensko ljudska stranka	P0bir3njU OKOljSKfi OajatVC
SOCIALNI
DEMOKRATI
SD ODPIRA VRATA
SDS
Naša cesta - naše okno v svet
V zvezi z aktualno problematiko pobiranja okoljske dajatve je na pobudo občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Litija, njenih svetnikov s prvopodpisanim g.Rokavec Francijem ter še dvema svetnikoma dnelO. 03. 2006 potekala izredna sej a občinskega sveta Občine Litija. Vodstvo občinskega odbora Slovenske ljudske stranke ter njena svetniška skupina je predlaga, da občinski svet pozove pristojno Ministrsvo za okolje in prostor, da predlaga Vladi Republike Slovenije spremembo Uredbe o odmeri okoljske dajatve zaradi onesnaževanja okolja pri odpadlih vodah v smeri odprave diskriminatornih rešitev plačila omenjenega prispevka in spoštovanju zasebnih vlaganj v preteklosti in v prihodnje.Opravičeno se zastavlja vprašanje zakaj bi morala vsa gospodinjstva, ki so zgradila lasten vodovod in naj bi morala zagotoviti še lastno čistilno napravo kot je določeno v omenjeni uredbi, ki jo jev novembru 2004 sprejela še prejšnja vlada plačevati okoljsko dajatev, ki bi najprej šla v državni proračun, šele nato pa naj bi se mogoče vrnila nazaj v občino, nakar bi občina ta sredstva lahko uporabila za večje kanalizacijske sisteme s čiščenjem odpadlih voda. Sodu pa je izbilo dno dejstvo, da naj bi ta gospodinjstva, s povprečno oceno porabe vode, plačevala celo dvakratno višino prispevka nasproti porabnikom v javnem omrežju. Vse navedene okliščine so nas potisnile v smer sklica izredne seje občinskega sveta.
Zadovoljni smo z izidom omenjene seje, kajti z našo zahtevo se je strinjala velika večina svetnikov in sprejet je bil naslednji sklep:
Občinski svet Občine Litija od KSP Litija zahteva, da se začasno ustavijo vsi postopki v zvezi s pobiranjem okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda na območju Občine Litija in sicer do odločitve Ministrstva za okolje in prostor oziroma vlade Republike Slovenije. Pričakujemo, da bodo ti dogodki in ta sklep dvolj dobra podlaga za pravičnejšo pobiranje te takse tako na območju Občine Litija kot tudi v državi.
Predsednik O. O. SLS Litija Gvido KRES
Življenje je pesem. Ljubezen je glasba.
Za materino ljubezen je zmerajpomlad.
(francoski pregovor)
Drage matere. Ob materinskem dnevu vam želimo, da bi bile v vašem poslanstvu srečne skozi vse življenje, da bi vas vaši otroci, vnuki in najbližji imeli radi in spoštovali.
O.O. SLS Litija
DRŽAVNE CESTE SE BODO V LITIJSKI OBČINI POSPEŠENO UREJALE
Takšni so lahko zaklučki sodeč po razgovoru ,ki so potekali 8 marca na direkciji za ceste RS z predstavniki občine Litija in civilne iniciative o načrtih za letošnje leto.Razgovor je ponovno potrdil,da bo letos za modernizacijo državnih cest v občini Litija razpisanih sredstev za več kot 1 miljardo sit.Sicer pa se pripravlja razpis za nadaljevanje in dokončanje del na relaciji glavne ceste med Spodnjim Hotičem in Zgornjim Logom.Direkcija za ceste bo do polovice vrednosti obnove sofinancirala obnovo mostu v Kresnicah .Nadaljevale se bodo aktivnosti na ministrstvu za okolje,da se pri izdelavi izvennivojaskega križanja določi variantni predlog podvoz,ki ima tudi vso podporo pri krajanih, v lokalni skupnosti kakor pri vseh političnih strankah.Prav tako naj bi se čimprej posredoval predlog ministrstvu za okolje in prostor da prične z izdelavo lokacijskega načrta nove trase glavne ceste med Zgornjim n Spodnjim Hotičem. Že ta mesec naj bi bil objavljen javni razpis za izvedbo modernizacije 2,2 km regionalne ceste med Moravčami in Čatežem. Za preostali del ceste do Čateža pa je predviden razpis v drugi polovici letošnjega leta.Tako se lahko nadejamo ,da bo najkasneje v prihodnjem letu prišlo do zaklučka modernizacije ceste na relaciji Moravče -Čatež, stem bo zagotovljena bistveno boljša prometna povezava širšega območja občanov Gabrovke še zlasti na Dolenjsko
V	občinskem odboru Socialnih demokratov Litija smo se že nekaj časa trudili urediti prostore, kjer bi se lahko srečevali. V začetku letošnjega leta so stvari postale resne in danes so prostori urejeni in pripravljeni za delo. Občinski odbor SD Litija ima svoje prostore na Ponoviški ulici 4, v prvem nadstropju (Dom borcev).
Posledica tega, da nismo imeli uporabnega prostora je tudi izguba stika z občankami in občani. Od marca naprej so vrata stranke odprta vsako sredo od 17.30 do 18.30 ure. Vtem času vas bo na sedežu stranke čakala članica ali č lan, ki bosta prisluhnila vašim težavam, vprašanjem in pobudam. Ve č k rat bom v tem času prisoten tudi sam. Lahko vam obljubim, da se bomo v stranki odzvali na vsako vprašanje ali težavo s katero se boste srečevali in boste menili, da vam jo lahko pomagamo omiliti oziroma odpraviti. V kratkem bomo vzpostavili tudi sodobne komunikacijske poti, kot je telefon in elektronska pošta. Do takrat pa resnično vabljeni, da nas obiščete v času uradnih ur. Ker vemo, da bi si želeli, da bi bili čim bolj dostopni, bomo že v mesecu aprilu organizirali srečanja v dopoldanskem času. Kdaj bo to vas bomo obvestili.
Pred vrati pa so tudi lokalne volitve 2006. Mnogi boste verjetno očitali, da smo začeli odpirati komunikacije šele sedaj, ko nas zanimajo volitve. Morda celo malo drži, a naj povem, da smo vedno pripravljeni prisluhniti. Z veseljem se bomo odzvali na vaše povabilo na sestanek krajevne skupnosti, na kateri boste morda razpravljali o problematiki, ki jo je potrebno razrešiti.
V	občinskem svetu Litija imamo tri predstavnike in smo tudi člani koalicije, zato smo prepričani, da lahko marsikaj postorimo. Žal mnogokrat nismo dovolj seznanjeni s problematiko posameznih delov litijske občine in se neupravičeno ukvarjamo le s samim mestom Litija. Upamo in želimo si, da bi bilo v prihodnosti drugače. Vendar se lahko vključimo le, če smo o vaših tegobah seznanjeni. Zato naj na koncu še enkrat velja povabilo, da nas obiščete ob sredah med 17.30 in 18.30 uro v našem prostoru na Ponoviški ulici 4. Želimo pa si tudi novih, aktivnih članic in članov ali vsaj simpatizerjev, ki bi radi sodelovali pri oblikovanju vsakdanjika v naši občini.
Vabim vas, da se nam pridružite in pomagate našo občino narediti še boljšo in prijaznejšo, tako do mladih, ki se otepajo stanovanjskih in zaposlitvenih tegob, kot starejših, ki jim še vedno ni zagotovljena kakovostna oskrba v starosti. Dnevno varstvo je lahko prvi korak k izboljšanju kvalitete življenja starejših. Pa je še marsikaj, zato tega ne zadržite zase in povejte tudi nam.
Gorazd MAVRETIČ, predsednik OO SD Litija
avtocesto.Tudi na regionalni cesti Vel Reka-VeLPreska se obeta pospešena modernizacija v letošnjem letu.Najprej se bo spomladi asfaltiral 1 km odsek ,ki je bil pripravljen tik pred začetkom zime, nato pa je predviden na podlagi dopolnenega projekta še razpis za izbiro izvajalca del do VeLPreske. Pomemben je tudi dogovor ,da se v letošnjem in prihodnjem letu naroči izdelava potrebne dokumentacije za nadaljevanje rekonstrukcije omenjene regionalne ceste od VeLReke do odcepa za Dole.
V načrtu razvojnih programov je predvidena tudi ureditev ceste v (serpetinah) leta 2008 na regionalni ceste proti Vačam.Na razgovoru so bile izpostavljene tudi pobude za ureditev krožišča v Kresnicah,o vzdrževanju mostov čez reko Savo,cestnih označbah in problematiki glavne ceste,ki poteka skozi mesto Litija.Vsekakor lahko ugotovim ,da bo urejanje državnih cest skozi letošnje leto pomembno vplivalo k zagotavljanju boljših prometnih povezav in večje varnosti na cestah.
Franci Rokavec
Marec je čas, ko se poslavlja zima in tisti mesec, ko Dl Litija postavi pod drobnogled svoje delo in dejavnosti za preteklo leto, ter predstavi program dela in finančni načrt za letos. Občni zbor, ki smo ga imeli za invalide obeh občin Litija in Šmartno pri Litiji je bil v veliki sejni sobi Občine Litije v petek, 10.03.2006.
Ali je glavna cesta Litija - Ljubljana tudi ustrezno okno v svet, pa je povsem drugo vprašanje.
Morda je to bila pred petdesetimi leti in več, nikakor pa ne danes. Za Sodobne prometne tokove, to je transport, dnevna migracija in nenazadnje turistična potovanja, pa je ta »pot« po ovinkastih parcelnih mejah, z nenehnimi omejitvami hitrosti in prometa, preozki trasi in med hišami naselij, gotovo povsem neustrezna in nam kot taka ne omogoča kakršnegakoli razvoja.
Kako pomembna je ta prometna žila, nam govorijo tudi podatki o povprečnem dnevnem prometu skozi vse mesece v letu, ki so za to kategorijo cest (»Glavna cesta 1 reda«), visoko nad povpre č jem v Sloveniji. Ta podatek govori tudi o tem, da je ta cesta povsem neprimerno kategorizirana, saj bi morala biti vsaj »Glavna cesta 1. reda«, če že ne »Hitra cesta«. Sicer pa smo vsi uporabniki, vsak dan, priča razmeram na cesti in ne potrebujemo nobenih številk in podatkov, da bi ugotoviti, da so te razmere za nas in naše gospodarstvo nesprejemljive.
Litija je bila v tem smislu postavljena ob rob že pri strateškem načrtovanju prometnih tokov v Sloveniji. Zaobšle so nas vse večje prometnice in tako naj bi cesta, ki je šele pete kategorije glede na elemente vozišča, napajala celotno občino Litija in večino Zasavja paše del celjske kotline. Nepošteno! In čas je, da državi, to jasno povemo.
Odnos se kaže tudi pri investiciji, ki poteka po obrokih in še to tako, da je za 700 m rekonstrukcije v območju med Hotičem in Zg. Logom potrebno nekaj let. Občina in njeno gospodarstvo pa med tem prav tako, kot poteka investicija, »umira na obroke«.
Anton KOVIČ
LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93
ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00
MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868
ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00
Obiščite nas in se prepričajte
O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA.
Vaš nakit bomo popravili, predelali ali
ZAMENJALI ZA NOVEGA.
PREGLED DELA S0CIALN0-ZDRAVSTVENE KOMISIJE V Dl LITIJA
RENAULT GOSPEH d.o.o. ^
RENAULT
Brodarska 7, LITIJA Tel.: 01 8980 820; fax: 01 8980 825 GSM: 040 834 794
e-pošta: renault.gospeti@siol.net
Odprto: vsakdan od 8.00 do 17.00 ure, sobota: od 8.00 do 12.00 ure
originalnih rezervnih delov, Boutigue Renault
PRODAJA
POPUSTI
ilfil novih in rabljenih avtomobilov za nova vozila Renault
KREDIT, LEASING
^ AVTOKLEPARSKA DELA (POGODBA Z ZAVAROVALNICO TRIGLAV)
^ POOBLAŠČEN SERVIS mehanična dela na vozilih vseh znamk ^ VULKANIZERSTVO, LETNE GUME (Continental, Michelin, Sava, Gislaved)
^ PRIPRAVA NA TEHNIČNI PREGLED
Druženje in zdravje invalidov
Otvoritev in pozdravni govor je imel predsednik Dl Litija g. Miro Vidic, ki je vse navzoče seznanil z delom društva in probiemi, s katerimi se srečujemo. S svojo prisotnostjo nas je razveselil župan Občine Litija g. Mirko Kaplja in pohvalil delovanje društva. Občni zbor je bil zadovoljivo obiskan s strani invalidov, kakor tudi s strani gostov. Poslušali smo poročila komisij o delovanju društva, tudi socialnozdravstvene komisije, ki je zanimiva tudi za širšo javnost.
Skrbimo za izvedbo petih socialnih programov, v katerih so zajeti vsi delovni in drugi invalidi. Invalide vključujemo v petdnevne delavnice, ki potekajo v prostorih Zveze delovnih invalidov Ljubljana v Radencih in v Izoli. V preteklem letu smo imeli pet delavnic, in sicer: izdelki iz lesa, likovna delavnica, po možganski kapi, jogo in opletanje košar. Namen teh delavnic je, da se invalidi med seboj družijo, izmenjujujo izkušnje in pridobljeno znanje širijo drugim invalidom na društvu.
Kopanje je še vedno potekalo vsak drugi torek v mesecu, in sicer osemkrat v Zdravilišču Laško in dvakrat v Dolenjskih Toplicah. Vsak invalid ima možnost nakupa desetih kart letno po nekoliko nižji ceni. V letu 2005 je bilo našim invalidom prodanih 693 kart.
Ob četrtkih dopoldne je bil organiziran pohod za invalide po okoliških hribih občin Litija in Šmartno, ob ponedeljkih in četrtkih so se naši invalidi rekreirali v litijski telovadnici, pod nadzorom fizioterapevtke.
Razdelili smo termine za koriščenje objektov, namenjene ohranjevanju zdravja. Povpraševanje je predvsem večje za objekte v Izoli in Termah Čatež v poletnih mesecih. Da bi ugodili čim večjemu številu, smo termine razdelili iz deset na pet dni. Ohranjevanje zdravja je potekalo v Termah Čatež, Izoli, Termah Ptuj, Radencih in Rogaški Slatini. Dobili smo še dva dodatna termina za Terme Ptuj, za katera smo morali v kratkem času najti dva invalida, da sta zasedla prosti mesti.
Za invalide s posebnimi socialnimi potrebami, smo imeli v preteklem letu dva termina za Šmarješke Toplice in dva za Terme Topolšica.
Rehabilitacijski program, ki je namenjen delovnim invalidom, ki so še v delovnem razmerju ali so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje smo omogočili šest dnevno usposabljanje v Termah Čatež. Udeležili so se ga trije invalidi.
Na ogled mesta Ptuj ter na kopanje v Terme Ptuj smo
odpeljali 66 ivalidov. Piknika za težke invalide se je na prostoru pred društveno pisarno udeležilo preko 90 invalidov.
Septembra smo se na željo večine invalidov odpeljali na Kras in obalo. Zaradi velikega povpraševanja smo organizirali dva avtobusa in dva termina, ter se odpravili v Pršutarno Lokev na ogled in degustacijo, na kopanje v Laguna park v Hotel Bernardin in v Hotel Delfin v Izolo. Udeležilo se je 97 invalidov in njihovih svojcev.
Za kulturno zgodovinski ogled smo izbrali cerkev na Veseli Gori nad Šentrupertom, ter večer zaključili z Martinovanjem na kmečkem turizmu. Za gledališki abonma za leto 2005/ 2006 smo kupili dve karti, s katerimi smo šestim invalidom omogočili ogled predstave.
Delavnice, ki so potekale na Dl Litija, so bile v jesenskih mesecih. Obiskovalo jih je osem naših članic. Izdelovale smo drobna darila in voščilnice za naše invalide, sponzorje, donatorje in prijatelje iz sosednjih društev.
Novoletno srečanje je potekalo v Kulturnem domu v Šmartnem. Udeležba je bila pohvale vredna, saj se je udeležilo 120 invalidov in njihovih svojcev. Na domu smo obiskali in skromno obdarili 60 invalidov iz naših obeh občin. Pomoč nudimo invalidom, ki želijo pravni nasvet, pri pisanju prošenj, pritožb, pri pisanju obrazcev za odmero dohodnine...
Nekaj naših invalidov smo seznanili z nabavo in uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov, tako s tistimi, ki so invalidne pravice zavarovanih oseb, kakor tudi tistimi, ki so predmet izposoje.
Povezujemo se s Centrom za socialno delo, z RK Litija, s patronažno službo ZD Litija, z Društvom diabetikov Litija ter z upokojenci občin Litija in Šmartno.
Priznati moramo, da do vseh pomoči potrebnih invalidov še vedno nismo prišli in si bomo v bodoče še naprej prizadevali, da vključimo v naših pet programov čimveč invalidov, prav tako bomo poglobili sodelovanje z ustanovami in društvi.
Za izvedbo petih socialnih programov gre zahvala za prispevano finančno pomoč obema občinama. Občni zbor smo uspešno zaključili s pohvalami naših gostov, ki so bili zadovoljni z dosežki in vsebino programov ter predsednikovo obrazložitvijo za načrt dela in finančni načrt za leto 2006. Naše vodilo je skrb za duhovno in telesno zdravje, tako pravi tudi latinski pregovor: MENS SANA IN C0RP0RE SANO. (Zdrav duh v zdravem telesu)
Jana PERC
VIKEND SEMINAR V MORAVCIH
SOŽITJE
Društvo SOŽITJE LITIJA INŠ/MKTNO
Društvo Sožitje Litija in Šmartno je letos že tretjič uspešno izvedlo vikend seminar za svoje člane. Letos sega je udeležilo kar 64 članov. Tokrat je seminar potekal v Moravskih toplicah, v hotelu Vivat in sicer od 3■ do 5. marca 2006.
Vikend seminarji so namenjeni izobraževanju in usposabljanju družin, ki živijo z osebo z zmerno, težjo in težko motnjo in kombinirano motnjo v duševnem razvoju. Ta oblika vključuje predavanja za starše, zaposlitvene aktivnosti in delavnice za osebe z motnjami v duševnem razvoju, družbene aktivnosti, upoštevane pa so tudi želje in potrebe udeležencev seminarja. Večina odraslih z motnjami v duševnem razvoju, v občini Litija in Šmartno, živi doma in ni vključena v organizacijske oblike, zato so takšne oblike izobraževanja še toliko bolj dobrodošle.
Priprave na vikend seminar so se začele že v mesecu januarju 2006. Potrebno je bilo opraviti veliko dela: iskanje lokacije, izbira ponudnika, pošiljanje vabil, prijav. Organizacijo izvedbe je vodila Marjeta Mlakar-Agrež.
In tako je 3. marca, na lep sončen dan, prišel za mnoge težko pričakovan trenutek odhoda. V Moravske toplice so prispeli v poznih popoldanskih urah in čas do večerje izkoristili za počitek, nekateri pa so si ogledali okolico.
Po večerji je sledil kulturno spoznavni večer, na katerem so si lahko udeleženci seminarja ogledali razstavo slik Pavla in Marije Smolej ter poslušali prelepe glasove Vokalne skupine učiteljev Osnovne šole Litija. Večer jim je popestril tudi moški pevski zbor iz Slovenj Gradca, kateri jim je zapel nekaj koroških pesmi. Za zaključek pa je član zbora »raztegnil« še svojo harmoniko, katera je bila vzrok, da so se udeleženci seminarja dodobra naplesali. Tako je bil že prvi dan zaključen v sproščenem razpoloženju.
V naslednjih dveh dneh so se zvrstila še tri predavanja. Prvega je pripravila dipl. pravnica Lidija Pretnemer z naslovom Dedovanje osebe z motnjo v duševnem razvoju. Sledilo je sobotno popoldansko predavanje z naslovom Sprejemanje drugačnosti, katerega je pripravila prof.def. Marjeta Mlakar-Agrež. Tretje predavanje, ki je potekalo v nedeljo dopoldan, z naslovom Psihohigiena in ga je prav tako
uš	■Iva
	Uj
pripravila prof. def. Marjeta Mlakar-Agrež. Sočasno s predavanji so potekale zaposlitvene delavnice za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Likovno delavnico sta tudi tokrat vodila Pavel in Marija Smolej. Sestavljali in lepili so različne materiale ter ustvarjali čudovite izdelke.
Izvajala se je tudi glasbena delavnica pod vodstvom Sandre Rihtar, v kateri so prepevali ob kitari, se sproščali ob glasbi in tudi malo zaplesali.
Letos sta novost predstavljali športna delavnica pod vodstvom Hasana Sinanoviča in delavnica namiznih iger, katere vodenje je prevzela Alenka Vidgaj. Člani so bili nadvse navdušeni, kajti nekateri od članov so se prvič preizkusili v igranju namiznega tenisa in biljarda.
Delavnica namizne igre, pa je dokazala, da za igro nismo nikoli premladi oziroma prestari.
Poleg vseh aktivnosti je bilo še dovolj časa tudi za namakanje v bazenu, sprehode in posedanje ob skodelici kavice in prijetnem klepetu.
Zadnji večer se je zaključil s plesom, kot se to spodobi za zaključek lepo preživetega vikenda.
Pred odhodom domov je bilo še zaključno srečanje, na katerem so se predstavile posamezne skupine s svojimi izdelki. Marjeta Mlakar-Agrež je udeležencem podala nekaj zaključnih misli.
Kljub obilici snega, ki jih je presenetil, in zasneženi cesti, pa so si na poti domov ogledali še lončarsko delavnico in postopek izdelovanja glinenih posod. V Litijo so se vrnili zadovoljni, nasmejani in polni novih doživetij.
Barbara KLANŠEK
Tčmrm|bil
Graška c. 41,1270 LITIJA
Tel.: 01/898-00-70 GSM: 041-665-833 GSM: 041-687-342
•	PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL
•	UVOZIN PRODAJA RABLJENIH VOZIL
•	SPLOŠNI SERVIS
VSE NA ENEM MESTU HITRO IN POCENI!
Delovni čas:
PON. - PET.: od 8.00 -16.00
Tudi po nakupu ostanemo z vami!

montaža Bajec
PUC OKIlfl in URflTfl
Borat Bajec sj>., UUca 25. maja 11,1270 Litija
Telefon: 01/898 08 11 • faks: 01/898 37 21 Gsm: 041/754 468 • E-maiL' bbajec@slol.net
Zastopnik
MM

PR0FII5000 1 6000
DELOVNI C AS:
ponedeljek-petek
7.30 - 20.00 sobota 7.30 - 19.00 nedelja 7.30-11.30
telefon: (01)8963-236
v TC-marketu
pomni
W D
MESNICA D OH DELIKATESA
AGROMARKET
DELOVNI ČAS:
ponedeljek-petek
7.00-	19.30 sobota
7.00-	13.00
telefon: (01)8963-241
Ob prihajajoči pomladi bogata ponudba:
-SEMEN
-ZEMLJE
- CVETLIČNIH LONČKOV in KORIT
Bogata izbira orodja za vrtičkarje!
Na zalogi tudi že
SEMENSKI KROMPIR
po ugodnih cenah !
- SOK Presad			11			79 SIT
- SLADKOR			1kg			185 SIT
- MARMELADA marelična..	...700g			279 SIT
- MED				1kg			749 SIT
- NAPOLITANKE........800g....399SIT
-	vse mercatorjeve akcije
- ugodna ponudba sadja in zelenjave
-	lastne prodajne akcije
> v
ti? •'
KROMPIR.............10/1.
.590 SIT
- KISLO ZELJE..........1kg.....199 SIT
1kg.....699 SIT
- PIZZA ŠUNKA
bogata in ugodna
VELIKONOČNA PONUDBA!
PROSTOVOLJNO DELO V DOMU TIŠJE
Prostovoljno delo je delo za druge, kjer se ne pričakuje plačila, pač pa prostovoljca zadovolji dober občutek, ki ga dobi, ko za druge opravi prijetno delo. Pogovor in poslušanje sta tako vse bolj pomembna dejavnika v življenju ljudi, saj osamljenost starejše ljudi vse bolj pesti.
Smisel prostovoljnih dejavnosti je podoben programu medsebojne pomoči, le da prostovoljna dejavnost še bolj zajema socialni vidik, to je medgeneracijsko povezanost. Bolj kot konkretna pomoč sama po sebi, ki nikakor ni zanemarljiva, je bistvo te dejavnosti ohranjanje integritete posameznika in njegove pozitivne samopodobe.
Čas je pokazal, da potrebujemo prostovoljno delo, ker je povsod vse več ljudi, ki jim njihove družine in prijatelji ne zmorejo in ne znajo pomagati pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb. Ce ljudje ne bi pomagali drug drugemu, bi bilo življenje mnogo manj kakovostno, saj materialne dobrine niso tiste, ki bi zadovoljevale prav vse potrebe.
Prostovoljci odpravljajo nestrpnost in predsodke pred drugačnostjo, spodbujajo razumevanje in sožitje med ljudmi, uresničujejo vrednote ter izboljšujejo kakovost življenja v skupnosti.
Že drugo leto sodeluje Dom Tišje z učenci iz OŠ Gradec s projektom GENERACIJE GENERACIJAM. Program prostovoljnega dela temelji na medgeneracijskem sodelovanju, kateri prispeva k sožitju in povezovanju ljudi v našem kraju.
V	mesecu oktobru smo pričeli enkrat tedensko sodelovati tudi z dijaki iz Gimnazije Litija. Na podlagi želja stanovalcev in dijakov smo oblikovali program skupinskega in individualnega sodelovanja s stanovalci. Tako že utečeno delujejo: •LITERARNA SKUPINA,
•SKUPINAZA REKREACIJO,
• 6 SKUPIN ZA SAMOPOMOČ: LOKVANJ, NAGELJ, VRTNICE, CIKLAMA, GRAJSKE GOSPE in SPOMINČICE
katere vodijo mentorji, ki skupaj s stanovalci pripravijo program delovanja skupine. Ob primernih priložnostih pa se organizirajo tudi kreativne delavnice pod vodstvom zunanjih moderatorjev, ki se ukvarjajo z različnimi ročnimi tehnikami iz naravnih materialov. Izdelovali smo cvetje iz krep papirja, spoznavali različne tehnike slikanja na svilo, izdelovali adventne venčke, ovce iz volne...
Po končanem skupinskem delu se dijaki individualno srečujejo z izbranim stanovalcem, kjer se tkejo prijateljske vezi.
Poleg tega so v program prostovoljnega dela vključene tudi dijakinje prvega letnika srednje zdravstvene šole, katerega namen je spoznati različne pristope do starejših oseb.
V	mesecu decembru smo pričeli tudi z uvedbo prostovoljnega dela z učenci iz OŠ Šmartno, katerim je bil v uvodnem predavanju predstavljen Kodeks etičnih načel, s pravicami in dolžnostmi prostovoljcev ter program prostovoljnega dela s stanovalci. Učenci so bili udeleženi seminarja o Varstvu pri delu.
V	Domu Tišje je poskrbljeno za dodatno izobraževanje koordinatorke in mentorjev prostovoljnega dela. Tako smo se udeležili 5. slovenskega kongresa prostovoljstva, 13.-14. januarja v Sežani.
Stanovalci in delavci Doma vabimo občane, ki želijo kot prostovoljci sodelovati v družabnem življenju Doma, da se nam pridružite.
LJUDJE SO BOGATI SAMO KADAR DAJEJO, KDOR VEČ DA, VEČ DOBI.
ELBERTAUBBARD
Renata OZIMEK
ČASOPIS OBČAN
CENIK OGLAŠEVANJA 2006
CELA STRAN
VELIKOST: 40 cm x 27,5 cm
CENA brez DDV
154.000 SIT
642,63 EUR
razi
(Cena velja za vse strani, zen za prvo stran, ki je 100% dražja!)
I/2 STRANK
VELIKOST: I9,2 cm x 27,5 cm
(Cena velja za vse strani,
■azen za prvo stran, ki je 100% dražja!)
CENA brez DDV
77.000 SIT
321,32 EUR
CENA brez DDV
38.500 SIT
160,66 EUR
1/4
FRANI
VELIKOST: VUcm 13,8 cm
(Cena velja za vse strani, razen za prvo stran, kije 100% dražja!)
CENIK
Objava na notranjih straneh:
1cm2 = 140 SIT + DDV
0,58 EUR
Objava na prvi strani:
1cmz = 280 SIT + DDV
1,17 EUR
Objava zahvale:
11.000 SIT + DDV
45,90 EUR
w
B-B0Rd.o.o. Borislav BIVAC Sitarjevška 16, Litija
GSM: 041 320151
ADAPTACIJE
z dolgoletnimi izkušnjami
Nudimo adaptacije kopalnic, stanovanj, poslovnih prostorov in hiš.
Po izmeri objekta vam narišemo idejni načrt oziroma izdamo ponudbo vključno z vso inštalacijo:
vodovodna - centralna - elektro - kanalizacijska
■	polaganje keramike
•	zidarstvo
•	knauf gips sistem
■	slikopleskarska dela
Jamčimo za garancijo!
Skupaj najdemo rešitve!
Enodnevno
izobraževanje
8^1 ®
Kmetijsko gozdarsko zbornica Slovenija KMETIJSKA
^ sliIba1''
-EIHL
OCENJEVANJE SUHOMESNATIH IZDELKOV
V lanskem letu je konec zime (februar - marec) Kmetijska svetovalna služba organizirala certifikatno izobraževanje za predeloval-ko/-ca mesa. 30-urno izobraževanje je potekalo na Turistični kmetiji "Na Hribčku" v Veliki Štangi. Poleg teoretičnih predavanj so se udeleženci udeležili tudi enodnevnega praktičnega izobraževanja, ob koncu tečaja pa je bilo v okviru predavanj izvedeno tudi strokovno ocenjevanje suhomesnatih izdelkov.
Želja lanskoletnih udeležencev je bila, da ocenjevanje suhomesnatih izdelkov organiziramo tudi v letošnjem letu ter tako "preverimo pridobljeno znanje". Enodnevno ocenjevanje s predavanjem bo potekalo v torek (takoj po Veliki noči), 18. aprila 2006, na Turistični kmetiji 'Na Hribčku" v Veliki Štangi s pričetkom ob 15.30 uri. Vsi udeleženci bodo na začetku prisluhnili aktualnim predavanjem na temo predelave mesa na kmetiji, predstavljeno pa bo tudi Združenje predelovalcev mesa na kmetiji, ki je bilo na pobudo g. Franca Pribožiča ustanovljeno maja 2005 na Ruju. Namen združenja je povezovanje predelovalcev mesa na kmetiji, usklajevanje in vzpodbujanje tovrstne dejavnosti, skupna promocija za učinkovito predstavitev in prepoznavnost v širšem prostoru, dvig kvalitete proizvodov, vzdrževanje znanja in izmenjava informacij za dvig produktivnosti ter opravljanje drugih aktivnosti povezanih s poslanstvom združenja.
Ocenjevalna komisija bo z delom pričela že v dopoldanskih urah, popoldan pa bo udeležencem podrobno predstavila način dela ter ocenjevanja na konkretnih primerih. Vsak udeleženec bo dobil v pogled ocene komisije ter nasvete za dvig kakovosti posameznega izdelka. Ob koncu izobraževanja bodo vsem udeležencem, ki bodo svoje izdelke prinesli v ocenjevanje, podeljena priznanja.
Na predavanja z ocenjevanjem suhomesnatih izdelkov ste vabljeni vsi lanskoletni udeleženci 30-urnega certifikatnega izobraževanja, vsi, ki vas zanimajo tovrstna predavanja ter seveda vsi, ki bi radi dali v oceno svoje suhomesnate izdelke. Da bo ocenjevanje potekalo čimbolj diskretno, bodo vsi suhomesnati izdelki šifrirani. Izdelke prinesite v četrtek 13. ter petek 14. aprila 2006 v prostore KSS Litija (Valvazorjev trg 3, Litija) ali na Turistično kmetijo 'Na Hribčku" (Končina Zvone, Velika Štanga 17,1275 Šmartno), da jih primerno šifriramo ter shranimo v hladilnici. Za prijavo ter vse dodatne informacije pokličite na KSS Litija 01/899-50-13 oz. 01/ 899-50-14, kontaktna oseba: Križ Krunoslav, svetovalec za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti.
Krunoslav KRIZ, uni. dipl. inž. agronomije

maskama an?o
Levstikova ul.1,1270 Litija TEL: 01/8992-188, FAX: 01/8992-187

-	elektromaterial
-	peči za centralno kurjavo *
-	vijaki in okovje
-	izolacija ISOVER
-	KNAUF (plošče,profili,vijaki...) |
-	ugodne cene stiroporja za fasade
-	bela tehnika in mali gospodinjski aparati
BOSCH,SIEMENS,GORENJE,ELECTROLUX... -AKCIJAv mesecu aprilu: bela tehnika do -15% popusta
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
Zanesljivo ugodne cene !
^Delovni čas: pon-pet 8°°-1800, sob 8°°-12°^
©IPg@BAILiIZII!iŠAMA TI8@©WIIMA ZA MALE zlHVALl i$00 a * 4		DELOVNI ČAS: pon-pet: 9.00-12.00 15.00-19.00
		sob:	9.00-12.00
Mateja Šimenc s.p. Valvasorjev trg 19, Litija	tel: 01-898-10-05 zoonara@siol.net	
KAMPELCI0 SVOJEM DELU
Člani Turistično razvojnega društva »KAMPELC« so se zbrali na svojem rednem občnem zboru na turistični kmetiji »NA HRIBČKU«.
Pregledali so svoje aktivnosti v letu 2005 in si določili cilje v letu 2006.
Leto 2005 je bilo za člane TRD »KAMPELC« ponovno zelo delovno in polno raznih aktivnosti. Poleg rednih, tradicionalnih prireditev, ki jih pripravljajo v »Deželi pod Kamplovim hribom«, sp v mesecu maju slavnostno predali svojemu namenu ČEBELARSKO GOZDNO UČNO POT. Ta tematska pot poteka po urejenih in lepo označenih gozdnih poteh v naselju Dragovšek. Ocenjena vrednost opravljenih del na navedeni tematskih poti, skupaj z izdanim VODNIKOM, je presegla višino 6 mio sit. Velik del sredstev so prispevali člani sami, v obliki finančnih sredstev in delovnih ur ter Zavod za gozdove Slovenije, Občina Šmartno pri Litiji in Občina Litija.
V letošnjem letu pa bodo nadaljevali delo na projektu CELOSTNA UREDITEV, OPREMA IN OZNAČITEV TEMATSKIH POTI V DEŽELI POD KAMPLOVIM HRIBOM. Pričeli bodo z izvedbenim projektom ureditve Kostanjevih tematskih poti v »Deželi pod Kamplovim hribom«.
Letošnji občni zbor je bil volilni, tako da so člani izvolili novo vodstvo in organe društva. Še naprej bo društvo vodil predsednik Anton Končina.
Predstavniki društva za so se zahvalili za dobro sodelovanje vsem krajevnim skupnostim na območju katerih deluje navedeno društvo in še posebej Kmetijski svetovalni službi, za katero upajo, da jim bo tudi v prihodnje pomagala pri vseh navedenih projektih in aktivnostih.
Lijana LOVŠE
L
In naše DETE?
, O tem sem povprašala naši babici, ki v svojem vsakdanjiku in ob W delovnih obveznostih skušata še pomagati. Pred ustanovitvijo iniciativne skupine za pomoč novorojenčkom DETE sta se z iznajdljivostjo in posluhom nekaterih znancev sami spoprijemali z željo pomagati. Saj je šlo, pa vendar: stvari je bilo očitno premalo, potrebe pa so bile in ostajajo velike...
DETE je vzpodbudilo mnoge, da so pomagali: z oblačili, opremo, \ hrano oz. denarjem (še naprej se lahko obračate na babici ali * pa kar na zdravstveni dom, glede denarnih prispevkov pa na
DPM Litija).
Začarani krog tistih, ki ne zmorejo nakupiti potrebnih stvari ali celo hrane za novorojenčke, se danes zdi malo manj trdno sklenjen, saj sta babici Melita in Vika uspeli pomagati že okoli 10 družinam z novorojenčki, ki so se znašle v šibkem socialnem stanju.
Prvi dnevi novega življenja so bili tako lahko malo bolj sončni, temne skrbi malo manj težke.
Glas o skupini DETE je dosegel tudi bodoče mamice, ki se zavedajo, da bodo potrebovale pomoč. Kam naj se obrnejo? Že v materinski šoli, ki poteka v našem zdravstvenem domu, babici obzirno povesta, da sta na voljo tudi za pogovor na štiri oči.
In tistim, ki ste darovali, ki morda še razmišljate o tem, da bi, naj povemo le to, da se domala vsa oblačila, otroška oprema, ki jo prejme DETE, skoraj takoj daruje naprej. Denarni prispevek pa sta babici tudi že delno porabili: 10 zavojev prilagojenega mleka je tako osrečilo mamico, da je svojo hvaležnost preprosto izrazila z besedami: Marija se mi je prikazala!
Hvala vsem, ki pomagate!	A §
JERNEJ
d.o.o.
prodajni center Šmartno pri Litiji
Za povrtmi 1,1275 Šmartno pri Litiji
odprto od 7.00 do 18.00, v soboto od 7.00 do 12.00 tel: 01 898 74 72, fax: 01 898 71 81
AKCIJA FASADE
(demit stiropor preklop + mrežica 140g + lepilo z vlakni) 5 cm = 1.573,00 sit /m2 8 cm = 1.998,00 sit/m2 10 cm = 2.282,00 sit/m2
AKCIJSKE CENE
Armaturna mreža 9/6	8.000,00 SIT
Prana plošča 40x40 cm	310,00 SIT
PVC cev stigma 110/6000	2.700,00 SIT
PVC cev stigma 160/6000	4.800,00 SIT
PVC cev stigma 200/6000	8.500,00 SIT
Cev alkaten 12,5b 1	144,00 SIT
Cev alkaten 12,5b 1/2	72,00 SIT
Izolacija URŠA UF 10cm	576,00 SIT
Gips plošča KNAUF 12,5mm	504,00 SIT
Peč VIADRUS VHU 26	196.000,00 SIT
Laminat klip	1.683,00 SIT
Jupol 151 25kg	3.300,00 SIT
Pipa enoroč. ONDULA za kop.kad	7.380,00 SIT
Izotek 4mm KR	3.960,00 SIT
TOPDOM - prodajna akcija
Od 25.03.2006 do 15.04.2006 - Preko 60 artiklov Organiziran prevoz. Izposoja udarnih kladiv.
KNJIŽNICA
litijaI
Parmova 9,1270 LITIJA
E-mail: knjiznicaJitija@email.si www.litija.net/mkl____________
Izposoja, informacije Litija:
01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85
Izposoja Šmartno: 01/899 20 80
Oj/ njižnica
Knjižnica skozi številke v letu 2005
Leto 2005 pomeni za knjižnico prvo samostojno leto v smislu finančnega poslovanja. Skrbno načrtovanje dela, skrbna poraba sredstev in velika prizadevnost zaposlenih za izvedbo programa, se odražata tudi pri poslovnih rezultatih.
Prvič se storitve v knjižnici poiskalo ve č kot 100.000 prebivalcev in prv i č je bilo izposojenih več kot 200.000 enot gradiva. V vse enote v občini Litija in Šmartno se je včlanito 26 % prebivalcev ali 5.020 članov. Knjižnica ima v svoji zalogi 77.865 enot gradiva, od tega 6.367 enot neknjižnega gradiva (videokasete, CD, DVD, avdiokasete, razglednice, zemljevidi...) Organiziranih je bilo 210 različnih oblik bralne vzgoje in prireditev, na katerih je bilo 8.499 obiskovalcev.
Pesniška zbirka Katarine Kalaba in razstava pirografa Jelka Lokarja in Rine Stušnik
14. marca 2006 je litijska igralka Neva Flajs v Knjižnici Litija predstavila tri goste: iz Škofij je prišla pesnica Katarina Kalaba, ki je navdušila s svojim optimozmom in avtosrko pesmijo. Pirografsko poslikane lesene krožnike je redstavil Kresničan Jelko Lokar, ki sedaj živi v domu na Izlakah. Sveže pomladne barve pa je na slikah prinesla diplomirana specialna pedagoginja Rina Stušnik. Da bi le priklicali pomlad, so pomagale pevke iz skupine Mavrica DU Litija. Razstava bo na ogled do 14. aprila.
Iz leve proti desni: Neva Flajs, Jelko Lokar in Rina Stušni
Mavrice
Povabilo
Knjižnica Litija pripravlja v aprilu dve predstavitvi:
19. aprila bo odprta likovna razstava Brede Podbevšek iz Domžal. Sodeloval bo PZ Lipa Litija.
24. aprila se bo predstavil Jože Štok - Korotan, rojen na Bregu pri Litiji. Nanizal bo spomine na čas 2. svetovne vojne, ki jih je pripravil za izdajo v knjigi, predstavil bo svoj rod in življenje v naših krajih v preteklosti in nas razveselil s svojimi haikuji. V kulturnem programu bo sodelovala JocaJamšek.
NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO
TISKARNA
LITIJA
CDK39, 1270 Litija
BARV
povečave in pomanjšave A4 format - 220 SIT
A3 format - 400 SIT
NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO
PANJSKE KONČNICE (ČELNICE, LIČNICE) BOMO ŠE POSLIKAVALI
Panjske končnice so zgodovinski in kulturni fenomen, ki se je pojavil v 18. stoletju pri vzhodnoalpski poseljenosti s Slovenci. Motivi so bili verski, cvetlični, hudomušni, satirični, pravljični, zgodovinski, podobe živali, krajinske vedute in celo portreji. Slikali so jih različno šolani slikarji in posnemovalci. Upodobitve so bile na panjih, ki jim pravimo kranjiči. Čebelnjak je bil živobarvni mozaik. Razvoj je prinesel nov tip panja Žnidaršič in opisano slikarstvo je konec 19. stoletja zamrlo.
Kranjič ima žrelnico, (odprtina od koder čebele vzletavajo), pod slikarsko površino, Žnidaršič pa na sredini. Od te žrelnice sta zgoraj in spodaj dve lepi površini, ki se kar ponujata za poslikavo. Skoraj vse naštete vsebine slikarij bi se dalo spraviti pod skupni imenovalec naravne in kulturne dediščine.
Marija Smolej se je lotila poslikave štirih panjev z osmimi motivi za Dom Tišje. Vsebina motivov se nanaša na lokalno okolje doma Tišje (Bogen-šperk, Šmartno, Primskovo...) in cvetje, ki je čebelja paša. Iz naslikanih motivov, bi lahko napisali basni. Npr. če se čebela odloči, da bo poletela proti Bogenšperku, bo tam našla kostanj, v Šmartnem akacijo in na Primskovem lipo.
Z vtisom živobarvnega mozaika je vzpostavljena tudi kontinuiteta s slikarijami od prej. Opisana poslikava je odgovor na vprašanje ali naj poslikava panjskih končnic (čelnic) zamre.
Joža OCEPEK
Helena HAUPTMAN: NAŠA DEDIŠČINA /7
Svetovna zgodovina je seznam vsega tistega, čemur bi se človeštvo lahko izognilo.	B.Russel
Gradovi v klasičnem pomenu so na naših tleh nastajali od konca 10.stol. Gradili so jih na težko dostopnih mestih, ki jih je bilo lahko braniti. V začetku so si gradove zidali le visokorodni fevdalci in škofje, pozneje, od začetka 12. pa do konca 13. stoletja, pa tudi njihovi ministeriali in fevdniki. Nastanek prvih gradov časovno sovpada s ponovno vzpostavitvijo nemške državne oblasti nad slovenskim ozemljem. Po zmagi nad Madžari I. 955 pri Augsburgu so nastale mejne krajine -marke, ki so utrdile mejo svetega rimsko-nemškega cesarstva proti Madžarski in Hrvaški. Mejni grofje, vojvode in drugi visokorodni fevdalci so začeli od sredine 11. stol dalje spreminjati te krajine v svoja dinastična ozemlja. Tako so si posesti v naši okolici delili krška in salzburška škofija, oglejska patriarhija, grofje Bogenski, Višnjegorski, kasneje tudi Ortenburžani, Spanheimi, Habsburžani in drugi.
V litijski občini sta že v 11. oz. v začetku 12.stol. stala grad Vernek in Ljubek pod Vačami.
Grad Ljubek je bil fevd krške škofije, ki ga je posredno dobila od Askvincev, ko je v 11. stol. grofica Hema Breško-Seliška krškemu samostanu poklonila veliko posesti na Kranjskem. Prvotno stolpasta zgradba je s svojo posrečeno lego povezovala gorenjsko in dolenjsko posest zadnjih dveh velikih vazalov, Spanheimov in Višnjegorskih. V 14. stol. so se na gradu naselili Galii, ki so vodili tudi sodišče. Zaradi nerešenega pravnega statusa so se 1.1341 poravnali s Habsburžani, ki so ga odkupili in ga takoj zatem zopet podelili Galiom v fevd. Kdaj so Galii grad izgubili, ne vemo, Habsburžani pa so ga v zadnji četrtini 14. stol. že podeljevali različnim plemičem.
Utrjena stavba Vernek je stala na strmi vzpetini nad reko Savo zagotovo že pred 12.stoletjem. Domneva se, da je bila že v rimski dobi na tem mestu obrambna utrdba, ki naj bi varovala rimsko rečno postojanko v dolini. Ožje območje je bilo prvotno višnjegorska, zatem pa andeška last. Grad je od druge četrtine 13.stol. sodil med tiste redke gradove na Kranjskem, ki so ostali v rokah oglejskih patriarhov. Zaradi svoje lege je bil pomembna strateška točka, ki je pogosto kljubovala različnim napadom. Zlasti je bil trn v peti vojvodi Ulriku lil. Spanheimu, ki je 1.1258 opustošil Vernek z okolico, a je moral na ukaz papeža Aleksandra IV. posest vrniti, jo popraviti ter dovoliti ponovno naselitev oglejske posadke. Sredi 14.stol. je prišlo do spremembe oblasti in Vernek je prešel v fevdno gospostvo Ortenburžanov. Verneški plemiči, zvesti ortenburški vitezi, so grad posedovali do srede 17. stol., ko so ga popolnoma opustili in si zgradili gradič Pogonik.
Litijski Turn, bolj znan kot Farbarjev Turn, je najstarejša zgradba v mestu, saj zgodovinarji postavljajo njegov nastanek v 14. stol. Prvotno stolpasto poslopje (današnji vzhodni del) je bil sprva last Ortenburžanov. Med kasnejšimi lastniki se omenjajo tudi grofje Celjski, rodbine Gallenberg, VVagen, VVerneck in Auersperg. Od 1.1844 je stavba v rokah ene rodbine. Tega leta je grad za doto dobila Marija Jenko iz sosednje t.i. Koblerjeve hiše. S soprogom Ivanom Jenkom sta v gradu uredila delavnice za barvanje platna in svile. Od tod tudi današnje ime Farbarjev Turn. L. 1852 je v njem dobila prostore tudi prva, sicer zasebna, šola v Litiji. L.
1938 je njegova lastnica postala akademska slikarka Mira Pregelj. Po 2. sv. vojni so poslopje nacionalizirali, I. 1993 pa vrnili današnjemu lastniku g. Mitji Preglju, nečaku Mire Pregelj.
Še nekaj je grajskih stavb v naši občini, ki bi jih bilo vredno omeniti (Ponoviče, Pogonik,
Cerkno, Gabrska gora,
Podpeč itd.), a bi zato potrebovali precej več prostora
Gradovi so pomemben del naše kulturne dediščine, zato je še posebej žalostna njihova povojna usoda. Kar ni bilo kot »tuja fevdalna arhitektura« požgano in porušeno, je bilo večinoma prepuščeno propadu ali nestrokovnim gradbenim posegom. Malomaren človeški odnos je botroval dejstvu, da je bilo po 2.sv. vojni uničeno več grajske dediščine kot prej, ko so v dolgih stoletjih kljubovali potresom, viharjem in drugim naravnim nevšečnostim. Takšnega »razkošja« si, resnici na ljubo, ni privoščil noben drug evropski narod.
ZIK KULTURNI CENTER Litija
Trg na Stavbah 8a, tel: 01898 0270
OTROŠKE MATINEJE:
Več kot 80 let je že minilo, odkar je Josip Vandot napisal hudomušne zgodbe o navihanem Kekcu. Njegove vragolije še vedno navdušujejo mlade generacije in o tem smo se lahko prepričali tudi v soboto, 18. februarja, ko je Družinsko gledališče Kolenc litijskim malčkom predstavilo svojo izvedbo Kekca.
4. marca se je v Litiji predstavilo priznano gledališče FRU FRU iz Ljubljane z modernizirano verzijo klasične pravljice O treh pujskih. Izjemno izvirna in duhovita interpretacija ob pomoči sodobne elektronike je navdušila otroke in starše, da so se nasmejali kot že dolgo ne.
Vzgojiteljice iz Igralske skupine Sonček so že stalne gostje v našem Kulturnem centru. Tokrat so se predstavile s prikupno pravljico Za devetimi gorami, ki pripoveduje o zaljubljenem paru, miški in zajčku.
V aprilu bodo na sporedu kar tri otroške matineje. 1. aprila (ni šala!) bomo pripravili otroške ustvarjalne delavnice, 8. in 22. aprila pa bodo na sporedu otroške lutkovne predstave.
GLEDALIŠKI ABONMA:
23. marca bomo v Kulturnem centru zaključili letošnjo gledališko sezono. Ker je marec mesec žensk, bo tudi zadnja abonmajska predstava namenjena njim. Gostovalo bo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s komedijo ŽENSKE. Predstava je broadwayska uspešnica o varanju mož, nepretrgani nosečnosti in preživljanju ljubic. Seveda ne bo šlo brez rumenega tiska, vzrok vsem zapletom pa je - MOŠKI. Gledalke bodo prepoznale nekoliko preoblečeno verzijo TV nadaljevanke Razočarane gospodinje in v njej nastopajo samo ženske!!!
Vstopnice po 2.200 sit si lahko zagotovite v pisarni Kulturnega centra na Stavbah. Vabljeni!
MUZEJSKA DEJAVNOST:
V letošnjem letu pripravljamo v Kulturnem centru tri razstave z lokalno tematiko:
- secesija v Litiji (arhitektura z začetka 20.stoL),
-120 let Predilnice Litija,
-stara Litija 2.del.
Če hranite v svojih arhivih stare fotografije ali druge dokumente (letake, plakate, vabila, reklame ipd.), ki se nanašajo na razstave, ki jih pripravljamo, prosimo, da jih prinesete v Kulturni center, kjer jih bomo preslikali in Vam jih takoj vrnili. Najbolj veseli bomo predvojnih (morda celo pred 1.sv.vojno) fotografij, ki prikazujejo litijske zgradbe. Z Vašim prispevkom bomo obogatili naš arhiv in podatke shranili za prihodnje rodove. Za vsakršno pomoč se vsem že vnaprej najlepše zahvaljujemo.
VABIM NA
OGLED MONOKOMEDIJE
HOTEL BABILON
nedelja, 9. april 2006, ob 19.30, v dvorani Kulturnega centra.
1 igralka, 11 vlog, 111 trenutkov smeha
CENA VSTOPNIC: 2.200 sit in 2.000 sit
Predprodaja vstopnic in rezervacije: Kulturni center, Trg na Stavbah 8a, Litija; Tel. 01/8980-270, 8980-274
Kolektiv Kulturnega centra
j GSM:041-744-631 m GSM:041-546-837
Izvajanje elektroinštalacijskih del
Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat
Izvedba dvoriščnih drsnih vrat
www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si
mali oglasi
ODDAM stanovanje v hiši na Bregu. Info na GSM: 041 611 245
PRODAM 3/4 suha bukova drva. TEL: 01 89814 45, GSM: 051 204 284
PRODAM zidanico z zemljiščem v izmeri 4.405 m2 z lepim razgledom v Moravški gori nad Gabrovko. Informacije po telefonu GSM: 041 622 856
KUPIM dvosobno stanovanje v Litiji. 041 747 029
	LITIJSKI SREBRNIK
	spomin na pridobivanje srebra v litijski
	topilnici
	Primerno darilo za vsako
	priložnost!
	(kupite ga v litijski knjižnici)
	Fondacija Villa Litta
ZAHVALA
Zahvaljujem se za nudeno pomoč, ki sem jo potrebovala v litijski poslovalnici SKB banke d.d., predvsem ge. Joži Babnik in ge. Sodnik Meti ter ostalim.
W.J.
OGLAS ZA PRODAJO HIŠE
Prodam trgovino z živili in bifejem (brez mansarde) v skupni izmeri 187m2 - garaža in kletni prostori, terasa ter zemljišče v izmeri 334 m2. Odmerjeni so vsi mejniki, funkcionalno zemljišče in dovozna pot ter idealni delež stavbe.
GSM: 041-315-476 ali 041-407-966
HOMOLOGIRANO TEMNENJE STEKEL - UV-ZAŠČITA ■ PROTIVLOMNA ZAŠČITA
■	KLIMA EFEKTI - ZRCALNI EFEKTI
■	TOPLOTNA ZAŠČITA
■	RAZNOBARVNI DESIGN
daj
mox
Ali želite zatemnitev stekel vašega avtomobila
ALI PA IMATE ŽELJO PO ZASEBNOSTI, VARNOSTI IN TOPLOTNI ZAŠČITI V VAŠEM DOMU - SLUŽBI?
DAJMOX D.O.O VAM LAHKO POMAGA.
Smo pooblaščeni vgrajevalci folij na
AVTOMOBILE IN OBJEKTE. GARANCIJA ZA VSAKO AVTO VGRADNJO, ZADNJA STEKLA ZA 99% AVTOMOBILOV V ENEM KOSU, FOLIJO MONTIRAMO ZA ROBOVE DVIŽNIH STEKEL. FOLIJE IMAJO 5 LETNO GARANCIJO - NE SPREMENIJO BARVE ALI OBLIKE.
Uredimo vam vso potrebno dokumentacijo in vpis "predelave"
VAŠEGA VOZILA V HOMOLOGACIJSKI KARTONČEK!
Oglasite se pri nas in se prepričajte.
V PRIHODNOSTI SE VESELIMO POSLOVANJA Z VAMI.
1
SEDAJ LAHKO V AVTU POČNETE TISTO SREDI BELEGA DNE.
1 DAJMOK D.O.O, Kresnice • 041-344-292
Ni glasu in ne korakov, le pomladni ptičji spev...
In pogled zaman te išče, da bi vsa še enkrat te objel. Morda pa le slišiš tih šepet, da v naših srcih si ujet.
ZAHVALA
O prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta in dedka
ANTONA KOKOVICA
iz Dragovškega 1930-2006
Se izredno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in podporo ob tej boleči izgubi. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre g. Janezu Jesencu za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala velja govorniku g. Franciju Propsu za izrečene besede slovesa. Hvala tudi pogrebcem, trobentaču in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala.



Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, le trudne oči si zaprla in v večnost se podala.
V SPOMIN
MARIJA LJUDMILA KOTAR
1938-2005 iz Velike Preske
3. marca je minilo žalostno leto odkar si nas zapustila in za vedno odšla od nas, naša draga mama, stara mama, tašča in sestra. Bolečina je neizmerna. Prazen je naš dom. Ostale so le sledi tvojih pridnih rok. A v srcih naših za vedno boš ostala. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni najdražji
Skozi vrata rojstva,
pridemo v to tujo deželo prebivat,
skozi vrata smrti,
gremo v neznano večnost počivat. (A.M.SIomšek)
17. februarja 2006 smo se poslovili od moža, očeta, starega ata in brata in strica
LEOPOLDA VOZLA
iz Tep pri Polšniku.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter svete maše. Najlepše se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Impoljca, ki je zanj, v bolezni, skrbelo zadnji dve leti.
Lepa hvala gospodu župniku Andreju Županu za lepo opravljen obred, pevcem MoPZ Polšnik za zapete žalostinke, Franciju Repovžu za ganljive besede slovesa, Žigi Toriju za zaigrano Tišino, pogrebcem, delavcema KSP Litija in sosedom za vso nudeno pomoč.
Žalujoči: žena Minka, sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo


Nobena vez ne združuje dveh človeških src tako močno, kot družba v bolečini.
ZAHVALA
ob smrti drage mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE NAGODE
Jevnica 81
(20.2.1933 - 13.2.2006)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku Štefanu Pavliju za opravljen obred, kresniškim pevcem za zapete pesmi, gospodu Setničarju za zaigrano Tišino, jevniškim gasilcem, Eriki Rovšek za poslovilne besede ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njeni
Žalujoči: žena Marija, Majda sorodstvo
in Vinko z družino in ostalo

Gospod, moj Bog, iz tvoje roke sprejmem že zdaj vdano in radovoljno kakršno koli smrt z vsemi njenimi mukami in bolečinami, kakor bo tebi všeč. Amen.
V SPOMIN
SASO KRUH
iz Primskovega 14.11.1972 -27.4.2002
Dragi sin bil si reka, ki tekla je prehitro.
Še enkrat iskrena hvala gospodu Špornu za tople besede in vso njegovo podporo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Naj ti bo zemlja lažja od življenja.
Žalujoči: mami z možem
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, strica in brata
LOJZETA POGLAJNA
15.12.1936 - 05.03.2006 iz Liberge, Šmartno pri Litiji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru Hotič za zapete pesmi slovesa ter vsem gasilcem za izkazano čast, še posebna zahvala domačemu gasilskemu društvu Liberga za pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre in tete
MARIJE DAMJAN
22.11.1927 - 17.02.2006 iz Litije
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, njenim prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala župniku Pavlu Okolišu, škofijskemu kanclerju Franciju Mikliču in prelatu Stanislavu Zidarju ter pevcem župnijskega pevskega zbora Sv. Nikolaja za lep pogrebni obred in pogrebno mašo. Zahvaljujemo se tudi osebju Kliničnega centra ter Respi-racijskega centra Infekcijske klinike v Ljubljani za vso skrb, ki so ji jo izkazali v bolezni. Še posebej pa bi se radi zahvalili bolniškemu župniku Miru Šlibarju in kanclerju Mikliču ter sestri Ivanki in sestri Jožefi ter vsem usmiljenkam, ki so jo z molitvijo in duhovno pomočjo spremljali ves čas njene težke bolezni.
Litija, februar 2006 Vsi njeni
Še zadnja stopinja, poslednji pogled še zadnje besede, neslišen šepet...
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mami, stare mame, sestre in tete
MAGDALENE POTISEK
iz Litije
22.07.1933-05.02.2006
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ji pomagali v težkih trenutkih in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče, nam pa izrekali iskrena sožalja.
Žalujoči: sin Cveto z družino
Ko življenje tone v noč še žarek upanja si išče pot, ostala je le bolečina in tiha solza srečnega spomina.
V SPOMIN
31. marca bo minilo 3 leta odkar si nas zapustil
ZVONKO HRIBAR
Hvala vsem, ki pristopite k njegovemu grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerana, a v srcih naših boš ostala.
Ostali so spomini, bolečina, ostala za teboj velika je praznina. Ostane nam le pogled v nebo, kjer upamo, da ti je lepo.
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi drage in skrbne žene, mame, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE JANEŽIČ
iz Širmanskega hriba
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala gospodoma župnikoma Janezu Jasencu in Pavlu Okolišu za lepo opravljen obred, vsem zdravnikom, pogrebcem, pevcem, g. županu Mirku Kaplji in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: mož Alojz, hči Lojzka z družino, sin Franci z Majo in Jasno, sinova Jože in Miran
Zaman čakala bo pomlad, ne bo te več na njene trate, prehodil vse si že poti, omahnil si in te več ni.
ZAHVALA
ob smrti našega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, očima in strica
MIRKOTA MEDVEŠKA
upokojenega rudarja 1926-2006
Hvala vsem za cvetje, sveče, izrečena sožalja, stanovalcem CSK 14, pevcem, g. župniku Okolišu, trobentaču, gospodu za poslovilni govor, vsem ki ste ga spoštovali in se od njega poslovili na šmarskem pokopališču.
Žalujoči vsi njegovi
Tako tiho, skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
ANICA KOVIČ
14.8.1917 - 17.2.2006 Ribče 3
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Ljubil si delo, ljubil si dom, zdaj brez tebe prazen je naš dom.
ZAHVALA
ob smrti dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
STANETA AVBLJA
(1935 - 2006) iz Velike Kostrevnice
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Gubčeve ulice v Litiji in Velike Kostrevnice ter znancem, ki so darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za pozornost sodelavcev in organizaciji Elektro d.d. Ljubljana okolica, g. župniku Marjanu Lampretu za lepo opravljen obred, pevcem skupine Deseti brat, trobentaču Gašperju Namestniku ter poslovilne besede ge. Heleni Perko.
Žalujoči vsi njegovi
Kogar imaš rad nikoli ne umre le daleč je...
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža in očeta
DRAGE M ARI J ANO VIČA
iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, ponujeno pomoč, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Jelica, hči Karmen in sin Žan
ZAHVALA
ob izgubi naše drage sestre in tete
ANE BORIŠEK
9.6.1926- 18.2.2006
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku Župan Andreju za lepo opravljen cerkveni obred, hvala pogrebcem, govornici Lavri Horvat za ganljive besede slovesa in pevcem MoPZ Polšnik za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Temna noč prevesila se je v dan, mislili smo, da za nas bo to navaden dan, a ti negibna v postelji si ostala in za vedno si zaspala.
A v nas grenka bolečina je ostala.
Odhod najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti.
Celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
ob bolečem slovesu naše drage mame in babice
PAVLE RESNIK roj. PERKO
14.01.1942 - 21.02.2006 iz7 Gabrovke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Škufci za lepo opravljen obred, pevcem in ge. Heleni Perko za ganljive besede in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Zdenka z družino, Marko z družino in sin Zdravko
ZAHVALA
ob smrti drage mame in stare mame
ERNE KRIVEC
1925-2006
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče in za izrečena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Litija in reševalcem ter osebju Doma Tišje za nesebično pomoč in lajšanje tegob, ter KC Ljubljana, oddelek za nefrologijo in CAPD. Najlepša hvala g. župniku Mlakarju za lepo opravljen pogrebni obred v Trbovljah.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
MARTINE ŠEGŠ roj. POVIRK
iz Gradiških Laz
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane sv. maše.
Žalujoči vsi njeni
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, v srcih naših boš ostal.
Ostali so spomini - bolečina, ostala za teboj velika je praznina, ostane nam le pogled v nebo, kjer upamo, ti je lepo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega moža in atija
AVGUSTA VORŠIČA
iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin in se v tako velikem številu poslovili od njega. Zahvala tudi g. župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen obred ter pogrebcem in pevcem iz Litije.
Žalujoči: žena Marta, sin Marko, hči Mateja in ostalo sorodstvo
GOSTILNA IN PIZZERIA
Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01
Ugodna nedeljska kosila.

DEKLETA, SAMSKI MOŠKI JE USPEŠEN MOŠKI!
(1		AKT cuns
m	AJ	' KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠJVOU1UA
ilmfest
ubversiv inRor
Kratki film Samski moški/Single Man se je uvrstil na Underdog film festival 2006 na Dunaju in na Revijo amaterskog filma v Zagreb. Na prvem je bil prikazan v nedeljo, 12.3.2006. Več o festivalu si lahko preberete na: vww.underdogfilmfest.org
wien 9v-12.3.06
REVIJA AMATERSKOG FILMA
Drugi festival bo od 19. -25.3-2006 v Zagrebu. Več o tem, kako priti na festival ali jih povabiti k nam v litijsko občino (možne lokacije so Litija, Polšnik, Kresnice, Jevnica):
POTUJOČI KINO - Če želite, da ART CLUB LITIJA pride v vaš kraj in predvaja kratke art filme, mi pišite in dogovorili se bomo. Na Polšniku so že zainteresirani.
Pa še majhna prošnja. Za snemanje filma Mat & Fotr & Mule & Pc potrebujemo zastonj par starih računalnikov (386,486), monitorjev, lahko tudi nedelujočih. Pridem in odpeljem.
Pišite na skoripon@gmail.com ali me pokličite na telefon: 041/731-995! Lep pozitiven pozdrav!	Borjs ULČAR ahas Boris MAL1BU
eiv©e«x TEATER
NA KMETIH
Na pustno soboto je KD EnXen teater iz Kresnic v večnamenski dvorani v Kresnicah že drugič uprizorilo gledališko igro “Na kmetih”. Gre za simpatično in lahkotno komedijo oziroma “kmečko burko s kriminalnim priokusom” avtorja Vinka Moderndorferja, ki je zanjo prejel tudi nagrado “žlahtno pero”.
Kljub slabemu vremenu je bila dvorana polna, saj so v Kresnicah tovrstni kulturni dogodki na žalost redki. Predstava je skupaj z odmorom med dejanjema trajala skoraj dve uri, ob vstopnini pa so obiskovalcem brezplačno delili pustne krofe. Za tiste, ki ste predstavo zamudili, samo na kratko: na kmečkem turizmu, ki je vse prej kot pristen in domač, se po spletu okoliščin srečajo skupina trgovcev z orožjem ter samovšečen in ne preveč bister policijski minister.
Sodeč po gromkem aplavzu in smehu so bili gledalci nad predstavo navdušeni. Nedvomno je k temu pripomogla tudi posrečena izbira igre, ki se aktualnih in celo perečih tem loteva na neobremenjen in humoren način. Nenazadnje pa so bili izvrstni tudi sami igralci, saj je bilo očitno, da so sproščeni in da se na odru odlično počutijo.
Gledališko skupino EnXen teater sestavljajo predvsem študentje, ki se z igranjem ukvarjajo ljubiteljsko, s svojim trudom, zagonom in željo po oživljanju utripa v vasi in drugod uspešno razveseljujejo številne obiskovalce po Sloveniji, saj so njihove predstave vedno izjemno dobro obiskane.
Želimo jim še veliko potrebne energije in uspešnih let, saj na ta način dvigujejo kulturno raven v okolici in spodbujajo mlade k kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa.
Maja RAZPOTNIK
PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA IN MATER V JEVNICI
Z narodnima pesmima Slovensko dekle in Pleničke je prala, pod vodstvom ge. Natalije Šuštar, ki ju je zapel moški del pevskega zbora KUD Jevnica, se je pričel slavnostni večer ob dnevu žena in materinskem dnevu. Slovesnost je potekala v soboto, 11. marca 2006, v dvorani zadružnega doma v Jevnici.
Po pozdravnem nagovoru se je prvi predstavil vrtec JURČEK, z dvema skupinama. Pod vodstvom vzgojiteljic Iris Mohar in Ike Koderman, nam je srednja skupina, imenovana Muce, prikazala prebujanje pomladnih cvetlic. Starejša skupina, imenovana Jurčki, pa so uprizarjali gibe ob glasbeni pravljici Živali pri babici Zimi, vzgojiteljic Nade Brečko in Mire Obolnar.
Misli in pesem o materi, ženi in očetu sva povedala člana Mladinske sekcije KUD Jevnica Špela in Aleš.
Nastopili sta tudi mladi talentirani pevki Nika in Petra in nam zapeli pesem Mamica.
Podružnična OŠ Jevnica se nam je z zanimivim programom predstavila pod vodstvom POŠ Darje Rajšek. Nastopu se nista odpovedali, kot vedno, tudi mlajša in starejša plesna skupina RONDO. Mentorici obeh skupin sta se zelo potrudili. Mlajša skupina, pod vodstvom Ane Godec Ržen, je prisotne v dvorani navdušila s plesom o pogledu na svet. Prav tako nas je ogrel Ognjeni ples starejše skupine, koreografinje Helene Jerebič.
V okviru glasbenega izobraževanja Kluba glasbenikov Pustotnik in KUD Jevnica so sodelovali še trije harmonikarji pod vodstvom Tomaža Pustotnika. Pred samim koncem slavnostnega programa pa smo večer popestrile tudi trebušne plesalke, imenovane HABIB1. Skupina deluje šele od lanskega novembra in je bil to za nas premierni nastop pred občinstvom. Obiskovalci so nam namenili ogromen aplavz in nam s tem dali navdih za nadaljnje delo. Po slavnostnem programu je sledil še družabni del. Ob zvokih skupine Snežinka iz Ribnice in mladima harmonikarjema smo tako nastopajoči kot obiskovalci zaplesali, pokramljali in se imeli lepo.
ŠpelaKOVIČ
SLIKARSKA PREGLEDNA RAZSTAVA »SUJIVREJ «
Pod tem podpisom je svoje slikarsko platno razstavljal akademski slikar Jože Meglič, naš sokrajan in član likovne skupine LILA.
Foto: Bertajuvan
V februarju, mesecu kulture, smo se člani skupine LILA z veseljem odzvali vabilu na otvoritev pregledne slikarske razstave v Galeriji Medija v Zagorju. Razstavljen je bil del opusa sedeminštiridesetih prefinjenih likovnih del umetnikov, kolikor se jih je zvrstilo v desetih letih delovanja slikarske kolonije »Primož Trubar« v Moravskih Toplicah. Med njimi so zelo znana imena: Nikolaj Beer, Herman Gvardjančič, Janez Knez, Franc Mesarič, France Slana in drugi. Barvna nasprotja, široke poteze čopiča, kompozicija, abstrakcija, stopnjevanje in pojmovanje barve v ploskve, vključevanje predmetov iz resničnosti v imaginarno okolje, nam kaže da ob toliko različnih usmeritvah tudi druženje umetnikov v skupine (kolonije) ne pomeni, da so zbrani zaradi enega formalnega odnosa do problematike, vendar je vsak ustvarjalec izrazito samosvoja osebnost z nezmotljivim osebnim »besednjakom« oziroma nastalim likovnim delom.
Tako pomembna razstava za slovenski prostor je bila vredna ogleda, saj je otvoritvi prisostvoval tudi evangeličanski škof Geza Erniša. Jože, čestitamo in ponosni smo nate.
Za člane skupne LILA: M.B.H.
Ob 25. marcu -materinskem dnevu
ROMANCA ZA MAMO
Na vzhodu kamnite hiše, pod oknom puhti vrtnica, mlad fant po stezi vasice, vidi dekle skoz polkenca.
»Kako si zala deklina, moj poljub bi k tebi podal, ko padla bo rosa, tema, ko očka bo hudi zaspal.«
Fant cvet dekletu utrga, poda ga na prsi, srce, misli šepečejo mama, kak nežna, čista, ljubljena. Vpraša vest po vseh porodih: »Zakaj mi vene vrtnica!« Gleda dvanajst nogic bosih, kako čebljajo mamica.
Z leti štručke odrajžajo, kot selivke v tople kraje, v gnezdo materi vračajo, zahvalo, lepe spomine.
Moč noči oznani slo vo, dušo meglice spremljajo, popje vrtnic na grobu ždi, mati, tebi cvet z mladih dni.
Jože Ostrež; Golišče marec 2006
Foto Format d.o.o. Valvazorjev tra 25, Litija Tel: 018984446 E-mail: litija(afotoformat.si
Fotografiranje poročnih slovesnosti na
Bogenšperk.
Sprejem, poroka, skupinskiposnetki, cerkvena poro portretni posnetki v naravi ali foto studiu.
Možnost izdelave fotografij v zahvalo in spomin še isti dan.
Več avta za manj denarja
Vozila letnik 2005 do 1.200.000 ugodneje!
UGODNE CENE za vozila Seat Leon!
KOLIČINE SO OMEJENE I
LEON
Carcommerce
Ljubljanska 16,1270 Litija • Tel.: (01) 898 04 40 carcommerce@siol.net • www.carcommerce.si
CANKARJEVA 5, LITIJA - pri železniški postaji, GSM: 041 219 042
Delovni čas: PON - SOB od 06.00 do 22.00 ure
NEDELJE in PRAZNIKI - od 12.00 do 22.00 ure
KEBAB
in svež domači kruh, pecivo ter slaščice
Vabljeni v našo prodajalno "Papi", da se prepričate o vrhunski kvaliteti in najnižjih cenah.
AKCIJA
do konca marca
KEBAB 600 SIT
med 10.00 in 16.00 uro !!!
NEKAJ CEN IZ NAŠE PONUDBE:
	
	M-
	
-	kruh črni
-	kruh beli
-	kruh beli
-	kruh kmečki
-	kmečki kruh
-	diabetični kruh
-	mini pica
-	krof
-	lepinja
-	kremna rezina
-	sadna tortica
-	gibanica
1	kg 0,8 kg 1,2 kg 0,8 kg
2	kg 0,6 kg
300.00	SIT
250.00	SIT
290.00	SIT
250.00	SIT
510.00	SIT
280.00	SIT
200.00	SIT 90,00 SIT
110.00	SIT
300.00	SIT
250.00	SIT 250,00 SIT

nudimo tudi SVEŽI BUREK 300 SIT

HARMONIKAR FRANC ZIBERT IN PIHALNI ORKESTER LITIJA
Zima se kar nekako noče posloviti, a pomlad prihaja in s tem tudi letni koncert Pihalnega orkestra Litija. Koncert bo na velikonočni ponedeljek, 17. aprila 2006 ob 19-30 uri, v dvorani Kulturnega centra Litija, na Stavbah.
Tradicija letnega koncerta se je pričela lani, ko je bil na vrsti prvi, takrat v sklopu praznovanj ob 120-letnici KD Lipa. V orkestru so se odločili, da bo postal tudi letni koncert tradicionalen, tako kot je že dolga leta božično-novoletni. Orkester senata dogodek vestno pripravlja. Odgovornost je velika, saj bo z njimi zaigral tudi Litijan, harmonikar, prof. Franc Zibert. Franc Žibert je diplomiral iz glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študij harmonike je nadaljeval v Trossingenu v razredu prof. Huga Notha. Od leta 1989 je docent na Radenskem konservatoriju v Karlsruheju. Nastopa solistično in komorno, gostuje na številnih festivalih v Karlsruheju, Barceloni, Trstu, v Ljubljani in Radencih ter snema za različne radijske postaje. Sodeluje s številnimi slovenskimi skladatelji in spodbuja nastajanje novih glasbenih del za harmoniko, predava na številnih tečajih in poletnih šolah za učitelje harmonike.
Po premoru torej Franc Žibert zopet v Litiji. Ne zamudite edinstvenega kulturnega dogodka in praznični dan preživite nekoliko drugače. Ne čakajte do decembra, že aprila se potopite v valove zvokov pihal, trobil in harmonike Pihalnega orkestra Litija, pod vodstvom Vasje Namestnika in prof. Franca Žiberta.	G. M.
POR I AL NEPREMIČNINE
Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01/898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si
AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI
Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav. ■=s zavarovalnica triglav,d.d.
• Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji
IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN
• Priprava pogodb
• Kompletna izpeuava postopkov pri prenosu lastništva
Obsežen program ob obletnici Metoda Badjure
Knjižnica Litija in Fondacija Villa Litta sta ob 110 letnici rojstva slovenskega filmskega ustvarjalca Metoda Badjure, roj. 22. 2.1896 v Litiji, pripravila obsežen program dogodkov. V Knjižnici sta bili kar dve razstavi, splošna in filatelistična. Na litijski pošti je bil v uporabi spominski poštni žig, izdana je bila posebna spominska pisemska ovojnica (na posnetku), višek prireditev pa je bil na obletnico Badjurovega rojstnega dne v dvorani KC, kjer so predvajali njegov film »Triglavske strmine,« ki velja za prvi slovenski celove č e rni igrani film. Gre za nemi film, zato ga je z ustrezno prirejeno glasbo v živo spremljal pianist. Litija je s tem nadvse primerno obeležila obletnico tega, za slovensko filmsko umetnost zaslužnega moža in litijskega rojaka. (m|,)
FASADERSTVO
IZDELAVA
TOPLOTNIH FASAD S:
- stiroporjem ■ mineralno volno
GRADIŠEK JANEZ s.p.
Partizanska pot 13, Litija
Tel.:01 8981 740, GSM: 041 648 942
e-mail: gradisek.janez@siol.net www.fasaderstvogradisek.com
Društvo upokojencev Litija
NA OBALI VEDRO, PRI NAS SNEG
Morje, grički, sol, starodavna mesteca Piran, Koper In Izola, zeleni - mondeni Portorož. Tu človek zaživi v drugačnem svetu in telo zaniha v posebnem ritmu. Zeleni mediteran v srcu Evrope. Glasba prostora, arhitektura, živopisni obiskovalci z vseh koncev sveta. In potem maske, bila je pustna sobota. Kraj počitka, užitka, dela In zabave! To je prostor, ki so ga liudje vedno radi obiskovali. Tudi to so bili razlogi, da smo se odločili, da v soboto 25. februarja obiščemo obalo.
Udeleženci izleta pred Pretorsko palačo v Kopru.
Ko smo prispeli v Koper nas je pred Pretorsko palačo že čakal prijeten vodič, ki nam je podal kar precej informacij o naravnih in kulturnih značilnostih mesta Koper in njegove okolice. Naselje je nastalo na otoku in se kasneje razširilo na akumulacijsko ravnico, v 19. stoletju pa se je otok povezal s celino. Velik pomen je imela ta palača v času Beneške republike, s propadom le-te L 1797 je Pretorska palača izgubila nekdanji sijaj. Notranjost palače je prečudovita, opremljena z dragocenimi muranskimi predmeti in starinami. Posebnost so mozaiki v parketu in intarzije v lesenih barvanih stropih.
Mestna občina Koper ima v tej palači urejeno tudi sejno sobo in sobo za župana, v kateri sprejema tudi tuje goste.
Sledil je ogled Luke Koper, kjer nas je že čakal vodič - upokojeni komercialni direktor. S svojo lego v osrčju Evrope predstavlja južna vrata za mednarodne trgovske tokove med Evropo in prekomorskimi državami. Leži na najkrajši trgovski poti, ki povezuje trgovska središča v Srednji in Vzhodni Evropi z deželami Sredozemlja in onkraj Sueza. Ta dejstva botrujejo razvoju Luke Koper v vedno pomembnejše Iogistično-distribucijsko središče.
Pot nas je nato vodila do hotelov Bernardin, kjer smo 20-im udeležencem izpolnili željo po kopanju v bazenu z morsko vodo. Ostali pa smo pot nadaljevali v Piran in si ogledali Pomorski muzej Sergeja Mašere, v dvonadstropni klasični palači Gabrielli, zgrajeni sredi 19. stoletja. V muzeju so razstavljene makete številnih ladij in jadrnic in podvodni svet z razbitimi amforami pod steklenim podom.
Vodič Urban pa nas je popeljal po znamenitostih Pirana in njegove okolice. Seznanil nas je s Tartinijevim trgom, cerkvijo Marije Snežne in samostanom; pri cerkvi pa smo s pogledom segli na hrvaško in tudi na italijansko stran in videli tudi beli grad v daljavi - Miramar.
Ob zaključku dvournega sprehoda nas je popeljal v majhen gostinski lokal, kjer smo posegli po pijači »medvedova kri« in »jelenova slina«.
Polni novih vtisov smo se vrnili po naše kopalce, ki so nam pripovedovali o plavanju v olimpijskem bazenu.
Skupaj smo pot nadaljevali na Dobravo nad Izolo in se v Gostišču Jasna ustavili na poznem kosilu ter klepetu.
Veselo razpoloženi, polni novih vtisov in spoznanj, smo v povratku ugotovili, dav Litiji ves dan sneži, mi pa smo imeli suho in delno vetrovno vreme.
Vodja izletniške sekcije DU Litija: Karlo LEMUT
Društvo upokojencev Litija
DRUŽENJE POPESTRI ŽIVLJENJE
Člani Društva upokojencev Litija si vedno bolj želilo druženja In veselega razpoloženja, saj spoznavajo, da je to pomembno »zdravilo« za krepitev zdravja in samozavesti. Osamljenost, zaprtost In neaktivnost so tisto, česar se moramo čimbolj izogibati. To je spoznalo tudi 120 udeležencev srečanja ob dnevu žena In dnevu mučenikov, ki le bilo v soboto 11. marca v Gostišču Kimovec v Zgornjem Hotiču pri LStifl. Zanimanja Je bilo več, prostorske možnosti pa so bile omejene.
V	Gostišču Kimovec sta nas pričakali dve članici DU Litija v praznični slovenski narodni noši, ki sta ponudili domači kruh, sol in aperitiv.
V	kulturnem programu so sodelovali učenci POŠ Hotič, ki so ob spremljanju dveh harmonik in klarineta ter s petjem in recitacijami izkazali pozornost ženam in materam. Kot vedno so tudi tokrat najmlajši s svojo igrivostjo ustvarili nadvse prijetno vzdušje, ki ga je nadaljevala najmlajša skupina iz Folklorne skupine Javorje s spletom iger in plesov.
Po kosilu pa nas je začel s svojo glasbo, petjem in družabnostjo vse bolj privabljati na plesišče ansambel Duo Fink. Veseli smo, da je to razpoloženje zajelo večino udeležencev, ki so izkoristili vsak trenutek za ples. Ob družabnih igrah smo se spomnili tudi na tiste, ki so v teh dneh praznovali svoj rojstni dan. S pesmijo za vsakega posebej in čokolado smo jim zaželeli »vse najboljše«.
Naše druženje pa je popestril tudi nastop pevk iz Folklorne skupine Javorje, ki so nam zapele več ljudskih pesmi povezanih s tekstom o rojstvu hčerke in njeni rasti vse do poroke. Bilo je enkratno in nepozabno.
Izletniška sekcija DU Litija pa je za vsakega udeleženca pripravila priložnostno darilo, za katerega verjamemo, da bo uporabno in hkrati spominsko.
Res, ni potrebno veliko, a potrebna je dobra volja in pripravljenost, da storiš nekaj za sočloveka, da je tudi on vesel in srečen.
Zaključek tega srečanja je bil predviden ob 19. uri, vzdušje in želje udeležencev pa sta premaknila odhod na 20.30 in 21.30 uro, ko je odpeljal zadnji avtobus.
Nastop najmlajših plesalcev Folklorne skupine Javorje.
V drugi polovici meseca marca, v aprilu in maju je načrtovano:
•petek 24. marca IZLET NA KRAS
•nedelja 2. aprila OBISK TV Slovenija DODAJA SPET DOMA (namenjeno najzvestejšim udeležencem izletov in srečanj v I. 2005)
•četrtek 6. aprila NAKUPOVALNI IZLET V LENTI (Madžarska)
•po 15.4. popoldanski izlet na Dolenjsko
•do 15.5. popoldanski izlet v POSAVJE (rastišče encijana),
•po 15.5. celodnevni izlet OGLED GRADU MIRAMARE (Italija......)
•sreda 17.5. SREČANJE S ČLANI DU MARIBOR - TABOR v Litiji
Vodja izletniške sekcije DU: Karlo LEMUT
DAN	DATUM	URA	KOLEDAR PRIREDITEV	KRAJ
četrtek	23.3.	19.30	Gledališki abonma: ŽENSKE (Šentjakobsko gledališče)	Kulturni center
torek	28.3.	19.00	Potopisno predavanje: ARGENTINA (Romana Lan)	Knjižnica Litija
petek	31.3.	19.00	POJEMO POMLADI: Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov	Kulturni center
sobota	1.4.	10.00	OTROŠKA MATINEJA: Ustvarjalne delavnice	Kulturni center
torek	4.4.	18.00	URA PRAVLJIC	Knjižnica Litiia
petek	7.4.	19.30	Pomladni koncert UPZ Gradec	Kulturni center
sobota	8.4.	10.00	OTROŠKA MATINEJA	Kulturni center
ponedeljek	10.4.	18.00	Razstava: Slovenska ljudska umetnost PISANICE	Občina Litija
ponedeljek	17.4.	19.30	Koncert: Pihalni orkester Litija z aosti	Kulturni center
torek	18.4.	18.00	URA PRAVLJIC	Knjižnica Litiia
sreda	19.4.	18.00	Likovna razstava: Breda Podbevšek	Knjižnica Litiia
petek	21.4.	19.00	Letni koncert PZ DU Litija	Kulturni center
sobota	22.4.	10.00	OTROŠKA MATINEJA	Kulturni center
sobota	22.4.	18.00	JE PESEM V SRCIH: Območna revija odraslih PZ	Kulturni center
torek	25.4.	19.00	Potopisno predavanje: MADAGASKAR (Ana Kranjc in Matjaž Corel)	Knjižnica Litija
Trgovina ADAM in EIIA
Remy Center, Ulica Mire Pregljeve 4, Litija, TEL: 01-898-00-89
Odprto: PON-PET 9-19h, SOB 8-12h
F1		•a	J :'’"T
jT'	n		Ir* i t i j
Trgovina z moškim in ženskim spodnjim perilom ter nogavicami.
Spodnje perilo blagovnih znamk:
LORMAR, COMET,
INTIMA MODA, SLiNNV...
Velika izbira spodnjega perila in nogavic!
Obiščite nas!


Gotovo je k zavesti o pripadnosti k župniji Litija v zadnjem času odločilno prispevala nova cerkev. Vse od leta 1997 smo vključeni v gradnjo. Ves čas se je nekaj dogajalo; od pridobivanja načrtov, zbiranja sredstev, zidanja in dograjevanja, pa vse do slovesnih obeležij novih pridobitev. Če Bog da, bomo skupaj s praznovanjem obletnice župnije zaokrožili in dokončali zunanjo podobo naše cerkve. V sosledju obletnice in končevanja zunanjih del nas bo s svojini pastirskim obiskom počastil g. nadškof Alojz Uran. Dne 7. maja 2006 ob 9- uri bo med nami opravil slovesno bogoslužje.
O ustanovitvi nove župnije je takratni osrednji slovenski časnik Slovenec dne 26. aprila 1936 poročal: “Slovenec je 22. marca t.L že poročal, da je ministrstvo pravde z odlokom z dne 12. marca
Območno združenje Rdečega križa Litija bo v okviru aktivnosti ob svetovnem dnevu zdravja organiziralo zdravstvena predavanja v krajevnih organizacijah RK Polšnik, Dole in Gradišče pri Dolah na temo »Nove smernice pri prvi pomoči«, predavali in praktično prikazali bosta ga. Tatjana Sadar in ga. Janja Kimovec.
V mesecu marcu in aprilu na območju OZRK Litija potekajo zdravstvena predavanja in srečanja. Krajevna organizacija Rdečega križa Hotič organizira srečanje za žene in matere, KORK Javorje bo organizirala srečanje starejših krajanov in krvodajalcev, srečanje pa bo namenjeno tudi 8. marcu in materinskemu dnevu, KORK Konjšica bo organizirala srečanje za žene in matere iz njihovega območja s kratkim kulturnim programom, KORK Primskovo z učenci Podružnične šole Primskovo pripravi vsako leto spomladansko srečanje.
Območno združenje RK Litija je v času zimskih šolskih počitnic organiziralo brezplačno letovanje za 8 šoloobveznih otrok. Otroke so predlagale osnovne šole, ki so od staršev pridobile tudi pisno

Refleksna masaža stopal za sprostitev telesa in duha, če kaj boli in da ne bi bolelo, sedaj tudi na vašem domu.
Rezka Železnik s.p.
Riharjevec 10	GSM: 031-815-004
1275 Šmartno pri Litiji E-mail: relaxrcm@yahoo.com
soglasje. Otroci so letovali na Debelem rtiču. Organiziran je bil tudi skupen prevoz izpred športne dvorane v Litiji.
Učenca Gašper in Petra Obolnar pa sta napisala takole:
Med zimskimi počitnicami sva bila na morju na Debelem rtiču.
Tam je bilo zelo lepo, ker sva spoznala veliko prijateljic in prijateljev.
Ta teden je zelo hitro minil, predzadnji dan smo imeli ples v maskah.
Zvečer smo imeli poslovilni ples, ples je trajal 2 uh in pol.
Nas je bilo polovico zaspanih in je vzgojiteljica Karmen rekla:
Tale pesem je zadnja, potem pa lahko noč. Naslednje jutro smo vsi pakirali.
Rdeči križ Slovenije-Zz je v mesecu decembru 2006 kandidiral na javni razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za imenovanje dobrodelne organizacije, ki bo sodelovala pri razdeljevanju hrane iz Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog najbolj ogroženih v Skupnosti v letu 2006. Zato bo RKS izvedel tudi izobraževanje za vse vključene v izvedbo programa (tako zaposlene kot prostovoljce).
ŽUPNIJA LITIJA PRAZNUJE 70 LET
t.l. št. 22601 odobrilo ustanovitev samostojne župnije Litija, sedaj pa je dospela na vse tri dosedanje župnike, in sicer Šmartno, Savain Vače, iz katerih delov se ustanavljanov župnijski teritorij, ustanovna listina knezoškofa ljubljanskega, prevzvišenega gospoda dr. Gregorija Rožmana, s katero se v Ljubljani v velikonočni osmini dne 7. aprila ustanavlja nova samostojna župnija sv. Nikolaja v Litiji. Ta nova župnija se uveljavi na god sv. apostolov Filipa in Jakoba, dne 1. majnika 1936. Obenem s to ustanovno listino je bil imenovan za župnega upravitelja dosedanji litijski kaplan-expozit g. Vinko Lovšin, ki bo od 1. maja naprej vodil vse posle župnika v Litiji. Obenem z mestom župnika se ustanavlja tudi mesti dveh kaplanov. Župnija obsega kraje: iz župnije Šmartno: Litija, Št.Jurij, Veliki Vrh, Grbin, Breg in Tenetiše; 1500 duš. Iz župnije Sava: Gradec, kolikor ga spada pod to župnijo; 1100 duš. Iz župnije Vače: Gradec, kolikor ga spada pod to župnijo ter Gornji Log; 400 duš. Skupno šteje torej nova župnija okoli 3000 duš.”
V župniji se na praznovanje že pripravljamo. O poteku slovesnosti in vabilo pa v prihodnji številki.
Pavel OKOLIŠ
*1
UNIRDVAL
HniuuESTUiiE f kw,:rrw.’/=fw/
^BcvuamO
LEBIČA <h> nuisri.cir’
VlRELLI	nC3KK=l|-|
GOODfrEAR
HMKKPK
AKCIJA do 30 °/o ugodneje
Največja izbira ALU platišč
Nekaj info cen:
175/70 R 13
SAVA UL440 4358-€ 7.300 30,46 €
PLATIN 1Cbe92 4&8?'€ 8.600 35,89 €
UNIROVAL 14.292 5$&r€ 9.400 39,23 €
FULDA 12^48 5CL2T€ 9.500 39,64 €
BRIDGESTONE 15.588 65^6^ 11.800 49,24 €
185/60 R14
SAVA 1^600 52&T€ 8.820 36,81 €
PLAIN 14.796	11.600 48,41 €
UNIROYAL 1&872 7XL4T€ 11.990 50,03 €
BRIDGESTONE RE 720 1 9.692 79£T€ 15.200 63,43 €
195/50 R15
SAVA 14-7100 6476^ 10.200 42,56 €
PLATIN RP 400 NOVO 15.500 64r6T€ 11.800 49,24 €
UNIROVAL 16r584 69čtT€ 11.900 49,66 €
BRIDGESTONE RE 720 29r6T6 83J*T€ 15.000 62,59 €
V akciji tudi vse ostale dimenzije in znamke. Za info pokličite 01/898 10 60

<*LVš
_ "“I
NAJVEČJA IZBIRA - NAJNIŽJE CENE
Zitoj p@ powmilite ^ /M®©§tfi)t@r Lip?
1.	Ker nismo povezani v mrežo prodajalcev in vam bomo svetovali na podlagi dejstev - pošteno in nepristransko.
2.	Dolgoletne izkušnje in poznavanje trga pnevmatik, tako da vam ponudimo najboljšo opcijo v razmerju cena - kvaliteta.
3.	Nudimo vam ugodne plačilne pogoje za pnevmatike in vse storitve, tudi do 24 mesecev - mini kredit, (vse uredite pri nas)
'
■mm

Prihranek do 525.000 S,T
Pri vožnji z avtoroobilSfn ne smete pozabiti na stil. Opel Corsa Silverline vam p on^ .možnost menjave Staro za novo in privlačen prihranek. Oti tem pa ne prezrite še ugodnosti pri nakupu na leasing:
• registracija za prvo leto • obvezno in koško zavarovanje za prvo leto
avtotehna vis in Mahkovic 27pnL“,Ji ''""jiKI5
Povpr${ii<tporabo gorivo z? v.-c modele: od 4,4 do '0,71/100 km. 6wSfcCO#zo vte mod#* od n9 g/km. Pnlironck vetio M model SilvrrKoc s petimi vrati, dolufcno dodatno opremo in 1.'! COFI tno»oijcm (?*t kW) pod pfhvbit-mi pogofi prodaje Menjavo Stopate novtrpOteko potinemu fcuroio*. Ponudba stojni ta uijtjena talKmo vozi! do 31.3.2006.
www.opcl.si
To sicer ni veliko za zgodovino, a so leta, ko v njih človek življenjsko dozori, za skupnost pa je čas, ko se v polnosti zave sama sebe in zaživi kot živ organizem. Ustanovitev župnije, dne 1. maja 1936, je pomenilo za tedanje prebivalce Litije in njene okolice nekakšno duhovno osamosvojitev, ki se je kazala tudi na drugih področjih javnega in družbenega življenja. Spominska in delno čustvena navezanost na prejšnjo župnijo preko prednikov (staršev) sicer ponekod še vedno ostaja. Rodbinski pomnik je razumljiv (še radi hodimo k maši v Šmartno, na šmarskem pokopališču imamo svoj grob...). Ostale okoliščine in priložnosti pa navajajo na vključenost v novo skupnost.
Območno združenje Rdečega križa Litija v mesecu marcu in aprilu 2006 izvaja v Gimnaziji Litija za dijake 3. letnikov 10 urni tečaj za prvo pomoč za voznike motornih vozil. 101 dijak bo opravil preizkus znanja in s tem bodo dijaki že premostili prvo oviro na poti do»šoferskega izpita«.
OMV
KGZ LITIJA
MERKUR
Zasavska cesta
Rondo
ŠPORTNA
DVORANA!
PETROL
□ eprna
ZAGORJE
AVTOCENTER LITIJA, BRODARSKA 9
Iz dela OZ Rdečega križa Litija
LITIJA
BRODARSKA 9, LITIJA
m 01/8981 060
KULTURA - SRCE ŠOLE
V okviru meseca kulture, ki so ga na OŠ Litija, praznovali ves februar, so 15. 2.2006 pripravili lepo prireditev za učence, starše in prijatelje z naslovom Kultura - srce šole. Prireditev je potekala v kulturnem centru Litija. Nastopalo je 120 učencev iz OŠ Litija.
Predstavili so se v otroškem pevskem zboru in mladinskem pevskem zboru ter Orffovi skupini pod vodstvom Marjane Stradar, podružnica s prilagojenim programom, angleška skupina pod vodstvom Vere Taradi, lutkarji z vodjo Polono Gole, gledališka skupina Neuradno zasačeni in gledališki klub z mentorico Jano Štojs, ki je tudi pripravila celoten scenarij prireditve, vokalna skupina učiteljev, vokalna skupina učenk in u č i teljski pevski zbor, ki ju vodi Sandra Rihter. Doživeli smo en lep večer, napolnjen z otroško radostjo in iskrivostjo v očeh.
Petra PAVLICA
NOVICE IZ OŠ LITIJA
OBISK PESNIKA BORISA A. NOVAKA
V petek 10.3.2006 je na OŠ Litija potekal kulturni dan za učence 6.razredov. Poimenovali so ga Pesnik se predstavi. Šestošolce je obiskal pesnik Boris A. Novak. Bral je pesmi in se pogovarjal z učenci.
Učenci 7., 8. in 9- razreda pa so imeli učno uro slovenščine nekoliko drugačno, saj jih je pesnik Boris A. Novak popeljal v svet poezije. Razglabljali so o ritmu, metrumu in pesniških oblikah. Beseda pa je nanesla tudi na šport, kajti pesnik je v mladosti igral nogomet, kot ga večina fantov v 9- razredu.
Bilo je zelo zanimivo, poučno in ustvarjalno - pesniško, saj so učenci poustvarjali. Napisali so toliko pesmi v različnih pesniških oblikah, da bi lahko izdali že kar novo pesniško zbirko.
PEVSKI VIKEND UČITEIJSKEGA ZBORA
Pevke učiteljskega pevskega zbora KUD Litus, ki deluje v okviru OŠ Litija so se od 10.3. do 12.3- 2006 udeležile pevskega vikenda. Letošnje leto so se odpravile v prijetno obmorsko letovišču v Umagu. Pevskega vikenda so se pevke udeležile že tretje leto zapored. Tokrat jih je bilo 17. Taka oblika dela, ko se poje oz. vadi dopoldne, popoldne in zvečer je za pevke sicer naporna, vendar pa vedra družba, lepo okolje, pravo pomladno vreme in dobro odpeta pesem odtehtajo vse napore. Dekleta pa že razmišljajo o koncertu, saj v letošnjem letu praznujejo 10. rojstni dan.
OS LITIJA
FEBRUAR V OSNOVNI ŠOLI LITIJA, PODRUŽNICI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM
Treninga krpljanja letos ni bilo težko izvesti. Krplje in strokovno pomoč je zagotovil prijatelj in bivši delavec šole Toni Dugorepec. Republiško tekmovanje v specialni olimpiadi, v krpi jan ju, je bilo v Črni na Koroškem in učenci so bili zelo uspešni, saj so v svoji skupini dosegli naslednje rezultate: Mateja Planinšek - 1. mesto, Nejc Felkl - 2. mesto, Matjaž Smrekar - 2. mesto, Boštjan Kralj - 4. mesto in Robin Tomažin - 5- mesto.
Začetek februarja je že prinesel razredno tekmovanje v Veseli šoli. Skoraj vsi prijavljeni učenci so dosegli dovolj točk za področno tekmovanje, ki bo izvedeno v mesecu marcu.
V Osnovni šoli Litija so s pomočjo občine Litije in Šmartno nabavili stopniščni vzpenjalnik, ki bo pomagal učencem na vozičkih pri prehodih v različne prostore šole. S tem bodo razbremenjeni spremljevalci gibalno oviranih otrok, ki so do sedaj opravljali to zahtevno delo. Stopniščni vzpenjalnik je narejen tako, da ga lahko uporabljajo za vse vrste vozičkov.
Učenci devetega razreda so se s starši in strokovno službo na šoli intenzivno odločali kam naprej. V ta namen je bil pripravljen, pred informativnimi dnevi, roditeljski sestanek. Kmalu potem pa so že izpolnili prijavnice in se vpisali v dvoinpol letne programe. Le en učenec bo šolo obiskoval še deseto leto.
Učenec Stanko Retar, ki je nadarjen za recitiranje je ponovno dokazal svoje sposobnosti. Čudovito je nastopal na prireditvi Kultura - srce šole.
Učitelj tehnične in delovne vzgoje in profesor defektologije Hasan Sinanovič je v četrtek, 23.2.2006, prejel PLAKETO Specialne olimpiade Slovenije. Veselili so se z njim, saj je učencem v oddelkih vzgoje in izobraževanja obogatil program. Dal je pobudo za sodelovanje učencev na specialni olimpiadi in je že pet let vodja vseh aktivnosti specialne olimpiade v Osnovni šoli Litija in Društvu Sožitje Litija in Šmartno.
Pustni karneval
Učenci Podružnice s prilagojenim programom se vsako leto radi udeležijo tradicionalnega pustnega karnevala v Litiji. Tako so tudi letos sodelovali s skupino desetih učencev pod vodstvom mentoric Slavi Celestina in Barbare Klanšek. Ideja, v kaj bi se našemili, je padla zelo hitro - Naša mala klinika! In priprave so stekle. Učenci so se dobre volje preoblekli v priljubljene junake TV nadaljevanke in se predstavili gledalcem karnevala. Njihov moto je bil: Zdravje naj bo dostopno vsem ljudem.
Kulturni dan - PUST
Pustnih norčij ni nikoli dovolj. Na pustni torek so v šoli izvedli kulturni dan in si dali duška, kar se za pusta pač spodobi. Spoznali so pustne običaje in značilne maske na slovenskem ter se tudi sami našemili. Sledila je predstavitev mask, najboljše pa so si zaslužile tudi nagrado. Nato jih je z obiskom presenetil klovn Žare, ki jih je s svojim programom zabaval celo uro. Nasmejal jih je do solz in jih naučil nekaj svojih trikov. Klovna Žaretaje otrokom s posebnimi potrebami poslal prijatelj Anton Razpotnik iz Kresniškega vrha.
Za konec dneva pa so si vsi učenci in učitelji ogledali še fotografije z Litijskega pustnega karnevala.
Tako! Pusta so tudi letos vzeli zelo resno. Upamo, da bodo zdaj res pregnali zimo.
Marjeta MLAKAR-AGREŽ in Slavi CELESTINA
PESTRA IZBIRA APARTMAJEV V NASELJU SEVID
Hrvaška (med Trogirjem in Primoštenom)
Sredi Jadrana (420 km iz Litije) vas vabimo na poletni oddih v prijetne apartmaje. Samo 30 metrov od bivanja je čudovita plaža, rezervirana samo za vas.
APARTMA 2
53m2+15m2 terasa osebe: 4+1 različni termini:
40-65 EUR/dan
INFORMACITE: tel.: 01/8983-843 GSM: 041-719 444
APARTMA 3
20m2+llm2 terasa osebe: 2+1 različni termini:
3040 EUR/dan
NOVICE Z OŠ GRADEC LITIJA
OS GRADEC
POSTALI SMO PLAVALCI
V začetku meseca marca smo prvošolci pridobivali in razvijali svoje plavalne spretnosti v bazenu OŠ Šmartno. Ob prvem obisku bazena, nas je bila večina neplavalcev. Plavalni tečaj nas je navdušil in v vodi smo zares uživali. Ob spodbudah in pomoči naših plavalnih učiteljev Alenke, Andreje, Gorana in Srečka smo se vsi dobro prilagodili na vodo.Veselimo se že poletnih počitnic in plavalnega tečaja v prihodnjem šolskem letu, kjer bomo svoje plavalne sposobnosti še izpopolnili.
(Prvošolčki z učiteljicami)
KULTURNI PRAZNIK
Vsako leto, 8. februarja, se spomnimo na slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je s svojimi deli zaznamoval slovenski kulturni prostor in čigar ime je poznano tudi zunaj naših meja. 0 njem smo se pogovarjali tudi prvošolčki na osnovni šoli Gradec in pripravili kratek kulturni program. S pesmijo, z recitacijami, lutkovno igrico in razstavo portretov Franceta Prešerna so se najmlajši predstavili, v torek 14.2. ter v sredo 15.2., svojim staršem in starim staršem. Program je bil zanimiv še posebej zato, ker so ga pripravili otroci sami, učiteljice pa smo jim pri tem pomagale, da so lahko uresničili svoje ideje. Njihov trud je bil poplačan z navdušenjem obiskovalcev ter pohvalo ravnateljice, ki smo jo ob tej priložnosti povabili medse. (Učiteljice, razreda)
ŠOLSKO TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE IZ ZNANJA SLOVENŠČINE
V četrtek, 9. 2. 2006, je na OŠ Gradec potekalo šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje z naslovom Ptički pod milim nebom. Tekmovanje je bilo v tem šolskem letu v znamenju del dveh slovenskih pisateljev, saj so morali
tekmovalci pred tekmovanjem prebrati delo Frana Milčinskega Ptički brez gnezda in Dese Muck Pod milim nebom. Tekmovanja se je udeležilo 19 učencev devetega razreda, ki so najprej reševali testne naloge, nato pa so napisali še daljše besedilo. Tri učenke, Tjaša Tomažin, Anja Novak in Urška Fišter, so osvojile bronasto Cankarjevo priznanje in se uvrstile na vseslovensko tekmovanje iz materinščine. Tudi tam jim želimo čim več uspeha.	(Alenka ZUPANČIČ)
TEKMOVANJE IZ ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE
V	letošnjem šolskem letu je šolsko tekmovanje iz nemščine potekalo v četrtek, 25. novembra 2005. Najbolj ambiciozni učenci in učenke pri izbirnem predmetu nemščina so se ga udeležili ne glede na to, da se tega tujega jezika učijo šele dve leti v primerjavi z vrstniki iz nekaterih delov Slovenije, ki se nemščine kot prvega tujega jezika učijo že od četrtega razreda dalje. Tekmovanja se je udeležilo 8 učencev. Da se da tudi v tako kratkem času učenja nemščine in z lastno zagnanostjo doseči kar največ, sta dokazala Sebastijan Demiri in Petra Nikolič, ki sta se uvrstila na državno tekmovanje, katerega sta se udeležila 26. januarja 2006 na OŠ Rodica pri Domžalah.
V	petek 26. novembra 2005 pa je potekalo šolsko tekmovanje iz angleščine. Udeležilo se ga je 24 učencev. Devet učencev je osvojilo bronasta priznanja, štirje učenci pa so se z rezultatom 85% in več uvrstili na državno tekmovanje. Ti učenci so bili: Andrej Zupančič, Urška Fišter, Žiga Lautar in Dajana Katič.
Tudi učenci in učenke, ki letos niso osvojili priznanj, so z udeležbo na tekmovanju pridobili izkušnjo, kaj so pri tujem jeziku nadstandardna znanja in tako dobili konkretnejšo predstavo o zahtevnosti učenja tujega jezika v srednji šoli. 27. januarja 2006 pa je bila OS Gradec že drugo leto zapored organizatorica državnega tekmovanja iz angleščine za šole iz Zasavja. Tekmovanja se je udeležilo 39 tekmovalk oz,, tekmovalcev iz dvanajstih šol: OŠ Gradec, OŠ Litija, OŠ Šmartno , OŠ Gabrovka, OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak, OŠ Ivana Skvarče in OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja, OŠ Tončke Čeč, OŠ Trbovlje in OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj ter OŠ narodnega heroja Rajka iz Hrastnika.
Dobitnikov srebrnih in zlatih priznanj letos na naši šoli ni bilo.
(Almira GREGORIČ KOLENC)
PUST V VRTCU MEDVEDEK
Nekoč je živela Sneguljčica in sedem palčkov... Ne, nekoč je živela Sneguljčica in sto palčkov. Ja, prav ste prebrali. Sto palčkov. To so bili palčki iz vrtca Medvedek skupaj s svojimi vzgojiteljicami.
Na pustni torek smo se našemljeni v palčke, Sneguljčico, princa, lovca in čarovnico odpravili na sprehod. Z mlajšimi otroki smo se sprehodili po okolici vrtca na Dobravi, s starejšimi skupinami pa smo odšli na sprehod v mestno jedro. Želeli smo se pokazati ljudem - predvsem otroci, ki so aktivno sodelovali pri ustvarjanju kostumov - in v skladu z običaji v deželo priklicati pomlad. Na žalost je bilo s strani občanov opaziti precej brezbrižnosti, saj so ulice v večini samevale, redke izjeme pa so s svojim nasmehom pokazale, da so jim naši kostumi všeč. Tudi snega nam ni uspelo stopiti. Mogoče pa nam je uspelo vsaj malo otopliti srca zaposlenih na občini in vseh ostalih, ki smo jih srečevali na poti.
Na koncu naj vam še sporočimo, da smo se imeli kljub vsemu lepo in da je bil naš pust takšen kot mora biti -vesel, nasmejan in poln krofov.
Simona DOBČN1K
f V APRILU v Knjižnici Litija >
BIOTERAPIJE
po metodi ZDENKA D0MANČIČA
Prijave in informacije: 041 856 876 J
OŠ Šmartno
ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA - ROKOMET
V četrtfinalno tekmovanje v sistemu šolskih športnih tekmovanj se uvrsti 32 osnovnih šol iz Slovenije. Šole so razdeljene v osem skupin. Naša šola je bila uvrščena v skupino I). Tako smo v petek, 17.2.2006, v litijski športni dvorani izvedli turnir omenjene skupine. Ker na teh turnirjih igra vsaka šola z vsako, je bilo skupaj šest tekem.
Končni vrstni red:
1.	mesto: OŠ ŠMARTNO (6 točk)
2.	mesto: OŠ ANTON AŠKERC - Velenje (4 to č ke)
3.	mesto: OŠ ARTIČE (2 točki)
4.	mesto: OŠ ANTON AŠKERC - Rimske Toplice (0 točk)
Med šestnajst najboljših šol v Sloveniji sta se uvrstili prvo in drugo uvrščeni ekipi. Ker naša ekipa ni izgubila
nobenega srečanja na četrtfinalnem tekmovanju, z veseljem pričakujemo polfinalno tekmovanje. Če bo naša šola izbrana za izvajalko polfinalnega tekmovanja, bo tekmovanje zopet v litijski športni dvorani. Upamo pa, da bo enkrat prišel čas, ko bomo lahko gostili šole iz drugih slovenskih krajev v šmarski športni dvorani. Več o petkovemu tekmovanju in o kraju in času polfinalnega turnirja boste lahko izvedeli na spletni strani OŠ Šmartno, ki ima naslov www.o-smartnolitiia.li.edus.si.
Na koncu še čestitamo našim igralcem, trenerju Primožu Cenkarju ter tudi vsem ostalim trenerjem, ki so s fanti vadili elemente rokometne igre v preteklosti in s tem prispevali svoj delež k omenjenemu dosežku.
Tomaž ROZINA

DEJAVNOST MLADINSKEGA CENTRA LITIJA V MESECU FEBRUARJU
Javni zavod Mladinski center Litija je v mesecu februarju uredil še zadnje pravno formalne zadeve: vpisani smo v sodni register, pridobili smo matično in davčno številko, odprli račun. Prijavili smo se tudi na nekaj razpisov na lokalni in nacionalni ravni. Težava pa je v tem, da MC ni ustanovljen vsaj 6 mesecev ali 1 leto, kar zahteva večina razpisnih pogojev. Vseeno verjamemo, da bo MC Litija v letu 2006 vzpostavil svojo dejavnost in mladim ponudil kvalitetne dejavnosti in prireditve, čeravno bodo namenska finančna sredstva za program minimalna.
Z marcem začenjamo z urejanjem prostorov MC Litija in predvidevamo, da bo MC vrata odprl do konca meseca aprila. Potrebno bo urediti električno in vodovodno napeljavo, pod, stene, osvetljavo, vrata, obnoviti pohištvo, ki smo ga prejeli od posameznikov in ustanov... Vse zainteresirane, ki bi želeli sodelovati pri obnovi in urejanju prostorov vabimo k sodelovanju!
LOGOTIP IN CELOSTNA PODOBA MC LITIJA
06.02.2006 ob 19. uri je v prostorih Mladinskega centra Litija (kletni prostori) potekal prvi sestanek delovne skupine za izdelavo logotipa in celostne podobe Javnega zavoda Mladinski center Litija. Na javni poziv za oblikovanje delovne skupine, ki je bil objavljen v lokalnih medijih, se je javilo 6 oseb. Delovno skupino so sestavljali: Kaja Mlakar Agrež, Katja Sladič, Maja Šuštaršič, Tea Šavor, Boris Ulčar in Goran Mlakar. Sestali so se na treh sejah. V sredo, 01.03.2006, je delovna skupina izmed pripravljenih predlogov logotipa izbrala predlog, ki sta ga pripravili Kaja Mlakar Agrež in Katja Sladič. Predlog se bo še nadgradil, označeval pa bo vse prostore in pisarno Mladinskega centra Litija, dopise, kuverte, pripravil se bo žig in podobno.
V marcu se bo oblikovala delovna skupina za postavitev spletnih strani Mladinskega centra Litija. Vse zainteresirane vabimo k sodelovanju! Več informacij prejmete na telefonski številki 051 443 410 ali osebno v pisarni na Ponoviški cesti 12 (mansarda) v času uradnih ur, od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30.
V.d direktorice: Tina NAGLIČ
PREŽIVITE POLETJE Z NAMI
Društvo "PROSTI ČAS” Šmartno bo v času poletnih počitnic organiziralo dva programa letovanj za šolske otroke ter mladino, v Bohinju ponujamo tudi možnost udeležbe za družine. Osnovni namen letovanj je, da otroci in mladina koristno in zanimivo preživijo del svojih počitnic, se družijo z vrstniki in se tudi marsičesa naučijo. Vsebine, ki smo jih izbrali, so prilagojene mladim in so rezultat dolgoletnih izkušenj pri pripravljanju in izvedbi podobnih programov. Letos ponujamo naslednja dva programa:
-	letovanje na Krku za 45 otrok (namestitev v počitniškem domu v Vantačičih na Krku) Termin: 30. junij - 07. julij 2006
-	športni tabor v Bohinju za 40 udeležencev (namestitev v CŠ0D -Centru šolskih in obšolskih dejavnosti - Bohinj) Termin: 31. julij - 5. avgust 2006
Za vse ostale informacije nas lahko pokličete na telefon 031 721 013.
NEFIKS = INDEKS NEFORMALNLEGA IZOBRAŽEVANJA
NEFIKS je indeks, ki je namenjen mladim od 14. do 31. leta. Izdajatelj NEFIKS-a je Društvo mladinski ceh v sodelovanju z Uradom RS za mladino in Študentsko organizacijo univerze v Ljubljani.
Glavni namen NEFIKS-a je v tem, da se evidentira neformalno pridobljena znanja (op.a.: kreativno, inovativno in alternativno izobraževanje nasproti formalnemu izobraževalnemu sistemu, kar izvajajo društva, organizacije) in izkušnje ter priložnostnega učenja (op.a.: učni proces v vsakdanjem življenju, kjer so vlogo posrednika prevzamejo starši, vrstniki, prijatelji in vsak posameznik sam), kar mladim pomagajo pri izgradnji poklicne kariere, usmeritvi v študij in kasnejšemu iskanju službe. S pomočjo NEFIKS-a mladi postopoma ustvarjajo bazo podatkov za življenjepis in izbor referenc za delodajalce. V njem se zbirajo podatki o neformalnih usposabljanjih, študentskem delu in drugih obštudijskih dejavnostih. Današnja družba temelji na vseživljenjskem učenju. Dokončanje šolanja ne pomeni, da posameznik zaključi z izobraževanjem in usposabljanjem, temveč zgolj pridobitev formalne izobrazbe. V interesu vsakega posameznika pa je, da pridobiva nova znanja in veščine. Tudi v sklopu neformalnega izobraževanja. Kombinacija omogoča vključevanje posameznika v družbo. NEFIKS je zlasti pomemben za mlade tudi zato, ker mladi dalj časa iščejo zaposlitev in so zaradi tega neenakopravni tekmec na trgu delovne sile, saj ne dobijo priložnosti pridobiti si še tako potrebne delovne izkušnje, ki jih zahteva vsak delodajalec.
Morda NEFIKS res (še) ni dovolj poznan in priznan. Poznati bi ga morala vsaka prostovoljska organizacija oziroma šole, kjer se izvaja prostovoljno delo. V Evropski Uniji je NEFIKS že uveljavljen dokument, ki ga družba in delodajalci priznavajo. Bela knjiga Evropske komisije navaja, da je potrebno posebej poudarjati pomen neformalnega učenja, pridobivanja znanj, izkušenj in sposobnosti. Kombinacija formalnega in neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja povzročajo kompatibilnost posameznikov v družbi. Mladi, ki končajo šolanje, ves čas pa se aktivirajo kot prostovoljci, imajo že pred nastopom prve službe bogate delovne izkušnje, ki so primerljive s formalnimi delovnimi izkušnjami.
Društvo prijateljev mladine Litija NEFIKS podari vsem aktivnim mladim prostovoljkam in prostovoljcem. Vsem prostovoljkam in prostovoljcem v indeks vpisujemo ustrezne podatke in ocene s področja (1) pridobivanja znanj z aktivnim državljanstvom in odgovornim delom na projektih (op.a.: samostojno načrtovanje, vodenje in evalvacija projektov), (2) pridobivanja znanj v organiziranih oblikah izobraževanj (op.a.: formalno izobraževanje, na katerega pošljemo prostovoljke in prostovoljce, npr. tečaj za vaditelja plavanja), (3) pridobivanja znanj na taborih in s prostovoljnim delom (op.a.: motivacijski vikendi in delovni tabori za prostovoljce, sodelovanje in prostovoljno delo pri določenih projektih) in (4) ostale načine pridobivanje znanj (op.a.: samostojno projekti izven društva).
Državni kviz
f&je	MLADI IN KMETIJSTVO
“ui WLISJ - LITIJA 2006
Novoustanovljeno Društvo podeželske mladine Litija in Šmartno -DPM LIŠ znotraj Zveze slovenske podeželske mladine - ZSPM ter v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije - KGZS ter Kmetijsko svetovalno službo Litija - KSS Litija, so organizatorji letošnjega državnega kviza 'Mladi in kmetijstvo ki se bo odvijal v soboto, 8. aprila 2006, v prostorih Gimnazije Litija.
To državno tekmovanje je tradicionalna prireditev, ki je namenjena izobraževanju in druženju mladih s podeželja, udeležuje pa se ga prav tako mladina iz mestnih središč, nenazadnje pa tudi 'vsi malce starejši in vsi malce mlajši '.Na državnem tekmovanju Mladi in kmetijstvo sodelujejo 3-članske ekipe mladih s slovenskega podeželja, ki so zmagovalke predhodnega regijskega tekmovanja (po slovenskih regijah). Tako bo letos v Litiji tekmovalo 11 ekip iz celotne Slovenije. Literaturo, v kateri je zajeta snov za državno tekmovanje, v sodelovanju izbereta KGZS in ZSPM. Državno tekmovanje poteka v štirih krogih. Po vsakem krogu tri ekipe z najmanjšim številom točk izpadejo, tako, da v zadnjem četrtem krogu tekmujeta zgolj dve najboljši ekipi. Zmaga seveda ekipa, ki zbere več točk.
Že pred samim tekmovanjem bo s pričetkom ob 14.00 v prostorih Gimnazije Litija potekala okrogla miza na temo "Imeti otroka ali ne?", kamor so vabljeni vidnejši predstavniki vladnih ustanov (ga. Marija Lukačič - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Milan Zver - Ministrstvo za šolstvo in šport ter mag. Janez Drobnič - Minister za delo, družino in socialne zadeve). Okroglo mizo bo povezovala ga. Darinka Šebenik. Takoj po končani okrogli mizi se ob 16.00 pričenja tekmovanje.
V okviru kviza je za popestritev dogodka vsako leto vključeno tudi zbiranje, ocenjevanje in razstavljanje likovnih del z najrazličnejšimi tematikami s področja podeželja. Na tekmovanju lahko z likovnimi deli sodelujejo otroci (predvsem s podeželja) do 15. leta starosti. Letošnja tema nosi naziv “Od trte do soda”. Strokovna komisija je likovna dela v različnih tehnikah risanja že prejela (rok je bil 8. marec 2006) ter ocenila. Boljša likovna dela bodo razstavljena v prostorih Gimnazije Litija, najboljša likovna dela pa bodo tudi nagrajena na sami prireditvi.
Ker se bo letošnja prireditev odvijala v naši sredi, je toliko bolj zaželeno aktivno vključevanje lokalnega prebivalstva. Medijsko podprt dogodek je hkrati idealna priložnost za promoviranje malih, srednje-velikih ter velikih podjetij in drugih podjetnikov posameznikov iz občin Litija in Šmartno. Organizacija državnega kviza je za novoustanovljeno društvo DPM LIŠ velik zalogaj, zato bo vsakršna denarna ali materialna pomoč podjetij, posameznikov in donatorjev prišla še kako prav, društvo pa se prav tako obvezuje za temu primerno predstavitev imena in dejavnosti posameznega podjetja.
Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Kmetijska svetovalna služba Litija (KSS Litija) ter Društvo podeželske mladine Litija in Šmartno (DPM LIŠ), kot soorganizatorja, Vas mladino in vse mlade po duši vabita, da se te pomembne mladinske prireditve udeležite v čim večjem številu ter na ta način tudi podprete našo lanskoletno zmagovalno ekipo, ki jo sestavljajo: študentka Tatjana Primožič (vodja ekipe) ter dijakinji Petra Firm in Simona Slapničar.
Vaša udeležba na tej pomembni mladinski prireditvi veliko šteje - naj se podeželska mladina iz cele Slovenije dobro počuti v naši sredi) Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki predsednika DPM LIŠ: 041-316-116 (Peter Savšek) ter KSS Litija: 01/8995-013 oz. 01/8995-014 (Krunoslav Križ, svetovalec za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti).	Krunoslav KRIŽ
NAPOVED DOGODKOV DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE LITIJA
•	V sredo, 29-03.2006, Društvo prijateljev mladine Litija praznuje 10. rojstni dan PONOVNE ustanovitve in oživitve društva. Ob tej priložnosti bomo za ustanovne č lane in vse prostovoljke ter prostovoljce, ki so delovali v društvu v zadnjih 10. letih, organizirali čajanko, kjer si bomo pogledali dejavnost v vseh teh letih.
•V sredo, 12.04.2006, ob 17. uri bodo v prostorih Knjižnice Litija potekale velikonočne delavnice. Otroci bodo umetniško poslikali pirhe pod vodstvom mentoric društva. Delavnica je brezplačna!
•	18.04.2006 se bo po vsej Sloveniji začel Festival prostovoljstva mladih. Festival bo trajal vse do 22.04.2006. Namen festivala je promovirati prostovoljstvo mladih, ki se poleg upokojencev najštevilčnejše angažirajo na področju prostovoljstva. DPM Litija bo v sklopu festivala v sredo, 19-04.2006, pripravilo videoprojekcijo o prostovoljnem delu.
•	V okviru Festivala prostovoljstva mladih se bo v torek, 2 5.04.2006, v avli Občine Litija otvoritev razstave o prostovoljstvu v domačem kraju. Razstava bo trajala do ponedeljka, 08.05.2006.
•	V času prvomajskih počitnic bo Društvo prijateljev mladine Litija za otroke in mladostnike pripravite pester počitniški program. Več o tem v naslednji številki Občana!
Pripravili: Andrejka PENČUR in Tina NAGLIČ
JUBILEJNI 20. KVIZ MLADINE GASILSKE ZVEZE LITIJA
Pod geslom »VSI VSE VEMO« je v soboto, 4. marca 2006 v Hotiču potekal že 20. kviz mladine Gasilske zveze Litija. Udeležilo se ga je 8 mlajših in 8 starejših ekip iz devetih prostovoljnih gasilskih društev: Dole, Gabrovka, Hotič, Jevnica, Polšnik, Ribče, Sava, Tihaboj in Vače.
Mlajše ekipe, iz treh članov v starosti od 7 do 11 let, so se na osnovi razpisa kviza pomerile v znanju požarne preventive in gasilstva, splošnem znanju, predvsem na teme: gospodinjski pripomočki, vremenski pojavi in prevozna sredstva ter v vezanju gasilskih vozlov.
Starejše ekipe, v katerih pa so bili trije člani v starosti 12-15 let, so tekmovale v zahtevnejših nalogah. Namesto sestavljanke so prepoznavali gasilsko orodje in opremo, od splošnih tem pa so odgovarjali predvsem na vprašanja o gasilski zgodovini, o državah Evropske unije ter krajih v občini Litija. Trd oreh pa so bili tudi za starejše ekipe vozli in znanje gasilstva, predvsem preventive.
Letošnji kviz se je od zadnjih razlikoval predvsem v tem, da ni bilo razpisane literature za učenje, ampak samo teme, ki pa so bile zelo široke. Knjige Male sive celice, Od Ane do Luke ter Od dinozavrov do japonskih avtomobilov so bile mladini v zadnjih letih sicer dober pripomoček za širjenje splošnega znanja, na kvizih pa se je pokazalo, da so se otroci razpisane teme naučili »na pamet« in tekmovanje v splošnem znanju ni bilo več zanimivo.
Rezultati 20. kviza GZ Litija so bili naslednji:
MLAJŠI:
STAREJŠI:
Mesto	PGD	Točke	Mesto	PGD	Točke
1.	Ribče	88,97	1.	Vače	84,34
2.	Jevnica	87,07	2.	Gabrovka	76,90
3.	Dole	84,23	3.	Sava	76,67
4.	Sava	83,50	4.	Dole	64,96
5.	Vače	79,46	5.	Hotič	56,95
6.	Gabrovka	74,77	6.	Polšnik	53,24
7.	Hotič	73,87	7.	Jevnica	38,70
8.	Tihaboj	74,48	8.	Ribče	34,20
Kot vsako leto nas je na kvizu obiskal Florjan Zabret, predsednik Komisije za delo z mladino na nivoju Regije Ljubljana lil. Prisotni so bili tudi Ivan Lovše, predsednik in Drago Poglajen, poveljnik ter drugi člani organov GZ Litija. Spodbudne besede nam je izrekel Sebastjan Martinčič, predsednik Komisije za delo z mladino v GZ Šmartno pri Litiji. Ob tej visoki obletnici kviza mladine v Gasilski zvezi Litija smo Alojzu Urbaniji, članu predsedstva in bivšemu predsedniku Komisije za delo v GZ Litija, podelili plaketo v zahvalo, ker je mladinski kviz vodil kar 17 let in vlogo mladine ob težkih pogojih postavil na pravo mesto.
Razglasitev rezultatov je bila letos še posebej zanimiva, saj so prva tri mesta v obeh kategorijah zasedle ekipe iz šestih različnih gasilskih društev. Tem najboljšim enotam so bili podeljeni pokali, vsem društvom pa tudi zahvale za udeležbo.
Prvi dve najboljši ekipi v vsaki kategoriji sta na občinskem kvizu pridobili vstopnico za sodelovanje na regijskem kvizu Regije Ljubljana lil, ki bo organiziran v jesenskem času v Komendi. Najboljše ekipe iz posameznih regij pa se bodo pomerile še na državnem kvizu.
Za uspešno izveden kviz se zahvaljujemo Slavku Jalovcu, predsedniku Komisije za delo z mladino v GZ Litija in vodji kviza ter vsem članom komisije, brez katerih kviza ne bi mogli organizirati. Zahvala gre tudi predstavnikom Prostovoljnega gasilskega društva Hotič, ki so nam omogočili izvedbo kviza in pripravili dobro malico. Za tako številčno udeležbo in dobre rezultate pa zaslužijo pohvalo vsi sodelujoči mladi gasilci in njihovi mentorji, ki so jih dobro pripravili.
Adriana CIVIDINI, PGD Ribče
Vsi zainteresirani pa več informacij najdete na spletnih straneh www.nefiks.net .
Pripravila: Tina NAGLIČ

Renata Strmec s.p.
Valvazorjev trg 6, 1270 Litija (zraven cerkve)
Tel.: 01/8981-066
Modno in
klasično
-	žensko, moško in otroško striženje, barvanje, oblikovanje obrvi, volumen preparacija, trajno ravnanje las
-	profesionalni MAKE UP
(osebno svetovanje, svečani make up - matura, poroka, valeta)
DELOVNI ČAS:
Pon., pet.: od 7.00 do 18.00	Sre.: od 12.00 do 19.00
Tor., čet.: od 7.00 do 14.00
SOBOTA: od 7.00 do 12.00
Poleg ostalih storitev vam nudimo tudi
IZDELAVO UMETNIH NOHTOV na NARAVNI OSNOVI:
• premaz naravnih nohtov "ojačanje svojih"
• podaljševanje nohtov "(/>. • UV francoska manikura • klasična manikura
AVTOELEKTR1KA
Dobravec Uroš s.p.
Brodarska 11,1270 Litija Tel.; 01/898-33-06, GSM; 041 681 661
Del. čas; pon-pet; 7°°-l60
Avto akustika Alarmi (Laser Line)
Električni pomik stekel
Daljinska centralna zaklepanja
Splošna avtoelektrika (Iskra, Bosch, Lucas)
MONTAŽA, SERVIS IN POLNENJE KLIMA NAPRAV

TENIS KLUB AS LITIJA
NOVE ZMAGE NA DOMAČIH
IN MEDNARODNIH TERENIH
Najbolj odmeven rezultat preteklih tednov je dosegel Nik Razboršek v zelo močni mednarodni konkurenci. V tekmovanju TE za evropsko teniško lestvico v kategoriji do 14 let se je v Švicarskem Oetwihi kljub porazu v 3. kolu kvalifikacij kot srečni poraženec uvrstil v glavni turnir. Tam je zaigral odlično in se po zmagah nad Čehom Zednikom in Švicarjem Schnurrenbergerjem uvrstil v četrtfinale, kjer pa je moral priznati premoč 2. nosilcu Nemcu Bertchu. Na turnirju je v glavnem delu nastopila tudi Nastja Kolar, ki je po res odlični predstavi morala priznati premoč Rusinji Popovi.
Na domačih terenih so nas razveseljevali predvsem najmlajši. Grega Kokalj je osvojil serijo turnirjev v mini tenisu na Otočcu in za glavno nagrado prejel kolo. Grega je zmagal vse turnirje te serije in tako opravičil vlogo favorita v tej kategoriji.
V	finalnem A turnirju v Ljubljani kategoriji do 12 let je nove točke osvojila Kralj Lara, ki napreduje tako po igri kot po lestvici. Tim Šteferl pa je zaigral v finalnem B turnirju in izgubil v četrtfinalu.
V	kategoriji do 14 let v Ljubljani je Nastja Kolar zaigrala odlično in izgubila šele v finalu proti dve leti starejši Mileni Rmuš iz Maribora ter tako osvojila pokal za 2. mesto.
V	kategoriji do 16 let je Anita Kosmač morala priznati premoč 3. nosilki že v prvem kolu, a je pokazala odlično igro, saj je izgubila v igri s Tino Potisk, ki je 3- na lestvici TZS do 16 let, šele v tretjem nizu.
V	kategoriji do 18 let v Krškem pa se je Nejc Steiner nekoliko presenetljivo poslovil že v drugem kolu. Tekmovalce TK AS Litija čaka v zimski sezoni še po en turnir za domačo lestvico TZS, nekatere pa še turnirji v tujini. Tako bo Nik Razboršek nastopal na Portugalskem,
Nastja Kolar v Italiji, Anja Poglajen, Nejc Steiner in Matej Zlatkovič pa na Hrvaškem, na turnirju ITF1. kategorije v Umagu.
REKREATIVNI TENIS
Po kar nekaj presenetljivih porazih favorita v 1. ligi Denisa Uraniča je boj za T. mesto odprt. V veliko veselje Litijanov pa ima možnosti za to lovoriko tudi domačin Primož Novak, ki ima do sedaj samo en poraz, medtem kot je trenutno prvi na lestvici Uroš Jazbec še neporažen. Če bosta oba nadaljevala v tem ritmu, potem bo za prvo mesto odločal prav njun medsebojni dvoboj. Zanimiv je tudi boj za preostala visoka mesta. Odlično je v zadnjih kolih zaigral Zdravko Cirar in se povzpel na 4. mesto. Dragec Ster si je po zmagi nad Uraničem verjetno zagotovil obstanek v 1. ligi, sicer pa bo boj tudi na dnu lestvice - se pravi boj za obstanek - zelo napet.
V ženski ligi je vodilno mesto prevzela Jolanda Zidar, ki je še neporažena, prav tako kot Brigita Zebič, le da ima Zidarjeva več odigranih tekem. Torej tudi v ženski konkurenci bo hud boj za vrh.
NOVICE IZ ŠD DOLINA
V športnorekreacijskem centru Reka smo v januarju in začetku februarja omogočili smučanje našim najmlajšim. Tako smo že tretje leto zapored izvedli tekmo v veleslalomu, ki je bila v nedeljo, 29.1.2006. Ker so bili otroci navdušeni nad tekmovanjem, smo naslednjo nedeljo, 5-2.2006, izvedli še tekmo v smučarskih skokih. Rezultate tekem si lahko preberete na naši spletni strani www.sddolina.com.
Rekreacija naših članov v zimskih mesecih poteka trikrat prvomajskih, poletnih in jesenskih prireditev, tedensko na dveh različnih lokacijah, in sicer v telovadnici Vse zainteresirane za najem ŠRC Reka za enodnevni ali OŠ Šmarno in v dvorani gimnazije Litija. V letu 2006 večdnevni piknik oz. zabavo vabimo, da si na naši spletni imamo velike načrte tudi z dodatno posodobitvijo našega strani pogledajo fotografije našega ŠRC Reka, kjer boste ŠRC Reka. Že sedaj pa vas vabimo, da se med letom dobili tudi dodatne informacije v zvezi z najemom ŠRC udeležite odprtih prvenstev v malem nogometu na travi, Reka.	v „
malem nogometu na asfaltu, odbojki na mivki in	omazKU
MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠAHU
V Murski Soboti je, od 26. 2. do 4.3. 2006, potekalo državno mladinsko šahovsko prvenstvo. Tudj tokrat sta zelo uspešno nastopila Jure Plaskan in Karolina Škrabanja.
Jure je nastopil v konkurenci fantov do 16 let in v zelo izenačeni konkurenci dosegel drugo mesto. S tem se je uvrstil na evropsko prvenstvo, ki bo septembra v Budvi.
Karolina je igrala v konkurenci deklic do dvanajst let in na koncu zasedla tretje mesto. Oba sta letos igrala v starejši skupini, zato njun rezultat še toliko bolj razveseljuje.
V skupini fantov do deset let se je z nasprotniki pomeril tudi Miha Hostnik. V devetih kolih je uspel zbrati štiri točke, kar je za debitanta na državnih prvenstvih zelo spodbudno. L.P.
Javno gla-) silo OBČAN je 'vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom.
Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p., CDK 39, 1270 Litija, tel.: 01/898 38 43;
Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Oblikovanje: Sašo Jovanovič; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija
SERVIS PLINSKIH NAPRAV
Hitro vam opravimo PREGLED, SERVIS in VZDRŽEVANJE Spcol kuhinjskih plinskih aparatov in peči!
Pokličite:
DAJMOX d.0.0., Kresnice
GSM: 041-696-147 ali 01/8977-940
PLANINSKI KOTIČEK
Jublleljni pohod Franca Štrusa
10. spominskega planinskega pohoda Franca Štrusa se je 25.2.2006 udeležilo 105 planincev.
Po dolinah je bilo kopno, že kmalu nad Senožeti pa je pohodnike pozdravila bela snežna odeja, ki je pohodnike spremljala vse do Tabora nad Ihanom. Tudi tokrat je največ udeležencev prišlo iz našega društva, z nami pa so bili tudi stalni udeleženci pohoda iz Zagorja, Celja,
Krškega, Zagreba, Ljubljane, Kočevja in Logatca. Pohoda se je udeležil sin Franca Štrusa - Iztok, z ženo Vesno in vnukoma Tino in Mihom. Pred domačijo Jurija Vege v Zagorici je Almira Jelnikar prebrala jubilejnemu pohodu posvečeno pesem.
Na pohodu so bile 23 planincem in planinkam podeljene plakete za udeležbo na vseh dosedanjih pohodih. Tudi tokrat so udeleženci ob zaključku pohoda za rojstni dan zapeli vodji pohoda Viktorju Čebeli. Tudi uredništvo
Obvestil se Viktorju za prizadevno vodstvo vseh 10. pohodov zahvaljuje in mu želi še obilo zdravja in varen korak.
Borut VUKOVIČ
PAVLIN, ŽIDAN, PATE V JEVNICI
Prav ste prebrali, zgoraj zapisani se bodo verjetno pojavili na Jevniškem igrišču 14.4.2006, ne bodo pa oblečeni v dres domačega moštva. Na ta dan naj bi se odigrala prvenstvena tekma 3. kroga med članskima ekipama NK Jevnica in NK Bežigrad (točnost datuma je odvisna od pričetka spomladanskega dela tekmovanja, zaenkrat je le-to prestavljeno za en teden, zaradi vremenskih razmer).
V domači ekipi ne bo toliko znanih imen, a vendar bodo igralci poskušali premagati gostujoče nogometaše, ki trdno držijo prvo mesto v svojih rokah na lestvici 2. MNZ lige. Prav tako se je ekipa v zimskem premoru pripravljala tudi na druga moštva. Člani in ostale selekcije NK-ja so se v zimskem času udeleževali organizirane vadbe v dvoranah NK Kresnice, OŠ Dol pri Ljubljani in v dvorani Zadružnega doma vjevnici. Člansko moštvo je z resnimi treningi, tudi zunaj, začelo v mesecu februarju in dni od 16. do 19-2. preživelo ob morju, kjer so odigrali prijateljsko tekmo na Bonifiki z istoimenskim domačim klubom. V začetku marca so hoteli odigrati nekaj prijateljskih tekem, kar pa je slabo vreme onemogočilo, tako da so igralci v tem času že kar malce nestrpni in željni tekem.
Še enkrat vabimo vse, ki si želite kakorkoli pomagati našemu kolektivu, pokličete nas in se nam pridružite v vsakem primeru pa vabljeni vsi, da pridete bodrit s tem pomagati našim fantom do uspeha.
NK Jevnica vabi v svoje vrste nove člane. Dodatne informacije:
Ciril Peterca (GSM: 041-841-272) predsednik kluba, Tomaž Upelj (GSM: 041-635-470) trener članov ali Damjan Maleševič (GSM: 041-756-516) vodja mlajših
Selekcii'	MitjaJANEŽ
OBILNA ZIMA SMUČIŠČU DOLE VRNILA NEKDANJI SLOVES
GOSPODINJSKI DNEVI
NEVI
x3
• IVI
od 6. do 31 MARCA 2006 ^
GOSPODINJSKI DNEVI
Zimska sezona 2005/2006 se je začela obetavno in zima je nasula lepo količino decembrskega snega, za katerega starejši pravijo, da rad obleži do pozne pomladi, in to se je na srečo vseh ljubiteljev smučanja tudi zgodilo.
ŠD Dole je že v poletnih in jesenskih mesecih opravilo vsa potrebna vzdrževalna dela na napravah in objektih na smučišču, opravljen je bil tudi redni strokovno tehnični pregled vlečnice s strani ZAG Ljubljana. Nova zakonodaja o žičniških napravah je zelo stroga in zahteva veliko ukrepov, ki smučarjem niso vidni na prvi pogled, zato pa lahko močno vplivajo na njihovo varnost. Strokovno ekipo, ki upravlja z vlečnico in smučiščem so to sezono okrepile tri reševalke in en strežnik na vlečniški napravi, vsi so po uspešno opravljenem šolanju pridobili ustrezne licence, katere zahteva zakon. Prav tako so v društvu veliko energije in finančnih sredstev vložili v urejanje smučišča, razsvetljave, predvsem pa v izgradnjo sistema za umetno zasneževanje. Za slednjega upajo, da bo letos dokončan tudi s pomočjo občine Litija. Izdelava tehničnega snega, kakor se to strokovno imenuje pa bi glas o zimskih radostih krepko ponesla preko občinskih meja in zimske užitke na Dolah podaljšala tja do 90 obratovalnih dni. Kvalitetna podlaga pa bi omogočala izvedbo še večjega števila tekmovanj in začetek resnega dela z mladimi tudi na tekmovalnem področju. Malo v šali, veliko pa tudi zares, veliko uspešnih slovenskih smučarjev izhaja ravno iz manjših smučarskih središč.
Letošnja smučarska sezona na Dolah je bila obogatena z redno športno vzgojo OŠ Gabrovka-Dole. Izvedli smo nekaj športnih dnevov tudi za ostale šole, med njimi so redni gostje osnovnošolci iz Šmartnega pri Litiji. Tudi tekmovanja se vračajo na Dole, tako je TVD Partizan Litija organiziral občinsko prvenstvo občine Litija in Šmartno za vse starostne kategorije. Delo z mladimi je bilo vzrok, da sta ŠD Dole in Gabrovka organizirala področno prvenstvo Zasavja za osnovne šole v veleslalomu in deskanju na snegu. Najboljši udeleženci so se kvalificirali na državno prvenstvo, ki je bilo v mesecu februarju izvedeno na Starem vrhu.
Nekaj tekem pa je bilo izvedenih za
organizirane skupine, med ostalimi tudi veleslalom za žene in dekleta ob 8. marcu, kar je_popestrilo dogajanje na smučišče in dopolnilo ponudbo ŠRC Dole. Poleg alpskega smučanja pa ponudbo ŠRC Dole dopolnjuje tudi s sankaško progo in tekaškim krogom, ki sta v neposredni bližini smučišča, tako da je poskrbljeno za različne smučarske okuse.
Razmere in obratovanje smučišča Dole pri Litiji lahko spremljate v sklopu informacij o razmerah na Slovenskih smučiščih, kjer ste lahko v akciji »Naj smučišče« v rubriki manjši smučarski centri s svojim glasom za smučišče Dole nagradili prizadevne organizatorje.
D. MAK
CENTROMERKUR
blagovnica LITIJA
Tel.: 01/8983 238
Delovni čas:
PRITLIČJE
pon-sob
7.00-	21.00
1. IN 2. NADSTROPJE
pon-pet
8.00-	20.00 sob
8.00-13.00
GOSPODINJSKI DNEVI
GOSPODINJSKI DNEVI
GOSPODINJSKI DNEVI
Vabimo vas, da nas obiščete!
Sl™«*
Rešeno marčevsko nagradno križanko pošljite do 10. 4. 2006 na naslov uredništva. Izžrebali bomo 3 reševalce, ki bodo prejeli PRAKTIČNE NAGRADE. NAGRADE PRISPEVA: KGZ-LITIJA - TC MARKET.
Mesec marec je čas, ko pasji vzreditelji že oddajajo mlade kužke iz legel. Stari so sedem do osem tednov. To je najprimernejši čas, da zapustijo leglo. Za mladiča je pomembno, da v najzgodnejši mladosti, zlasti pa v starosti med 7. in 12. tednom doživlja tudi prijetne in nagrajujoče stike z različnimi ljudmi, pa tudi z vsemi drugimi bitji, s katerimi bo kasneje živel Če se do svojega 14. tedna z ljudmi ne socializira dovolj, so možnosti, da se bo kdaj močno navezal na človeka, slabše. Kljub prizadevnemu skrbniku se taki psi ponavadi vse življenje veliko raje družijo z vrstniki kot z ljudmi.
Poskrbeti moramo za čim pestrejše okolje, v katerem mladiček živi in se razvija. Koristno je, če se kuža lahko udeležuje IGRALNIH URIC za mlade pse, ali pa obiskuje MALO ŠOLO, namenjeno nekoliko starejšim mladičem in odraščajočim psom. Mladim psom v starosti od treh do sedmih mesecev moramo omogočiti čim boljšo socializacijo z vrstniki in odraslimi psi. Psiček v mali šoli srečuje nove ljudi, spoznava nova okolja in situacije ter si tako širi obzorje. Mala šola je najosnovnejše šolanje psa, predstavlja prve korake k poslušnosti. Pozitivne izkušnje, ki jih mali kuža pridobiva v mali šoli mu
pomagajo, da tudi kot odrasel pes lažje rešuje vsakodnevne izzive, bolje je prilagojen novim situacijam in tako je bolj predvidljiv in strpnejši do okolice. Praktične vaje pomagajo v prvi vrsti ustvarjati vodnikovo avtoriteto, psički pa preko igre spoznajo osnovne elemente poslušnosti. Na teh osnovah je nadaljnje šolanje v OSNOVNI ŠOLI enostavno in napredek je hitrejši.
In kaj se v mali šoli psički naučijo? To so vaje: sedi, stoj, prostor, odpoklic in še cel kup zabavnih »trikcev«, pri katerih uživata tako psiček kot tudi vodnik.
V Kinološkem društvu Litija trenutno že poteka tečaj osnovnega šolanja, zbiramo pa tudi že prijave za malo šolo. Vsaka skupina bo pričela z delom takoj, ko se bo prijavilo 6 do 7 vodnikov.
Prijave sprejemamo na: KD.Litiia@email.si ali na GSM: 031/617-266, 041/617-266.
Toliko o pomenu male šole, naslednjič pa nekaj več o najpogostejših napakah vodnikov pri vzgoji mladega psa.
Stane LESJAK, KD Litija
MED - SLADKI PRIDELEK IZ ČEBELJEGA PANJA
Med, ta sladki pridelek iz čebeljega panja, se uporablja že od nekdaj, tisočletja dolgo je bil edino sladilo, hkrati pa je veljal za vsestranski in čudežni lek za najrazličnejše bolezni in težave. To je edino živilo, ki ohrani svoje lastnosti brez dodatkov konzervansov.
Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo živalskega izvora. Medo-nosne čebele ga proizvajajo iz različnih virov. Vir cvetličnega medu je cvetlični nektar ali drugi izločki živih rastlinskih delov, vir maninega (gozdnega) medu pa je mana. Listne uši, kaparji in škržati izločajo mano kot neporabljeni del rastlinskega soka.
Zrel med je razmeroma koncentrirana vodna raztopina predvsem treh vrst sladkorja: grozdnega (tj. glukoze), sadnega (tj. fruktoze) in trstnega ali pesnega (tj. saharoze), ki jih lahko spremljajo še drugi sladkorji. Nektar in mana sicer vsebujeta sestavljene sladkorje, čebele pa iz svojih žlez dodajo encime, ki sladkorje razcepijo na enostavne (glukoza in fruktoza), ki preideta direktno v kri in s tem poskrbita za hiter vir energije, zato je tudi med boljši vir energije kot navadni sladkor in velja kot splošno poživilo. Poleg sladkorjev pa v medu najdemo tudi številne druge sestavine, npr. beljakovine, aminokisline, encime, vitamine, rudninske in aromatične snovi. Ravno prava količina in kombinacija teh snovi v njem odmerjata dragocenost medu.
Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, žajbelj, ajda... In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, ajdov...
Akacijev med pomirja in blaži utrujenost; je milega okusa in ga zato nekateri imenujejo tudi damski med. Hojev in smrekov med sta oba zelo temne barve in vsebujeta veliko rudninskih snovi, ki jih človeško telo potrebuje za svoj normalen obstoj, predvsem smrekov med slovi kot odlično blažilo proti kašlju. Lipov med prijetno diši po lipovem cvetju; krepi organizem in pomaga pri premagovanju prehladov. Ajdovega medu pa pri nas zaradi opuščanja setve ajde praktično ni več.
Med je toliko bolj kakovosten kolikor manj vode vsebuje. V nasprotnem primeru se namreč lahko v njem razmnožijo kvasovke, ki živijo v okoljih z več vode, zato se med pokvari, izgubi svojo kakovost in ga ne moremo več uporabljati v prehranjevalne namene.
Naraven pojav medu je kristalizacija, ki se večini medu zgodi prej ali slej, ne zmanjša pa kakovosti medu. Paziti moramo, da pri ponovnem utekočinjanju medu temperatura medu ne preseže 40 °C, kajti pri temperaturi višji od 40°C se bodi uničili encimi v medu. Zato tudi medu ne damo nikoli v vroč
čaj. Kristalizacija je odvisna od vsebnosti sladkorjev v medu, vsebnosti vode v medu, temperature in časa shranjevanja.
V medu so našli tudi nekaj snovi s proti bakterijskimi lastnostmi, zato ga v domači lekarni uporabljamo pri antiseptičnem zdravljenju ran, opeklin in lajšanju nekaterih drugih bolezenskih stanj, npr. slabokrvnosti, želodčnih težav, obolenj črevesja, obolenj dihal, revmatičnih obolenj, obolenj jeter, napakah srca, obolenj sečil,... Pospešuje tek, povečuje zbranost in s kombinacijo cvetnega prahu in matičnega mlečka krepi telesno moč. Zdravstveno je tudi dokazano, da so medovi, zlasti še kostanjev, najboljše uspavalo in pomirilo, če ga pred spanjem zaužijemo samega ali pa zmešanega z mlekom. Ker je izredno lahko prebavljiv, je tudi sredstvo za okrepitev po boleznih.
Že Pitagora je izjavil: »Če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej.”
Zato začnimo živeti bolj zdravo in uživajmo med. Namesto, da zjutraj brez zajtrka oddrvimo na delo, popijmo skodelico toplega mleka z vsaj žlico medu ali pa pojejmo kos kruha z maslom in tankim namazom medu.
A bodimo pozorni, da užijemo samo med, ki je varen in kakovosten. Med doseže v satju prvinsko kakovost, kar pomeni, da čebelarji ne morejo izboljšati njegove kakovosti, z neustrezno tehnologijo jo lahko samo zmanjšajo. Slovenski čebelarji se še posebno trudijo, da ohranijo njegovo kakovost, zato so se združeni v Čebelarsko zvezo Slovenije odločili uvesti kolektivno blagovno znamko »SLOVENSKI MED KONTROLIRANE KAKOVOSTI«. Ta med je pridelan v skladu z dobro čebelarsko prakso, ki je bila pripravljena na osnovi HACCP načel, s čimer je zagotovljeno, da je tako pridelan med varno živilo. Varnost pa je dopolnjena še s kriteriji za kakovost, ki so višji kot kriteriji državnega pravilnika. Poiščite med pri slovenskih čebelarjih, ki je označen s prelepko, v kateri je v glavi narisan starinski čebelnjak s kranjiči in na kateri piše slovenski med kontrolirane kakovosti, tako boste vedeli, da ste kupili slovenski med najvišje kakovosti.
Ob nakupu tega medu pa vas bo grela zavest, da ste kupili slovenski pridelek in ste tako prispevali tudi k opraševanju rastlin. Zapomnimo si, da med lahko uvozimo opraševanja pa ne. Brez naših čebel tudi večine kmetijskih rastlin ne bi bilo. Glavni pomen čebelarstva namreč niso čebelji pridelki, ampak opraševanje rastlin in s tem uravnavanje biološkega ravnovesja.
Andreja KAND0LF
Svetovalka za zagotavljanje varne hrane Čebelarska svetovalna služba pri ČZS
12. ČRKA ABECEDE
ROČNE
TIPKE
PRI
ORGLAH
DOVTIP.
ŽELO
AVTO
OZNAKA
TRSTA
ANGLEŠKA
POVRŠINS.
MERA
TUJE
ŽENSKO
IME
(ERIČA)
PRAVO-
SLAVNI
ŠKOF
PREDSED.
PLANINSKE
ZVEZE
VELIKA
UTEŽNA
ENOTA
VOTLE
OPEKE
MESTO V GRČIJI
JEZIK
BANTU
ČRNCEV
TISTI. KI SKAČE
ŠTEFAN
KOVAČ
JOŽE
LOGAR
GRAJSKI
OSKRBNIK
USLOČEN
STROP
DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
NOČNI
METULJ
SLOVENSKI
SKLADAT.
MATIJA
ODDELEK
RIMSKE
LEGIJE
OTOŽEN
TONSKI
NAČIN
SLOVEN.
PESNICA
MAJDA
NEMŠKI
PISATELJ
ANTON
DERMOTA
SKUPINA
ZAHOD.
MONGO-
LOV
PRIPRAVA
ZA
ORANJE
NADALJE,-
VANJfe
KEMIJSKI
ZNAK
ZA
ALUMINIJ
Težje besede: APATRID, MANUAL, RAABE, ŠPAN, AIR
SESTAVIL: JOŽE VIZLAR
IZŽREBANCI FEBRUARSKE KRIŽANKE:
1.	Marija DOBLEKAR, Jevnica '81,1281 Kresnice
2.	Kaja BELKO - PARKEL,
Bevkova 1 b, 1270 Litija
3.	Sonja SLABE, Ponoviška 9, 1270 Litija
Ime in priimek:
Ulica:.
Pošta:
Tel.:
Izžrebanci prejmejo nagrade v Tiskarni ACO. Cesta Dušana Kvedra 39, Litija. NAGRADE: BON ZA 2 PIZZI. NAGRADE PRISPEVA: GOSTILNA IN PIZZERIA KOVAČ.
AVTO - ŠOLA
Šle CAR svetič
VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI
•POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED
TEČAJ
CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v
TOREK, 04. 04. 2006 OB 16. URI
INFORMACIJE IN PRIJAVE
na Graški cesti 2
www.si-car.si
TEL.: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378
DIAMANTNA IN BISERNA POROKA NA BOGENŠPERKU
Preživeti v zakonu več kot pol stoletja ni dano veliko zakonskim parom, v litijski občini v 30 letih trem. V soboto, 28. januarja letos, sta svoj zakon, sklenjen pred natanko 65 leti, po zlati in biserni poroki, pred litijskim županom Mirkom Kapljo, matičarko Jelko Bric in številnimi sorodniki potrdila Karolina in Franc Rajšek z diamatno poroko.
88-letni Franc, zaprisežen Kresničan po poklicu čevljar, svojega poklica ni nikoli opravljal. Že kot 18-letnik se je zaposlil pri železnici in ji ostal zvest vse do upokojitve. 90-letna Litijanka Karolina, po poklicu šivilja ni bila nikoli v službi in kot pravi sama, nekdo je moral skrbeti za 6-člansko družino, dom in velik vrt v Kresnicah. In danes po 65 letih skupnega življenja zakonca Rajšek kljub visoki starosti živita sama, sta še vedno pripravljena na pogovor, sama skrbita za dom in tudi vrt še vedno sama obdelujeta.
V soboto, 25. februarja, pa sta Anton in Antonija Krafogel potrdila z biserno poroko pred litijskim županom Mirkom Kapljo, matičarjem, pričama in sorodniki svoj usodni “da” izrečen pred 60 leti.
87-letni Anton, rojen v Spodnji Jablanici je sredi vojne vihre kot mlad fant stopil v partizanske vrste. Po osvoboditvi je bil nekaj let oficir JLA, nato pa se je zaposlil in delal do upokojitve na železniški postaji v Litiji kot blagovni blagajnik. Ves čas življenja v Litiji je bil član, pevec in bil dolgoletni predsednik moškega pevskega zbora
“Lipa”, za kar je prejel številna priznanja.
Dve leti mlajša Antonija, Antonova soseda iz otroških let pa je najprej skrbela za dom in 3-člansko dmžino. Ko je hčerka Zvonka odrasla seje za krajši čas zaposlila. Danes stanujeta v svoji hiši na obrobju Litije. Razveseljujeta pa ju dva vnuka Evgen in Rok ter trije pravnuki Domen, Anže in Marcel.
Mnogim čestitkam izrečenim ob 65-letnici poroke Karolini in Francu Rajšek in 60-letnici poroke Antoniji in Antonu Krafogel se pridružuje tudi naše uredništvo s številnimi dopisniki v litijski občini.
Tekst in foto: M. ŠUŠTERŠIČ
»Nikoli ni prezgodaj za Občana! Občanka Anamarija s svojim izvodom časopisa.«
Prikupna fotografija nas je v uredn ištvu razveselila, zato Vas spoštovani bralci in bralke vabimo, da z nami in drugimi občani delite podobne utrinke iz Vašega vsakdana.