UredniMvo in upravnišS-vo se nahaja začasno Gosposka ulica štev. 2®, I. nadstropje v CsSJu Naročnina za nečlane if.isto Din 30*—, člani gastt'ničarske „Zvese0 dobivajo list brezplačno. itsa. 11 ifl 12. I ^ Celjia, dne 20. decemlara 1023. Eseto I. Vobilo rta občni zbor Zbbžb sastilaiEaFsUk zadpag za slOBensk Štajerstio, Freiinurje ia Mtžišiio doliao, kateri se vrši dne 24* januarja 11124 ob 8. uri dopoldne v hotelu »BALKAN« v CELJU, Gosposka Ulica, s sledečim dnevnim redom: t. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila predsedstva. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev blagajnika. 5. Dopolnilne volitve odbornikov. 6. Določitev dijet delegatom Zveze. 7. Poročilo o strokovnem glasilu. 8. Bolniška blagajna. 9. Raznoterosti. Udeležba zadrug po delegatih je obvezna proti konvencijonalni globi v prid Zvezne blagajne. Zadruge, katere še za leto 1:924. niso imele občnih zborov, se naprošajo, da iste Pred Zveznim občnim zborom opravijo, da lahko delegati pridejo s konkretnimi predlogi. Na °bčni zbor se bode tudi povabilo Trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani in predsednika zagrebškega Saveza. Eno uro po določenem času se vrši zborovanje pri vsakem številu članov in so istega sklepi pravomočni. Tajnik: Štern. Načelnik: Božič. Prosimo, da se pri naročilih sklicujete na oglase v »Gostilničarskem listu«. Z današnjo številko, s katero je zvezana tudi 12. kot zadnja številka, zaključujemo prvo leto obstanka Gostilničarskega lista, katerega smo ustanovili z namenom, zbližati in seznaniti gg. tovariše hotelirje, kavarnarje in gostilničarje od blizu in daleč, kateri imajo enake težnje in skrbi. Ni se nam sicer posrečilo takoj v prvem letu našega obstanka doseči tega, česar bi želeli, kajti še marsikateri gostilničar je mnenja, če pristopi njega zadruga kot članica k Zvezi, da si naprti le nepotrebno plačilo, brez katerega se tudi že izhaja, češ, plačil je že itak dovolj, katere moram plačevati, čemu si še nalagati prostovoljni davek! Res je, dragi tovariši, plači! in bremen imamo veliko, pa zapomnite si, še večje bi imeli, če bi v zadnjem trenutku ne izdali našega stanovskega glasila, po katerem izražamo naše želje, naše prošnje in pritožbe javno in katere pridejo na najvišja mesta brez vsakorŠnih kolkov in taks. Ni se 'nam sicer posrečilo odpraviti taks §§ 61, 62 in 63, vendar, kakor smo zadn]i čas izvedeli, dosegli smo. da se iste ublažijo v prid gostilničar skernu stanu. Že prvi pravilnik, kateri je že izdan v hrvaškem jeziku, se je nekoliko oziral na naše žeije, ki smo jih izrazili v resoluciji dne 25. sept. tl., vendar se isti še popravlja v smislu sklepov na Sušaku, kjer je bila tudi naša Zveza častno zastopana in je tudi Nov! predpisi za izvrševanje gostilničarske obrti. S 15. novembrom tl. so stopila v veljavo nova določila o gostilničarski obrti. Svoje mnenje o teh predpisih, ki do sedaj pri nas veljavne v bisivu popolnoma izpreminjajo, smo svoj čas na anketi dne 25. septembra v prostorih g. Božiča na Bregu pri Celju izrazili in poslali tudi resolucijo, katera se je takrat sklenila, na merodajna mesta; tudi na Sušaku dne 16. oktobra so se, kakor je na drugem j mestu objavljeno, sprejele resolucije j ona glasno zavpila : Gospodje, sila nam je, do tukaj in ne dalje, ne prenesemo hujših bremen, tudi mi smo ljudje kot obrtniki, kateri se zavedamo naše dolžnosti, želimo pa tudi pravic. Gospodje tovariši, zagotavljamo Vas, da se hočemo boriti za naše pravice vseh tudi nadalje, vendar rabimo v to svrho tudi skupne'pomoči, in ta obstoji v tem, da pristopite k Zvezi vsi, kateri še do danes niste pri Zvezi gostilničarskih zadrug za Slov, Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino, ter vplivate pri občnih zborih, da pristopijo Vaše zadruge kot članice, kajti Zveza je matica vseh zadrug in če bodejo enkrat vse zadruge, katere še niso pri isti včlanjene, storile potrebne sklepe in njih lastno korist upoštevale- in spolnjevale, vas zasiguramo, da bodo nas vseh želje in prošnje imele na merodajnih mestih vpliv in uspeh. Želeli bi obenem, kakor že prej omenjeno, da bi sklicale vse zadruge še meseca prosinca občne zbore in pri istih tudi storile sklep o pristopu k Zvezi, kajti »sloga jači, nesloga tlači«. Upamo, da se vse zadruge mariborskega okrožja združijo, da podpiramo s tem lastne stanovske koristi, se sami branimo in pokažemo drugim, da je res v slogi vse dosegljivo. Želimo vsem tovarišem vesele božične praznike in srečno novo leto! Načelstvo, tajništvo, uredništvo, upravništvo. v prid gostilničarskemu stanu, če pa iste niso imele takšnega uspeha, kakor bi želeli, smo pa žalibog krivi sami, ker se veliko premalo brigamo za lastno organizacijo in nam je v velikih slučajih žal denarja za isto. V naslednjem priobčimo glavno vsebino zakona in obeh pravilnikov. Po novem bomo razlikovali me bana in kafane. Mehana je taka gostilna, ki ima razen prostorov za točenje pijač tudi sobe za prenočevanje potnikov. Ce teh nima, se imenuje kafana. Za izvrševanje gostilničarskega obrata je potrebno: 1. mesno (to je lokalno) mehansko ali kafansko pravo; 2. lično (osebno) pravo in 3. pravo za točenje pijače. Mesno, mehansko ali kafansko pravo je pravica, da se sme kake določena zgradba, hiša porabljati za gostilno. Za podelitev tega prava je pristojno ministrstvo notranjih del po zaslišanju velikega župana. Omejitve na gotovo število ni, marveč se ozira le na potrebe ljudstva in na interese države. Hiša roora biti primerna v zdravstvenem in policijskem oziru, nove zgradbe bodo morale vrh tega odgovarjati splošnemu načrtu, ki ga izda ministrstvo za zgradbe. Lastnik mora biti neomadeževan. Svoje mnenje oddajo lokalne občinske, politične in finančne oblasti ter komisija (državni inženjer, zdravnik, politični in finančni uradnik). Ta pravica se ne more prenesti na drugo hišo in ugasne, če se v treh mesecih ne prične s točenjem ali prekine za več kot en mesec. Taksa, ki jo mora plačati lastnik hiše, znaša za Ljubljano in Maribor 3000 dmarjev, v krajih nad 2000 prebivalcev 2500 Din, drugod 2000 Din. Če se v zgradbah izven Srbije in Črne gore toči nepretrgoma cd 6. aprila 1920 dalje, se smatra, da je mesno pravo pridobljeno za hiše, v katerih je treba plačati zgorajšno takso, ako se to še ni zgodilo. Lično pravo, to je na osebo vezano dovoljenje, daje dotičnemu pravico, da se sploh sme baviti s pro-fesijonalnim točenjem pijače kjerkoli in kadarkoli. Mogli bi to označiti kot nekako spričevalo o sposobnosti, ker ga dobi proti taksi 2000 Din od politične oolasti (župnijska vlast, okružno načelstvo) le oni, ki je za tak posel fizično in moralno sposoben in naš državljan. To velja za gostilničarja samega, pa tudi za njegovega namestnika, odnosno poslovodjo, a ne za služinčad. Gori označene določbe glede mesnega in ličnega prava veljajo v principu tudi za gostilniško obrt, ki se izvršuje po vrlovih, parkih in barakah. Oni, ki ima lično pravo, more začeti s točenjem pijače še le, ko mu izda finančna oblast (pri nas finančno ravnateljstvo) specijalno dovoljenje za točenje pijače. To je omejeno izključno na kak določen lokal in se ne more prenesti na kako drugo osebo ali dati v zakup. Pred odločitvijo se zasliši glede osebe in lokala mnenje pristojne politične oblasti. Kdor ne namerava ali ne more točiti osebno (pravne osebe, bolniki), mora prijaviti sposobnega namestnika. Taksa za dovoljenje točenja na drobno znaša za vsako polletje vnaprej, računši že s sedanjim polletjem in odgovarjajoče kategoriji, v katero posebna komisija uvrsti gostilno, za Ljubljano in Maribor 1500, 1000, 750 in 500 Din, za kraje nad 2000 prebivalcev 1000, 750, 500 in 300 Din, za ostale kraje 750, 500, 300 in 200 Din. Točenje pijače se more vršiti na drobno ali na debelo. Pod prvim se razume prodajo vseh ali samo nekaterih vrst alkoholnih pijač v vseh količinah za goste v gostilniških lokalih in zunaj na prostem. Točenje na debelo pa je prodaja vina nad 50 litrov, piva pa najmanj 25 litrov, špirita in vsakovrstnega žganja preko 100 litrov, ostalih zaslajenih in nezaslajenih pijač pa najmanj 25 litrov. Za prodajalce pijač na debelo so predpisani še posebni pogoji (protokolacija, knjigovodstvo, garancija letnega prometa 200 hi). Pred izdajo dovoljenja za točenje pijače na debelo mora preskrbeti finančna oblast odobrenje Generalne direkcije. Točenje pijač na drobno se more vršiti v kafanah, me-hanah, bifejih, delikatesnih, vinsko-žganjarskih, slaščičarskih in drugih podobnih obratih, dalje na kolodvorih, ladjah, v vojašnicah, kazinah, čitalnicah in v drugih zapriih društvenih prostorih, v zavetiščih in naselbinah ter barakah (kantinah). Za točenje na sejmih in proščenjih so posebna, a z zgorajšnjim precej identična določila. Specijalnih določb za točenje pod vejo ni. Prodajalci lastnega pridelka na drobno plačajo nižje takse. Kazni, ki jih nalagajo politične oblasti, so občutne (1000, 2000 do 5000 Din). Plača jih lastnik zgradbe, ki se pa more odškodovati napram svojemu najemniku ali zakupcu potom sodišča. Če je pod političnimi oblastvi razumeti okrajna glavarstva in pokrajinsko upravo, ni razvidno. (Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah in pristojbinah tar. post. 61, 62, 63, 64, 65, 66 in 67 z dne 25. oktobra 1923, Sl. Nov. št. 255. Pravilnik ministrstva za notranja dela z dne 12. nov. 1923 in pravilnik ministrstva financ z dne 12. nov. 1923, Sl. Nov. št. 263). K vprašanju znižanja davčnih meril. Razvrednostitev denarja v povojni dobi vodi tudi v davčnopravnem oziru do usodnih posledic. Davčni postavki dosegajo v zvezi z raznimi pribitki in avtonomnimi dokladami ne le pri progresivnih, ampak tudi pri donosnih davkih izmero, ki je izredno trda in visoka ter daleč presega po splošno priznanih načelih smotrene davčne politike dopustno mejo obremenitve. Obremenitev bi morala biti v skladu in pravem razmerju s plačilno zmožnostjo posameznikov. V Sloveniji se ta neskladnost posebno občutno kaže pri dohodnini in posebni pridobnini. Neskladnost pa še povečujejo razni pribitki in invalidski davek, ki se ravna po višini predpisanih neposrednih davkov in pribitkov. To dokazuje dejstvo, da se je v predvojnem času pobirala na dohodek 100.000 K dohodnina 4831 K, dočim znaša za 1. 1923, brez ozira na invalidski davek, 11.327 K 94 v, to je 6'5% več nego v predvojni dobi. Še višjo obremenitev pa kaže posebna pridobnina, ki se sicer pobira z istim odstotkom, vendar pa doseže, ako ne vpoštevamo bivše deželne doklade na-domestujočega pribitka 70%, izmero 200/o- v zvezi s tem pribitkom pa obremenitev 27% Ta že sama na sebi visoka obremenitev pa se še poostri z visokimi avtonomnimi dokladami, ki dosezajo v nekaterih občinah tudi 300% in še več, z invalidskim davkom in z neodbitnimi bilančnimi postavkami, med katere se vš eva med drugimi tudi posebna pridobnina z do- kladami, plačana v bilančnem letu Skupna obremenitev doseza v neredkih primerih 80 in še več odstotkov. Preostra merila izpodkopujejo davčno moralo, ker se vsakdo že iz naravnega nagona samoobrambe izkuša ogniti preostri davčni obremenitvi. Vsled tega ostajajo taka merila vsaj v nekaterih pokrajinah, med katere pa, žalibog, Slovenije ne moremo prištevati, le na papirju. Pri nas se izvaja zakon z vso natančnostjo in ruje -y preko dejanskih dohodkov, kakor da ne iztrpal v polnem obsegu vsakega posameznega dohodninskega vira. Zaradi tega občutimo v Sloveniji tem težje preostra davčna merila. Nič boljše razmere ne obstoje v tem oziru v Avstriji, kjer se v bistvu tudi še vedno izvaja staroavstrijski zakon, ki vodi kljub poznejšim, precej obsežnim reformam do enakih posle* dic, kakor pri nas. Vendar se morejo avstrijski davkoplačevalci vsaj tolažiti, da vlada uvideva nevzdržna st položaja in ga hoče v doglednem času s posebno novelo ublažiti na način, ki bo omogoča! pošteno in izčrpno napoved, ne da bi se moral davkoplačevalec bati, da bi se mu naložili davki, katerih ne bi zmogel. Pri nas ne kaže vlada nikakega umevanja za stremljenja po znižanju davčnih meril. Nikakor noče uvideti, da je v interesu nje same, da dvigne davčno moralo. Pred očmi ima le trenutne cotrebe, manjka ji pa daleko-sežnosti, da bi gledala v bodočnost in spoznala končni uspeh njene trdovratnosti, s katero odklanja brez čuta odgovornosti in potrebne kritike vse predloge, ki jih dobiva od raznih strani za zboljšanje sedaj že skoro nevzdržnega položaja. N kakor se ne moremo ubramti vtisa, da noče finančni minister o kaki reformi davčne zakonodaie pred uvelja v Ijeniem enotneea zakona o nepogodnih davkih n česar sl šari edmo iz razioga, da si ne pokvari s rune ie ob razpravi eriomejra davčnega zakona in si ne ustvari položma, ki b' uteg d biti ugodnejši nego ga n merava pred lagati v predlogu zako o ne > sred nih da’kih katerega nam ra a kot kem predložiti Narodni skupščini. Dru- gega tehtnega razloga tie more Imeti, ako ga ne vodijo poleg neumestnega fiskalizma, ki hoče podvezati narodnemu gospodarstvu v Sloveniji vsak razvoj, tudi drugi nagibi, ki hočejo po praktikah 2e ponovno ožigosanih stremljenj gotovih faktorjev v Beogradu pospešiti preselitev vsake pomembnejše podjetnosti v Sloveniji ne le za primer vojne od zunaj, ampak že sedaj od previsokih davkov ogrožene Slovenije v pokrajine v notranjosti države, kjer so visoki davčni postavki le na papirju. Ne moremo si misliti, da so nazori, ki jih izkušajo uveljaviti nekateri gospodje iz trgovinskega ministrstva, že v taki meri zašli v kri in meso finančnega ministrstva. Smatramo še vedno za verjetnejšo domnevo, da odklanja finančni minister uveljavljenje s,edanje davčne zakonodaje iz razlogov, ki smo se jih zgoraj dotaknili. Ti razlogi pa niso tako tehtni, da bi morali ovirati finančno upravo od znižanja preostrih davčnih meril. Položaj, ki ga ustvarja sedaj veljavni zakon o osebnih davkih z amandmani finančnih zakonov in dvanajstinskih zakonov, trajno itak ni vzdržen in se torej tudi v enotnem zakonu ne bo mogel uveljaviti. Slovenski poslanci imajo težko, a hvaležno nalogo, da prepričajo vlado o nujnosti reforme vsaj enega dela davčne zakonodaje v Sloveniji, še preden se uveljavi enoten davčni zakon. Reklamacije za volitve v dohodninske komisije. Koncem tega leta se izloči iz komisije za dohodnino polovico imenovanih in polovico voljenih članov ter ravno isto število namestnikov. Izločitev se izvrši po žrebu v navzočnosti enega voljenega in enega imenovanega člana komisije. Dopolnilne volitve se vrše dne 29. januarja 1924. Imeniki volilnih upravičencev bodo razgrnjeni na vpogled pri vseh davčnih okrajnih oblastvih v času od 13. do vštetega 20. decembra 1.1. Imenike smejo vpo-gledati samo dohodnini zavezane osebe. Dopustno je tudi imenike prepi- sovati ali napravljati iz njih izpiske, ako to ne ovira poslovanje davčnega oblastva. Rok za vlaganje reklamacij je določen od dne 13. decembra do vštetega 30. decembra tl. Vsak davkoplačevalec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih. Po preteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati volilni imenik še nadalje do vštetega dne 12. januarja 1924, da se volilcem omogoči izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev. Opozarjamo vse obrtnike, da se prepričajo tekom reklamacijskega roka, če so vpisani, ker ni izključeno, da vsled tega ali drugega manipulativnega pogreška niso sprejeti v volilni imenik. Ako posamezniki potrebujejo glede reklamacijskega postopanja še natančnejšega navodila, naj se obrnejo na Zvezo obrtnih zadrug. Dohodnina postaja od leta do leta večjega pomena. Predpisi se vsako leto stopnjujejo. Za leto 1920. je znašal predpis še 59 603.725 K, za leto 1921. že 93,039.645 K, za leto 1922. pa celo 142,183 169 K, za leto 1923. pa bo predpis, vštevši izredni 30odstotni pribitek, presegel vsoto 200,000.000 K. Zato dobiva dohodnina veliko važnost, z njo pa tudi volitve, ki se vrše januarja 4924. Nove fakse v sodnem kazenskem postopanju. Novi zakon o taksah, ki je v veljavi od 15. novembra tl., je prinesel novost, katere do sedaj nismo poznali. Dočim je bilo poprej po kazenskopravnem redu vse kazensko postopanje pristojbin prosto, je cesarska naredba o sodnih pristojbinah uvedla leta 1915. pristojbine za kazensko postopanje na podlagi zasebne obtožbe, to je zlasti za razžaljenje časti, zdaj pa so uvedene takse tudi za vse ostale kazenske zadeve. Po tar. št. 193 mora plačati „za papir itd.“ obdolženec, to je tisti, proti kateremu se je sodno postopalo, posebno takso, ki se ravna po višini prisojene mu kazni. Ta taksa znaša 50 Din za kazni do 3 mesecev oziroma odgovarjajoče kazni, 75 Din za kazni do 6 mesecev, 100 Din do enega leta, 150 Din do 3 let, 300 Din do 10 let, 400 Din do 15 let in 500 Din za kazni nad 15 let. Obsojenec mora to takso plačati v kolkih, kakor hitro postane sodba pravomočna, sicer se eksekutivnim potom iztirja. Ista taksa se plača tudi za sodbe v višjih instancah. Za prošnjo za „ponovno sojenje", to je obnova postopanja, določa tarif št. 195 50 oziroma 100 Din, ki jih je treba plačati v naprej, to je v kolkih nalepiti na predlog. Za „vsako nezadovoljstvo", to je za vse pritožbe in vzklice na vzklicno sodišče, je določena taksa 50 Din, na apelacijske sodišče (stol sedmorice) pa 100 Din (tar. št 196). Tar. št. 197 določa za predlog, naj se izpusti zaprti obdolženec iz preiskovalnega zapora, pri okrajnih sodiščih 100 Din, pri okrožnih sodiščih pa 300 Din, ki jih je treba plačati naprej. Ako se je taka prošnja zavrnila, se taksa seveda ne povrne. Predlog, s katerim se odkloni kazenski sodnik, mora biti po tarifu št. 198 kolkovan s 50 Din. Ako je obdolženec oproščen radi pomanjkanja dokazov, plača polovico takse, določene za obsodbo ter sodišče določi višino kazni, ki bi ga najbrž zadela, če bi bil obsojen. Isto velja za vse druge slučaje oprostitve in ustavitve kazenskih poizvedb ozir. preiskave, ako je dotičnik na kakoršni si bodi nezakonit ali nepravilen način povzročil kazensko postopanje. Posebna določila veljajo za zasebne obtožbe, n. pr. radi razžaljenja časti. Po tar. št. 194 je treba prilepiti že na tožbo kolek za 50 Din kot takso za obsodbo; v slučaju obsodbe na višjo kazen od 3 mesecev mora obsojeni plačati dotično razliko. Razen tega se morajo vse takse v zasebnih tožbah plačati naprej. Vse dosedanje pristojbine, ki niso izrecno izpreme-njene ali odpravljene, veljajo tudi še naprej. Zakon in pravilnik o taksah določata nadalje, da noben uradnik ne sme uradno postopati na podlagi vlog, ki niso nič ali pa nezadostno kole-kovane, sicer plača sam kazensko takso in je disciplinarno kaznovan. Davki. Državna trošarina na žganje. (Opozoritev interesentom.) Minister financ je predložil Narodni skupščini predlog zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakonov in odredb o državni trošarini. Predlog vsebuje poleg določil, ki so se do-sedaj uveljavljala z vsakoletnimi finančnimi zakoni, tudi odredbo, da se pobira trošarina samo na ono žganje, ki prihaja v promet in prodajo, dočim se žganje, ki se kuha za dom, brezpogojno oprošča obdačenja. — Dosedanji način pobiranja trošarine povodom kuhanja se po zatrdilu ministra ublažava zaradi tega, da se preprečijo šikane od strani finančnih organov pri obdačevanju žganja, kar je pa mogoče edino le na ta način, da se pobiranje trošarine omeji le na žganje, ki dejansko dohaja v promet in trgovino, oprosti pa ono, ki se porablja za domače potrebe. Postavka 15 dosedanje tarife (čl. 6. zakona o državni trošarini z dne 27. junija 1921 naj bi se v izpremenjenem besedilu glasila sledeče : „Državna trošarina se pobira: 15. na žganje v oblastih, kjer se je že do sedaj pobirala trošarina, za vsako hektolitrsko stopinjo 20 Din. Priporanja. Trošarina na žganje se pobira povodom dohajanja v promet in porabo, pobiranje (povodom proizvajanja) po izmeri kotla se ukinja. Za žganje se smatra destilat tropin iz sadja, korenin (razun sladkorne pese), dinje (melone), buč in vode, pomešane z medom. Od žganja, kuhanega iz lastnih proizvodov (pridobljenih na lastnem zemljišču) plačuje trošarino le oseba, ki tako žganje od producenta kupi ali pridobi na katerikoli drug način. Od žganja, kuhanega iz kupljenih ali katerikoli drug način pridobljenih surovin (snovi) plača producent trošarino le, ako to žganje proda ali ga iz kateregakoli razloga odstopi drugemu. Proizvajalci, ki kuhajo žganje iz kupljenih surovin (snovi) in za trgovske namene, plačajo trošarino za alkohol po št. 14 tarife (20 Din za eno hektolitrsko stopinjo). Ako se lastniki surovin (snovi) za kuhanje žganja in proizvajalci žganja z lastnim zemljiščem bavijo tudi s trgovino z alkoholnimi pijačami na debelo ali na drobno, ali točijo ali se bavijo s pridelovanjem alkoholnih pijač, se posebej odredi, katero množino žganja se jim dovoli porabiti za domačo potrebo brez plačila trošarine. Natančnejša navodila za pravilno izvršitev izpremembe pri obdačenju žganja predpiše finančni minister. Nameravana izprememba sega globoko v interes industrije, ki se bavi s kuhanjem in prodajo žganja in v interes trgovin, ki prodajajo žgane opojne pijače. Prizadeti industrijci in trgovci se vabijo, da pomisleke, ki jih imajo s svojega stališča proti uveljavljenju omenjene izpremembe, nemudoma priobčijo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. tftdba f»HazH$Eep pmteia taed nate Knljtfiu ia Zdi-tijeaiitii držatami $ri. tatri^t. Znano je, da so se ugotovili tako pri nas kakor drugod razni nedostatki s pismi iz Amerike in da se ti nedostatki, ki občinstvo včasih občutno oškodujejo, sicer redkeje, žal še vedno ugotavljajo. Da te nedostatke omeji oziroma sčasoma v celoti odpravi, je sklenila poštna uprava naše kraljevine, da uvede z Zedinjenimi državami Sev. Amerike (razen ozemlja ob Panamskem prekopu in Filipinskih otokov) s posredovanjem poštne hranilnice v Beogradu od 1. januarja 1924 dalje nakazniški promet pod naslednjimi pogoji: Potrebni vplačilni listi (položnice) za ta nakazniški promet se lahko nabavijo pri vsaki pošti po 50 par za kos. Kdor želi poslati denar v Zedinjene ameriške države, mora izpolniti spremno (»sprovodno«) pismo, ki je natisnjeno na drugi strani srednjega dela vplačilnega lista in sicer mora tam zapisati: 1. Natančen naslov prejemnika z označbo bivališča in zadnje pošte. Ti podatki morajo biti napisani z latinico. 2. Znesek nakaznice in sicer: a) Kdor želi poslati določeni znesek dolarjev, mora zapisati dotični znesek v dolarjih, razen tega pa označiti znesek tudi v dinarjih, ki ga polaga za nakup dolarjev in za nakaz-niško pristojbino. Pristojbina je 10 dinarjev za vsakih začetih 1000 dinarjev. b) Ako pa želi pošiljatelj položiti določeni znesek v dinarjih, ne da bi označil tudi znesek dolarjev, ki naj se izplača v Ameriki, mora zapisati položeni znesek za nakaznico in za pristojbino v dinarjih, poštna hranilnica pa izpolni mesto, ki je določeno za znesek v dolarjih, in sicer po tečaju tistega dneva, katerega se nakaznica v Ameriko odpošlje. Z eno dokaznico se sme poslati največ 100 dolarjev. Kdor želi poslati večji znesek, mora za to imeti dovoljenje generalnega inšpektorata ministrstva financ, ki naj ga priloži vplačilnemu listu. V tem primeru bo poslala poštna hranilnica toliko nakaznic po 100 dolarjev, kolikor jih bo potrebnih. Ako označi pošiljatelj nakazniški znesek v dolarjih, mora položiti toliko dinarjev, kolikor jih je za nakup dolarjev po dnevnem tečaju potrebnih. Ako bi kaj denarja pri nakupu določenega zneska dolarjev preostalo, ga pošlje poštna hranilnica pošiljatelju s službeno nakaznico nazaj, če preostane več kakor 5 dinarjev. Ako v dinarjih vplačani znesek ni za nakup zneska, ki je označen v dolarjih, obvesti poštna hranilnica o tem pošiljatelja in ne odpravi nakaznice, dokler pošiljatelj ne dopolni zneska z vplačilom razlike. Zaradi tega se priporoča, da položi pošiljatelj za nakup dolarjev malo večji znesek dinarjev, zato da bo mogoče dolarje kupiti in nakaznico brez zadržka čimprej odpraviti, tudi če se tečaj izpremeni. 3. Dan vplačila in podpis odpo-šiljatelja. Ako ima pošiljatelj svoj čekovni račun pri poštni hranilnici v Beogradu, naj odredi izplačilo dolarjev z izplačilnim nalogom v breme svojega čekovnega računa. V tem primeru mora izpolniti nalog za izplačilo iz svojega čekovnega računa po prejšnji točki 2, ali v dolarjih ali v dinarjih. Lastniki čekovnih računov pri čekovnih zavodih morajo izpolniti vplačilni list za nakazniški promet z Ze dinjemmi ameriškimi državami in izdati nalog na izplačilo iz svojega čekovnega računa v skupnem znesku v dinarjih. Sprednjo stran vplačilnega lista izpolni pošiljatelj t; ko kakor vsak drug vplačilni list v čekovnem prometu in označi skupni znesek tako, kakor je vpisan na spremnem pismu na drugi strani. Pošiljatelj jamči za točen naslov prejemnika in za razliko na tečaju, ki je lahko drugačen ob času ko pošta denar pošiljatelju vrne, ako se nakaznica iz kateregakoli razloga ne izplača naslovniku. Poštna hranilnica računi dolarje po dnevnem tečaju devize New York od dne, ko se nakaznica odpravi v Ameriko, obvesti o tem odpošiljatelja in položi račun, preostanek denarja, ako je večji kakor 5 dinarjev, pa pošlje pošiljatelju s službeno nakaznico nazaj. To pojasnilo je natisnjeno na drugi strani priznanice vplačilnega lista za nakazniški promet z Zedinjenimi ameriškimi državami. Pošte postopajo z vplačanimi vplačilnimi listi za ta nakazniški promet tako, kakor z vsako navadno položnico v čekovnem prometu. Zneski dolarjev se pri vpisovanju v dnevnikih čekovnih vplačil in v obračun ne upoštevajo, ampak samo zneski v dinarjih. Nakaznice iz Zedinjenih ameriških držav za našo državo bodo napravljene v dolarjih in v centih. Vse ameriške pošte bodo pošiljale nakaznice za našo državo pošti New York, ki jih bo shranjevala, poštni hranilnici v Beogradu pa pošiljala natančen seznam (listo), v katerem bodo podatki vseh teh nakaznic in ki mu bo priložena deviza v dolarjih za kritje skupnega zneska 'ce': nakaznic, kar jih bo vpisanih v aotičnem seznamu. Ko dobi poštna hranilnica v Beogradu seznam nakaznic in devizo, vnovči devizo pri Narodni banki po dnevnem tečaju, preračuni vse dolarske zneske po tem tečaju v dinarje in odpošlje denar s čekovnimi nakaznicami naslovnikom. Na teh nakaznicah bo označen poleg zneska v dinarjih tudi znesek, ki je bil vplačan v dolarjih. Te čekovne nakaznice bo pošiljala poštna hranilnica naslovnim poštam, pošte pa jih bodo izplačevale naslovnikom in z njimi postopale tako kakor z drugimi čekovnimi nakaznicami. Če se katera izmed teh čekovnih nakaznic izgubi ali če se iz katerega koli razloga ne more izplačati, postopa pošta tako, kakor če se izgubi kaka druga čekovna nakaznica Za izgubljeno čekovno nakaznico izda poštna hranilnica dvojnik (str. 92, točka XI b in stran 93, točka XII, »Poštanska-štedna, čekovna i virmanska služba«). Zaradi pravilnega opravljanja na-kazmške službe med našo državo in Zedinjenimi ameriškimi državami se še pripominja: Vplačilni listi položnice za Ameriko so namenjem v prvi vrsti potrebam naših izseljenikov in njihovih družin. Špekulacija z izvozom denarja s temi vplačilnimi listi je prepovedana. Zato se bo poštna hranilnica, preden odpošlje seznam v Ameriko, vsakokrat temeljito prepričala, če se ne godi s tem kaka zloraba. Ako bi hotel kdo večji znesek denarja poslati v Ameriko, t. j. več nakaznic, mu je treba povedati, da mora zato imeti dovoljenje generalnega inspektorata ministrstva financ, kamor naj se obrne, ker se sme brez dovoljenja te oblasti poslati največ samo 100 dolarjev. Izmenjava poštnih nakaznic z Zedinjenimi državami se prične 1. jan. 1924, vrše jo pa vse pošte v kraljevini, pri katerih je uveden čekovni promet. Občinstvo, ki ima v Ameriki svojce in ki z njimi dopisuje, naj bi te svojce na uvedbo tega nakazniškega prometa opozorilo in obenem od njih zahtevalo, da jim pošiljajo dolarje v vsakem primeru samo s poštnimi nakaznicami in ne več v navadnih oziroma priporočenih pismih. Le na ta način bo mogoče omejiti razne nedostatke z ameriškimi pismi. TRGOVCI, OBRTNIKI, INSERIRAJTE V »GOSTILNIČARSKEM LISTU«, KER IMAJO NAŠI INSERATI NAJVEČ USPEHA. Zakaj „nema pare"? Če bi b4l temu vprašanju dal naslov: „Pravi vzroki pamanjkanja denarja", bi bil najbrže že samo naslov marsikoga odvrnil od čitanja prvega stavka. In to je skoro naravno. Kajti pravih vzrokov za današnjo denarno mizerijo je bilo in je še vsak dan po vseh listih toliko na izbiro, da bi bilo res težko najti iz vseh teh „pravih" vzrokov res pravega. V svojo sramoto moram tu javno priznati, da se ves čas svojega življenja nisem nikdar zanimal niti za zgodovino denarja sploh, niti za valutna vprašanja. Doslej sem se z denarnimi krizami pečal samo tedaj, kadar sem bil — brez denarja. Šele vis major vojne me je opozorila na razmiš-Ijevanje o vrednosti in nevrednosti denarja. Jaz, ki sem dolga leta preje stiskal vsak vinar, sem sredi vojne začel razsipavali denar, čeprav ga ni bilo odveč. Ko sem ponujal za stokratno prejšnjo vrednost denar za košček kruha in mi je bil ta lepi denar, za katerega sem preje dobil celo pojedino, zaničljivo zavrnjen, od moje strani koprneči kos kruha pa ponujam za — eno cigareto; ko sem videl, kako se sicer stari denarni stiskači po naših dolenjskih gričih meščanom dajali živila iudi za staro obleko, denar — tudi veliko denarja — pa odklanjali, tedaj sem se seznanil z zgodovino in vrednostjo denarja. Naturalno gospodarstvo je prišlo zopet v veljavo, denar, posebno papir, je stopil iz svoje veljave kot sredstvo izmenjave dvema različnih vrst blaga med dvema različnima interesentoma, Ali to omenim le mimogrede, ker je še danes mnogo ljudi, ki niti tega primitivnega zakona o postanku denarja ne poznajo in ker sploh danes vse vidi spas edino le v denarju. Ob prevratu, ko je bilo denarja še dovolj, oziroma preveč, sem opazil, kako malo ljudje spoštujejo manjše denarne vrednote. Natakar ni niti več hotel pogledati 10 vin. napitnine, le milostno je sprejel vsaj 20 vinarjev. Da nisem bil sam iak opazovalec, o tem sem se prepričal iz potopisov Čehoslovakov po naši rivijeri. Tudi oni so izražali začudenje, kako mi sami diskreditiramo kovinski drobiž, ki naj bi imel vendar večjo vrednost, kot papirna nota. Že na podlagi teh opazovanj so nam Čehi že takrat prorokovali današnjo krizo, lo razkošno razmetavanje denarja v napitnini, ki je pravzaprav nekaj malenkostnega, so k nam v Slovenijo zanesli — brez zamere — brati Hrvati. Živo je v spominu celi naši družbi, ko smo na mizi v Veliki kavarni v Mariboru puščali po 20 vinarjev napitnine in kako nas je pri tem zapostavila hrvatska družba z dvemi kronami napitnine za samo eno črno kavo, ki takrat niti toliko veljala ni. Zgledi vlečejo — to pot so nehote vlekli tudi pri nas in nas tekom par let, ko smo zamenjali krono z dinarjem, dovedli v današnje razmere. Pokazali sem le hotel s tem malim vzgledom, kako smo pričeli z malim diskreditirati vrednost denarja. Pri tem opazovanju pa sem prišel že v prvi povojni dobi na sled še na neko drugo zlo, na katerega posledice sem tolikokrat opozarjal tudi javno. Imejitelji stanovanj so sc zamislili, da prekomerno podražijo najemnine tudi za stanovanja, ki že leta niso bila popravljena in za katera niso lastniki niti vinarja žrtvovali tudi ne po prevratu. Opozarjal sem, da mora to neutemeljeno pretirano povišanje najemnine povzročiti podraženje tudi drugih življenjskih predmetov, kajti najemnik mora zahtevati višjo plačo in tako gre veriga dalje. Res so to podraženje takoj izrabili demagoški voditelji raznih strokovnih organizacij; sledil je štrajk za štrajkom, njim pa splošno podraženje. Država sama je uvidela pretečo katastrofo ter izdala znani nesrečni zakon o pobijanju draginje. S tem smo prišli na pravi tir. V hiši, kjer je gospodar zapravljivec ne more biti štedljivcev tudi ne med družino. Država, ki hoče razumno gospodarstvo, mora tudi sama biti vzor-gospodar. Naše vlade pa so ravno ob času, ko so izdajale zakone o pobijanju draginje, same brez povoda podra-ževale monopole (n. pr. tobak, vžigalice); so razsipale denar za razne nepotrebne komisije, so pustili in še puste na polju ležati milijardne vrednosti demobilizacijskega blaga; so z nesrečno finančno politiko same diskreditirale našo valuto v inozemstvu; so dobavljale in še dobavljajo svoja naročila v inozemstvu, dočim ostajajo našim dobaviteljem dolžne milijarde in s tem jemljejo sebi in državi ugled in zaupanje; so nalagale in še nalagajo našim produktivnim krogom pretirana bremena, ki se končno prevale na konzumenta v obliki novega po-draženja in zaostajanja produkcije. Vse to in še mnogo druge krivde v naši notranji in vnanji politiki imajo na vesti vse dosedanje vlade. Posledice? Najprej denarja v izobilju, nestabilnost valute, ki je naravnost onemogočila najnujnejše industrije (n. pr. gradbeno), potem deflacija, ki je sicer edino sredstvo za ozdravljenje valute, ampak na njenem višku je sedanja vlada ponovila stari greh prejšnjih vlad; nova pretirana davčna bremena na produkcijske sloje, ki so s tem primorani na zopetno podraženje, ki mora zadeti s konzumentom vred tudi producente v zastoju blaga. To bi bilo v obrisih en del pravih vzrokov pomanjkanja denarja. In ta del gre na račun vlade. Po „Trgovskem Listu". Uinarsfvo. Vinski sejem v Krškem, katerega je priredila meseca decembra krška občina, je bil, kakor nam poročajo, prav dobro obiskan. Prišlo je nepričakovano mnogo vinskih trgovcev in gostilničarjev iz vse Kranjske, zlasti pa iz Ljubljene invGorenjske ter iz spodnje Štajerske. Živahna kupčija se je razvila šele proii poldnevu, ko so se kupci nekoliko orijentirali in so producenti odnehali v cenah. Prodalo se je okrog 25 vagonov vino, največ po 22^—24 kron, nekaj tudi dražje, oziroma tudi ceneje. Mnogo vina so gotovo še pozneje prodali, ker so se kupci popoldne razgubili z vinogradniki na vse strani. Uspeh sejma je v vsakem oziru prav povoljen. Letošnji vinski pridelek v Sloveniji. Po raznih poročilih iz različnih krajev je leiošnji vinski pridelek v Sloveniji kvalitativno veliko ugodnejši od lanskega, kvantitativno je pa za eno tretjino nazadoval. Vinogradniki, ki so brali po 15. oktobru, so dosegli kvalitativno kot kvantitativno izvrstno letino 1. 1921. Grozdje, brano po tem času, je vsebovalo 20 do 22° sladkorja, kar odgovarja moči 12 13'2° alkohola. Grozdje, brano pred 15. oktobromje slabše — vsebovalo je le 11 —14° sladkorja. Vino iz tega sladkorja je kislo, grenko in slabega okusa ter vsebuje samo 5 — 8° alkohola. Rdeča vina so veliko slabša ter brez barve. Boljša vina, kot burgundec, traminec, rizling, silvanec iz grozdja, nabranega po 15. oktobru, so izvrstna ter vsebujejo 12 --13'5° alkohola. Vina v Belokrajini, kjer se je vršila trgatev po 3. oktobru, so izborna. Trgovina je zelo slaba. Vzrok temu so previsoke cene, ki so se takoj po trgatvi zahtevale, vsled česar so se tujci odtujili. Priporočati bi bilo zahtevati zmerne cene ter zaloge prodati, ker so še zaloge iz prejšnjih let precejšnje. Vinske zadruge nameravajo prirediti letos več vinskih sejmov, tako v Krškem, Novem mestu, Metliki, Črnomlju in Brežicah. Vinski trg. Iz Zagreba nam poročajo, da je na vinskem trgu v zadnjem času splošna stagnacija. Cene vinu na Francoskem so trdne, stare zaloge so razprodane in namesto domačega vina so spravili v promet španska vina. Na Grškem je bila trgatev slaba in zato so poskočile cene za 10 odstotkov. V Avstriji so pa vkljub slabi trgatvi ostale cene neizpremenjene; prometa pa je le, malo. Novo vino se je podražilo za 100 kron na hektoliter; prav mat o Na Ogrskem so se pa boljše vrste podražile za 1000 kron pri hektolitru, slaba vina z dežele pa so v ceni padla. Rumunska trgatev je bila za 30% P°d lansko. Povprašujejo pa samo po prvovrstnem blagu. Splošno tožijo, da je premalo denarja, posebno v Avstriji, na Ogrskem, Grškem in pri nas v Jugoslaviji. Na Francoskem so nova rdeča vina 8 — H'50, ostala 55 do 95, boljša iste vrste od 70 do 105 frankov. Avstrijska vina stanejo 5000 do 5500 K, stara vina 6000 do 7000 K, boljše vrste 7200 do 7500 K za liter, po novem denarju torej pol šilinga do tričetrt šilinga. Na Češkoslovaškem prodajajo nova vina po 380 do 400 ČK hektoliter; cene rastejo. Grška vina, v Trstu naložena, stanejo pri 13 in 14° 125 do 160 lir za 100 kg. Ogrska vina slabše vrste z dežele notirajo 650 do 750 K liter, boljša od veleposestnikov po 1000 do 1200 K. Na našem trgu vlada popolna stagnacija; na Hrvatskem so v enem samem tednu padle cene vinu z dežele za 50 para do 1 dinarja. Italija se hoče na vsak način preostankov znebiti in išče trg v Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški. Laške vinske cene v inozemstvu so bile v zadnjem času te-le: Piemontska vina so večinoma dobra, 10'5 do 13‘5 odstotna hi 125 do 180 lir, stara beneška in furlanska vina prodajajo 150 do 180 lir hi, trgorina je pa slaba. Tudi v Emiliji trgovina zastaja; kmetje prodajajo rajši grozdje 100 kg po 270 do 290 lir po kraju in kvaliteti. Tudi v Toskani je popolna stagnacija, stare zaloge so nedotaknjene, cene padajo. Prodajajo grozdje večinoma 200 do 500 lir 100 kg. Na Siciliji je povpraševanje po starem vinu majhno, v novem blagu pa opazimo popolno stagnacijo. Vinska kriza na Hrvatskem in v Slavoniji. Če odračunamo od pridelanega vina ono količino, ki jo konzumiramo doma, vidimo, da nam preostaja letno okrog 1,198.000 hi vina. Ako upoštevamo, da vlada na našem vinskem trgu že štiri leta občutna kriza in da je izvoz skoraj popolnoma padel, je jasno, da imajo naši producenti in vinski trgovci polne kleti še starih zalog. To stanje je pa naj-občutnejše na Hrvatskem in v Slavoniji. Slovenija porabi običajno ves svoj pridelek zase in je lansko leto celo uvažala vršačko vino poleg običajnega dalmatinskega. Dalmacija v najboljšem slučaju še vedno lahko računa na izvoz v Francijo, poleg tega pa izvaža skoraj v vse države, zlasti na Češkoslovaško in v Avstrijo. V Slavoniji in Hrvatski bo tako samo letos preostalo neprodanega vina nad 3 milijone hektolitrov. Naša vina po današnjih cenah niso za tekmovanje na svetovnem trgu in je to ravno glavni vzrok naše vinske krize. Poleg tega pa^ so režije danes tako visoke, da ni računati na primerno znižanje cen. Kljub priznanju prevozne tarife je prevoz danes še vseeno predrag. Za dalmatinska vina je zlasti promet največje važnosti. Prevoz iz bakarske luke do železniške postaje stane mnogo več kakor ves prevoz od Bakra do Maribora. V vsakem oziru je nujno potrebno, da se najde čim prej izhod iz tega položaja, ker bi zlasti letošnje leto lahko rodilo nedogledne posledice ne samo za našo vinorejo, temveč za naše gospodarstvo vobče. Zvezna poročila. Na Gostilničarskem kongresu na Sušaku dne 16. oktobra sta bili naslednji dve resoluciji od „Zveze gostilničarskih zadrug za Slov. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino" sestavljene ter v navzočnosti ministrskih delegatov prečitane in soglasno sprejete in izročene po g. Pavlekoviču, predsedniku zagrebškega Saveza gostilničarskih zadrug delegatom v na-daljno obravnavanje. RESOLUCIJA sprejeta na VIL gostilničarskem kongresu dne 16. oktobra 1923 kakor sledi: Gostilničarstvo Hrvatske, Slavonije in Slovenije, zbrano na VIL gostilničarskem kongresu na Sušaku, protestira proti podeljevanju pravic točenja alkoholnih pijač takozvanim uličarjem in trgovcem z mešanim blagom kakor je sedaj običajno v zgoraj omenjenih pokrajinah, kjer prodajajo vino, pivo in žganje trgovci in sitničarji odprto ravno tako kot gostilničarji, oddajajo tudi jedila ter so popolnoma brez policijskega nadzorstva. Prosi se ministrstvo trgovine in obrti v Beogradu, da blagovoli vsako prodajanje alkoholnih pijač vzeti na koncesijsko dovoljenje po lokalni potrebi, ga omejiti in staviti pod strogo nadzorstvo političnih oblasti in obstoječih gostilničarskih zadrug, katere zadnje naj dobivajo vplivajočo posvetovalno pravico pri podeljevanju koncesij, nadalje se prosi, da se zaukaže po vsej kraljevini SHS splošna revizija koncesij in prodajaln alkoholnih pijač ter se naj vse odveč obstoječe prodajalne z alkoholnimi pijačami in gostilne ukinejo. Resolucija sestavljena na enketi Zveze,, gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino, katera se je vršila dne 25. IX. 1923 ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Joško Božiča na Bregu pri Celju. L Protestira se proti § 61 novo nameravanim predpisom taks ter se podpira isti s sledečimi razlogi: Obrtni red bivše Avstrije, kateri je v Sloveniji še do danes v veljavi, predpisuje odločno, da se vsaka na novo zaprošena gostilničarska koncesija pred podelitvijo od politične oblasti uradno komisijonira, h kateri se pritegne oblastveno koncesijonirani stavbenik glede sposobnosti lokalov, komisar politične oblasti glede neo-madeževanosti, zdravstveni izvedenec glede higijeničnih razmer, zastopnik občine glede lokalne potrebe in načelstvo gostilničarske obrtne zadruge glede usposobljenosti zaprositelja. Tem predpisom so se morali podvreči in istim zadostiti do danes vsi ho- telirji, kavarnarji in gostilničarji v Sloveniji. II. Proti § 62 ugovarjamo iz sledečih razlogov: Hotelirji, kavarnarji in gostilničarji v Sloveniji so bili in so še sedaj obremenjeni v smislu taks § 62 z sledečimi pristojbinami in sicer: Obrtni, dohodninski, hišnonajemninski, pridobninski, prometni, invalidski, izven tega troša-rinski davek spojen z visokimi občinskimi dokladami, s čemur mislimo, da smo nameravanemu § 62 zadostili in bi bilo vsako nadaljne povišanje taks neopravičeno. — Z določbo v opombi 3 glede solidarne odgovornosti lastnika zgradbe bi se čisto neutemeljeno nalagale dolžnosti, ki morejo vzbuditi največjo nevoljo. III. § 63 pobijamo in sledečih razlogov: Kakor že v § 61 omenjeno, se je moral vsak za gostilničarsko obrt namenjeni objekt kolavdirati in komisi-jonirati, določene takse predplačati in izposlovati potrebno uverenje ter zadostiti vsem predpisom zakona; zato se nam zdi neumestno in krivično zahtevati za Slovenijo zopetno predložitev načrtov gostilniško-obrtnih projektov. IV. Prosimo toraj, da se točke 1, 2 in 3 predležeče resolucije upoštevajo pri nameravani določbi taks pod št. 61, 62 in 63, ker so sedanji obrtniki, t. j. hotelirji, kavarnarji in gostilničarji zadostili že dosedaj vsem tem predpisom, zato bi bila krivična zopetna obremenitev. Prosimo tudi, da se uzakonijo usposobljenostni izpiti, da se revidirajo prodajalne z alkoholnimi pijačami, iste koncesijonirajo glasom obrtnega reda § 16 ter se poverijo gostilničarske zadruge koi nadzorovalne oblasti. Pokrajinska zveza jugosloven-sklh vinogradnikov za Slovenijo je imela dne 2. XII. 1923 v Narodnem domu v Mariboru svoj ustanovni občni zbor, katerega so se udeležili mnogi delegatje krajevnih vinarskih društev in drugi odlični vinogradniki iz vse Slovenije. Zveza šteje že danes 14 krajevnih organizacij s 838 člani. Želeti je, da bi bil vsak vinogradnik član krajevne organizacije, ki danes obstoji v Mariboru, Ptuju, Šmarju, pri Sv. Bol-fer.ku pri Središču, Ormožu, Gr. Radgoni, Brežicah; Ljutomeru, Rogatcu, Novem mestu, Črnomlju, Mokronogu in Krškem, kajti čim močnejša organizacija bo, tim lažje bo braniti ogrožene interese vinogradništva. Kjer še krajevnih organizacij ni, se naj čimpreje ustanovč ! Izvolil se je sledeči odbor: predsednik Anton Puklavec, vinarski ravnatelj v Mariboru; podpredsednik Bohuslav Skalicky, kmet. svetnik in ravnatelj kmet. šole na Grmu , tajnik Josip Zabavnik, višji klet. nadzornik v Mariboru ; blagajnik Ivo Zupanič, strok, učitelj na vin. in sadjarski šoli v Mariboru ; odborniki: M'ha Brenčič, posestnik itd., Spuhla pri Ptuju ; Franc Kirin, posestnik v Krškem; Franc Penca, župan v Mokronogu; Ivan Urek, posestnik v Globokem pri Brežicah, Robert Košar, veleposestnik pri Sv. Bol-fenku pri Središču ob Dravi; Jože Nemanič, posestnik in narod, poslanec v Želebeju pri Metliki; Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih; Alojz Supanič, posestnik v Vajdnu pri Jare-nini ; Franjo Žebot, posestnik in narod, poslanec v Mariboru ; Fric Zemljič, veleposestnik in vinski trgovec v Ljutomeru ; Srečko Robič, župan in posestnik v Limbušu pri Mariboru; Petar Miović, posestnik v Mariboru. Občni zbor je soglasno sklenil sledečo resolucijo: »Pokrajinski Savez jugosl. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 2. decembra 1923, na katerem je bilo zastopanih 14 krajevnih vinarskih društev iz cele Slovenije s skupaj 838 člani vinogradniki, sklenil, pridružiti se zahtevam vin. in sadjarskega odseka kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru, ki jih je ta le stavil v svoji zadnji »Spomenici« z dne 10. junija 1.1. štev. 717 in si jih osvojiti! Zlasti zahteva Pokr. Savez od visoke vlade: 1. da pri sklepanju trgovinske pogodbe z republiko Avstrijo doseže za uvoz naših vin vsaj iste ugodnosti, ki jih je Avstrija koncedirala Italiji (znižanje uvozne carine od 60 na 30 zlatih K za hi in za Slovenijo — kontingent vsaj 100 000 hi lažjega naravnega vina, ozir. vinskega mošta od 8 do 12% alkohola, ozir. 14 do 20% sladkorja); 2. da pritegne k trgovskim pogajanjem z vino uvažajočimi državami — pred vsem sedaj z Avstrijo, vedno eksperte iz Slovenije, ki natančno poznajo razmere vinogradništva in vinski trg v Sloveniji. Na vsak način pa zahtevamo z vso odločnostjo od vlade, da se k trgovinskim pogajanjem z republiko Avstrijo pritegne tudi en del iz pokrajin bivše Avstro Ogrske; 3. da ukrene potrebno, da se vinski zakon iz leta 1907., ki velja danes samo v Sloveniji in Dalmaciji) uveljavi za celo državo ter da se ga zopet začne izvajati z vso strogostjo; 4. da se prepreči vsako vtihotapljanje vina iz Madžarske in Italije v našo državo ; 5. da se ukinejo kontrolni listi za prevoz vina, ki povzročajo mnogo stroškov in še veliko več zamude časa in — če že to ne gre, da se naj izdaja kontrolnih listov poveri občinskim uradom, ki so bolje pri roki; 6. istotako naj se ukine naredba, po kateri morajo slovenski vinogradniki vsako leto svoj vinski pridelek naznaniti finančni oblasti; 7. slovenski vinogradniki odklanjajo stališče vlade, da vinogradniki iz prejšnje Avstro-Ogrske radi prejšnjega podaništva ne bi mogli sodelovati pri trgovskih pogajanjih z republiko Avstrijo kot delegati in eksperti ; 8 zahtevamo, da da vlada v slabih letinah za sladkanje vinskega mošta vinogradnikom na razpolago trošarine prosti sladkor; 9. ker vinogradniki letos zbog slabe vinske letine niso bili aktivni, v največ slučajih pridelek ne krije niti pridelovalnih stroškov, zahtevamo od vlade, da da finančnim oblastem nalog, da dohodkov iz vinogradov, ki ne reprezenti-rajo nobenega čistega dobička, letos v obče ne obdači. To resolucijo naj se takoj dopošlje vsem prizadetim mini-sterstvom, narodni skupščini in drugim merodajnim zastopništvom«. Gostilničarska zadruga Mozirje je imela dne 6. decembra 1.1. pri gosp. Golniku v Libiji izredni občni zbor, katerega se je udeležil Zvezni tajnik iz Celja. Ker še dosedaj Zadruga ni pobirala nobene članarine, se je sklenilo, da se pobira za leto 1923. za Zadrugo 35 Dm in za Zvezo 20 Din, skupno 55 Din, kateri znesek je dolžan vsak član do prihodnjega občnega zbora, kateri se bo vršil v mesecu januarju 1924, poravnati, v nasprotnem slučaju se bo isti prisilno potom kr. okrajnega glavarstva iztirjal, kar pa gotovo ne bi bilo častno za posamezne člane. Nadalje se je tudi sklenilo, da se vsakega člana, kateri se občnega zbora ne udeleži, kaznuje z globo 5 Din v prid Zadružne blagajne. Poročalo se je tudi, da ima tržka občina Mozirje že dolgo časa pripravljene prostore za merosodni urad in je že zdavnaj bila otvoritev istega obljubljena, saj vendar čakajo na merosodni urad gostilničarji, ki bi ga posebno v sedanjih časih nujno rabili, zaman. Razno. Cenj. tovarišem hotelirjem, restavraterjem in gostilničarjem naznanjamo, da smo si o priliki gostilničarske ankefe v Zagrebu ogledali tudi šampanjske kleii g. Pavlekoviča v Zagrebu fer smo bili naravnost očarani nad vzornostjo njegovih kleti. On proizvaja domači izdelek šampanjca po francoskem vzorcu pod imenom „Bukovačka Zlatica" in „Bu-kovačka Zorica" kakor iudi prvovrsten pelinkovec ter ga vsem gg. tovarišem toplo priporočamo. Radi poplave v Savinjski dolini in v Celju sta se mudila v pondeljek, dne 10. tm. v Celju ministra Vujičič in Trifković. V spremstvu načelnika gosp. Sveteka sta prišla kmalu popoldne z avtomobilom čez Dob in Trojane ter sta si grede ogledala Škodo v Savinjski dolini. V Celju sta b;Ia sprejeta od vladnega svetnika dr. Žužeka, predsednika okrožnega sodišča dr. Kotnika, župana dr. Hrašovca in policijskega svetnika dr. Senekoviča, dala sta si temeljito poročati o ogromni škodi, katero je utrpela Savinjska dolina in Celje z okolico. S popoldanskim vlakom sta odpotovala v Sisak. Za velesejm v Lipskem. Naša pooblaščena trgovinska agencija v Lipskem namerava začeti akcijo za čim uspešnejše sodelovanje naših gospodarskih krogov na tukajšnjih mednarodnih velesejmih ter daje na zahtevo interesentom vse informacije. Obrniti se je na: Leipzig, Friedrich Listsirasse 4 ; brzojavke: „Gumiguta", katere šef je g. Ivan Simič. Zveza za tujski promet je imela v pondeljek, dne 10. t. ni. zvečer v celjskem Narodnem domu važno zborovanje. Celje tvori za sedaj radi ugodne lege naravne krasote središče tujskega in letoviškega življenja v severni Sloveniji. Na sestanek so prišli zastopniki celjskega mesta, zdravilišč Rogaške Siatine, Rimskih toplic in Laškega, zastopniki Olepševalnega društva in podružnic Slov. planinskega društva. Iz zanimive debate navajamo, da je namen Zveze letos po našem jugu pa tudi v inozemstvu pričeti obširno propagando za naša zdravilišča in kopališča. Zveza bo skrbela za propagandne letake, informacijsko pisarno v Celju, za izletniške vlake ter bo tudi intervenirala pri pristojnih oblastih, da se uvede telefonska zveza med Celjem in Solčavo in avtomobilski promet istotam. Obravnavalo se je vprašanje otvoritve gospodinjskih tečajev v Mozirju za Savinjsko in v Slovenjemgradcu za Mislinjsko dolino, v kateri bi se sinovi in hčere gostilničarjev učili občevanja in postrežbe s tujci. Pisarni za tujski promet v Ljubljani in Celju bosta regulirali tok izletnikov z ozirom na velik obisk Gorenjske, Logarjeve doline in Pohorja. Mariborska podružnica SPD postavi na Pohorju pri Ribniškem jezeru novo kočo, ki bo služila v prvi vrsti zimskemu športu. Sestanku je predsedoval šef oddelka za obrt in trgovino dr. Marn. „GtitilaičifSili £i$t!“ iiiiii | Vesele božične praznike in srečno Novo leto | ^ svojim obisko\ral€ei2i osiroma odjemalcem. ============= j| ■ Alojzija in Drago Bernardi \ Maks Zabukošek F. S. LUKAS HOTEL BALKAN modni ate/je za gospode veletrgovina žganja in likerjev specijaliteta „Adam“ CELJE, Gosposka ulica. Celje, Cankarjeva ul. CELJE, Kralja Petra cesta. j Matija Krašovc gostilničar Alojz Kroflič mesar Gostilna pri So/ncu PEČOVNIK pri Apnencah. Celje, Ljubljanska cesta CELJE, Ljubljanska cesta. FRANC KRAJNC brivec CELJE, davni trg. I Marija Filipčič prej Pavline j | Celje, Gledal, ul. \ MORI C RA Udi trgovina s porcelanom in steklom CELJE, Prešernova ulica. Jakob Lopati Ludvik Petek Joško Božič parna, pekarna ... g l špecerijska trgovina gostilna „pri Škarpi" i it Celje, Kralja Petra cesta. A Celje, Cankarjeva cesta. Breg pri Celjn j Fani Lebič Anton Kolenc in drugovi KARL LOIBNER HOTEL BELI VOL veletrgovina s špecerijo zajutrkova/nica, delikatesna in špecerijska trgovina CELJE, Kralja Petra cesta CELJE, Kralja Petra cesta CELJE, Kralja Petra cesta 1 :: ZVEZNA TISKARNA V CELJU :: 1 Jj STROSS/AAVERJEVA UL. 1, O BI O STROSS/AAVERJEVA UL. 1. ■ FRANC PODERŽAJ gostilna CELJE BREG Fric Skoberne HOTEL ZAMOREC Ljubljanska cesta CELJE i Anton in Ana Robek gostilna „Branibor" Kralja Petra cesta CELJE JANKO BOŽIČ špecerijska trgovina Kralja Petra cesta CEL}E IVAN BEUC zlatar Gosposka ulica CELJE Anton Ocvirk trgovina z južnim sadjem Glavni trg CELJE Listnica uredništva. V prihodnji številki našega lista, ki bo izhajal po novem letu v večji obliki kot dosedaj, bomo odgovorili na uvodnik ljubljanskega „Gostilničarja" z dne 10. decembra št. 11 in 12, katerega smo šele 19. decembra prejeli. V tej številki nam to ni bilo mogoče, ker je bila redakcija že zaključena in list že v tisku. Volitev v cenilno komisijo. Vsem članom celjskega okrožja se tem po- Jože Zabukošek manufakturna in modna trgovina Aleksandrovo ulica CELJE jj IVAN OBERŽAN pekarija Za Kresijo CELJE Špeglič Matija gostilna Gosposka ulica CELJE KmtziaoiasBuantscmmsaaeBis&jaG&iaasssBsai Josip Tomažič vojaški in civilni krojač Glavni trg Franjo Berger gostilničar Gosposka ulica CELJE Franjo Kunšek fotograf Cankarjeva cesta CELJE -t...-——MII n BIM 111 IBff Ulili lirtil II tom naznanja, da se dne 20. januarja 1924 udeležijo volitev v cenilno komisijo, ter da se pri istih postopa nestrankarsko vendar enotno, kajti tukaj se gre zopet za gostilničarske žepe. Zveza bode na posamezne zadruge pravočasno poslala kandidatno listo, katera je edino na gospodarski podlagi sestavljena, uplivajie tudi na vaše prijatelje, da se vam pridružijo z glasovi, kajti tudi njim ne bode škodovalo. Tajništvo. Dolžan Franjo kleparstvo in vodovodna instalacija Kralja Petra cesta CELJE Milan Martinovič HOTEL UNION Nasproti kolodvora CELJE Franc Hodnik gostilna in mesarija ŽALEC Josip Gorenjak mesarija Glavni trg CELJE IVAN NARAKS sodavičar LOŽNICA pri Žalcu Tajništvo Gostilničarskega Lista Pozor! Na širši odborov! seji Zveze v Celju, katera se je vršila dne 18. decembra v prostorih g. Božiča na Bregu, se je sklenilo opozoriti vse zadruge, katere sa pri isti včlanjene, da se ne udeležujejo občnih zborov pri drugih zvezah gostilničarskih zadrug kot de-legatje, kajti edino Zveza in še ista se sličnih občnih zborov iahko udeleži kot gost. Vesele božične praznike in srečno Novo leto ždi Uredništvo in upravništvo. ■ . ■ ' ■ ------- Prepričajte se, da kupite po zelo ugodnih cenah vsakovrstno sukno, blago za perilo, krojaške potrebščine, izvrstno delane gumi-plašče, usnjate suknje, obleke za gospode in dečke i. t. d. pri tvrdki Ivan IHastnab Celje, Kralja Petra testa štev. IS. Natakarji in natakarice dobijo - 5% popsasta. IZBORNA DALMATINSKA VINA nudi v vsaki množini i. P. MATKOVIČ CELJE, GLAVNI TRG 1 GOSTILNIČARJI! POZOR! Iftm IVAN NARAKS najstarejše podjetje ' IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC LOŽNICA pri ŽALCU s se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne! Cenj. občinstvu vljudno javljam, da sem prevzel s 1. decembrom v najem Motel pri „Kroni" CELJE Ljubljanska cesta. □ Točil bodem prvovrstna vina, kakor tudi topla in mrzla jedila bodejo na razpolago vsak čas. Za obilen obisk se priporoča LORENČAK SavsrovaL5?^ cSrisžba ^umrnim^ v PABiZU ustanovljena leta 1828 za požar in leta 1829 za življenje. Kapital na požar 20,000.000 Fr. Rezerva 62,000.000 Fr. Kapital na življenje 10,000.000 Fr. Rezerva 262,000.000 Fr. Prevzame vsa tozadevna zavarovanja. Gen. za&topia Ljubljana, Celje, Maribor. Sprejmejo se spretni akviziterji. Natančneja pojasnila daje Inspektorat, Celje, Gosposka ulica 5t. 26, I nadstr. Zirar in juvefir Tlnfon jGečnifi Cefje, § favni frg šf, 4 (preje Pacchiaffo) i$! feo pivovorni Lošlro priporoča svoje priznano najboljše izdelke: Marču©, Dvojno marčno. Eksportni ležak in 'Porler Priporoča se frizer za dame in gospođe. Celje, Cini trg št 18. Naznanja se r|3§£;- Vam, da kupite sukno, volno, cefir, platno, hlačevino, modrovino ter sploh vso manufakturno robo in perilo za gostilne radi velikanskega in direktnega importa najceneje v Ifeiefrgsuini R. StsFinecIri, Celj?. llustrovani cenik zastonj. -31tSGlJ5aSG D6^S©Š9©SS9®Š9© Kupujem ponajvišjih dnevnihcenahstar zlatin srebrn denar, kakor tudi razne žlahtne kamne R. Almoslechner zlatar in juvelir Celje, Gosposka ulica 14. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. Moderno urejena pekarna ^ Celje—Breg, pri kapucinskem samostanu priporoča vsakovrstno pecivo najboljše vrste Pivovarna TOMBŽ 60TZ v Mariboru priporoča svoje kot izborno priznano marčno pivo — Boek = piw® v sodclciti Irt steklenicah PiM©wsrna pulit!!# w LJu^ilaiil d®@|n® mar&n® pi¥® ? v sodčkih in steklenicah I priporoča svoje izborne izdelke, kakor: mmm ll@i®kaal®s» pivo v sodčkih in steklenicah J lUt Oiaiie zaloge: Ulije, Popne in Varalin. (q~q) *‘in'°!^ in toifaapji pm! ^ "''HS- ipistno nšno in sertiFono vin les iijte1 is ’srs-sis ^ir&ocjKsstdsniila Iss^s^je^sr, s3.oT>Jite %t*»i FKAMJ© CAJSiKO voloipgovin^ a v Istom v Slovenjgradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in pri Mariboru. Vmo v stelk^emcali (&ts“ 5»! teSjk© vaela vrst) s-g Solidna in točna postrežba ! Ps^laisio črrto dalfirsalia- sko vino za zdravila. Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam. ZVEZ M If1 S W CELJU 1 S ¥ B S S S S II ¥ E a J E ¥ M ULICI št. 1 s iiiniiniiiitHiHiiHiiiiiii^ 22^3EE?SES3C3 EZEEiE23SBBE3^35« 5SE3S2S«! Izvršuje okusno in hitro vsa v njeno stroko spadajoča dela v priprosti in tudi v najmodernejši izpeljavi. Najrazličnejše tiskovine za šole, šolska voasiva, za občinske in župnijske urade, , za društva, korporacije, trgovce, obrtnike in zasebnike. Za gostilničarje vabila na veselice, različne plakate, oznanila in druge tiskovine. Izvršitev kar najhitrejša. Cene zmerne. li!ll!lil!llilllN!!!liil!i!!inil!il!lll!ili!|!'!;«’'liiil!i! lIllllillliliuKilliM M© DESIM© UREJEN A MN 11 S© VE ZN IC A S0TEL „UNION** CELJE 1 ® © © ® • @ • • • • • • Sporočam vsem svojim cenjenim gostom, da prireja v mojem restavrantu prvovrstna DUMJLfSKJL SALONSKA GODBA vsak večer od pol 8. do 11. ure, ob nedeljah in praznikih do 12. ure ponoči SALONSKI KONCERT. '^7 . Za prvovrstno kuhinjo, kakor vedno sveže pivo »Ležak« iz pivovarne Laško ter izborna sortirana vina iz kleti Florjana Gajšeka v Loki pri Žusmu in Franca Potočnika iz Rogaške Slatine skrbi restavrater ter se priporoča /a obilen obisk MILAN MARTINOVI©. Sprejema hranilne vloge m hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 6C|0 brez odpovedi, 6V)o do 8% z 'odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije n a jfcul antn eje. štedionica podružnica Celje Delniška glavnica K 200,000.000 - Rezervni zaklad nad K 135,000.000-- Prsa hrsatska Ustanovljena 1. 1846. Vloge K 2 000,000.000 Prejema vloge na hranilne knjižice in tekoCi račun. - Eskomptira menice in devize. — Prejema v inkaso tu-in inozemske menice in čeke. — Izdaja zt,/2°/one zastavnice in obvez- nice, ki so davka proste, pupilarno varne in imajo jamstveno sposobnost. Kupuje in prodaja valute in devize. aiilcs. Bsaa«ff CENTRALH V ZAGREBU. PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje,Clrkvenlca, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djskovo, Gjurgjcvac, »lok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradižka, Novi Sad, Ogulin, Osijek g. grad, Požega. Kijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Vel. Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. EKSPOZITURE: Osijek g. grad, Vinica. Izdaja čeke in kreditna pisma in preskrbuje izplačila na temelju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Daje kredite v razni obliki. Izvršuje vse borzne naloge ločno in kulantno. Posreduje pri 'nakazilih iz Amerike v tuzemstvo. Hajfinejša žganja: 1 l| |l slivovka,tropinovec, i——rr, in snedfei^aitii lehnjak I ^ ^ -%r Emrsai 'srelež^a,njE&x>xii Robert Dielil CELJE Dolgopoljs it. 6 CELJE Zaiasnčeiso pristni destilati! ■ I1M1N1T LAŠKO OstanpljEiig leta 1510 ! Dalgaletna garancija! 1 r tehta 11 do 13 hg Jugoslasiji Cenejdl feaior nsaho m droga britje : * 1 j Izdaja Zveza gostil, zadrug za slovensko Štajersko itd. v Celju. — Odgovorni urednik Franc Poderžaj. — Tisk Zvezne tiskarne v Celju.