Leto 1893.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XV. — Izdan in razposlan dné 1. aprila 1893.
(Obsega štev. 46.-48.)
46.
Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvom za notranje stvari z dne 22. marca 1892. L,
s katerim se prepoveduje, pri podrobni prodaji v stalnih obratoviščih in pa na trgih uporabljati vage na stedér (prezmenice).
Tehtanje z vagami na šteder (prezmenicami) ni dovoljeno pri podrobni prodaji v stalnih obrato-viščih in pa na trgih.
Prestopki tega predpisa se kaznujejo po mini-sterstvenem ukazu z dné 30. septembra 1857. 1. (Drž. zak. št. 198.), kolikor niso zavezani kazenskemu zakonu.
S tém se razveljavlja ukaz ministerstva za trgovino, obrt in javne stavbe z dné 2. marca 1857. 1. (Drž. zak. št. 47.).
Pričujoči ukaz zadobf veljavo in moč s 1. dném maja 1893. 1.
Tanile s. r.	Itacquehom s. r.
4Î.
Razglas finančnega ministerstva z dné 25. marca 1893. 1.
o popisu in narisu uradnih zapornih znamek za cukrene izdelke, uvedenih za Bosno in Hercegovino.
V dodatek k ukazu finančnega ministerstva z dné 19. julija 1888. 1. (Drž. zak. št. 122.) o popisu in narisu c. k. avstrijskih in kraljevo-ogerskih uradnih zapornih cukrovih znamek za cukrene izdelke se v porazumu s kraljevo-ogerskim finančnim ministerstvom razglaša, da se v Bosni in Hercegovini v oznamenllo tamkaj zadavčenih in pa iz inozemstva tje dohajajočih cukrenih izdelkov uvajajo tukaj-le spodaj narisane uradne zaporne znamke, ki se od avstrijskih in ogerskih razločujejo takö, da stoji v znamčni podobi namesto c. k. orla, oziroma kraljevo-ogerskega grba bosansko-herce-govinski deželni grb, in namesto besed : „Zucker’, „ Verschlussmarke’, oziroma „Czukor“, „Zdrjegij besede: „Zutvarni biljcg za’, „šeder“ in da besede: „Zatvami biljcg za’ (Zaporna znamka za) ne stojé
24
(Slovonlsch.)
kakor pri avstrijskih in ogerskih zapornih znamkah pod prečnim ščitom, ampak nad njim na razvitih trakovih ob obéh stranéh deželnega grba.
Steinbacli s. r.
48.
Ukaz finančnega ministerstva z dné 1. aprila 1893.1.
o izdaji bronastih'novcev kronske vrednote in o preklicu bakrenih novcev po štiri krajcarje avstrijske vrednote.
Po dogovoru s kraljevo-ogerskim finančnim ministerstvom se bodo pri c. k. državnih blagajni-
cah in kraljevo-ogerskih državnih blagajnicah s 1. dném aprila t. 1. pričeli izdajati bronasti novci kronske vrednote po dva vinarja in po en vinar.
Bronaste novce avstrijskega in ogerskega kova je po zakonu vzprejemati po njih nominalni vrednosti in sicer pri plačilih v avstrijski vrednoti tako, da se kos za dva vinarja računi za enakega enemu krajcarju, kos za en vinar pa za enakega polkraj-carju avstrijske vrednote.
Vendar ni nikedör dolžan, bronastih novcev vzprejeti v plačilo več kakor za 50 krajcarjev avstrijske vrednote, oziroma več kakor 100 vinarjev; samo državne in javne blagajnice morajo bronastih novcev vzprejemati v plačilo do 5 gl. a. v., oziroma do 10 kron.
Bronaste novce vzprejemajo v izmeno za druga zakonita plačilna sredstva v vsakem znesku c. k. državna osrednja blagajnica na Dunaju in c. k. deželne blagajnice, ki poslujejo kot izmenjevalne blagajnice.
V razmérju, kakor se bodo izdajali bronasti novci j kronske vrednote, odvzemale bodo c. k. državne blagajnice prometu bakrene novce po štiri krajcarje avstrijske vrednote.
Kosi za štiri krajcarje avstrijske vrednote, ki se še pusté v prometu, ohranijo svoj dosedanji zakoniti tek.
Steinbacli s. r.