Ik zgodovine keršanske Ijndske šole. (Dalje.) Ravno ko so bili časi naj hujši, ko je žugalo vse obstoječe propasti, zbrala se je kaloliška cprkev v vesoljncm cerkvenem zboru v Tridenlu. (1545. — 1563.) Uo dobrega prcpričana, da se v verskih rečeb sicer nc raorc zmotiti, ker jo sv.dub vodi, da so pa njeni udje slabi Ijudje, začela je sveta mati sama prenarejati. Ojstre postave je dala, kakšni da imajo biti dušni pastirji zlasti vikši, ler je izklučila v priliodnjc , kolikor mogoče, vse nevredne iz cerkvenih služb. Skofje niso smeli vpč zunaj svojib škofij stanovati; po dpškili semeniščih naj bi se pa izrejpvali verni goreči dubovni. Xa papeževein prestolu in po škofijskib sedežib bili so uiožjp, ki so bili vredni pervih časov kristjanstva. Med tpm ko se je tako pri glavi začelo prenarejati, vstajali so pa tudi iz med ljudstva niožje, ki so se trudili, da bi se dubovščina bolje izobrazila in nravao požlabnila. Bilo je v tem stoletju 52 niož, ki so vstanovili nove cerkvene rcdc. Vsc je prebitpl pobožni Kajetan tienski na Benečanskpin, ki je vpeljal Tpalinarje; za njim so prišli Barnabiti na Milanskem. Vse jp pa prpkosil španjolski vitez Ignaci Lojolanski. Vppljal je za leta 1540. društvo Jezusovo, ter v njem izgojpval ker.šanskemu svetu nov zarod duliovnov; posnemal ga je v tpni na Francoskem Peter Benulle za Ieta 1611. in pa družba prenarpjenib Benediktinarjev (Mavrinarjev) za 1. 1618. Da je tako prenarejena duhovščina tudi za Ijudske šolc skerbela, se sicpr samo po sebi vp, zamore se pa tudi po katoliških dpželah do dobrega dokazati. Ljudstvo se je v tcm času zopet prav dobro odgojevalo. Jezuiti sicer niso imeli ljudskih šol, pa podučevali so Ijudstvo v katekizmu; inieli so tako imenovane učene šole, ali po Ipm so ravno skprbeli posrednje za boljše odgojenje ljudstva. Vsako leto iineli so misijone po deželi; mudili so se po več časa v enpin kraju, združevali učenikc ljudskih šol v bratovščinp, (pr jim dajali navod v keršansko-katoliškem podučevanju mladosti. Takili ljudskih šol, kakoršne imamo dan današnji, še svpt ni poznal, podučevanje v ljudski šoli je bilo skoraj le poducevanje v veri, in če je ljudska šola imela le po tri razrede, podučevalo se je že v latinščini ali še celo v gerščini. In to je veljalo pri ka- toličanih kakor pri protestantih; vsaka vera se je ljudske po- služila, da je po nji svojo vero razširjala. Xa splošno podu- čevanje in izobražeuje ljudstva, kakor ga scdanji čas zahteva, do tega časa nibče ni niislil. CD,lje pi.ih0