TU largest Slovenka Daily m tbe United SUtet.
lamd every day except Sunday« and legal Holiday*. 75,000 Reader«.
TELEFON: CHekea 3—1242
No. 295. — Štev. 295.
GLAS NARODA
LLsfsIovenskifi delavcev vAmerild.
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom namnfriim, da Teč ne pobijamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta jo naročnina plačana.	Uprava.
Entersd m Second Glas« Matter September &, 1905, at the Port Offioe »t Hew York, H. yn vite Act of Congress of March 3,
1879.
TELEFON: OHelsea I—124}
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER I a, 1937-SOBOTA, 18. DECEMBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV
DELAVSKA PREDLOGA PORAŽENA V ZBORNICI
Cankajsek se ni izgubil upanja
V PITTSBURGHU JE BIL VČERAJ USPEŠNO ZAKLJUČEN PRVI KONGRES AMER. JEKLARJEV
Delavska predloga je bila z 216 proti 198 glasovom vrnjena odboru za delavske zadeve, kar pomeni za New Deal usodni udarec. — Po mnenju Johna Lewiaa se razmere <k> pomladi ne bodo prav nič izboljšale. — Kakšne pogoje je stavil Green Lewisu^
WASHINGTON, D. C., 17. decembra. - Delavska predloga, ki določa minimalne plače in maksimalni delovni čas ter prepoveduje zaposlitev nedoletnih, je bila danes pokopana v poslanski zbornici.
Z 216 proti 198 glasovom je sprejela zbornica predlog, naj se jo vrne odboru za delavske zadeve.
Zveza med republikanci in južnimi demokrati je preskrbela večino. Ko je bil objavljen izid glasovanja, so začeli kongresni ki iz južnih držav navdušeno ploskati.
Pred glasovanjem je govoril demokratski voditelj Reyburn iz Texasa ter dejal med drugim:
—	Ako vrnete predlogo odboru, pomeni to njeno smrt. Priporočil je, naj jo zbornica sprejme ter naj jo izroči konferenčnemu odseku.
Demokrat O'Connor je očital republikancem, da so iz predloge napravili politično žogo. Demokratska stranka je obljubila delavcem, da bo taka predloga sprejeta, navzlic temu je pa sto demokratov glasovalo proti nji.
Z zavrnitvijo delavske predloge je doživel New Deal enega najhujših porazov. K temu porazu je pa precej pripomogel tudi William Green, predsednik Ameriške delavske federacije.
PITTSBURGH, Pa., 1 7. dec. — Danes je bila zaključena tukaj prva narodna konvencija Lewi-sovega odbora za organiziranje jeklarjev.
Uradnike čaka težka naloga. Obnoviti oziroma skleniti morajo pogodbe s 446 družbami. Konvencija, ki je bila edinstvena v zgodovini ameriškega delavskega gibanja, je odobrila poročilo odbora glede mezd, v katerem je rečeno:
—	Mi imamo zanesljiva poročila, da bo sedanja depresija trajala dalje kot marsikdo domneva. Jeklarne imajo ogromne zaloge jekla, ki se
ga bodo iznebile šele v prihodnjih šestih ali osmih mesecih.
—	Delavstvo trpi vsled nezaposlenosti, ki se je razpasla po vsej deželi. Kramarji na Wall Streetu so pa vprizorili sedečo stavko ter 2fehtevajo znižanje davkov od moža v Beli hiši, ki jih je hotel nekoč pregnati iz njihovega templja.
—	Lewisov odbor za industrijalno organizacijo je prepričan, da bi se razmere ne izboljšale in da bi ne bilo zaposlenih toliko ljudi kot jih je bilo aprila tekočega leta, četudi bi vlada odpravila vse davke na industrijo in na kapital.
Delegatje, zastopajoči 1080 lokalov v Združenih državah in Kanadi, so navdušeno nazdravljali načelniku Johnu L. Lewisu, čigar govor je izražal le medlo upanje, da bi bil kdaj sklenjen mir med C. I. O. in Ameriško Delavsko federacijo.
Pogajanja med zastopniki obeh konkurenčnih delavskih organizacij se bodo obnovila prihodnji torek.
Lewis je rekel: — Vnovič jim bomo povedali: Bodisi boste požrli nas vse ali pa nikogar izmed nas.
šele sedaj se je zvedelo, o čem sta razpravljala Lewis in Green na Svojem zadnjem sestanku.
Lewis je rekel Greenu, da je pripravljen vso
JUGOSLAVIJA JE PROTI LIGI
V svoji napitnici na Del-bosa Stajadinovič o-menil Lige narodov. — Francija in Jugoslavija se nista sporazumeli, kako bi vzdržali mir.
PRAGA, Čeli osi o vaška, 17. dccembra.'— Članek v beograjskem listu "Vreme", ki je po!-uradno glasilo ministrskega predsednika Stojadinovica, jo napravil zelo mučen utis na Čehoslovaškem in Romunskem. Članek namreč pravi, da Sto-jadinovič v svoji napitnici na Delbosa namenoma ni omenii Lige narodov.
Kot pravi "Vreme", Jugoslavija ne misli, da je Liga na* rodov edino sredstvo, s katerim je mogoče ohraniti mir.— Članek pravi dalje, da je navzlic temu, da sta Francija in Jugoslavija združeni v želji, da je obdržan mir, Delbosov obisk v Beogradu je pokazal, da med Delbosoin in Stojadino-vičem ni prišlo do sporazuma, kako bi bilo mogoče vzdržati mir.
Čeli o slovaška in Romunska polagate vedno večjo važnost na Ligo narodov. In ker določa pogodba Male antante, da se morajo vse tri države pogosto !posvetovati o politiki, sta se čehoslovaški vnanji minister) Kamil Krofta in romunski vnanji minister Viktor Anto-nescu obrnila na jugoslovansko vlado s prošnjo, da jima •pojasni, kaj naj pomeni ta članek.
0 POBEGLIH
KAZNENCIH _NI SLEDU
Oblasti iščejo trupla dveh kaznencev, ki sta pobegnila z otoka Al-catraz. — Do obali je poldrugo miljo daleč. Mogoče sta imela zaveznike.	-
EDEN ODOBRIL IZGON. AMER. ČASNIKARJA
V poslanski zbornici je rekel Eden, da je bila Jugoslavija upravičena izgnati Harrisona.
LONDON, Anglija, 17. dec. — Vnanji minister Anthony Eden je v poslanski zbornici povedal, da je bila jugoslovanska vlada popolnoma upraviče-j na izgnati iz dežele poročevalca lista The New York Time<,
•SAN FRANCISCO, Cal., 17. dec. — Ko so včeraj opoldne J šteli kaznence v kaznilnici
otoku Alcatraz so ugotovili, ' jj^ Har^onaVkeVje pi-da dva manjkata: 29 letm §a, Q mi-nem pomenu kar Ralph Roe, bančni ropanz^ Mickey MUika> Duncan, Okla m Theo. Cole, lovanska vlada me je letni odvajalec iz Stroud v,? decembra obvestu „ je re_ državi Oklaliomi. Obema je bi- ---
la prisojena kazen, ki bi je nikdar ne odsedela — enemu 99, drugemu 50 let.
Kako sta pobegnila z otoka, je nerazumljivo.
Alcatraz, ki je bil svoječa no španska trdnjava, velja kaznilnico, iz katere je beg mogoč. Otok je sama skala se spušča dvajset čevljev na vpično v morje. Kaznilnica je opremljena z najmodernejšimi električnimi aparati, ki registrirajo na Otoku vsako nered-nost.
Če se jima je posrečilo priti do vode, je skoro neverjetno, da bi preplavala poldrugo miljo do San Franci sea, kajti morje je nemirno, in morski tok tako močan, da ga najboljši pla'vaci komaj zmagajo.
Beg se j kila je posrečil edi-nole v slučaju, če sta imela zaveznika, ki ju je s čolnom ča-jkal v bližini otoka. Toda čla-jni obrežne straže izjavljajo, da
_ . ___„ .____jniso videli nobenega čolna v
SANTLVGO, Chile, 17. dec. bližhli	*
- Danes zjutraj ob pol štirih | Po mnenju nekaterih se ^ je prebivalstvo tukašnjega lgullea še ,vedno V,kriv*ta 7ia o-mesta čutilo precej močan po-jtoku in 6akata ugodne priliko tres, ki pa m povzročil noben3 j za posebne škode.	j
BUENOS AIRES, Argentina, 17. dec. — Močan potres je {obiskal mesto San Juan v An-jdah.
Proti japonskim..........
SAN BERNARDINO, Cal., 17. dec. — V neki tukajšnji restavraciji je rekel neki gost natakarju: — Pokaži mi tisti krožnik. — Natakar mu ga je pokazal. Gost je opazil na spodnji strani znamko "Made in Japan" ter treščil krožnik na tla. — Koliko stane? — je nato »vprašal natakarja. — Petdeset centov. — Odštel mu je denar ter dostavil: — Weil, izplačalo se je.
kel Eden, "da je navzlic mno gim svarilom Harrison poročal vesti iz Jugoslavije angleški javnosti.
BARCELONA, Španska, 17 dec. — Republikanska armade je včeraj nepričakovano priče -" Jugoslovanska vlada me jejla ofenzivo pri Teruelu in je r tudi obvestila, da je bila vsled Lela zadovoljiv uspeh. Vladne
PODLAGA ZA ODPOR NI V
MESTIH, TEMVEČ V VASEH
HANKOV, Kitajska, 1 7. dec. — "Ne glede na to, kako se bo razvil sedanji položaj, podati se ne smemo, temveč korakati naprej," je rekel maršal Čankajšek v svojem oklicu na narod po radio iz svojega glavnega stana nekje v notranjosti dežele.
Rekel je, da od pričetka vojne znašajo kitajske izgube nad 300,000 "vojakov na vseh frontah in da škode na lastnini ni mogoče preceniti.
''Dokler bom živel, bom po svojih največjih zmožnosti ii kazal svoj odpor do bridkega konca ter bom narodu zagoto* vil končno zmago. Z ozirom na izid sovražnosti smo prepričani, da je sedanji položaj za Kitajsko ugoden.
"Podlage za bodoči uspeh in za podaljšani odpor ni najti v Xankingu, niti -v velikih mestih, temveč po vaseh po celi Kitajski in v trdni odločnosti naroda. Mora priti čas, ko bo izčrpana zmaga."
REPUBLIKANCI NAPADAJO
Zaplenili so fašistične topove. — Fašisti priznavajo padec dveh va&i. Cesta med Teruelom in Saragoso odrezana.
POTRES V JUŽNI AMERIKI
BIVŠI SUŽENJ LASTUJE ZEMLJO
ADVERTISE in ' GLAS NARODA"
"Poslanik Njegovega veličanstva v Beogradu je o tej zadevi razpravljal z jugoslovanskimi oblastmi, ki pa so mu -sporočile, da svoje odločitve ne morejo izpremeniti. Odvzeti pravico, ali pa dovoliti, »la sme kdo živeti v deželi, o tem ima pravico odločevati edi nole ta dežela."
Tedaj pa je liberalni posla-
Republikanci prodrli tako daleč, da so zaplenili tudi nekaj topov.
Medtem ko je ves svet pričakoval fašistično ofenzivo, ki je imela namen končati državljansko vojno, je naprej udarila republikanska armada in ta vdarec je bil hud.
(lec. — Japonska armada in mornarica se pripravljata za zmagoslavno vkorakanje v padlo prestolico Nanking.
Iz Oahua prihaja prvo poročilo o padcu Nankinga. Fotograf za Paramount newsreal Arthur Menken je po radiju sporočil, da so ulice Nankinga
Navzlic slabemu vremenu so posejane s trupli kitajskih vo-
republikanci zavzeli pri Terue-
nec Geoffrey Mander vstal in lu važne sovražne postojanke, vprašal: "Ali je prav, da jej SAN SEBASTIAN, 'špair angleški državljan izgnan iz.bka, 17. dec. — Fašisti prizna-kake dežele zaradi tako sme- vajo, da je pet mednarodnih snega vzroka?"	j brigad z nepričakovanimi na-
"Tu ni vprašanje, kaj je padi zavzelo vasi San Bias in prav," ga je zavrnil Eden."Za Concuo. Z zavzetjem teh vasi .sebe smo vedno zahtevali pra- je bila tudi odrezana cesta Te-vico razsojevati o tam, kako se ruel - Albaracin-Saragossa.
mora kak tujec v naši deželi_____
pravilno obnašati. Ako na to
polagamo kako važnost, poten, STROGA CENZURA V JUGO-
prav gotovo ne moremo storiti |	»yin
ničesar, kar nam oporeka." j	/ 5LAVIJ1
FAYETTE, Mo., 17. dec. — Vsako leto pred Božičnem pride v tukajšnji davčni urad 102 let star zamorec Isam Watts in plača davke od svoje 60 a-J krov velike farme. Na zemlji-' šču, ki je sedaj njegova last, je I bil- v -srvojih mladih letih ženj.
Mander je nato vprašal Ede-na, ako bi mogel temu narodu vliti v glavo kaj smisla do šale. Eden pa na to 'vprašanje ni odgovoril.
su-
CAIJFORNUI PRFn SLANA
V Californiji bo treba 70,000 akrov oranžnih nasadov umetno ogrevati, če ne bo pa slana uničila pridelek.
svojo organizacijo — štiri milijone članov — pod' gotovimi pogoji vključiti v federacijo.
Green mu je odvrnil: — Zaenkrat jih sprejmemo en milijon* Ko se bodo ti prilagodili, pa ostale tri milijone.
DUNAJ, Avstrija, 17. dec. —Ministrski predsednik Milan Stojadinovič se je naučil pri svojem zadnjem obisku v Italiji, kako je treba zatirati časopise, ki pišejo proti vladi. Vče" raj je bil v Beogradu zaplenjen pariški list "Paris Popu-laire", danes pa zelo razširjenj list "Pravda".
REORGANIACIJA ANGLEŠKE VOJSKE
LONDON, Anglija, 1.6 dec. — Vojno ministrstvo je objavilo komunike o refoiimah, ki fie pripravljajo v angleški vojski. Komunike napoveduje va* žne spremembe na "vseh vodilnih mestih. Med drugimi bo zamenjan tudi sedanji šef angleškega generalnega štaba sir Ciril Deverlle, ki ga bo zamenjal 51 letni letalski general Gort. Tudi na vseh važnih poveljniških mestih bodo izvršene spremembe in to v zvezi z oboroževalno akcijo in splošno modernizacijo angleške armade. Tudi tem, da ne gre samo za osebne vrhovni vojni svet bo reformi' spremembe, marveč tudi za ran. "Times" pišejo v zvezi sinove metode v obrambi.
FLAMKN BO ODPOTOVAL NA DUNAJ
DUNAJ, Avstrija, 17. dec.— Bivši francoski ministr. predsednik Flandin bo v pričetku novega leta odpotoval na Du-naj> kjer !bo predaval pred ne" kim mednarodnim društvom.
Njegovo potovanje oziroma predavanje ne bo političnega pomena.
jakov. in civilistov. Menken pravi, da so Japonci strahovito obstreljevali mesto s suhega in iz zraka. Ko so zavzeli Nan king so zbrali vse Kitajce, ki so imeli na sebi kak vojaški znak in jih postrelili.
Toda Menken potrjuje japonsko poročilo, da veličastna grobnica očeta kitajske republike Sunjatsena, vzhodno od nankinškega obzidja ni bila poškodovana.
Japonci tudi poročajo, da so zgodovinske grobnice kitajskih vladarjev iz rodu Ming nepoškodovane in prizanesli so tudi ostalim spomenikom in poslopjem.
V RIMU SE NORČUJEJO IZ ANGLEŠKE NOTE
RIM, Italija, 17. dec.—"Angleška vlada strelja prazne pa-trone," piše tukajšnji dnevnik "Tribuna" o noti, ki jo je poslala angleška vlada Japonski.
"Proti Japonski ne more Anglija prav nič opraviti. Najprej si mora zajamčiti pomoč Združenih držarv, kar se pa ne bo tako lahko zgodilo."
LEY NASICIUJI
RIM, Italija, 17. dec. — Organizacijski voditelj nemška narodne socijalistične stranke, dr. Robert Ley, je dospel na Sicilijo, kjer namerava ostati par tednov v svrho zdravljenja.
'AEOVIL "
NeW York, Saturday, December 16, 193?
TEE LARGEST 8I&VENB DAILY IK VB2.
"Glas Naroda
99
(A
.	i Owaad and PnbfMMd Wf
1L0VKNIC ratUSONO C0MFAN1
Frank Sakaer, President
J. Lopaha, Sec.
Place of
tf Om corpora boa and ef
af iton
M (Mr, BL 1
"QLAR NARODA* (Vate af Ik« Paapla)
Itvt Day Breapt Snadajre aad HoiMajt
Yearly 98.00
po Moeq Order. Prt tail preJAaje UraUtfa
oe prioMoJeJo. Denar aa] aa btaforou kraj« narotelkoe, praataao, da aa 4a hitreje
Ke orio leto velja aa
Etna do t..................................11.00
Ka pel leta	fi-00
Km ictft leCa ••«••*•*•»•»••••«•	$U0
Ea New York aa eelo leto ...... 97j00
2a pol leta •••..#•#...«.•■•.•*• |UQ Za lnosemetro aa eelo leto ...... $7.00
Za pol leta....................SUM)
"titat Naroda" Uhaja tmU dan lac:
nedelj ta
-GLAS NAHODA". 210 W. 1Mb Stmt. Netr Ter*. N. *
Telephone: CHelaea 3—1242
ADMINISTRATIVNO POSLOPJE MEDNARODNE RAZSTAVE
V navzočnosti 1*2,000 osebje bilo na otoku v zalivu San Francisco otvorjeno administrativno poslopji« (ioldcn Hate Mednarodne razstave, ki se pri<"ne leta liKJD.
CEHI OSTANEJO ZVESTI FRANCIJI
Misija francoskega vn a njega ministra Yvooa Del bosa. ima na i ehoslovaškem zelo dobre uspehe. Po kosilu s predalnikom dr. Bdvardom Benešem je imel Delbos dolg razgovor / ministrskim predsednikom Milanom Hodžo. Oba sta pozneje karala zelo zadovoljne obraze.
Delbos se je zglasil v uradu vnanjega ministra Kamila Krofte. Pozneje se je udeležil javne proslave, ki je v navadi pri Cehih kn Francozih, dvajsete obletnice, ko je francoska vlada priznala češko armado kot skupine v svetovni vojni.
Tedanji francoski ministrski predsednik Georges Cle-uieneetu je 16. decembra 1917 pod pisal odlok, ki je priznal samostojno češko armado s svojimi lastnimi generali, pod svojo zastavo ter je s tem izgladil pot za česko-slovaško republiko.
Med proslavo je bilo več govorov. Hodža je med drugim
rekel:
"S svojo krvjo smo okusili svojo ljubezen do svobode in demokracije. In sedaj, po dvajsetih letih, ko je prišel med nas zastopnik Franeije, mu mo remo reči, da je država trdna, miroljubna in močna. Stojimo za mir in pomirjen je Evrope v sodelevanjn z drugimi demokracijami na mirovni podlagi."
V svojem odgovoru je rekel Delbos, da goji Francija do Čeho^lOvaške trajno prijateljstvo. Nato je Delbo-s povedal, da je ob času mobilizacije v avgustu 1914 s prvo francosko brigado od Les Invalides odšlo na bojišče tudi 600 Čehov.
Vnanji minister Krofta je Delbosu priredil veličasten banket. Bila je veličastna prireditev, ki je kazala veliko navdušenje za francoskega gosta. V resnici je Delbosov obisk v Pragi popolnoma različen od obi-skov v drugih prestolicah z morebitno izjemo Varšave.
Češki narod je odkrito pokazal, da je prijatelj francoskega naroda.
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
Alfred Nobel, kot literat
V uglednem tihem švedskem doniu na Chaussee d'Antiu v Parizu, hranijo kot dragocen spomin črnilnik, pivnik in pero, s kati rini je napisal Alfred Nobel svojo oporoko, v kateri je zapustil literaturi in znanosti največje volilo vseh časov.
Nobenega razkošja ni tu, preprost črnilnik, na njem dva tri krajcarje. Sicer je bil pa Alfred Nobel tak vse življenje, skromen in preprost. Ta izumitelj nitroglicerina, di nam i ta, brezdimnega smodnika in drugih eksplozivnih snovi, lastnik 300 tvornie dinamita, je bil že od mladih nog sanjač, nežen idealist.in navdušen, čeprav z< Io samokritičen pesnik. In tako sta se v njem borili enakomerno za moč in nadvlado njegova ljubezen do kemije in eksplozivnih snovi, na dragi strani pa ljubezen do vsega lepega in velikega, kar je moglo človeštvo ustvariti na polju znanosti in umetnosti.
Bilo je leta 1851. ko je takrat 18-letni Alfred Nobel dovršil dolgo avtobiografijo v stihih. To ni bilo njegovo prvo delo, pač pa edino, o kate-
bilo (>0 let in ko se je nn|>otil v San Remo, kjer je kupil vilo j
LAHKOŽIVEC S TREMI LJUBIMKAMI.
Tragikomično usodo ji* imel
star lahkozivec, ki je
, , ... ... . i te dni pred nekim londonskim m ostal sam s svojimi najinih-	,» , />(1 , » . ......... , .. • ,, «ediseem. Bogat, bK-letni tršimi prijatelu — k n ligami. \ . . ... .
• i	• -	, govec si ie uredi lepo poseb-
aprilu 18% je pisal v nekem' . *' . . 1 ' . .
..o ,	. , no stanovanje za katero si ie
pismu 4 Bolezen me ovira, da . ... /	,
,	.... ,. j omislil troai pravo galantno
se ne morem boli posvetiti h-: A , ,	i i v .	. ,; pustolovščino,
teran nemil dem. Zate sem lel ,„ , . ...
Allada dama, ki je našla nje-
Ffither Cox pod bondom
Zelo me je izueuadilo zadnjo sredo poročilo v tukajšnjih dnevnikih o aretaciji duhovni-| ka Coxa radi nyj>o.stavne loterije in tekme za izbiro imena | za Samostanske vrtove" eer-jkve sv. Pat rika na 17. cesti in j Liberty Avenue. Podeljena pa ; nin je bila svoboda, ko je pod-I pisal jamščino za $."',000.
Rev. James R. Cox, ki je ze ;dolgo let župnik omenjene eer-J k ve, j»- znan sirom dežele |k> raznih javnih aktivnostih. Z;i | časa najhuje depresije je dr-jžal krušno vrsto za brezdelne, j razdelil na tisoee grocerijskih j banketov potrebnim dražinam, j pripeljal je leta 19.^1 lOtisoč i glavo annado v Washington pred Belo hišo, bil je nekaj časa predsedniški kandidat leta 1932. nakar je odstooii v korist Rooseveltn, in sledniie vsaki leto vodi vee jo ali manjšo skupino v Rim, Lurd in drage znamenite kraje. Obtožil ga je poštni inšpektor nastopil'^ - ^ - Sugg iz Washingona,
m-
Peter
• ••
• • • •
Zgaga
pisati tragedije. Najprej je bil to samo poskus, zabava za kratek čas, postopoma, kakor jt delo napredovalo, se je pa razvnemal tmdi njegov avtor. Nobel je bil zopet našel v sebi
gov o dopadenje, je imela velike zahteve, ne samo kot gospodarica elegantnega stanovanja in njegovega komforta, temveč tudi v moralnem pogledu. Obtožila je svojega sivolasega ga-
Denarne posiljatve
mmammmmmmmammmmammm
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ JUU08LATU0 • MS _ Dta.
S UN
• 1M 111.65
m
Dta. trn Dta. M* Dta. m Dta. im Dta. MM
riTAiiM
Za $ 6,35 t I2J9 $ 29 .50 I 67.M tlllM 1111 Jt
Lir 1M Lir M# Lir 5M lir 1«M Lir MM Lir MM
B3CB 8B CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
la	vetjihiwakar hot *«araj navedena, bodbt t dinarjih tU
Urah dovdJuJeoM ie bal^e pacale.
Izplačila v ameriških dolarjih
$ fc-
$11-
t«^
J iM J1IJ6

Prejemnik dobi t starem kraja iiplaflla ▼ dolarjih.
■dira Munu imttumo ro cabu iirii sa
PRISTOJBINO $L—
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY MGlms Naroda"
IIS Wmr 18th STREET	NEW YORK, N. t
ogenj mladih let in čez nekaj i, . , , , .	• ,m , .v „ , .. lana, da dela stranske skoke,
tednov ie bila koiteana tragedi- . . , , ,	,. , '
ja nazvana še preveč simbo-j!n ni kaf » n?he™
lično -Nemesis- Šele kot sta-!bl S1 f ,W a.w.s kat?r° ,lrn'
rec je dočakal bivši pesnik Al- i ^ Xn	^	s!?ra*
n j \t i i v i , . vila pred sodnike, ees da u ie fr»'d Nobel srečen dan, ko lei... ' . , „ . *. * J
' bil obljubil zakon m da te obljube noče izvršiti. Takšna tožba ima na Anirleš-zelo hude
posledice za moškega. Tn ta-
poslal svoje delo v tiskarno, j
da bi po-tal svoj lasten založ-'
nik. Toda kakor v mladosti.1,. , . , i • i-i i i ie i ± ■ i i •« kem skorai vedno ko je bil kot 18-letni mladenič' ,	J
dovršil v angleščini svoj življenj« pis v stihih in je moral o-pustiti literaturo, da bi se posvetil kemiji in razstrelivom, tudi- to pot ni dočakal svoje tragedije. Umrl je na italijanski rivieri med sanremskimi palmovimi gaji prav tistega dne, ko je poslala tiskarna do-tiskano naklailo tragedije ",Nc-
rem je kritično sodil, da zaslu-	63-letnemu pisatelju.
ž i, da bi bilo natiskano in izdano. Ze poprej je bil napisal zbirko pesmi v materinskem jeziku in ruščini, s svojim drugim občevalnim jezikom, ki se ga je bil naučjl, ko se je moral njegov oče, slavni kemik Tma-
Rodbinski svet ni mogel sicer ničesar rzpremeniti na njegovi velikodušni oporoki, s katero je bil določil 30 milijonov Švedskih kron Akademiji, da se podele vsako leto iz obresti Nobelove nagrade, pač pa je
ko sta stopila junaka te komedije pred pravico. Rila je resnična komedija, kajti obe 'mladi dami. ki ju je tožiteljica navedla kot onči za nezvestobo svojega galana. sta po njenih navodilih kakor lutki izvršili vse, kar je hotela, to se pravi, starega moža sta "na skrivni" obletavali in ga zapeljavali. Ko je sodišče to ugotovilo, se je tožiteljica spremenila seveda v t o žen k o, ki bo imela še velike sitnosti.
nuel Nobel, izseliti iz domovi- sklenil, da ni dostojno, da bi ne v Petrograd, da je lahko zapustil največji toVamar in mi
POŠIL JATELJE OPOZARJAMO,
1 paftfljatrah ahracto nota (i azlrama Ur, kn|U tak* Je pa friHJanie neakrodih vaat tudi ... SLOVENIC PUBLISHING V* (flftfi
nadaljeval svoje drzne posku se. Toda ta življenjepis v stihih ni bil napisan niti v šved-šeini, niti v ruščini, temeč v Shellevfvem jeziku. Takrat je bil namreč Alfred Nobel prepričan, da mu je očetovo premoženje t)mogočil<» živeti mirno in romantično življenje pesnika brez vsakdanjih skrbi in boja za obstanek.
Usoda je pa hotela, da je postal iz nadarjenega pesnika največji tovarnar razstreliv 1<>. stoletja. Oče Imanuel se je vrnil čez nekaj let na Švedsko in Alfred je moral deliti isto usodo, kakor njegovi bratje — delati je moral v očetovi tovarni. Tudi on je postal kmalu inženjer in ni trajalo dolgo, da je s svojo iznajdljivostjo in nadarjenostjo prekosil očeta in brate. Pero, ki je pisalo dobre stihe, je jelo naenkrat pisati kemične formule in risati nove možnosti za ukrotitev nevarnega nitroglicerina. Obenem je pa že videl Nobel prod seboj miroljubne cilje pravljično bogatečega tovarnarja^
K literaturi se je vrnil Nobel že kot vpokojenee, ko mu j;'
MRTVEČEV DVOJNIK.
Bolgarska tajna policija je po dolg( m zasledovanju odkrila skrivališče komunističnega voditelja Jurija Štefanova Av-
li jarder takratne dobe literarno delo. Tn tako so vso nakla- lamova. ki gaje tudi prijela, do Nobelove tragedije 1 'Nemesis" zažgali v pisateljevi vili. Samo fi ali 7 izvodov je ušlo ognju in ti so obenem redkost in dokiiz pesniških ambicij Poletnega Alfreda Nobela.
BLAZWKOVA
za leto 1938
Cena 25c
n poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York. N. Y.
DA POPRAVITE SLAB TEK, POKVARJEN ŽELODEC
Jmmite TRiNERJEVO ANGELICA TONIC02
[ Bodite pripravljeni za jesen in *imo! V vseh lekarnah.

Avramov je bil predsednik izvršilnega odbora bolgarske komunistične stranke. Že pred šestimi leti je prišel policiji v roke. Pdsta-vili so ga pred sodnike ki so ga obsodili na 12 in pol leta ječe. Uspelo mu je pa, da je iz ječe pobegnil in izginil brez sledu.
Med tem ko so ga iskali |M> vseh mogočih krajih, se je Avramov mudil v prestolnici sami in sicer pod imenom ter s papirji nekeza Lazarja Oeorgijeva, ki je pred desetimi leti nenadno umrl in ki mu je bil na las podoben. V tem času je nadaljeval svoje ilegalno delo, dokler ni policija pred pol leta slučajno doznala, da je Geogir-jev prav za prav že davno mrtev.
Zasledovati je začela njegovega dvojnika in ga je na zadnje v njegovem skrivališču presenetila
ees, da ji zlorabil pošto s pošiljanji! srečk po	v vse kraje Združenih držav, loterija je bila pod imenom "0;ir-den Stakes" ter je nudila: $10,000 prva nagrada; $4.000 draga nagrada; $2.000 tretja nagrada in $1,000 četrta. Po tem so bili 4 dobitki po $500; pet po $200: deset po $100, dvajset po $50: petdeset po $20 in 200 dobitkov po $10.
Father Cox odločno zanika vsako krivdo, čes. da je imel od samega poštnega generalnega mojstra James A. Parley a osebno in izrecno dovoljenje, in sploh da je cel načrt bil predložen postnim oblastim, in vsa stvar se je vršila ne samo z vednostjo, ampak s -r.delova-njem poštnih avtoritet, in ako bi le kak dvom imeli o legalnosti podjetja, bi nikoli uiti ne pričeli. Nadalje zanika, da bi dobiček o<l loterije bil za korist cerkve sv. Patrika, temveč za "pomožni sklad*' (relief fund).
Po tem pravi duhovnik, da to ni bila nobena loterija v navadnem smislu besede, ampak vsakdo je plačal $1.00 za čudežno medaljo sv. Krištofa, patrona potnikov in avtoistov, in nagrade bi se podelile za najboljše, do 100 besed obsegajoče odgovore: "Kakšen pomen ima zame medalja sv. Krištofa?"
Kaj bo zdaj z dobitki in kdaj bo zaslišanje Fathra Coxa se ne ve,
T. Bukov i 11 ski.
Pittsburgh, Pa.
STROP SE JE ZRUŠIL.
V beneški palači Giustiniani ob Canalu Grande se je te dni utrgal stop, in sieer v dvorani za slavnostne sprejeme. Strop so pravkar bili dovršili najboljši beneški štukaterji. Palača. ki je, preurejena v igralnico, je imela biti te dni izročena javnemu prometu.
ramova je vdrla t^ko hitro, da ni imel časa, da'bi se s samomorom odtegnil aretaciji.
Pri hišni preiskavi so ugotovili, da imajo bolgarski komunisti v tujini naložen, denar in sieer v znesku 50,000 dolarjev. Policija je nadalje zaplenila zapiske, iz katerih je razvidno, da so denarni mogotci podpi-
rali bolgarske koTrnuniste iz tujine z letn^ vsoto treh milijo-V stanovanje Ar- nov levov.

edina slovenska pogrebnika
V NEW YORK!" IN OKOLICI
peter jarema mme. julua jarema
,	(zaiemfct)
Pogreb $110. in VEČ
Pretluo jrmrfe kam drugam, pa 5e je fie t:ik<» ilaleč, priilito, ali pa telefonirajte nam za izjasnilo. Jamčimo, da borte i našo >toti>ibo popolnoma zadovoljni. 129 E. ?th ST„ med 1. At® in Ave A,, 7*7' PROSPECT Am vogal 155 St. NEW YORK Tel.: OUchanI 4-2.168 II B R O N X Tel.: XI El rose 5-6577
Že od nek«laj se širi po evropskih deželah očitek, da je Ame-rikaneu poglavitna briga—lov za dolarjem. Evropejci pravijo, da Aimerikanei nimajo nikdar ničesar drugega v mislili kot dolar ter da dan za dnem in celo v spanju dolarje love.
—	No, naj se le lepo potolažijo. Oc Amerikanei dolarje love, jih love 'v svojem revirju. V evropskem revirju se lov na dolarje ne izplača.
Trgovina z ljudmi ,-e je zelo iz|K>polnila; včasih so prodajali na sejmih sužnje, danes se pa ljudje prodajajo, sami.
Pred sodnikom se je zagovarjal predrzen tat.
—	Priznali ste, — mu je re-kcI sodnik, da ste ukradli ti-soč dolarjev. Lepo je, da -te priznali. S tem pa se ni zvrhana mera vaših grehov, ('emu ste pa ukradli tudi uro in prstane.'
Obtoženec je sodnika poni-glavo pogledal, — vedel je tako ali tako, kaj ga čaka, — in poredno odvrnil:
—	Tolikokrat sem že slišal in čital, gospod sodnik, da sam denar nikdar ne osreči človeka, zato sem pa tudi uro in prstane ukradel.
r^p
SS pametjo se dandanes ne prerineš niti v norišnieo.
Rojaka, ki je nameraval farmo kupiti, so vprašali, če ka j ve o faicnanju, če zna kaj, kar je ne farmi neobhodno potrebno.
—	Seveda, — je odvrnil, — če drugega ne znam, znam vreme preklinjati.
c^p
—	.laz ji bom pokazal, — je rekel zakonski mož, -vzel sinčka v naročje ter ponosno stopil mimo hiše, kjer stanuje njegova prva ljubica.
Vojne brez napovedi niso izumili Japonci, temveč—zakon" ci.
r^p
—	Ce stoji jed na mizi, ali ;iaj rečem, da je jed pripravljena, ali da je jed gotova ? — je vprašala mlada ženica moža, kmalu ko so minili medeni tedni.
—	Ce je taka, kot je bila včeraj, lahko mirno rečeš, da je prismojena," — je mirno odgovoril.
Blagor gluhim, ki jim ni treba poslušati političnih govorov !
Življenje moškega se deli v osem razdobij : najprej je otrok; nato je deček; zatem je mož;
po nekaj letih postane raz" soden mož;
ko se še malo postara, postane mož ■v najboljših letih; potttn je že precej star mož; in nazadnje je starček. To je osem stopinj v starosti moškega.
Pri ženskah je isto, samo drugače so razpredeljene: najprej je otrok; nato je deklica;	/
zatem je mladenka; nato je mlada gospa; po nekaj letih je se vedno mlada gospa;
potem je pa sploh mlada go-spa;
pozneje pravi tuintam kak moški:—I, saj je še vedno mlada gospa;
nazadnje pa skuša z obleko, obnašanjem in govorjenj e m •vsakemu dokazati, da je še ve-jlno cnlada gospa.
"ŠIVA	3*
New York, Saturday, December 18, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VŽ2.
JELOY&KI:
PLANINE SO SE MAŠČEVALE
Zahajal sem na pianino v območju Zlatorogov. u:a kraljestva, leto za letoiu, za daljši čas: bila mi je drugi dom, tih iu > a moten, a vzvišen nad molečo vsakdanjostjo, sredi nikoli pokošenih trnt in temnega jelovja. Oteiraa planina s kočami, s pastirji in živino se mi je zdela kot čudovita pesem lepote, ki ločila divjo, ska-lovito nagoto slabo dostopnega visokogorskega sveta od ozke doline, vklenjene v dirin-daj ljudstva.
Bilo je nekega nedeljskega popoldneva, ko sem se vračal s sosedne planine kamor sem hodil pog-osto obiskovat zanimivega sivolasega planšarja.
Tim bliže sem prihajal, tem pozornejši sem postajal. O, da
molkli in daljni, skrivnostni in >veča n i! Prisluhnem. — Nič. Prisežem, da sem dobro čul!
—	Maščevala >e bom!
—	Kdo! — sem vprašal, o-bračajoe se na vse strani. <la bi kje zaslutil živo duš«.
—	Kdo! — ponovim.
Molk. Nobenega i^lasu. Neme skale, ki molče že tisočletja in tisočletja.
Odšel sem na rob previsne stene, raz katero s«»m imel razgled nad vso planino; kakor na dlani je ležala pokojno pod mano. Tam doli >>> se že delale senee. tu gori so še gospodoval sol či i i prameni bolj rdeči ko rumeni.
Kalilo zvonkljanje se je eu-lo od spodaj navzgor: živina se je vračala > paše. ZivintV-
bi bil takrat daleč, daleč pročjla so mulila sočno bilke ii od planine, da bi ne videl in m ; hilu razkropljena. Čim bolj <<
bila oddaljena od stanov.
Starejši pastirji so likali, mlajši pi-kali. Tudi jaz s<m zaukal in jim pomahal v po-
sli šal tega, kar se je dogajalo v koči! Med naraščajočim ropotom in vpitjem sem dospel do vrat. kjer sem zaprepaščei: obstal. i u notri se je odigraval eden izmed tistih prizorov, na katere naletiš le v kaki mestni beznici. V resnici, zanj ni bilo treba napraviti preko 50 kilometrov jwiti v dolžino in 1000 m v višino. Kopica mešanih ljudi se je stoje gnetla ali valjala po tleh: Znojna masa z raztrganimi srajcami ali bluzami, tako da so bili gornji deli teles bolj goli ko pokriti. Dolga miza prevrnjena, površina tal kaj pestra: ostanki jedil, razbite steklenice, mlakuže vina. Nekdo je baš vrgel olup-ljeno jajce na sliko puščavnika Antona.
Ze v prvih letih me je mati učila, naj pozdravim, kadar nam se prilika: tu bi bil pozdrav res na mestu. Nečloveški hrup je bil kriv, da se tokrat nisem takoj ravnal ]>o zlatem nauku drage matere. Zato sem ponižno čakal ugodnega trenutka, pa ne predolgo. Kričavost je za nekaj trenutkov pojenjala. Vsa zijala so bila zdaj uprta vame. Takrat sem se ojunačil.
—	Dober dan!
—	Živio! Zdravo! Le naprej! — «3» je pijano oglašalo vsevprek.
Množica rok me je zagrabila iu potisnila od vrat med se. J V kotu so zahreščale strum ' brača.
Dolgin mi je ponudil steklenico. — Na, pij!
—	Kaj! se je zadri drugi. — Ne maraš?
—	Pij, tavžent hudičev, saj si vendar fant! — je silil tretji. — Poglej nase babe. še te so se ga nacukale!
S korobačem hi jih bil oplazil, kar jk) vrsti, če bi ga bil imel. Borba dvojice rok proti štiridesetoricj bi mi tudi ne prinesla zmage. Da bi mogel priti vsaj na plan!
Brač. je venomer hreščal. Pohotno ženšče se mi je približalo vreščeč: :
—	Greš plesat!
—	Ne plešem!
Z muko sem si priboril j»ot do vrat in zbežal z l*>lestjo o-sk ni jene planine v hlad iglastega drevja.
Potem me je gnalo navkreber v kameniti svet; sedel sem mi "stol" ter pritisnil vročo in razboletio glavo na sivM, mrzlo skalo. Tihota razdrapa-nega skalovja mi je bila bližja od vseh ljudi. Pogled mi je ob-*visel na dvojici orlov, ki sta v elegantnih zavojih krilila nad grozečimi višinami in prepadi. Močne večerne sape, pihajoče z najvišjih v petin, so mi polagoma razpršile bolest in jezo. A en j! Odkod ti glasovi, za-
ljrav odigran, so se upehani biki pomirili in se, ne meneč se več za usodo sovražnika — krono stvarstva! — pohlevno vrnili, kakor da se ni nič jioseb-iit ga dogodilo.
Z zadoščenjem sem še nadalje opazoval z visoke posto-
Videl sem še to. kar je bilo drugim očem že zakrito.
Ljudje so polzeli, drveli z neverjetno naglico po meliščih, hitreje, vedno hitreje, zdaj ]>o dveh, zdaj po štirih, neredki so se trkljali, neprostovoljno, kakor je pač naneslo. Brez dvoma: izmučeni, opraskani, krvavi, pobiti, še bolj raztrgani ko poprej.
— Teh ne bo zlepa več nazaj — sem si mislil zadovoljen.
Tedaj sem doumel, kar mi je bilo še malo prej uganka. Planina se je maščevala.
' Zavriskal sem na v« s glas,
Georges Ohnet:
Zadnja, Ljubezen
janke epilog alpinske drame.]porcijama soli.
To duševno stanje ga je vznemirilo. Sklenii je premagati v sebi to željo. Jel je razmišljati
0	neprijetnih posledicah, ki hi jih utegnila imeti obnovitev stikov ž lepo tujko. Če je imel
1	»red seboj pustolovko, kakor je domneval ru pni ]M»gled, je postajal njegov položaj zelo
nakar sem se oprezno spustil z j kočljiv. Kaj bi se moglo zgoditi, če bi ga očara-višine na planino.	j h«, če bi se začel resno zanimati za njo?
Bike smo nagradili z dvema j Ali pa kratkomalo prekine stike
Dela dež in uničuje meglo
Angleži se iz umljivil; razlogov zanimajo za izum nekega Holandea, ki trdi nič manj nego to, da je mogoče uničevati
z njo tu v
! tem primeru bi bilo nespametno obnavljati jiii. Ce je pa bila Andrimontova pošteno dekle nekoliko čudnih navad, drugače pa krepostno in nepokvarjeno, kam bi ga moglo voditi to zbli-
--J zanje? V najboljšem primeru se mu je obetalo
njo" si pripravi izumitelj na mnogo neprijetnosti. Oe je pa imela za seboj ta način, da brizga veliko rano- j bumo preteklost, bi mu utegnila postati nevar-žino vode pod visokim pritis-jia Tcila ta nevrrnost bi bila tem večja, če bi
kom
navpično v zamegl«>ni ... n .. v,
bilo dekle pošteno.
meglo. Ta Holandec, Avgust j zrak. Te vodne količine pri Versa rt. eksperimentira že me-j tem hitro izhlapijo. Vodili curek osredotoči Versart na čim manjši prostor in sicer nad tal-
zdrav.
Na nasprotni strani je nastal silen vriše, pomešan s prešernim smehom. Obrnil sem se tja. Ona drhal si je odpravljala s planine v znamenju preveč nalokanega alkohola; drla se je na vse ptetege:
sec dni z velikim parnim stro-irm na letališču Schipholu pri Amsterdamu. Njegovi posku so baje uspešni.
Tako j<* v Amsterdamu -koraj 70 km oddaljenem Rot-lerdamn vladala takšna megla, da so morali ustaviti ne samo promet po cesti, temveč tudi ]*> vodi in ]«> zraku. Versartovi poskusi v Amsterdamu so dosegli to, da so mogli v obeh mestih promet obnoviti, kar je <ev»-da velikega gospodarskega pomena.
Versart izpopolnjuje svoj izum že več let. Da j** prišel
O vsem tem je razmišljal izprehajoč se po terasi gradu Cravant med opojno dnhtečimi gr ■niči rož, zalitih s solnčnimi žarki. S čudovito
kusi ini, ki imajo visoko izhlapilno	l0r.U0stj0 že vnaprej pretehtal vse ovire, vse
I kapaciteto, na primer nad pe-	. . ,. ... .,	. .. .
.	.. 1 , , ... .	nevarnost], ki bi mu jih utegnila prinesti ta
in v Keenim ozemljem, Miknjiravim v	.
kamenjem, griči .drevesi itd.
"Naj bo stara, ali pa mlada.1 do njega, mu je dal povod slo-
vsaka ima fanta rada . . Sredi male kotanje, obrobljene z redkimi borovci, so se srečali dvo- in četveromožci.
Prizor, ki se mi je zdaj mudil v globini, je bil edinstven iu zabaven, vsaj zame, ki sem
viti aeroplan "Pelikan", ki je v štirih dneh opravil rekordni polet iz Batavije v Amsterdam in je imel pri pristajanju na scliipliolskem letališču velike težave. Versa rt a na Holand-skeni dobro poznajo, ker je na-
ga motril z višinskega zaklona.!stopal že kot "izdelovalec dež-Kakor na dogovorjeno zna- .ia'" in v tem področju je imel menje so se odtrgali štirje!dejansko nekaj uspehov, krepki biki od črede in se za-| Holandske državne in mest-gnali v odhajajoče.	j ne oblasti, ministrstvo za na-
Hitro sem si bil na jasnem, rodno hrambo, letalske in pri-kaj je bilo vzrok živalskemu ^taniške oblasti so mu s svojo napadu. Živo rdeče, kričeče jo podporo na razpolago. Odkar pice in rute so bile tarče raz-1 Versart praktično preizkujša
jar jeni h bikov.
Onim ni šlo v zabavo, šlo je za kožo!
svoj izum proti megli, se je Jim povprečno število meglenih dni v Amsterdamu skrčilo baje za Prdostalo govedo je zeva jel fi<) odstotkov. Dež izdeluje na
obstalo, prav tako -o pastirji kakor vkopani preplašeni zrli divjo gonjo, ki je vodila č z drn in strm, brez usmiljenja, čez jase, štore, grmovja, kamenje, gori in doli, dokler ni končala tam. kjer se prelomi planinski svet s strmim pobočjem v dolino. Nikogar ni prezrlo budno bikovo oko, nikomur ni dalo časa za «nbrft>r; šele beg s planine jim je nudil varno zave*
Ko je bil poslednji liepridi-
ta način, da trosi iz letal led in sol na poseben način med oblake, ki se ]»oteni kondenzirajo in se vlij« jo kot dež na zem-
A' svojem boju proti megli poskuša Versart spraviti zrak v gibanje navzgor, da bi na ta ! naoin v meglo "izvrtal" luknjo, skozi katero si sonce premijo pot do zemlje." S tem je glavno delo opravljeno, kajti sonc."' megleni oklep potem z la-tno močjo uničuje. "T.uk-
iHIIESSlliE^Elill^
Za praznike...
ESTRAGVST — KONZERVIRAN PEHTRAN
je slastna dišava s katero se pripravi zelo okusno pecivo in nune druge dobrote.
Cenjene slovenske gospodinje. (lopo-rorite so iu naročite skupno en ducat Skuti-lj p« Vi funta tejsi pristnega patentiranega izdelka i»o znižani ceni $1.80 s poštnino vrod. Cena posamezni Skatlji je 20 eentov. — Priponka se Iz-delovatelj in razpošiljatelj:
ALOIS AUSENIK. TAPPAN. N. Y.
dražesna vsiljivka. Njegovo srce je bilo nemirno tako, da je bilo težko reči, kako daleč se je že ogrelo za njo. Očital si je to, priznaval je, da je bila njegova prevelika prijaznost s tako dolgo odsotno sorodničo neprevidnost, ki ute -ne roditi slabe posledice. Priznaval je sam pri sebi, da ga vleče v Neuillv vse obsodbe vredno hrepenenje. Sam proti sebi je znal najti vse trezne pomisleka i«i vso strogost, toda to mu ai nič pomagalo. Dolgo je tako trezno razmišljal, toda storil je kakor da ni več pri zdravi pameti.
Ob Štirih se je njegova kočija ustavila pred vrati ograje, kjer je stala sredi vrta v zelenju iepa zidana hišo. Pozvonil je in takoj mu jo prišel odpret vrntar, ki je bas na pročelju hiše obrezoval rože. Ko ga je grof vprašal, ali jf-
gospodična Andrimontova doma in ali bi lahko govoril z njo, je pokazal vrtnar na priletno, o-kroglo damo, ki se je pravkar sukala okrog gre* d'cc angleškega travnika.
—	Tn je gospa Mathissen, teta naše gospo-oične. Ce se obrne gospod na njo, bo takoj zve-i el vse, kar hoče vedeti.
Ar m and je stopil k Mathissenovi, ki ga je {začudilo pogledala iu obstala. Videč, ka-ko se ji bliža, se je naslonila na svoj solnčuik in radovednost je prešinila njen zardeli obraz pod skuštranimi sivimi lasmi. Ko je bil že čisto blizu se je obrnili, k njemu in zaklicala radost4 i o: Ali niste vi gospod grof de Fontenav!
—	Da, gospa, — je odgovoril Armand, ne da l>i se mogel ubraniti smeha.
—	Ah, kako vesela bo moja nečakinja! Lu-eie, Lueie!
Zavaljena žena je odhitela v hišo, kar so jo nesle noge. Na njen klic se je pojavil na pru gu siv, črno lisast pastirski pes in jel srdito la-;'ati, kar se je videlo bolj zabavno nego ostra-šujoče. Ko se je Armand približal hiši, se je ;ačul iz nje resen glas: Tiho Michigan, kaj miliš zdaj požreti ljudi!
lil na pragu se je pojavila nasmejana Lueie v beli obleki, razoglava, svoje krasne zlate la--e pripete samo z glavnikom iz bele želvo vine. Ker je stal Armand nekaj časa nepremično, o čaran nad njo, ga je dekle prijazno pozdravilo in mu pokazalo hišo, rekoč:
—	Vstopite, dragi bratranec. V vaši osebi prihaja danes k meni vsa moja bivša rodbina.
—	Ah. bože moj, ta tvoja rodbina je bila zelo trdo srčna, — se je začni za Armandovim hrbtom glas stare gospe Mathissenove. — Tvoja u-boga mati se je mnogo naplakala in tvoj nesrečni oče je zaradi tega mnogo trpel.
(Dalje prihodnjič.)
........................
KNJIGARNA "GLASNARODA
,.»«UI.IMmJi uiliui..itiiii.!titlali:.<Killlllk:iilll«lll •: 11 l»iilltillM»H|l|lM!H!l !l'l'Hi - Mllll.ll tllilMHKHIMI
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
JAPONSKO-KITAJSKA VOJNA
Note...
Tolminci
Spisal Iv. Pregelj
Vpoštevajte tudi te!
PESMI Z NOTAMI:
V ROBSTVL, spisal Ivan Matiiit. 255 strani.
Trda v«. Cena -------------------------------- t®
Ivan Matičič je eden tistih redkih nafilh ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna teč: vse pretresljivo opisati
Kitajko prebivalstvo l>eži z najnujnejšimi potrebščimtni iz mesta Nantoa, ko so ga začeli Japonci bombardirati. Več sto oseb je bilo ubitih, več tisoč pa ranjenih.
NOTE ZA KLAVIR Slovenska korafnira (PavCič)
Vsak zvezek |k» ..........
8 mladinskih pesmi (Adamih).. .50 NOVE PESMI S SPREMLJEVA-
N4E31 KLAVIRJA 5«*st narcidnih [tesmi (Prelovee) .SO MEŠANI IN MOAKI ZBOR
Slovenski akordi (Adami«):
II. xvezek...............75
PonladaiMki odmevi. II. zv. .. .45 Ameri&ka slovenska lira
(Holmar) ........-......1—
Orlovske himne (Vodop'rec) ..1.20
MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PavčiC) —
Izdala Glasbena Matica ... .40 Narodna nagrobniea (Pavttč).. Gorski odmevi (Uiharnar)
2 zvezka ...................45
MEŠANI ZBORI: Planta&e, (Laharnar)
II. zvezek ................ 45
Trije melanl rbori. Izdala Glasbena Matica...............45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: (Foerster) Izdala Glasbena Matica .. .40
Gonite cvet liro. (Laharnar.) Četvero in lK-tero raznih glasov .45
Dve pesmL (Prelovee.) Za moški zbor in bariton solo .... .20
MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne ...15 St. la. Sto tutifi, Srbine tuini .15
St. 11. ZveCer .................15
^t. 13. Podoknlca.............IG
Slavtek, zbira šolskih pesmi —
(Medved) .................25
Lira, srednješolska, 1. in 2. zv. po .50 Troglasni mladinski zbor. Primeren za troglasen ienski ali molki zbor. 15 pesmic. (Pregel) ...................1.—
Ko je postala pest gosposke le pretežka in pretrda, so se Tolminci spun tal i. V Gorico so šli oboroženi s vilami in cepci. "In galjotu vile v vamp!" je bilo njihovo geslo. Toda pun t ni uspel.
Cena $1.50 2001)66 Napoleonovega huzasja,
Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena....
Broširana............
Či t a tel j se mora do solz nasmejati, ko Sta iwglavja: Kako je izgubil Napoleonov hniar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-btl "brata"'; Kako ga le hudič skuSal. Itd.
ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vet. 184 stfani. Cena ........................................... L—
Ljudska povest, ki obravnava spor med bratoma. je velike, pretresljive snovi In ostro doslednosti. Čitatelja veže od prve do za d* nje struni.
M M
Domači zdravnik
Spisal S. Kneip
ZGODOVINSKE ANEKDOTE, Vinko Šaraboo
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 svaki ...... M
Xavodila slovitega župnika, ki je zdravil naj- VINSKI BRAT. (V. iv.), oangi NOTE ZA TAMBTJBICE različnejše bolezni z na
Slovenske narodne buraški zbor in petje.
(Bajuk) ...................1.—
NOTE ZA CITRE:
KoSeljskl: Podnk v igranja mi eitrah, 4 zvezki............3.—
vadnimi pripomočki. O-pis bolezni. Slike.
Cena: bros. $1.25 vežana $1.50
8 POVESTL (IV. «▼.), Gangl ................ M
13 POVESTI. (III. sv.), uangl .............. J§
ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Gena ..L35 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal dnfcvnostl zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
"»Ill WlMDVZ*
New York, Saturday, December 18, 1937
^ TZTE VZWSWST BLtfFEtfl TTA1LJ W TJB&
Ljubezen za ljubezen
IZ 2IVUEUA Q ZA "8USIARQDA" PfHREDIL: I. H.
o '-=>*01 i o
Ali ni to kot pravljica, da je tukaj, da je zaradi nje priredil zabavni večer? Kako dober in plemenit je: usmiljenje do nje, do priproete, brezpomembne žene je bila gonilna sila njegovega dejanja — o, kako dober je bil, kako neizmerno dober!
Pa prvič se vpraša, ako je že mogoče svoje srce podaril kateri drugi, ali že ve, katera žena bo nekdaj lastnica njegove hiše. Sreena bo, kateri bo to dodeljeno, zavidanja vredna! Lepa in dobra mora biti, lepa kot boginja in dobra kot angel. Da bo Dita ravno tako malo njegova žena kot sama, se ji je zdelo gotovo. Upanje tete Helene se ne bo izpolnilo. Dar-landovo srce ali je bilo še prosto, ali pa ga je že podaril, še prt-dno je prišel na Herrenberg.
Pogosto se prestrašena zgane, kadar se njen pogled sreča z njegovim. V njegovem pogledu je bilo nekaj, kar jo je vznemirjalo. Toda vedno si prigovarja, da jo njegov pogled vznemirja samo zaradi tega, ker je morala svojo ljubezen prikrivati kot kak greh.
Cez nekaj časa se baronica Zabern zopet obrne k Hani. Gert ji je povedal vse, kar je vedel o njej, in je s tem pri njej vzbudil sočutje do Hane. Sicer ni polagala mnogo važnosti na to. kar je gospa Rasmussenova raznesla o nečakinji svojega moža, kajti gospa Rasmussenova ni bila posebno priljubljena.
"Zelo me veseli, da sem se z vami spoznala, gospa Moran. Gospod Darland mi je povedal, da ste odložili žalno obleko in ste prišli v družbo. To je prav tako; tako mlada dama se ne sme kar odtegniti svetu in živih ne sme nad mrtvimi pozabiti," pravi smeje.
"Kako dobri ste proti meni, milostljiva gospa, komaj morete razumeti, kako hvaležna sem vam za vaše prijazno ,zanimanje."
"Kdor vas pogleda, bi mu bilo težko biti drugačen proti vam kot dober. Kako pa vam ugaja na Herrenber<w!"
"čarobno lepo je; človek more komaj dihati, kajti vsa ta lepota bi se mogla razpršiti kot sanje."
"Gospoda Darlanda bom prosila, da vam razkaže svojo ihso. Saj ste menda prvič tu kaj, drugi smo si jo že ogledali.
Hana jo prestrašena pogleda.
"Prosim, ne, gospoda Darlanda ne smem in tudi nočem nadlegovati."
"0, prav gotovo vas bo zelo rad vodil okoli — in — jaz se vama bom pridružila in si bom še enkrat vse ogledala."
Ta trenutek pride Darland k obema damama.
"Gospod Darland, ravno prav pridete. Gospej Mora-novi sem hvalila lepoto vaše hiše in mislim, da vas bo veselilo. ako jo po večerji peljete po hiši."
"Prav gotovo me bo to zelo veselilo," pravi Gert in pri tem z žarečimi očmi pogleda Hano, da se prestraši."
'Gospa Moraonva pa se je boječe upirala, ker vas noče nadlegovati."
Gert se smeje.
"To že vem," od vrne Gert. "Gospa se upira samo iz ponižnosti proti vsemu, kar sklene naša zveza, toda gospica Lizika Rasmussenova je izdala ukaz, da je ne bomo nikdar nič vprašali. Ako kdaj kaj sklenemo v njen prid, se mora vklo-niti, če hoče ali ne."
Plaho ga Hana gleda, nato pa se ozre proti gospej Ras-mussenovi, ki jo opazuje s strupenimi pogledi.
"Teta Helena," pravi plaho.
Baronica Zabem je tudi videla pogled gospe Rasmusse-nove. Bila je zelo bistroumna žena in je vedela, kake načrte je gospa Helena delala z ozirom na Darlanda in svojo hčer Dito."
"Prav nič se ne bojte, gospa Moran, jaz bom gospo Ras-mussenovo zastopala pri ogledovanju gradu Herrenberg. Pod mojim varstvom ste ravno tako varni. Drugega vam ni treba ničesar storiti kot mene spremljati. Po večerji bom že napravila tako, da bo prav."
Potrta, pa vendar hvaležno gleda Hana staro damo ter pritisne njeno roko na svoje »ustnice.
"Ne vem. kako bi se vam zahvalila, milostljiva gospa."
Baronica se skloni proti Hani.
"Samo pogum, gospa Moran, pod varstvom baronice Za bern ste tako vami, da proti vam ne more ničesar niti gospa Rasmussenova."
Dva sina baronice Zabern, dva mlada, živahna gospoda, prideta ter s^ nekaj časa razgovarjata s Hano. Gert gre zopet lahko k svojim ostalim gostom in da stori Hani uslugo, za nekaj časa sede poleg Dite in se ž njo razgovarja, tako dži se gospa Rasniutssenova oddahne. Toda zelo se huduje, da so Zabernovi tako prijazni s Hano, kajti tudi stari stari baron Zaibem se dolgo razgovarja ž njo.
Slednjič se vendar enkrat odpro vrata v ofoednico in vsi gredo k mizi.	,
Miza je svečano pogrnjena; Gert je Hani na čast pre->krbel za ta večer vse najboljše stvari. Gert pelje gospo Rasmofeenovo k mizi, Warenov stric pa baronico Zabern. Henrik Waren si je zopet zagotovil Liziko, oba mlada Zaber-na pa sta peljala Dito in Hano. Herbert, njegov oče in stari baron Zabern so zadnji.
Hana z debelimi očmi občuduje dragoceno pogrnjeno milo. Pred vsako damo je stala krasna vaza s šopkom cvetic. Za vsako damo so bile igrane drugačne cvetlice. Pred Ha-n? .sto^ duhteče vijolice, ki so pokrivale celo vazo. Pred Liziko je Gert postavil krasne spominčice, pred Dito vrtnice, pred baronico Zabern tulipane, pred gospo Rasmussenovo pa orhideje.
Vsa ta darila, ki so bila dragocena, je Oert določil za vse dame, tako da je mogel dati tudi Hani brez vsakega spogledovanja kak dar. Za vse to so se mu dame prisrčno za hvaljevale. Njegov pogled pa pričakujoče išče Hanin dbraz. Njena lica zalije temna rdečica, ko se zave, da je to njegov dar. Nemirna ga pogleda in njegove oči ji zopet govore: ba tebe!
Tega ni mogla napačno rasiumeti in srce ji prične burno utripati Svoj rdeči obraz skrije v veliki šopek vijolic, či-jih vonj m ji prtikujekot kak dbjem. Gert je zadovoljen z utiaom, ki ga je napravil njegov dar na Hano, četudi ni izgovorila niti besede, da bi mu izrazila svojo zahvalo.
LDalk aihadsiiLl
Razne vesti
NADLOGA ANGLEŠKIH DRŽAVNIKOV.
Že stoletja trpijo vsi angleški ministrski presedniki za pro-tinom. Tudi sedanji premier Ohamlberlain se te bolezni ni mogel ubraniti. Zavlbljo hudega napada protina na primer zadnjič ni mogel na otvoritev parlamentarnega zasedanja in k govoru kralja Jurija VI., prav tako ni mogel imeti svojega komentarja v spodnji zbornici, kar spada ob začetku parlamentarnega zasedanja vsako leto med njtgove dolžnosti. Ta govor pa je od leta do leta važnejši.
Ljudje, ki povsod nekaj sumijo, so že menili, da je premier Obolel za kakšno "diplomatsko boleznijo", nazadnje pa so se le spomnili, da spada protin nad ".tradicionalne" pojave v življenju angleških državnikov, a neki časnikar je ce!'1 ugotovil, da bi bili ljudje pred sto leti naravnost začudeni. če bi kakšen premier ne imel protina. Že lord Burleigh orvi minnister kraljice Elizabete, se je strašno mučil s to boleznijo, prav tako znameniti Earl Chatham, ki je bolj znan pod imenom "starejšega Pitta." Temu jih je protin po-gostoma tako hudo dajal, da se po več dni ni pokazal niti svoji družini. Obede, če je te-dai sploh maral za nie, so mu dajali ob takšnih prilikah skozi majhno odprtino v vratih niegove sol>e V Pittovi hiši v Hampsteadu je to sobo in ta vrata še vedno videti.
Njegov sin "William. "Pitt mlajši," je to bolezen podedoval. A tudi mnogi dragi angleški velmožie so se nrehiiali to boleznijo skozi življenje, tako Charles James Fox. TTo-traee Walpole. četrti E*ir1 of Oxford in esajist S. Smith. Tale je o protinu zapisal sledeče bes^e: "Tako mi je, kakor da bi hodil po svojih očesnih jabolkih. Včasih pa se mi zdi, kakor da mi želodec visi do stopal."
PRISILNO DELO
Govemer države Loui-siane je mobiliziral armado, ki je prisilila de" lavce delati v nasadih sladkorne pese, ko je •>lana ogrožala pridelek. Uradniki Odbora za industrijalno organizacijo so mnenja, da plan-tažniki namenoma niso hoteli pridelka pravočasno pospraviti, samo da dobe cenene delavce.
<*oaooooooooooooooaooooofi
PUH te nam sa cene rosnih 11-Ttov, retervadjo kabin In pojasnila m potovanj«.
SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Boreaa) SIC W. 18th SL, New Ytrfc
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
ADVERTISE IN 'GLAS NARODA'
KABUERA "LETEČIH GOSPODIČEN."
Ljudje menijo gotovo, da se igralki ali filmski zvezdnici ponujajo gotovo najlepše prilike za poroko, ker ima Zavoljo svoje lepote in dražcsti ne-številne občudovalce, toda to mnenje je napačno — piše neki pariški list. Neka statistična preiskava je pokazala, da ženske umetnice, ki živijo tako rekoč v izložbi, nikakor ne dobe toliko ženitnih ponudb kakor na primer bolniške strežni ee ali vzgojiteljice.
Ženski poklic z najlepšimi izgledi za možitev je poklic stre-žaja na letalih. Mlade dame, ki jim je dana v letalih, ki iz-letavajo z Tvc Bourgeta na vse strani sveta, naloga, da odgovarjajo potnikom na vprašanja, kakor: "Kje smo zdaj? Ali imamo kaj zamude? Ali se bo vreme kaj poslabšalo?" in jim strežejo z sandwich i ali konjakom, so znane kot posebno mična bitja.
Tzkazalo pa se je. da se osebje v tem poklicu izredno hitro menjava, kajti "leteče gospodične" se poroče večinoma že no prav kratkem službovanju. Neposredno za temi strežaika-mi stoje, kar se tiče ženitnih izsrledov, bolniške strežnice. Ljubezen kakšneera bolnika do lastne strežnice je prastar motiv sentimentalnih zgodb.
Francoski list, ki smo ga o-
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
i
DOMAČE ŽIVALI. TI strani. Cena ......."...	.50
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena	25
CUMORESKfc iN GROTESKE. 180 strani. Cena	M
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOCASMH ZGODBIC. 72 str. Cena	.25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ....	.59 POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 136 str.	.60 PREDTRŽAM. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..	.25
SANJSKA KNJIGA ...........................W
SLOVENSKI ŠAU1VEC. 'jo strani. Cena.......40
SI'AKE IN SATIRE. 150 strani. Cena........ JM)
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .70
TOK KAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30
TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi šaloigro "Vse naSe"). 180 strani. Cena ........................ .50
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......LSI
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

KNJIGARNA "GLAS NARODA
WEST i Rt h 8TRRKT
WW YORK. N. V
Iz Jugoslavije.
upanja, da se prfroče, imajo tudi vzgojiteljice otrok brez matere. Statistika veli, da se izmeti sto takšnih vzgojiteljic se-|	---
demnaist poroči z vdovci v te-in ,	, .
ku dveh let vzgojiteljskega po- Podražitev mleka
klica. Filmske igralke, mane-k«ni itd., o katerih menimo, da jim ženitne ponudbe dežujejo kar tako od vseh strani.
Ju-
goslaviji.
22.	decembra: Aquitania v Cherbourg
Z\. decembra: Aquitania v Cherbourg
23.	decembra: Saturn ia t Trat
26. decembra: Normandie v Havre
menili, pa ugotavlja s statisti- pa nikakor ne zavzemajo prvih
ko, da je življenje samo tako sentimentalno. Precej veliko
mest v seznamu kandidatk.
možitvenili
m


1938
SLOV ENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company
216 We*t 18th Streei	New York, N. Y.
............................................um......m................................................................
V novembru se je podražilo mleko j K) vseh krajih države. Najbolj se je podražilo na Hrvatskem, zlasti v Zagrebu. P»>->lražili so se tudi mlečni izdelki. Podražitev mleka v tem času ni redek pojav. To se dogaja pogosto, ker je težje krmiti krave pozimi, kakor jx>le-ti. Navadno se tudi krma po zimi podraži. Letos so pa poleg tega jeli kmetje opuščati krave mlekariee, češ, da ni vredno rediti jih.
Avstrijsko jugoslovanska zunanja trgovina.
Po avstrijskih podatkih je znašal avstrijski uvoz iz Jugoslavije v oktobru 10.9 milijonov šilingov, lani v oktobru pa samo 7 milijonov. V prvih 10 mesecih tekočega leta je znašal 93.8 milijonov, lani v istem času pa 58.6 milijonov. Izvoz v Jugoslavijo je znašal v oktobru 7.1 milijonov, lani v oktobru pa 4.5 milijonov šilingov, izvoz v prvih 10 mesecih teko-
čega leta 55 milijonov, lani v istem času pa 39.3 milijonov. Jugoslavija je glede uvoza v Avstrijo na četrtem mestu, za Nemčijo, Cehoslovaško in Madžarsko, glede izvoza pa na 5. mestu za Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Češkoslovaško.
Zaklade carja Dušana že išče 30 let.
Pripovedke o zakopanih zakladih so že mnogim ljudem naložile dosti trdega dela. Rekord med takimi ljudmi pa bo menda imel kmet Tadija Kraljevič iz vasi Vuletinca blizu ('ačka. Mož že 30 let išče zaklad carja Dušana. Na precej velikem hribu blizu vasi je začel kopati že leta 1907 in to delo opravlja še danes. Iskanje zaklada je za nekaj let prekinilo samo vojna. Tadija je prepričan, da bo njegovo naporno delo uspešno. Zaklad carja Dušana je iskal tudi njegov oče.
Umrl je soborec kralja Petra Osvoboditelja.
V Zagrebu je umrl v visoki starosti 87 let Miloš Boguno-vič, upokojeni učitelj, ki je bil kot hercegovski vstaš, soborec Petni Mrkonjiča, poznejšega kralja Petra I. Osvoboditelja. V borbah s Turki je bil dvakrat ranjen, po zadušeni vstaji pa je prišel v Srbijo, kjer jo kot učitelj narodu mnogo koristil. Svoj zasluženi pokoj j« užival v Zagrebu pri svojem sinu, ki je šolski nadzornik.
Vlak mu je odrezal glavo.
Blizu kolodvora v Somboru so je pripetila težka nesreča. Pod vlak je prišel 80 letni berač Ivan Denkič. Ker je bil gluh ni slišal prihajajočega vlaka niti signalov. Strojevo-dja mu je mahal z rokami, pa ga starec ni videl. Vlak je nesrečneža povozil tako, da mu jo odrezal glavo.
knjige VODNIKOVE družbe ZA leto 1938 n.35		
		4 knjige
i	in sicer — STRTE PERUTI (Ivan Podriaj) Povest » S I X (Ivan PotrC).....Pqvest ENAINTRIDESET IN EDEN (O. Sest« — Knjiga o vojnem vjetniStvu. KOLEDAR ZA LETO 1988	
'GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y.