Danes na 5. strani: PREDELOVALCI SO DVIGNILI ROKE Sobota, 2. septembra 1961 Štev. 35, leto KEK V OKVIRU be bo Je 'treba napraviti in koliko sredstev bo Je treba dati za uničevanje človeških j.,SeoQrad je v teh dneh sre-sveta, Ljudje vseh narodov in ras, umi mm.nuu.nj* tih povezujejo skupne tež- dobrin in življenj, ko na svetu porabijo za oboroževanje več kot 120 milijard dolarjev, hkrati pa tri četrtine člove-svobodo in zavira napre- štva uživa komaj 15 "U svetovnega dohodka in je življenjska doba ljudi v številnih deže- Po miru, skupno hrepenela Po svobodi in napredku in krr^erl °dPor proti vsemu, kar lek’ 2 zaupanjem zro v glavno , eno Jugoslavije, kjer zaseda , r'-' o ugosiavije, Kjer zuseuu u>uuu ijuut v avKuiuuuit onferenca šefov držav in vlad lah komaj 30 ali 35 let in ko ^»blokovskih dežel. se razlike med gosp' odarsko Alžirski in angolski in lao- razvitimi in nerazvitimi deže-1 borci osvobodilnih armad, lami št, povečujejo; medtem .^banski in cejlonski in ja-delavci na plantažah, •planiški težak iz Kalkute in Oipčanski felah, ki mu je re-ol»cija dala zemljo, tunizij- ko velesile rožljajo z orožjem na svojih mejah in se milijoni ljudi na svetu tako junaško upirajo kolonializmu ter vsem oblikam izkoriščanja, in ko je POZDRAV KONFERENCI MIRE bojevniki iz Bizerte, mla- njihov boj že obrodil prve sa-®e«iči iz Gvineje, Gane in Ma- dove tudi že v organizaciji ki jim je svoboda odprla Združenih narodov, zaseda v Jo! in jim zagotovila ne- Beogradu konferenca državni-nran napredek, vsi ljudje kov, ki so jih njihovi narodi celin, ki se vesele istih pooblastili, da najdejo izhod iz l°brin in sovražijo enake spo- slepe ulice, v katero je pripe-2? kot ti in jaz, hkrati z nami Ijala človeštvo blokovska ne-da bi ta konferenca kar strpnost, in da s svojo vedno J.ibolj strnila vrste pristašev večjo moralno močjo razvna-ti v zagotovila nove zmage mejo odpravo vseh oblik izko-boju proti vsemu, kar je člo- riščanja, bede in brezpravja škodljivega. ter prisilijo vse tprte strani. ,, teh dneh smo vsi Jugo- da se sporazumejo, razorože , °Pani gostitelji državnikov, in enakopravno sodelujejo z ? So prišli k nam, da bi v VSemi, ki si takšnega sodelo- sveiih Vudstev ln vs*h vanja žele. t,°bodoljubnih ljudi sveta, ,. , kupno z nami, ki prav tako Zato Jugoslovani in ljudje T/ot ' oni, ne delimo svet na vseh narodnosti in ras tako ?bod in Zahod, na ta ali oni prisrčno in s tolikšnimi upi povedali svoio sodbo o pozdravljajo ta zgodovinski ^etovnih razmerah in se do- ^od v našem glavnem mestu. ’Coli *a skupn° mirol’ubrin m zato je Beograd v teh .Medtem ko se oenerali ve- dneh sredii6e sveta' „ dogovarjalo, kakšne bom- v- RAZMIŠLJANJE o iskri z vidika medsebojnih odnosov KONEC USPAVANJA NAD VELIKIMI PROIZVODNIMI USPEHI Podjetje se ne more notranje konsolidirati, 6e hkrati s proizvodnjo ne utrjuje tudi odnosov Iskra, največji kolos jugoslovanske elektroindustrije, iz leta v leto za 30 ®/9 povečuje proizvodnjo, uvaja nove artikle, gradi nove obrate. Po letošnjem družbenem načrtu podjetja se bo bruto proizvodnja povzpela na 12 milijard. Delovni kolektiv te tovarne torej upravičeno žanje številna priznanja za svoje proizvodne uspehe in proizvodnost, ki je dosegla evropsko povprečje. llllflllfflilMM Trenutno pa Iskra preživlja težavne dni. Novi gospodarski predpisi otežkočajo načrtovani razvoj zaradi restrikcij v investicijskem kreditiranju in najemanju posojil za obratovalna sredstva. Težave so tem večje, ker ekonomizacijo proivzvodnje, h kateri jih sili sedanji položaj, zavirajo pomanjkljivosti, nastale zaradi neurejenih in nerazčiščenih ekonomskih odnosov med centralo, in novo zgrajenimi obrati izven Kranja. V bližnji prihodnosti bodo obrati »stare« ~ Iskre specializirane tovarne za proizvodnjo namensko sorodnih artiklov. Ta reorganizacija proizvodnje, s katero bodo nedvomno povečali proizvodnost ter laže prilagajali proizvodnjo potrebam tržišča, jih bo predvidoma stala 35 milijard. Toda kje dobiti denar? Pri razmišljanju o tem so ugotovili nepopravljivo napako. V gradnjo svojega novega obrata elektromehanike v Novi Gorici so ogromno investirali. Zanj so porabili investicijska posojila, marsičemu so se morali odreči, tja so šla celo obratna sredstva Iskre. S tem so zameglili pregled nad polno lastno ceno svojih proizvodov. Se huje pa je, da investicij niso evidentirali niti pogodbeno vezali novega obrata, da jim sredstva povrne ... _ -Če pa vprašate delavce v novogoriškem obratu, v kakšnih bdnbših- sb i eantrald, vam Bodo povedali, da živi na njihov račun in da si prisvaja njihove presežke. Vse to zato, ker ob urejanju goriškega obrata ni bilo točno in jasno določeno, kakšne obveznosti prevzema do investi- R4ZMIŠUANJA o nekaterih zastarelih pojmovanjih o medsebojnih odnosih v kolektivih »AH BO ŠEL ON-ALI GREM PA JAZ!« mo za najbolj kolektivno odločanje, ki bo mogoče. Seveda pb ne pišemo tega, da bi avtorje nasprotnih tez prepričevali, da so v zmoti. Kajti že same njihove teze so zavestna zmota. Samoupravljav- Demokratičnost v javnem življenju, v medsebojnih °«nosih je z decentralizacijo delavskega samoupravlja-Q3a dobila tudi najširšo materialno osnovo, ki daje vse P°goje za kar najbolj demokratično in humano sožitje V kolektivih. Zato toliko bolj bodejo v oči posamezni, _________ . „ 'endar tipični primeri, ko pride strokovnjak ali tudi Cem podtikajo nekaj kar nikoli J^ktor v navzkrižje s posameznimi delavci. Namesto, niso trdih ali mishl^Problem ® ki ga skušal z dejstvi, z logiko prepričati, da ima nesporazum, za nerazumevanje, *;r®v in da se delavec moti, ali pa priznati napako, se J^e posluži alternative: »Ali bo šel iz podjetja on ali ^em pa jaz!<< ra7 ta Pojmovanja, nasprot-in cilju, h kateremu ’ so slaba dediščina pre-l^esta •- - hm ne more biti katijn v helavskem samoupravno j6 Teorijo čvrste roke, ki a brezpogojno uboga-aio vsa naša hotenja. lri ži0 ,^Pira čut za pravično «« £Yežko. Namesto ene čvr-h« želi lv’ ki bo kot celota za- ,^ zamesi*) eno uvr- i . *mo žvrst delovni vestno \ bo kot celota za-y°doe n:^?0^n^eva' tudi proiz- s5aloge. In če se bo mo- , -- posledice in ,5eP°v- Na njih se bo ToV2 ?ajal. le bistvo vsega, k če-uvpi?10- Samoupravljanje v°veško ?ato' da bi sprostili i?3 svoi^fbnost> da bi postala ^dna- Ta osebnost pa t 0 v a KV°bodnejša sa- Če s y svobodnih odnosih. ^Proiz^ -ne dos€Žemo nai' tem hun, 1 se demokratičnosti ne °drekli »6lt, niJL..v socializmu je člo- ne °drekli. Prvo niee V soci ,°Sebn%ta rsvobodna, huma- zvoc irav ^e 1ekateri teoretilri ne t ^ mis&r n°bene anarhije, Ste r^°- nekateri teoretiki £ s n!;,-Svoboden človek, v proizvodnosti močno presegel delavca, katerega storilnost je zasnovana na strahu za kruh. Po vsej logiki in kritičnosti, ki smo se je navadili v zadnjih letih, spoznavamo, da drugače biti ne more. Toda, kakor je večini zavestnih sil v kolektivih ta cilj jasen, tako imamo še posameznike, ki se iz različnih vzrokov z njim ne morejo sprijazniti. (Kolikor nam je znano, je šel v tem najdlje direktor Juh iz Bače, ki je prepričan, da je mogoče dobro voditi podjetje le, če se delavec boji). Le-ti ovračajo težnje po kolektivnem upravljanju z dokaj prozornimi argumenti, ki zmedejo samo neosveščene delavce. Pravijo namreč: »A tako! Po vašem naj vsakdo .komandira1. Lep red boste s tem ustvarili.« Ob vsem tem pa avtorji takšnega slepomišenja prezrejo, da nikoli nihče ni trdil, da želimo imeti na primer sto’ individualnih upravljavcev, ampak smo vedno trdili samo to, da naj upravlja in gospodari kolektiv. Nobene anarhije .nismo propagirali, nikoli ni nihče niti pomislil, da naj name- ampak za ohranitev odnosov, ki smo jih ravno z neposred- nejšim samoupravljanjem hoteli do kraja odpraviti. Gre za to, kdo bo zmagal: stari ali novi odnosi? V tem je bistvo problema! Morda se bo kdo vprašal, če je to tako jasno in razumno, zakaj se potem ljudje, ki so dovolj trezni, da bi lahko razumeli, temu upirajo. Zakaj se skušajo boriti proti mlinom na veter? Zelo površen odgovor bi bil: V vsakem družbenem razvoju je bilo nekaj ljudi, ki so skušali razvoj ustaviti ali pa ga celo zapeljati nazaj, v stare kolesnice. Tudi naša družba žal ni zoper to imuna. Ce si ta problem pobliže ogledamo, vidimo, da imamo vselej opravka z ljudmi, ki nočejo ali niso sposobni razumeti, da gre razvoj neizogibno naprej, tako med drugim tudi razvoj medsebojnih odnosov: Da se upravljavci vsak dan bolj ne-radi sprijaznijo s tem, da so postavljeni pred izvršena dej-' štva. Kritizirajo takšne postopke in potem se včasih zgodi: Namesto, da bi razpravljali o storjenih napakah; še razprava prevrže — o napakah proizvajalcev, ki so kritizirali. Včasih so posamezniki _ zato postavljeni on — ali grem jaz?« In kar je pri vsem tem najbolj obsojanja vredno — zgodi se celo, da gredo delavci, ker je občina zainteresirana na trenutno čim-večji proizvodnji, ker ji je dragocenejši strokovnjak kakor — človek. Ti primeri res niso pogosti, so pa boleči. Zato je prav. da jih povsod čimprej odpravimo. VINKO TRINKAUS torja, rok in višina anuitet itd. Novogoriški delavci zaradi teb pomanjkljivosti napak gledajo na centralo in kdo ve, če bodo pripravljeni investirana sredstva povrniti v približni vrednosti (kakor rečeno, za točne podatke nihče ne ve). Vodstvo Iskre trenutno ne najde poti, po kateri bi zadevo razčistilo. Jasno pa mu je, da mora razčistiti ekonomske odnose z obrati zunaj Kranja, koli--kor se pač da. Vprašanje zase je, kako je do tega prišlo? Niti gospodarjenja so se do nedavna stekale v roke nekaj ljudi, ki so vse težave premagovali s pomočjo osebnih zvez in znanstev, namesto da bi angažirali čim širši krog ljudi za gospodarno in premišljeno urejanje problemov. Delavski svet in upravni odbor se zato nista temeljiteje ukvarjala z vprašanji obratnih in investicijskih sredstev za lastne potrebe in za potrebe novih obratov na Otočah in v Novi Gorici niti s tem, kako jim bodo novi obrati vračali denar. Posledice tega pa so daljnosežne. Zaradi nerazčiščenih ekonomskih odnosov ni mogoče urediti notranje delitve dohodka niti uvesti kompleksnega nagrajevanja. Osebni, dohodki so sicer lahko vezani na družbeni načrt in proizvodnjo, ni pa jih mogoče vezati na ekonomske rezultate, ker nihče v tovarni pravzaprav ne ve.! kolike jih stane posamezni proizvod To na je za stimuliranje ekonomskih enot k večjemu snsno-darskemu uspehu odločilnega pomena. NEDOVRŠENA PROIZVODNJA NARAŠČA Nedovršena proizvodnja je letos narasla na sto milijonov. Pri dvanajstih militardah bruto proizvodnje to ni veliko, za podjetje, ki je v težavah glede obratnih sredstev, pa preveč. Čeprav je zamrzovanie obratnih sredstev v polizdelkih nujna posledica slabe delovne organizacije, neskladnosti med proizvodnimi in montažnimi kapacitetami in premaihne sinhronizacije v produkciji do nedavnega niso koreniteje odpravljali slabosti. Delno, ker ie za to skrbel en sam človek, delno pa zato, ker se je bivše upravno vodstvo ukvarjalo predvsem s pripravami na združitev Iskre z drugimi slovenskimi podjetji elektroindustrije v novi kombinat. Za notranjo konsolidacijo podjetja pa je sinhronizacija proizvodnje, pravočasno dajanje . materiala v obdelavo in pravilno planiranje količin bistvenega pomena. Zato' tega ni • mogoče zaupati samo enemu človeku in njegovi prizadevnosti in sposobnosti. Novo vodstvo se je v vsa ta vprašanja temeljito zagrizlo in uvedlo vrsto ukrepov materialne narave za vestno in načrtno delo operativno planskega oddelka, ki je prevzel odgovornost tudi za zmanjšanje polproizvod-nje. Deloma je tudi to pozitivna posledica novega gospodarskega sistema, ki onemogoča neekonomično trošenje sredstev! DELAVCI ZAHTEVAJO VEC PRAVIC Ekonomske enote v Iskri nimajo vseh možnih pooblastil in niso dovolj stimulirane za povečanje' ekonomskega uspeha podjetja, -ker jim centrala zaradi pomanjkljive evidence dodeljuje fiksne kvote, za osebne dohodke. Kljub temu pa je čutiti cozitivno delovanje decentralizacije gospodarjenja. Drastičen primer: Prvotni osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so sestavili v upravi podjetja. Razumljivo, da zato ni bilo mogoče v vseh primerih oravilno oceniti delovnih mest in predvideti ustreznih razmerij med osebnimi dohodki delavcev, ki delajo v istem oddelku, kaj šele v različnih. Res, da je šel osnutek, v razpravo in da so bili delavci obveščani, naj poverto svoje mnenje in pripombe k posameznim ocenam, toda politično je ta centralizirana priprava osnutka več škodila kakor 'koristila. Delavci ‘ob avtomatskih struž-nikih so. za 20 minut, ustavili strete v znak protesta zoper predvidena merila delovnega Učinka Kakorkoli ie disciplinska komisiia tamkajšnje ekonomske enote zvalila krivdo za ta zastoj (inozemske radirke (Nadaljevanje na 6. strani) sto* ene osebe »na vrhu« odlo- na slabša ^elotmšjnesta, zgo- Polno =_ zavestjo za do m skupnosti, bo tudi ča pet ali deset oseb na nižji ravni, vsak po svojem preudarim. Vedno smo bili, smo in bo- di pa se tudi, da prizadeti vrže na' tehtnico svojo strokovnost nasproti človečnosti. »Ali bo šel BEOGRAD, 1. SEPTEMBRA — VČERAJ, NATANKO OB 10. URI, SE JE ZAČELA V DVORANI ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE KONFERENCA SEFOV IZVEN-BLOKOVSKIH DEŽEL. UDELEŽUJEJO SE JE SEFI IN PREDSEDNIKI VLAD ŠTIRIINDVAJSETIH DRŽAV. KONFERENCO JE ZAČEL PREDSEDNIK REPUBLT-KE JOSIP BROZ TITO. VSEM UDELEŽENCEM JE ZAŽELEL TOPLO DOBRODOŠLICO, POTEM PA JE V KRAJŠEM GOVORU RAZČLENIL NEKATERA VPRAŠANJA, KI JIH BO OBRAVNAVALA KONFERENCA. PO POZDRAVNEM GOVORU PREDSEDNIKA TITA JE GOVORIL PREDSEDNIK REPUBLIKE INDONEZIJE SU-KARNO, ZA' NJIM PA PREDSEDNIK ZAR GAMAL ABDEL NASER. KONFERENCA SEFOV DRŽAV BO ZASEDALA ySAKO DOPOLDNE IN POPOLDNE. BEOGRAJČANI SO ZASEDLI VSE PLOČNIKE OB CESTAH, KI VODIJO PRED ZVEZNO LJUDSKO SKUPŠČINO IN Z ZASTAVAMI, CVETJEM IN PRISRČNIMI VZKLIKI DAJEJO NAŠEMU GLAVNEMU MESTU PRAZNIČNO PODOBO. Začetek obdobja novih akcij ki bodo ohranjevale mir na svetu Zbor šefov držav in predsednikov vlad izven-blokovskih dežel V Beogradu bo v zgodovini boja za mir vklesan v kamnu najpomembnejših datumov človeštva. Ta zbor je potreben zato, ker je ogrožen mir in ker številne neodvisne dežele smatrajo, da morajo naložiti nase del odgovornosti pri reševanju svetovnih vprašanj, ki pretresajo svet in ogrožajo njegov obstanek. Ta zgodovinski zbor je rezultat razvoja, ki traja že več deset-letij. Vsakdo ve, da se je neodvisna politika okrepila, razširila se je tako, da je postala edina alternativa politiki blokov in samovolji velesil. Zatorej je, konferenca v Beogradu zgodo- vinsko obdobje, pravzaprav njegov začetek, začetek obdobja možnosti za akcijo, ki bo ohranjevala mir in progres na svetu. Spomnimo se z nekaj besedami zgodovinske konference v Bandungu. Večina novorojenih držav se je navdušila nad načeli koeksistence, ki so bili tedaj sprejeti kot osnova, kot najbolj goreča želja, da sebi in svetu ohranijo mir. V tem pa je bila tudi zahteva, da pride čim prej do likvidacije kolonializma in raznih oblik diskriminacije na škodo predvsem do pred kratkim kolonialnih dežel in ljudstev Azije in Afrike. Številni zbori neodvisnih dežel Azije od Bandunga dalje, so bili kamni mejniki v razvoju aktivne neangažirane politike. V Bandungu Se je pravzaprav nekaj velikega rodilo, nekaj resničnega, nekaj otipljivega, kajti politika, ki je bila tedaj začrtana, je pred vsem svetom razčlenila svoja načela za reševanje kolonializma, nerazvitosti dežel in ta-ko dalje. Posebno je bilo to opaziti v OZN. V aktivnosti teh dežel, ki so sestavljale-skupino'v OZN-se je pokazala velika moč, ki je najbolj pogosto nosila najbolj koristne in objektivne pobude, akcije in napore splošne svetovne politike v_ OZN. •Naša deželi, 'Jugoslavija, se je brž pridružila tem idejam in kaj hitro navezala tesne stike z deželami in ljudstvi v drugih deželah, ki so živeli za iste cilje in težnje. Jugolavija je 'v Evropi prva in v glavnem edina aktivna dežela izven blokov. Potovanje našega predsednika po Aziji, Afriki in Bližnjem vzhodu je bilo velika manifestacija stalnega zbliževanja, še tesnejšega sodelovanja. Te zveze in to sodelovanje naše dežele z državami in ljudstvi iz-venblokovskih področij so prispevali k razširitvi območja m ^ i Glavno mesto Afganistana Kabul: predsedniška palača miru, na katerem so voditelji g vedno opozarjali na nevarnosti 1 hladne vojne in vsakokrat našli M izhod iz slepe ulice. Zdajšnje nevarne medna- 1 rodne krize in. številna zaple- g tena vprašanja je moč rešiti g samo pod pogojem, da jih raz- §j pletemo na nov način. In prav 1 beograjska konferenca, ki zdru- ij žuje 24 dežel, katerih koncep- J cija mednarodnih odnosov te- 1 melji prav v najširši demokra- jj ciji, nudi velike obete za 1 okrepitev miru in bo prav go- g tovo močan vpliv na prihodnje g odnose v napetem položaju v § mednarodni areni. Vsa ta obdobja so privedla j : do včerajšnjega dne v našem g glavnem mestu. - g Beograd - Acw Delhi | brez posrednika Te dni je bila prvikrat vzpo- 1 stavljena direktna radio-tele- H fonska zveza med Beogradom H in glavnimi mesti Indije, Indo- j nezije in ZAR. Poročevalci iz H teh dežel se bodo lahko po te- g lefomu pogovarjali z New Del- ■ hijem, Djakarto in Kairom. V g nekaj' minutah bodo lahko do- S bili zvezo. Doslej so lahko žično 1 telefonsko zvezo dobili samo 1 prek Berna, Rima ali Pariza, 1 kar je bilo seveda zelo zamud- g no. S to zvezo je Jugoslavija 1 direktno zvezana prek teh mest 1 tudi z drugimi deželami Dalj- j nega vzhoda. g Lahko tudi brez srbohrvatskega jezika | V Centru za tisk v Beogra- 1 du izhaja bilten, s katerim no- 1 vinarje obveščajo q tekočih g zadevah. Bilten izhaja v štirih 1 uradnih jezikih konference: v 1 angleščini, francoščini* španšči- H ni in arabščini. Opaziti je, da pomanjkanje g biltena v srbohrvatskem jeziku 1 ni _ ovira našim poročevalcem, g kajti skoraj vsi akreditirani po- || ročevalci govorijo po en uradni g jezik konference. s SUDAN: predsednik Vrhovnega sveta, general IBRAHIM ABUD. Velik patriot in nesebičen borec, energij® ih pošten, ki je razložil, ko je prevzemal obla®' svoj program, ki ima glavno značilnost: proti anarhiji in korupciji* boj za red in čisto 0 v državni upravi.« TUNIS: predsediiik republike HABIB BUR-CIBA. Advokat, novinar in politik* ki ljubi Mazzinija, Garibaldija, Ghandija dft Atatttrka. stalnost, gibčnost in taktika ' proti sovražniku ‘ so glavni elementi njegovega političnega boja, čigar končni cilj je antikolenializem, enakopravno sodelovanje z Vsemi deželami in pravica malih narodov za samoopredelitev. ZAR: predsednik GAMAL ABDEL NASER. Ko je vrgel s prestola Faruka in likvidiral njegov režim, je postal znan. On je med prvimi državniki podprl Titove ideje o miroljubni in aktivni koeksistenci nevezanja na bloke. ■ Aktivno krepi in razširja 'krog ne.angažiranih dežel. »Tiger iz Faluje«, kot mu pravijo, je bil že večkrat v središču svetovne pozornosti. JEMEN: princ SEJFUL ISLAM EL HASAN. Glavni kraljevi svetnik, ki večkrat -vodi jemenske delegacije na mednarodnih sestankih. Nekaj let je bil tudi vodja stalne misije Jemena pri OZN. iS&:i JOS1*1 važna JUGOSLAVIJA: predsednik republike BROZ-TITO. »Konferenca v Beogradu bo izredno za zmago tistih načel, ki morajo zagotoviti ^ in miroljubno rešitev spornih mednarodnih Pr^ blemov. Ogromne množice,- številne majhn6 srednje države ne mislijo pasivno opazov ’ kako nekaj ljudi, predstavnikov velesil, njihovo usodo!-«* AFGANISTAN: predsednik vlade kraljih* SARDAR MOHAMED DAUD. Premier Daud dosledno zagovarja poli** ^ nevezan j a z bloki, pozdravlja vsako pomoč P° ^ pogojem, da tisti, ki jo da, ne zahteva od nistana nikakršnih političnih koncesij. Nje£°V preteklost je vezana na vojaško kariero. x7n' ALŽIRIJA: predsednik začasne alžirske de BEN JUSEF BEKEDA. « Odličen organizator in pobudnik ideje, v. vsivIvačiči.,,osyobo,dilhega gibanja morajo v:A .rija.in aktivno delajo v osvobodilnem r Njegova ideja: vrhovno vodstvo mora biti ^ posredno . vezano na osvobodilno armado ijddstvo v, deželi. , BURMA: predsednik burmanske vlade U NU. Pred ogromno množico v Rangunu je rekel: »Nevtralna- politika Burme ima tri glavne značilnosti: nevezanost na- noben blok< politika prijateljstva z vsemi deželami in mobilizacija vseh naporov, da premostimo jez- med obema blokoma za napredek miru na svetu.-« \ KAMBODŽA: šef države NORODOM SI- HANUK. Zelo velik prijatelj umetnosti. Ukvarja se z glasbo. Nekdaj je bil. monarh, potlej pa se je odpovedal kraljevskim častem z. namenom, da bo politik^ ki bo vodil svojo deželo. Kambodža-je monarhija brez monarha. Zelo je popularen med ljudstvom v svoji deželi. CEYLON: predsednica vlade SIRIMAVO BANDARANAIKE. Prva in edina ženska — predsednica vlade na svetu, predsednica Partije svobode, ki vodi politiko in program vlade v zunanji politiki za boj proti kolonializmu in aktivno sodelovanje v naporih, da se preprečijo nevarnosti, ki ogrožajo svetovni mir. predsednik republike OSVA*- KUBA: DORTICOS. Prijatelj Fidela Castra, ki mu vses^^'^ pomaga. Pomagal je pripraviti boj Proti stovemu režimu za osvoboditev Kube. Pra in Nznan advokat. Kot nekdanji minister 23 ^ vosodje je pripravil več zakonov, med 11 tudi zakon o agrarni reformi na Kubi. CIPER: predsednik republike MA^a Govoril je ljudstvu: »Angleška z£ocJ c+iti. zn3*1' uči, da dajo Angleži svobodo samo tistim: odločeni jo sami izbojevati.« Ime, ki je ^ svetu in ozko povezano z bojem ljudstva _ 'za neodvisnost. Najzaslužnejši in najodio borec- za neodvisno republiko Ciper. ETIOPIJA: cesar HATLE SELASIE. Pogumni predstavnik male dežele, ki je pred drugo svetovno vojno obiskal vrsto dežel in jih prosil pomoči za svoj narod. Postal je pomembna osebnost med borci za mir in enakopravnost med narodi. Opozoril je na nevarnost fašizma že zdavnaj in bil »kralj kraljev«. GANA: predsednik KVAME NKRUMAH. »Politike neangažiranja ni treba primerjati z vlogo molčečega opazovalca svetovnih dogajanj. Politika nevtralnosti ni pasivna politika.« Tako je definiral svojo zunanjo politiko. predsednik republike SEKCIJ n-j ^Shlk velikih sprememb med črnimi Ijud-Kc'osl0VeIj’ 111 i® generalu de Gaullu zabrusil: Slro^« Predsednik, mi bolj cenimo svobodo in kot suženjstvo in blagostanje!« Eden »e pornembnih osebnosti nove prebujajoče 1).B DiJA: predsednik indijske vlade MAVA-®LAL NEHRU. n,;],.®slednik Ghandija, ena izmed najpomemb-osebnosti zdajšnje svetovne zgodovine, ejši in najodločnejši borec proti bri-Rekel je: »Potreben ^.užn 1'5mkemu Icolonjalizmu- la k,''6 mir’ ne da bl postali močni, temveč, ^ačp. mir, ostali!« Boj za mir je njegova glavna «ost. bji^^NEZIJAr predsednik republike AHMED K^RNO. ^ tcsnične demokracije brez socialne pra-p ' Kai pomeni demokracija za človeka, ki in ima volilno pravico, za ženo, utru-Vyi, ^ tlela, ki ji otroke mrcvari malarija!« In navdušen potnik po svetu,, ki nate^/® tolmači koeksistenco med ljudstvi in de-1 *n spoštuje njihovo svobodno voljo. IRAK: minister za zunanje zadeve HASEM D2AVAD. Eden izmed naj bližjih sodelavcev predsednika Kasema. Od začetka vodi v vladi Iraka ministrstvo za zunanje zadeve. ,V Beogradu vodi delegacijo Iraka kot posebni poslanec premiera Kasema. LIBANON: predsednik vlade SAEB SALAM. Ves čas na čelu borbene opozicije, ki zmaga na volitvah 1960. leta in dobiva mandat za sestavo nove vlade. Odtlej se Libanon veže za politiko arabske solidarnosti in aktivno miroljubno koeksistenco. Saeb Salam je simbol boja naroda Libanona proti prozahodnim režimom. MALI: predsednik republike MODIBO KEITA. Nekdanji francoski študent in eden izmed močnih intelektualcev afriškega sveta. 2e pred leti je pokazal veliko sposobnost in vpliv ter politično zrelost. Ima vso podporo naroda, ki vlaga velike napore, da stabilizira deželo. $in KO: kralj MULAJ HASAN H. je Q ral3a Mohameda V. Sposoben politik, &l!eh, j*31 2vest očetovim načelom. Zelo ener-v°hkirr. smislom za organizacijo. JCral1 kra-lj MAHENDRA BIR B1KRAM. |;’alaj6 “kaljene in neznane dežele izpod Hi-i ,eren Prvikrat sodeluje na mednarodni T 2ateap,1' 2nan 3e tudl kot brskl pesnik. Ko fc„. .Prestol, je sporočil ljudstvu, da bo fevaaii; ■zem in vzpostavil demokracijo v Arabua: 8RAmM EL stei^aai 'Ven, n j egov minist. minister za zunanje __ SUVEIL. 01ezni, ki ga je priklenila na po-na konferenci kralja osebni predstavnik šejk Ibrahim er za zunanje zadeve. SOMALIJA: predsednik republike ADEN ABDULAH OSMAN. Zelo priljubljen med ljudstvom in znan kot politični borec za neodvisnost dežele. Prvi predsednik nove neodvisne države. 1 Okrogla miza v Beogradu RAZOROŽITEV POSEBNO POGLAVJE Vsi državniki, brez razlike, ki sodelujejo na konferenci, so pripravili posebne diskusije o razorožitvi. Debate o tem so na dnevnem redu že od konca druge svetovne vojne. V Ženevi je bilo o tem vprašanju toliko sestankov, da njihovega točnega števila nihče za gotovo ne ve. Po sporočilu sovjetske vlade, da bo obnovila poskuse z atomskim orožjem in po odgovoru Bele hiše na to sporočilo, da bodo tudi v ZDA jeli spet z atomskimi poskusnimi eksplozijami, je pred konferenco v Beogradu še posebej zelo akutno vprašanje. Doslej ni bilo glede razorožitve nikakršnega sporazuma. Nasprotno, tekmovanje, kdo bo izdelal več orožja, kdo bo imel boljše in popolnejše orožje, se je ves čas zaostrovalo, v zadnjem času pa se je tekmovanje spremenilo celo v dirko, kdo bo imel v skladiščih več uničujoče sile. Vsi poskusi velesil, da najdejo nekatere temeljne stične točke za sporazum o razorožitvi, niso uspeli. Saj tudi niso mogli! Kadar so začeli razpravljati o tem temeljnem vprašanju, so se seje vlekle v nedogled, zapisnikarji so zabeležili na tisoče besed, sklepa, ki bi ga uresničili, in ki bi sprožil olajšanje na svetu, pa POZORNOST VZHODA IN ZAHODA Konferenca v Beogradu ne bo in ne more biti samo manifestaci-ja, ki naj bi pred vsem svetom do-kazala solidarnost MR neangažiranih de- a W žel, temveč pred-vsem pokazala, da te dežele želijo enotna stališča o vseh glavnih in nerešenih svetovnih vprašanjih in da odločno zahtevajo, naj vsi osvojijo kot edino učinkovito in sprejemljivo metodo: mimo reševanje sporov in preprečitev grožnje s silo. Pričakovati je treba, da bodo posamezni predstavnik} storili vse, da pride do pomiritve tega zdajšnjega zelo napetega položaja, v katerem se še vedno kopičijo črni oblaki, trudili se bodo, da pride do takšnega vzdušja, v katerem bi bilo moč spet doseči stike in resne razgovore. Težko je pravzaprav našteti vse konkretne probleme, ki jih bodo obravnavali v okviru dnevnega reda na beograjski konferenci. Razen tistih, ki so znani, bo prva točka dnevnega reda obravnavala ^ stališča o mednarodnem položaju in bo omogočila, da bodo na konferenci prediskutirali vsako aktualno vprašanje, ki zasluži pozornost in ki je splošno interesantno. Zatorej je moč z gotovostjo pričakovati, da bosta n. pr. vprašanji Nemčije in Berlina prav tako obravnavani na konferenci in da se bodo o takšnih vprašanjih šefi neangažiranih dežel postavili na stališča, ki so v skladu z jasno, po-' litiko, to je, da se rešitev najde edinole z razgovori, brez groženj in uporabe sile. Vzhod je pozoren. Časniki po vrsti objavljajo informacije, v katerih obravnavajo značilnosti konference in opozarjajo, da bodo udeleženci zbora obravnavali probleme iz mednarodne politične arene. Nekateri listi pišejo, da je treba pričakovati, da bodo šefi razpravljali tudi o nemškem vprašanju in položaju v Berlinu, in da bo to pravzaprav precej važno vprašanje na dnevnem redu konference, pa zategadelj Nemci z velikim zanimanjem gledajo na ta dogodek. Tudi na Zahodu, konkretno v ZDA, ne molčijo več o beograjski konferenci. Sicer, kot poročajo, je stilišče Zahoda do konference precej nedoločeno in spremenljivo. Uradni Wa-shington še nima določenega stališča. Vedo pa dobro, da je zdajšnji položaj takšen, da imajo neangažirane dežele kaj povedati, posebno glede splošnih odnosov med Vzhodom in Zahodom. Predstavnike izvenblo-kovskih dežel imenujejo »nevtralce«, ki lahko svetu ponudijo boljše, in sprejemljivejše rešitve, kot pa jih imajo dežele, ki so angažirane v blokih. Dogodke lahko le-ti tudi mnogo bolj objektivno ocenijo. »New York Herald« je' pisal, da se bodo »nevtralci« v Beogradu srečali s krizo, kajti »med vsemi nevtralnostmi morajo izbrati eno.« Seveda pa je precej glasov tudi o tem, da se bo konferenca trudila najti pozitivne rešitve današnjih problemov, da bo rekla besedo, dve, o vsem, kar žuli svet in bo prav gotovo predlagala nekatere izhode^ iz zapleta, posebno . glede Nemčije, razorožitve in atomskih poskusov. Takšno vzdušje, v katerem se bo moč pogovarjati brez groženj in brez demonstracije sile, je najbolj svetla stran beograjske konference. Tako meni Zahod. nikakor ni bilo. Analize doslej izvršenih naporov pa kažejo, da so konkretne primere nasprotij blažile prav konstruktivne intervencije izvenblokovskih dežel. Spomnimo se Konga, Bizerte in naposled Berlina, o katerem bo beograjska konferenca za gotovo razpravljala. Predloge oziroma rešitve tega vprašanja in ostalih s posebnim zanimanjem pričakujejo tudi v sedežu OZN. Mišljenja in stališča posameznih udeležencev konference o splošni mednarodni krizi in o bistvenih mednarodnih problemih, ki jih bodo obravnavali tudi na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine, strokovnjaki, v OZN pričakujejo z veliko pozornostjo. Seveda pa vlada prepričanje, da bo beograjska konferenca absolutno vplivala na po-mirienje zelo kritične mednarodne situacije. V Beograd pa je prišlo tudi veliko število gospodarskih strokovnjakov, ki bodo podrobno obravnavali gospodarski progres nerazvitih dežel. Zapišimo pa še to, da je boj za okrepitev miru v današnjem svetu predvsem boj za demokratične mednarodne odnose, to pa pomeni med drugim tudi boj proti politiki sile in boj proti kolonializmu, imperializmu, hegemoniji, boj proti vmešavanju v notranje zadeve tujih dežel. itd. Bo] proti kolonializmi in nevarnost pepela kolonializma Za izvenblokov-ski svet se boj proti kolonializ-J|ll| rriu v sedanjih po- Mm gojih odvija po Jnil|| dveh tirih: jP Na prvem je JljJIIIU njegov cilj: po- gljSr polna likvidacija Jžmlll. klasičnega kolo- nializma, osvoboditev sleherne kolonije, priprava poslednjega ozemlja pod skrbništvom za popolno neodvis- nost. Tu gre za ljudstva, ki jih še vedno tlači kolonialistični teror in ki se borijo za svoje osnove pravice, za življenje in svobodo. To so: Alžirija, Angola, Mozambik, Kenija, Rodezija* N j asa, Zahodni Irian in Goa. To je boj na življenje in smrt. Na drugem tiru opozarja ta' svet na nevarnost neokolonializma in se z vsemi silami bori* da le-tega prepreči. Iz pepela kolonializma se rojevajo različne oblike neokolonializma kot nadaljevanje istih teženj, samo s to razliko, da se metode in sredstva prilagajajo novim potrebam. Če omenimo Afriko, se je ofenziva neokolonializma posebno izrazito pokazala v primeru Konga. Značilna je tudi za položaj okoli Bizerte. Vojaška oporišča služijo bivšim kolonialnim gospodarjem za pritisk na deželo, ki je izvojevala nacionalno neodvisnost Če to še podrobno razčlenimo, lahko ugotovimo, da sta razpad kolonializma kot svetovni sistem in pojava izvenblokovskih dežel kot činitelj v svetovni politiki, v določenem smislu dvojčka istega zgodovinskega mejnika, ki je označil začetek kvalitetne nove epohe v -mednarodnih odnosih. Poglejmo še tele podatke: pred šestimi desetletji — 1900. leta so se kolonialna cesarstva razprostirala na 48 milijonov kvadratnih kilometrov in štela približno 500 milijonov prebivalcev. Pred 16 leti. 1945., je še vedno na kolonije odpadlo 28 % zemeljske 'površine in 25 % skupnega človeštva, pred 5 leti —- 1956 — so se te številke zmanjšale na 18,4 %, zdaj, po velikih spremembah v Afriki, pa znašajo komaj 8,8 %. Od ne tako davnih dni, ko je bila Jugoslavija ena izmed osamljenih nosilcev izvenblo-kovske politike prek Bandun-ga, ki je dal močan ritem miroljubni in aktivni koeksistenci, smo zdaj priča velikega zbora pristašev izvehblokovske politike, ki mu prisostvujejo' predstavniki velikega števila dežel iz vseh delov sveta. isisff r-. Se so dežele, v katerih kolonializem gospodari s palicami in umori iniiuiiiiDniiiiiiiiMiiiiiiiiinnuiiiimiiiHiiuiiiiiiiuiuiiiiiifiiitimiii KALEJDOSKOP Sadja je te dni na ljubljanski tržnici dovolj. Lepega —• in dragega. In še lepšega, zapeljivega celo za redkega preostalega kreatorja jesenskega tihožitja — seveda še dražjega. Lahko bi bilo 'malce cenejše, da bi z njim nasitili zanj vedno lačno mestno mladež, pa še malce cenejše, da bi tudi mi odrasli mestni otroci včasih z bolj mirno vestjo-segli po njem, češ, saj ni tako drago, tudi mi si ga lahko malo privoščimo. Ondan sem obiskala tržnico, prav tisti skrajni predel, kjer nudijo lepo, vabljivo sadje. Niso me lepi jesenski sadeži navdahnili kot morebitnega slikarja, a vendar sem v mislih domov odnesla živo, a neprijetno podobo, h kateri se zdaj vračam. Ob prodajni klopi, kjer so pravkar raztovarjali zaboje lepih, porumenelih in povsem dozorelih breskev, ki sp jih pripeljali nekje od Brežic, a jih trgovina ni vseh odvzela, je snažna, v belo haljo oblečena žena prijazno stregla gospodinjam. Sto štirideset dinarjev za tako izbrano sadje, ki ga zanesljivo takoj lahko daš na mizo, ne da bi ga poprej medil na omari, ni pretirana cena, v primerjavi, seveda, le s slabšim, še nedozorelim, ki je le deset dinarjev cenejše. Sele stara ženica, ki je boječe povprašala prodajalko, •. koliko hoče za tiste breskve, ki so pod klopjo, je vzbudila mojo pozornost. Dva zaboja obtolčenega sadja, prav tako zrelega, prezrelega, %ato verjetno prizadetega od transporta, sta pritegnila pogled ženice, ki je upala, da je našla nekaj tudi za svoj žep. Kaj potem če je načeto, ne bo ga nudila nikomur, sama ga bo obrezala in z veseljem pojedla med svojimi štirimi stenami. — To ni za prodajo, to je kalo. Ko bomo vse breskve prodali, nam bodo pregledali, koliko sadja je odpadlo, in nam ga obračunali. Prodajalka je to verjetno pojasnjevala bolj zaradi mene, ki sem jo začudeno gledala, a manj zaradi ženice, ki tako verjetno ne ve, kaj je kalo, kaj je prava trgovina, kaj komercialno poslovanje'. Tega nisem zapisala zaradi kake sentimentalnosti do starke in njene sprane sive obleke. A bilo mi je vendarle nekoliko nerodno, ko se je ženica za naslednjo klopjo sklonila in pobrala popolnoma nagnito breskev, si jo z vseh strani ogledala — in žalostno odvrgla. Res škoda, da se nam — tudi v trgovski računici — ne izplača takoj prodajati n. pr. za polovično ceno prizadeto, a še ne nagnito sadje. Da se nam bolj izplača čakati s tem sadjem še pol dneva ali dan in ga potem, verjetno povsem nagnitega obračunati in — vreči v gnojno jamo! In če bi se to vendarle izplačalo — sem pomislila — bi bila tega vesela morda tudi ona starka v sivi sprani obleki. V zaupnem pomenku je obratovodja opozoril poslovodjo in skupinovodjo, da Muniba večkrat sreča na cesti in da po njegovem simulira bolezen. Njegova žena, ki dela v istem podjetju, je po naključju ujela obratovodjeve besede in se je potegnila za moža. »Najprej se prepričajte, kako je z Munihom, potem ga klevetajte, če res zasluži.« Bila je ogorčena. Od ogorčenja je pozabila, da ima pred seboj obratovodja. Človeka, ki si lahko marsikaj pHvošči. Kadar je jezen, podi delavce domov kakor pobaline. Muniba je nekoč nadrl, da je pijan. Munih pa naravnost v zdravstveno ambulanto. Čez pol ure se je vrnil z zdravniškim potrdilom, da »ni opaziti znakov vinjenosti«. Papir je izročil šefu kadrovskega oddelka in to je šlo obratovodji hudo na živce. Od takrat ga ne more videti. Poskušal ga je premestiti k slabšemu'in slabše plačanemu delu. Pa se mu ni posrečilo. Ker tega ni znal tako upravičiti, da bi mu drugi verjeli. Zato je Munihovo ženo namigavanje, da Munih ni bolan, tembolj v 'živo zadelo. Vzravnana je stala pred obra-tovodjem in čakala, da ji kaj odgovori. »Pojdi no, vse skupaj me nič ne briga«, se je znašel obratovodja, »rekel sem, da Munih je in ni bolan.« »Niste tako rekli, dobra uše ...« »Tako sem rekel. Ti se pa pripravi, da boš šla v drugo delavnico.« Munihova žena nima šol, razen nekaj razredov osemletke. In dobro življenjsko šolo. Dovolj, da zna logično sklepati in misliti. »Me boste zato premestili, ker sem se potegnila za moža?« »Kdo pa to pravi? Potrebna si drugje.« In potrebna je postala ravno ta dan, ko se je obratovodji postavila po robu. In obratovodja se je tega ravno takrat spomnil, kg sta se prepirala, ali je Munih bolan ali,ne ... Odšla je kot zmagovalka. Kljub grožnji, da bo premeščena. Delavkam se je smejalo, ko jim je, pravila o prepiru. »Takole bi ga morali zmeraj prijeti, če dela krivico, pa bi ga ugnali« so rekle. Po tihem, seveda, da jih ne bi kdo slišal in še toplih besed odnesel cpratovodji na nos. »Naj Munih prosi zdravnika za potrdilo, da ima ishias in da vsak dan hodi po injekcije. Po zraku ne more v ambulanto. Zato ga obratovodja lahko srečuje.« Munihova žena ni hotela štren še bolj zamešati, kakor so. Toda ko se je Munib vrnil na delo, je obratovodji z uradnimi papirji dokazal, da ga je po krivem ožigosal kot simulanta. In zato mu je še večji trn v peti. Kdo ga bo pomagal izdreti, se ne ve. Zakaj obratovodja ima veliko besede. Delavci pravijo, da celo preveč, kar se odnosov tiče. Samo ničesar ne store, da bi jo zmanjšali. H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Prodajalka breskev iz Brežic na ljubljanski tržnici — SONJA GAŠPERŠIČ 2. Munib Colarič, škofjd Loka — MARIOLA KOBAL iimiliMliiiiiiiiiiiiiiimiii* Ze zbiranje listin za priznanje otroškega dodatka je bilo odlična preizkušnja njegovih živcev in potrpežljivosti. Na matičnem uradu, kamor je prišel po rojstni list, so ga vljudno sprejeli in povedali, da so dobili iz porodnišnice sporočilo o rojstvu njegove hčerke. Samo, so rekli, rojstnega lista ne morete danes dobiti. Da je treba še to in ono vpisati in podpisati in da naj zato pride čez dva dni. Kar je res, je res: čez dva dni je rojstni list res dobil. Potem je izpolnil vseh tistih sto rubrik v »Priglasnici za sprejemanje otroškega dodatka« in poprosil svoja dva znanca, da sta štiri strani dolgi obrazec podpisala in s tem potrdila, da ima toliko in toliko let službe, da ni lastnik hiše, v kateri stanuje, da nima nepremičnin in tako dalje, čeprav sta ga poznala komaj leto dni in čeprav še nikdar nista bila pri njem doma. Pač službeni znanci! Predpis je predpis, zakaj mu ne bi pomagala, če mu lahko? Morala bi seveda še z njim na občinski ljudski odbor* da bi pregnala vsakršen dvom v Verodostojnost podpisov. To p;i jima nekako ni- šlo v račun zara- di nagrajevanja po učinku in sta novopečenemu očetu predlagala, naj vzame njuni osebni izkaznici s seboj in sam opravi »ceremonije«. Toda na občini so mu listino zavrnili. Niso mu sicer rekli, da je osebni izkaznici prič sunil in falsificiral podpise, ampak so zahtevali, naj podjetje potrdi, da sta podpisani priči res živa državlja- na FLRJ in njihova delavca. Predpis je predpis, kaj mu je preostalo drugega,, kakor da jih je ubogal? ' Ko je končno dobil vsa potrdila, ki jih zavod za socialno zavarovanje zahteva za ureditev otroškega dodatka, jih je osebno odnesel tja. Saj veste, v pisarnah rado kaj obleži. Razen tega pozna eno izmed referentk. Zveze pa pri takih rečeh zmeraj prav pridejo. »Dobro poglej, če je vse v redu,« ji je rekel. »Ne bi rad pol leta čakal na te solde.« In Kristina, tako je znanki ime, je vsak papir posebej obrnila, priznala, da je vse v najlepšem redu in da bo dodatek dobil čez en mesec. Po pravici povedano, ji ni čisto verjel, da bo zadeva tako hitro urejena — zaradi slabih izkušenj drugih. Ko denarja čez dva meseca ni dobil, se je znova odpravil h Kristini in jo obzirno opomnil. Kristina, njegova znanka, pa je smehljaje se za-žgolela: »Ja, fant, nisi prinesel potrdila, da žena ne bo prejemala otroškega dodatka.« Ni se ji hotel zameriti, čeprav bi jo rad vprašal, zakaj mu ni tega že takrat povedala, ko ji je prinesel listine, ali pa mu kasneje kakorkoli sporočila naj prinese še tisto nesrečno potrdilo. Žena je bila še na porodnem dopustu, moral je osebno v njeno podjetje. Za spremembo samo enkrat. In kajpak nazaj na zavod za so- cialno zavarovanje. To pa tret' jič. 1 Potem je samo še telefon1 ral. Vsak teden po enkrat. Svo" ji znanki Kristini. Cez 11131 rpanj ko pet mesecev je res dv bil otroški dodatek. Niso ^ plačali ur, ki jih je zgubil z* radi njega. Ker pač zavodi Z® socialno zavarovanje in njihO'0 eferenti za otroške dod*^ ega ne plačujejo. Niti he navajo specialnih dopustov toiranje potrebnih listin. Ne^ e pač treba žrtvovati za If 117^ 1 pi ll&MI Gospa Ida, vdova po strojevodji in hišna posestnica, ima podnajemnico. Suhljato uslužbenko srednjih let z nezakonskim otrokom in s psihonevro-zo. Sina je dobila, preden je gospa Ida začela skrbeti za njeno moralo, psihonevroza pa j^ novejšega datuma. Ne, gospa Ida ni kriva, da je podnajemnica zbolela, čeprav nevropsihiatri stokrat zapišejo, da živčnost »stimulira« neurejeno stanovanjsko vprašanje. Imenitno se razumeta in dopolnjujeta. Če na primer podnajemnica zakriči na sina, priteče kakor angel miru: »To vendar ne gre. Kakšna mati pa ste?« In začne, kakor bi sadila rožice, govoriti o svojih vzgojnih uspehih pri sinu, ki je zdaj profesor. In ne pozabi dodati, da bi bil najbrž tudi vajenec, če ne bi imel očeta. Žive tako rekoč kakor ena družina. Gospa Ida ima ključ od podnajem,ničine sobe in pride tja, kadar se ji zljubi. Najraje pa, če podnajemnice ni dalj časa domov. Takrat ji pripravi razna majhna presenečenja. Otomano zamenja z železno posteljo, prinese vegasto in plesnivo kuhinjsko mizo, čeprav je ena že notri, postavi v kot zložljivo posteljico svoje vnukinje, ki jo je prerasla. Skratka dopolnjuje sobno opremo. Podnajemnica je včasih krivična in ji očita, da spreminja sobo v ropotarnico, toda gospa Ida jo blago pomiri: »Boga zahvalite, da sem tako dobrega srca. Nihče mi nič ne more, če vas postavim na cesto. Zakonito, razumete, čisto zakonito. Ali se sprijaznite s tem, da postavim v sobo,' kar hočem, ali pa pojdite.« Podnajemnica spokorjeno skloni glavo, zakaj gospa Ida ima prav.. Podnajemniki so tako rekoč brez stanovanjske pravice. To ji je potrdil tudi referent na stanovanjskem uradu, ko je prišla po nasvet zaradi povišane najemnine. »To je vaša in gospodinjina stva^. Če zahteva gospodinja štiri tisoč za sobo, boste plačevali štiri tisoč. Ne moremo vam pomagati.« In je morala namesto tisočaka odšteti štiri tisoč dinarjev. Kakor je zahtevala gospa Ida zaradi povečane draginje in primanjkljaja v lastnem gospodinjskem proračunu. Familiarnost pa krepi še drugače. Podnajemnica mora vsak mesec prispevati za dimnikarja. Čeprav v njeni sobi ni peči, ne štedilnika. Račun za elektriko si bratovsko delita — fifti : fifti — med letom in ob počitnicah. Da se ne zrahljajo družinske vezi. Zato tudi gospa Ida ne dovoli, da bi si podnajemnica pripeljala svoje pohištvo, novo spalnico, ki jo ima že več let spravljeno pri znancih. »Se vam vsaj ne kvari,« pravi gospa Ida, »v nekaj letih bi ga uničili.« Podnajemnica drugače misli. Ona sploh večkrat po svoje misli in je zato tudi dobila tisto živčno bolezen. Rada bi videla, da bi sin spal na postelji, ne na tleh: Z osemnajstimi leti je ves revmatičen. Povrhu ima še astmo, kakor mati. Toda gospa Ida zahteva, da spi podnajemnica na njeni »mornarski« postelji (»boljše postelje si ne bi mogli želeti,« je rekla takrat, ho je podrla železno posteljo in postavila leseno, ki jo je bojda odkupila od nekega mornariškega oficirja), njen sin pa na tleh. iiiii Dokler žive kot družina. In dokler bo imela gospa Ida neomajno oblast nad »družino«. Videti je, da je še ne bo kmalu izgubila, kajti podnajemnica že šest let prosi za stanovanje, pa ga ne dobi. Na prvo prošnjo so ji s stanovanjskega urada odgovorili, da sin še ni star dvanajst let in da še nima pravice do enosobnega stanovanja. Na drugo prošnjo, čez dve leti, ji niso odgovorili, na tretjo so ji svetovali, naj zaprosi za stanovanje v podjetju, na četrto prošnjo, kjer je navedla, da njeno prejšnje podjetje ni gradilo stanovanjskih blokov in da tudi sedanje še lep čas ne bo nič gradilo, ker je najpotrebnejšim že preskrbelo streho, pa je dobila odgovor, da bi se mo- rala pred leti bolj zavzeti, “Vj pritiskati na stanovanj* urad... bj Razen tega ni človeka, v se potegnil za podnajemniKS ( opremljenih sobah in gospe Ide. Pa bi zadoščal sam občinski prbdpis. Od naP^ vedi v Ljubljani sta minil1 0 dve leti, predpisa pa še ve° ni- . . it In naša podnajemnica j njen sin hodita z zdravniŠk1^ priporočili od vrat do vrat. bi jima kdo pomagal, tod3 "Tj man ... Edino, kar dosežeta.^, — klimatsko zdravljenje za b di telesne in živčne oslabe10 Gospe Ide to ne vzneff11 ^ Prvega se v njen gospodinj proračun zmeraj enako nat ^ Familiarnost torej ne trP1gi to je glavno. M' Zelenjava dB,Zdaj smo v gosteh pri pre- el°valcih. vprašal sem jih: striT^ bo predelovalna indu-prj.;a, °bkupi]a toliko sadja kot U^ej° od n:'e ProizVajal- ^ekli. so mi: na^je Pa! Letina je preobil-t>'žn-i?redvsem jabclk in sliv, Zrr,"1,.. viškov je preveč, naše k '(žijrvosti So premajhne. Vse 2gnu ida 1)0 precei sadia — Vj]k'a;rnesto uvoda nekaj šte- bj, ^f^videvajo na primer, da ,kpletoS dozorelo na Sloven-Ofj j1 kakih 80.000 ton jabolk. nek gva bi Pohabili za prehrano ^ 'hečkega prebivalstva 18.000 o dmge rePublike bi pro-20q “2.000 ton, izvozili pa samo isb-iu?11’. kaiti kakovost naših Jj ,je . pretežno zelo slaba, ie dobrih, namiznih ja- ^hle’ precei i® siabih, ki jih \.y porabimo le za predela-biv'2a prehrano kmečkega pre-l^aistva in za predelavo , nam v. e.i„ ostane polovico pridelka 40-000 ton. je ‘‘■'edelovalna industrija pa l(*n :ab,r1^Vl^ena °dkupiti 4500 izv£e Predvidevamo, da bi pro-hran” ,i P°rabili za lastno pre-Vg^jj0 kakih 15.000 ton, jim še kot 2n „stane za predelavo več vain u-000 ton, njihove predelo-likšne zrnc2lJivosti pa niso to-Pres e, * nima jo dovolj posode, Oa u- ,dov za žganjekuho itd.), jaboit ^ahko sami predelali ta ^ ^dmošt in ž§anie> Jih P°Vomeškem okraju bo boir ton tržnih viškov ja-PrP.ri„, arni jih bodo porabili in ip v ik.. 1 v Črnomlju (Belsad) Ostalo rni (Dana) kakih 750 ton. t>Qlk lim bo 282 vagonov ja-iih dZ,a katere ne vedo, kam bi bolijg ' niso namizna ja- briši ’ Pad pva industrijska in bi Vo). j,,v Poštev le za predela-bo s a,pati Pa tudi ne vedo, kaj Hatjij n tonami hrušk, 200 to-^ekai Pre:s.kev, 10 tonami sliv. dali v bodo morebiti pro- hiestih . ug'h okrajih, v večjih ščib . ,ln industrijskih sredi-bjti ’ Wda malo — in more- potrošnik v»5;£Sal“ 1‘es naša živilska industrija sa (joh sPosobna — v letih, ko ®iti Vpv®, Sadne letine — odku-uS{vCjlh. količin pridelkov in i lih kolikšne zaloge, da eto in‘a .° Predelovala še čez sPet . , ree’ takrat, ko bo letina ^ lllllll!llll!!llll!llllll!llllll! Pred dobrim letom so se tudi' v »Piranskih solinah« odločili za rekonstrukcijo, kajti klasični način pridobivanja soli jim ni obetal posebnih perspektiv. Konkurenčna .podjetja so tedaj namreč že začenjala ali celo zaključevala rekonstrukcijo. Ne glede na to so imela v rokah še en velik adut: ugodnejše naravne po- goje. Tiste dni je prišel v podjetje nov direktor. Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je živel samo za rekonstrukcijo. Ostale zadeve pa so po njegovi volji urejali njegovi najožji sodelavci. V začetku letošnjega leta pa so člani delavskega sveta, upravnega odbora, osnovne organizacije ZK, pa tudi strokovni kolegij postali malo bolj »radovedni«. Njihov direktor je bil namreč malone nepretrgoma na službenih potovanjih. V podjetju so vedeli, da rekonstrukcija nalaga obilo opravkov. Toda — radi bi vedeli, kaj je njihov direktor' že naredil; kako potekajo priprave na rekonstrukcijo, kakšne so perspektive za sredstva itd. Skratka — radi bi dobili odgovore na vprašanja, ki jih je odgovorna oseba gospodarske organizacije na zahtevo n. pr. sa-mouoravnih organov tudi dolžna dati. ' Toda — daleč od tega! Direktor je posredoval le tiste informacije, ki so bile nujne in potrebne po njegovem osebnem mnenju. »Načelni« odgovori v zvezi z rekonstrukcijo pa pač !l!i!llll!!!!ll!!lll!lllllllllli PRED POSVETOVANJEM O REKREACIJI IN ODDIHU CENTRALNEGA SVv-TA JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV Ol IZTEKU VISOKE SEZONE V tem mesecu bo v Beogradu konferenca, ki jo sklicuje Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Dnevni red: rekreacija in oddih delovnega človeka. Na osnovi mnenj posameznih republiških sindikalnih svetov bo konferenca priporočila sindikalnim organizacijam sklepe, ki naj bi bili v bodoče osnova za nadaljnji razvoj že opredeljene zvrsti domačega turizma, tako imenovano: delavskega. Pred napovedanim posvetovanjem v Beogradu se je sestalo predsedstvo Stalne konference za oddih in rekreacijo pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Sr-sfanck je vodil predsednik konference , tovariš Leopold Krese. Že v uvodu je' opozoril na načelno vprašanje, kakšna naj bo organizacijska shema bodoče, med seboj povezane dejavnosti sindikalnih organizacij na področju uveljavljanja rekreacije vseh zaposlenih ljudi. Letošnje izkušnje povedo, da je vsekakor najprimernejša enotna organizacija s skupnim programom. Njena aktivnost se deli na dva dela: na delo komisij pri občinskili ljudskih Ustanovljena 30. novembra 194?.. List izdaja republiški svet ZSJ za Slovenijo, Glavni in odgovorni urednik: . VINKO TRINKAUS Urejuje uredniški odbor: Peter Dornik, Sonja Gašperšič, Milan Maver, Janez Voljč. Tehnični urednik Janez Šuster Naslov uredništva in uprave' Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 in 30-672 — Račun pri Narodni banki v Ljubljani štev. NB 600-ll/l-3fi3 — Posamezna številka stane 20 din - Naročnina je: četrtletna 250. polletna 500 in letna 1000 din - List tiska CZP -Ljudska pravica- - Poštnina plačana v gotovini odborih, katerih dolžnost je, da pripravljajo ugodne pogoje, za razvoj rekreativne dejavnosti. Sem sodi morebitno zbiranje ali združevanje sredstev, koordinacija gradenj, skrb za urejenost skupnih objektov (restavracijski centri, športna središča, skupinsko izletništvo in podobno) kot tudi razumno reševanje vprašanja različnih dajatev, taks in sploh nekaterih obveznosti, ki jih imajo domovi oddiha do skupnosti, na katere območju stoje. Drugo pa so počitniške skupnosti, ki žive na terenu, točneje: v kraju, kjer ima sindikalna organizacija enega ali več podjetij svoje rekreativno središče. Naloga počitniške skupnosti je predvsem v tem, da dom, skupina domov z enotno preskrbo, s skupnimi objekti za razvedrilo, dobro gospodari, Skupnost se ukvarja z nabavo, vodi politiko strežbe, morebiti sodeluje s sosednimi gostinskimi ali hotelskimi obrati, urejuje doslednejše izkoriščanje prostih kapacitet v ne-sezonskem času, skratka: svoje poslovanje prilagaja ekonomski računiei. Praksa v nekaterih okrajih v Sloveniji je že potrdila primernost takšne organizacijske sheme. Na Gorenjskem, pa tudi ob slovenski obali, so občine že ustanovile komisije, katerih dejavnost je usmerjena po pro- gramu Stalne konference. Na Gorenjskem sta po iniciativi takšnih komisij zrasla tako ib-koč čez noč dva sodobno urejena campa: pri Radovljici in pri Podvinu. V Piranu pa je bila takšna komisija iniciator odločitve ljudskega odbora, da bo v najkrajšem času pripravil potrebne urbanistične načrte za lokacije, uredil določila okoli turističnih taks, predvsem pa vpeljal znosnejši način plačevanja komunalnih prispevkov. Za druge oblike organizacijske podobe, ki naj se bavi z delavskim turizmom — razna društva, skupine, namensko opredeljene organizacije — se Stalna konferenca ne navdu-šuje. Kot bo skrb ustanovljenih komisij pri občinah in nastajajočih počitniških skupnostih na terenu poglabljala svoj delovni program v interesu dobrega gospodarjenja, pa je bodoča naloga sindikalnih organizacij, da pritegnejo v krog te dejavnosti še druge, doslej več ali manj nezainteresirane službe v podjetju. S problemi rekreacije bi se morali priza-devneje ukvarjati gospodarstveniki, socialni, zlasti pa zdravstveni delavci v gospodarskih organizacijah. Naposled so tudi oni, ki oblikujejo ekonomiko poslovanja v domovih oddiha, saj jim mora biti razumljiv (analitično dokazan!' morebiten porast produktivnosti v podjetju na račun bolj« organiziranega letnega dopusta ali nedeljskega izleta. Enako imamo tu opravka z investicijami (regres, dotacije!), ki se po svoje vračajo. O teh stvareh je presojalo predsedstvo Stalne konference za oddih in rekreacijo; to so v kratkem povedana nekatera pomembnejša načelna stališča, ki jih bo uvrstila v dnevni red posvetovanja r Beogradu. K. D. nikogar niso mogli zadovoljiti. Edini pa, ki je bil seznanjen tudi z vsemi podrobnostmi, je bil direktor. Skratka — bilo je nekako tako, kot da rekonstrukcija pomeni njegovo privatno zadevo, ne pa stvar vsega kolektiva. Zaradi predvidene rekonstrukcije so v »Piranskih solinah« precej zastala prizadevanja za decentralizacijo samoupravljanja. Delavski svet je sicer že pred meseci sklenil, da je treba pričeti zbirati dokumentacijo,' začeti z zbiranjem stroškov proizvodnje itd. Po sklepu delavskega sveta bi moral direktor podjetja na vsaki seji poročati ne le o tekočih proizvodnih uspehih in problemih, ampak še posebej o gibanju stroškov. Stimulacija za zniževanje stroškov naj bi namreč v prihodnje pomenila enega osnovnih elementov nagrajevanja v predvidenih eko-' nomskih enotah. Iz zapisnikov sej delavskega sveta ni razvidno, da bi direktor izpolnil dolžnost, • katero mu je naložil delavski svet. Več kot jasno pa je, da direktor predstavlja izvršilni organ delavskega sveta. (To, kar smo omenili in še nekaj podobnih »drobnjarij« je pripeljalo do tega, da so se direktor »Piranskih solin« in njegovi ožji sodelavci iz uprave podjetja začeli »prepirati«. Toda — pri tem se ni zaustavilo. Ob zaključku zbiranja dokumentacije za investicijski program za gradnjo tovarne soli si je bilo potrebno tudi v praksi ogledati delovanje takšne tovarne. Po sklepu delavskega sveta in upravnega odbora podjetja so na ogled te tovarne v Cabofrio v Brazilijo odpotovali direktor in še dva strokovnjaka. Ko so po treh mesecih prišli nazaj, bi bilo razumljivo, da bodo o tem tudi poročali. Toda čeprav so se vrnili s poti (ki je »Piranske soline« veljala 3 milijone) ob koncu aprila, še zdaj nihče v podjetju ne ve, kaj so direktor in oba strokovnjaka videli v daljni Braziliji. Vedo le toliko, da sta oba strokovnjaka napisala svoji poročili že med 15 dnevno vožnjo z ladjo v domovino in da sta ti dve poro- čili v direktorjevih rokah? Direktor pa že ves čas zatrjuje, da bo njegovo poročilo vsak čas gotovo in da bodo poslej vsi dobili odgovor na vse... Z nekaj redkimi besedami o vtisih iz Brazilije in iz omenjene tovarne, ki je edina svoje vrste na svetu, pa direktor ni povedal nič takega, česar v podjetju še ne bi vedeli. Med direktorjevo odsotnostjo je seveda podjetje normalno poslovalo. Med drugim so v tem času sprejeli nov pravilnik o nagrajevanju solinarjev, •spremenili so metodo ocenjevanja delovnih mest, izvolili so nov upravni odbor. Ko so tovariši iz vodstva podjetja hoteli poročati svojemu direktorju, kako in kaj so delali med njegovo odsotnostjo, jih ni hotel poslušati. Ozmerjal pa jih je, da so lenarili, da so počeli neumnosti. Takoj pa je spremenil svoje mnenje, ko so svoje' »grehe« (sestava upravnega odbora, nekatere zadeve v zvezi z nagrajevanjem) popravili tako, kot jim je on sam »predlagal ...« V to napeto vzdušje je treščilo še najhujše: dokončno so izvedeli, da ne bodo dobili denarja za rekonstrukcijo. Kot vselej, če poskus ne uspe, je prišlo do očitanj, kdo je tega kriv. Ali direktor, ki je menda že od vsega začetka vedel, da ne bo denarja, pa je vseeno odpotoval še v Brazilijo. Ali samoupravni organi v podjetju, ki so direktorju vselej »dovolili«, da jih je prepričal. Ali pa je kriva piranska občina, ki je že od vsega začetka izražala pomisleke glede predvidene rekonstrukcije, čeprav je podjetju seveda želela, da bi uspelo ... Ali pa je kriv še nekdo četrti, ali pa so krivi vsi in nihče. Torej — objektivne okolnosti? Nedvomno lahko ugotovimo, da nam ne bi bilo treba pisati o takšnih notranjih odnosih ti upravi »Piranskih solin« in tudi drugod, če bi bili v podjetjih ustvarjeni res tovariški in pristni stiki med proizvajalci, ki so zaposleni na teh delovnih mestih. V podjetju sicer priznavajo, da brez sedanjega direktorja v tako kratkem č®. su sploh ne bi zmogli zbra ^ celotne dokumentacije za *e' konstrukcijo (zdaj bodo elabe" rate prodali nekemu drugem podjetju). Toda v pbdjetju s delo odvija tudi na drug1^ področjih. Pred njimi so PN' blemi v zvezi z normalno pr°' izvodnjo in v zvezi s predel0 vanjem uvožene soli; gre torej za vprašanja v zvezi s persPeK' tivo podjetja. O tem smotrn^ nihče ne razglablja, ker pr6?1 rov za druge zadeve nikoli zmanjka. Potem je. pred njim velika gospodarska in politic11^ nujnost — decentralizacija sa' moupravljanja. Tudi o tem 5 zgolj »načelno« pogovarjaj’ ker se glede konkretizacije v? čel zaradi direktorjevih osebni^ mnenj enostavno ne r001®^, zediniti. Direktor pa jih nap0' sled vedno »uspe« prepričati-« M. GOVEKAR TEŽNJA ZA NEUPRAVIČENIM PROFITARSTVOM KOPRSKEM PRIDELOVALCI m POTROŠNIKI OBTOŽUJEJO TRGOVINO Preskrba s sadjem in ze^ njavo je na območju obalr" občin Koper, Izola in Piran z dolgo rakasta rana potrošnJ ’ vendar detajlisti, ki neomaij zastopajo svoj špekulantski k° j cept trgovanja, še vse do nes kljub javni kritiki nlS. spremenili odnosa do potrošP kov. Gre predvsem za dvoje: z loženost. in izbira blaga po *' kovostnih razredih je še dan. problem obalne trgovine s sa jem in zelenjavo. V času P letne sezone je namreč PoV?r(,a sevanje zaradi precejšni0® števila turistov in počitnišk1 domov takšno/da detajlisti n majo nobenih skrbi, če boj kljub visokim cenam in sla izbiri sadje in zelenjavo dali. V izvensezonskem ča* ’ ko je potrošnja tega bl°” omejena pretežno na doma prebivalstvo, pa preživlja ° tajlistična trgovina na koP_a skem obalnem območju Pra'„1. Ta sistem trgovanja je Prj zanrav izhodišče za drugo tožbo trgovine s sadjem in lenjavo ob morju. Detajl’^ namreč ustvarjalo celo 190 0 1 j ____ « y • _ i: t - nTC- . služijo relativno mnogo kot zgolj posredniki nji RAZMIŠLJANJE O ISKRI Z VIDIKA MEDSEBOJNIH ODNOSOV go. Zato ni čudno, da se je E0M USPAVANJA M0 VELIKIMI PROIZVODNIMI USPEHI (Nadaljevanje s 1. strani) postaje so malo zatem poročale p — stavki!) na podmojstra in brigadirja, ki sta prva prenehala delati, in jo pripisala njuni prenapetosti ter ju temu primerno kaznovala, je centralnemu vodstvu podjetja vendarle postalo jasno, da delitve osebnih dohodkov ne sme samo urejati in so v takšnih primerih potrebne politične priprave, pomenki z ljudmi. Naslednji, osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so sestavila vodstva ekonomskih enot skupaj s člani posebnih komisij in poskrbela, da so se delavci z delikatnimi spremembami seznanili in dobili vsa uštrezna pojasnila ter uveljavili pametne predloge. Delavci v posameznih ekonomskih. enotah tudi budneje pazijo, da operativno planski oddelek ne novzroča čakalnih ur z nepravočasno -dostavo materiala. Nemalokrat je prej po deset ali celo več delavcev po celo uro brez dela. na si iz tega niso delali skrbi. Zdaj. ko je njihov osebni dohodek odvisen od ooravlienlh proizvodnih ur oziroma od količine izdelkov, *e nekai dni nr«i opozarjalo rHsnonente eosnodarsko-tehnič-"e službe, naj iim nriskrbe ma-torial. s tem' posredno sililo to službo, da svoje delo izboljšuje. SINDIKAT SE JE ZNAŠEL Marsikatera dosedanja pomanjkljivost v Iskri je vsaj v posredni zvezi s slabim sindikalnim delom. Dolga leta so sindikalni funkcionarji urejali predvsem socialna vprašanja življenjskega standarda, medtem ko do raznih perečih notranjih vprašanj in nepravilnih medseboinih odnosov niso zavzeli stališč. V sindikalnih vodstvih ekonomskih enot se stvari zdaj urejajo. Svoje delovne načrte so prilagodili potrebam sredstev, v kateri delujejo. ■ Zal za izvršni odbor sindikalne podružnice to ne velja. Namesto, da bi koordiniral razgibano delo sindikalnih podružnic po ekonomskih enotah, jim pomagal z nasveti ter dajal pobude za ekonomizacijo proizvodnje in popolno decentralizacijo gospodarjenja, zbira naročila za mopede,! organizira obiske kulturnih prireditev, razna športna tekmovanja, skratka opravlja le sekundarne naloge, ki bi jih lahko prepustil posameznim komisijam ali članom. Se veliko je nalog, ki iih šibko sindikalno vodstvo ne bo moglo zad.ovoliivo izvesti, čeprav so za utrditev podietja nadvse pomembne. MABIOLA KOBAL jem vsi ti -pojavi niso ne"5?® in ratu lahko postrežejo s P’ in povsod na tržnem inšo0?^. ki/ da detajlisti omalova dogovore glede povprečne ne pribitka na odkupno cepati glede na družbene obve*n ^ nikjer ne bi smel presega-odstotkov. Da. te družbene .j, veznosti detailistov niso '/-jir rane, zagotavljajo tudi 0 _vj-ski ljudski odbori, kjer jo. da bi s povečanjem spodbudili trgovino na n- t° do še večjega pribitka ',s kaže, da detajlisti stremi!0 ^ mo za lastnim profitars5 pgf Občinski ljudski odbor o- ^ je na primer predpise' f)|3-podjetjerp zgolj simbolično veznost,'ki ne presega 0,0 -ro' stotka skupne realizacijo- ^e(ls rej je potemtakem zgr® gj-tudi sedania politika obči --11_X_- -t-nlto r pom0? in samo v rokah detaj Obljube predstavnikov _^repi roma je odločanje o tako monopolnih cenah poP° , j.0V-detaj' s 0 -ni da' bodo z ustreznimi 0 preprečili navijanje cen v, ja' do potrošnikov, pa so žel ; nes samo obljube in ni da so potrošniki na Kop _,3(jcn čedalie bolj glasno ‘ V0,)nl' B. CV**** zimsko spanje — seveda na r‘a čun neupravičeno ustvarjene® dobička v obdobju »zlatih« P letnih' časov. ob' stotkov in še večje razlike^ n?^j odkupnimi in maloprodajni.. cenami. Nezadovoljstvo dvojno: med 'proizvajalci, kiza; ijib°^h proizvodov in so zato v s® ^ njem napadu na detajliste sC,,;0 darni s potrošniki. Zal še žolčni očitki ne zaležejo m_ ^ takšnih pogojih razpasla ° r zvrst trgovanja, tako imen0, no cekarstvo. Proizvajalci-sebniki seveda, hodijo od {0-nova.nja do'stanovanja in dajajo sadje in .sočivje znatno nižjih cenah kot vine. Toda potrošnja ie en ^ večia kot pa je zmogliiv??3 drobne trgovine s cekarji-Seveda tržnim inšpek/^j l^VAŠi. • KOPRSKO: Izmaličeno načelo »vsakemu po delu« Tudi koprske zdravstvene ustanove so letos postale finančno samostojni zavodi. Kolektiva obeh bolnišnic — koprske in sežanske sta se takoj po izvolitvi upravnih odborov začela pripravljati na novi način nagrajevanja po delu. Čeprav so v te Priprave vložili nemalo truda, se je načelo »vsakemu po delu« Precej izmaličilo. Točkovalni sistem, ki so ga izdelali, sicer po-rneni napredek, vendar ne tak, kot bi pričakovali. Iz neupravi-?ebega strahu so se namreč izognili vsem merilom, ki bi nagrajevala pridnost. in prizadevnost posameznika. Točkovanje delovnega mesta samo skozi strokovnost, odgovornost, delovno dobo, težavnost delovnega mesta in posebne pogoje, pomeni namreč navsezadnje še vedno samo oceno delovnega mesta, ne pa nagrajevanje delavca po njegovi pridnosti. Zanimivo je, da je prav med nižjimi zdravstvenimi delavci danes čutiti največ razočaranja nad točkovalnimi sistemi in da si prav ti najbolj žele neposrednega nagrajevanja po delu. Res Je» da je zdravstvo vsa leta doslej bilo nekje ob strani in prikrajšajo za ves dosedanji razvoj v novih družbenih odnosih kot ga je doživelo gospodarstvo. Vendar menim, da bi zdaj kolektivi zdravstvenih ustanov, ko so postali upravljavci, lahko uporabili nekatere izkušnje v nagrajevanju z drugih področij. Videti je, Je. največ pobudnikov za točkovalni sistem prav med zdravstvenimi strokovnjaki. Kriteriji kot so strokovnost, težavnost delovnega mesta,, odgovornost itd., pa so precej tuji človeku pro-tzvajalcu. Ne oporekamo obilice dela, vloženega v točkovalne sisteme, niti velikih naporov in dobre volje, s katero so zdravstveni delavci na Koprskem začeli, ugotavljamo pa, da bi bil lahko novi način nagrajevanja naprednejši. Najbrž bo kar držalo. da je manjkalo poguma v vrhovih. B. Cvensky MlIH! “PLANIKA* KRANJ: ■1 (S! Ukmili regrese za prevoze delavcev , Pred dobrim mesecem je de-avski svet. industrije obutve Planika« iz Kranja sklenil, da P°ajetje ne bo več 'plačevalo Prevoznih stroškov za prevoz anov kolektiva na delo in z s6la Pod 2100 dinarjev na me-Jrc- Ob tem ukrepu so se te-/Ijito pomenili na sestankih v.likalne podružnice in razsrjenih sejah tovarniškega ko-k11 teJa ZK. Ugotovili so, da bi osedapjg vračanje prevoznih Jroškov članom kolektiva, ki 6 vozijo na delo, podjetje stalo 6 letos okoli 22 milijonov di-j^rjev (če bi vračali stroške sd 600 dinarjev). Do nedavne-5,? se je vozilo z avtobusi in dakom na delo 840 delavcev, j .tega kar 366 na kratkih re-3cijah od Planike do mesta, ^rimskovega, Zlatega polja in 0 železniške postaje. Zato so sak mesec v Planiki plačali za Prevoze okoli 1,600.000 dinar-‘ev. Tako so se na marsikate-em sestanku po oddelkih vpra-evali; ali bomo lahko še dobro sPspodarili, če nam najrazlič-”®iši regresi in popusti breme-?'j0 sklad osebnih dohodkov in ® si s tem zvišujemo poslovna čerk e' CePrav ie bi!° v za" e'ku nekaj nezadovoljstva, čaš 1® pa.ne bomo več vozili, je po v ar,jih podatkih še vedno 273 j^Pčev iz bližnje okolice ozi-1,rrria mesta, vsak teden pa se JJavi ge kdo. Večina kolekti-s tako odločitvijo zado-tjna, saj vedo, da bodo tako ako iet0 prihranili okoli 12 u , milijonov dinarjev. Ne-■ v m1 delavci, ki pa se vozijo dal ■ n’k° iz več kot 30 km od-livenjh krajev, pa že razmiš-dep°’ si ne bi kazalo poiskati a kje bliže. Predvsem velja m-,?3 takd, ki imajo doma tudi nal° zemlje. Dušan Rebolj je ti- lll!!ll!ll!!l!!ll!ll!ll!l!l!!!llllll!lll!ll!lll!!lllllll!l!lillli!l!ll!IIIU!ll!lllll!lllllll!!l!in hedek podjetij. V splošnem opaziti boljše rezultate v stih gospodarskih organizacijah, kjer so pravočasno prešli na decentralizacijo samoupravljanja in ekonomske enote. Lep primer za to so Splošno gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine, Tovarna cementa in salonita Anhovo ter Rudnik živega srebra v Idriji. V vseh teh podjetij opažarnd konstantno rast proizvodnje in zboljšanje procesa ter znižanje stroškov v primerjavi z drugimi sorodnimi podjetji. Z dobrim kadrom so v omenjenih gospodarskih or- meni, da bo Škofja Loka dve leti brez novih stanovanj, kar bo nedvomno imelo svoje posledice. ' M. O. ® LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT ŠOŠTANJ: ' Tri samostojiac EE Tudi to šoštanjsko podjetje je preseglo plan za 4,8 %. To je predvsem rezultat povečanja storilnosti in novega načina nagrajevanja po ekonomskih enotah. Predvidevajo, da bodo do konca leta postale tri ekonomske enote popolnoma samostojne. Js. © TRBOVLJE: . Predvsem embalaža . iz valovite lepenka (‘oprav obstoja ‘Zavod >a vsapb-slovan,ie invalidnih in drugih oseb TIKA v Trbovljah šeic polčetrto leto, pa je zlasti v letošnjem prvem polletju dosegel pomembne delovne uspehe. Kljub težavam so ustvarili v prvih šestih mesecih milijonov dinarjev prometa ali 2 milijona več, kakor lani skozi vse leto. Osnovna dejavr/;3t podjetja je izdelovanje kartonaže iz valovite lepenke, tiskovin za industrijske obrazce in pečatov. Zdaj imajo redne odjemalce za embalažo v Steklarni- Hrastnik, Mehaniki Trbovlje in Tovarni elektroporcelana na Izlakah nad Zagorjem, računajo pa, da se bo zdaj zanimanje za embalažo še povečalo s prejetjem zveznega zakona, da je treba vse- izdelke pakirati v embalažo iz valovite lepenke. % (k) ® RIBNICA; 04SO izp&Peisih delovnih cimi Nedavna skupščjna podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Ribnici na Dolenjskem je pokazala, da je bilo kljub prizadevanjem Vsakdanji oziroma vsakonočni prizor na ljubljanskem trgu. Branjevke kar takole pričakajo jutro. Zdaj še gre, pravijo, toda kaj bo, ko bo hladneje? Sicer pa so že sedaj noči dovolj hladne, toda drugega prostora ni.. . so začeli s prepo-asfaltiranjem ceste do Na sliki: asfaltiranje v Češnjici G°RISKA: Hujno: dobre komercialne službe okra h?Poc*arstveniki goriškega °rgani So na Pobudo političnih Po 9 ŠMARTNO Spomenik padlim Bricem Na Balah nad Šmartnim bodo 17. septembra odkrili spomenik padlim Bricem. Spomenik je skoraj 22 metrov visok ter ima obliko razglednega stolpa.. Odkritje bo združeno z velikim partizanskim taborom, na katerem pričakujejo okoli 15.000 ljudi z območja okraja in iz drugih krajev Slovenije. Nastopilo bo tudi okoli 20 pevcev ter godbi na pihala iz Idrije in anhovske cementarne. L. K. @ KOČEVSKO: ?sepovsod proslave Čeprav so prebivalci občin Kočevje, Grosuplje in Ribnica proslavili 20-obletnico vstaje že z večjimi prireditvami, imajo na sporedu že nekatere proslave in prireditve. Tako se bodo 9. in 10. septembra zbrali na Križeh nad Lučami in na Ilovi gori. Na Križeh bodo odkrili spominsko obeležje, na Ilovi gori pa preurejajo pokopališče in grobnico padlim. V Ribnici bodo proslavili 20-let-nico ustanovitve prve partizanske ribniške čete 10. septembra z odkritjem spominske plošče na Travni gori, to je na kraju, kjer so julija 1941. ustanovili to četo. Prebivalci kočevske občine pa bodo proslavili prihodnjo nedeljo 20-lct-nico vstaje z odkritjem spomenika v Dragi‘pri Loškem potoku. V. D. Na vprašanja odgovarja Služba pravne pomoči pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenija, Ljubljana, Dalmatinova 4/1 (soba 17—13). Tam dobite lahko tudi podrobnejša pojasnila o uveljavitvi in zaščiti pravic iz delovnega, pokojninskega in invalidskega prava. litvi dohodka. Tudi za Nadurno delo S. A.: Ali sem upravičena do plačila nadurnega dela, ki sem ga 'opravila po nalogu direktorja, podjetje pa mi nadurno delo ne plača? ODGOVOR: Po 182. členu zakona o delovnih razmerjih gre delavcu za nadure osebni dohodek po osnovah, ki jih dolača pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, povečan za 50 %, kolikor ni v pravilniku določen večji odstotek. Na podlagi tega ste upravičeni do osebnega dohodka za naduri! J delb. - Pravica do dobička S. A., JEZERSKO: S podjetjem sem bila v rednem dfelovnem razmerju od 1. 6- 1^55 do 31. 7. i<>61, ko je prenehalo po moji odpovedi. Ob izplačilu osebnega dohodka za julij je podjetje izplačalo vsem. delavcem tudi dobiček, razen meni, ker je upravni odbor sprejel sklep, da dobiček ne pripada tistim delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje v glavni sezoni. Ali sem upravičena do dobička? ODGOVOR: Po 187.-členu zakona o delovnih razmerjih mora gospodarska organizacija v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov (r() sedaj tarifni pravilnik) naprej določiti osnove 1° merila, po katerih se ugotavlja delež delavca pri delitvi sredstev, namenjenih za osebne dohodke, Iz Vašega pisma je sklepati, da ste po pravilniku o delitvi osebnega dohodka vašega rtAdietja upravičeni tm** d° _ tistega dela osebnega dohodka, ki ga je podjetje izplačalo poleg osebnega dohodka za iulij. O Vaši pravici se še prepričajte z vpogledom pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Sklep upravnega odbira, da se ne izplača ta del osebnega dohodka tistim delavcem, ki so na zakonit način prekinili de!ovno/ razmerje, je nezakonit. Po 828. členu ZDR delavski svet predpise nravilnik o delitvi osebnega dohodka. Nižji organ ne more spreminjati nredpis višjega organa. Sklep upravnega odbora ima značaj spremembe pravilnika o de- osebnega spremembe in dopolnitve predpisuje zakon enak postopek kot za sam pravilnik. Pravico do plačila omenjenega dela osebnega dohodka lahko uveljavljate po postopku, ki je predpisan v XI. poglavju ZDR. Nočno delo VRATARJI, MURSKA SOBOTA: Na delovnem mestu vratarja smo zaposleni trije delavci in delamo v izmenjavi vse dneve v mesecu. Kakšen osebni dohodek nam pripada za nočno delo, za delo na dan tedenskega počitka in na dan državnega praznika? ODGOVOR: Za nočno delo, kot je določeno p,o 172. členu zakona o delovnih razmerjih, se šteje delo med 22. uro in 5. uro naslednjega dne. po ne. členu istega zakona se osebni dohodek delavca po osnovah, ki so določene v pravilniku o delitvi rrsebnih dohodkov, poveča za vsako uro nočnega dela za 15,5°/a, v kolikor ni v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov določen večji odstotek. Dsebni dohodek po osnovah Iz pravilnika >o delitvi osebnih dohodkov za delo na dan tedenskega počitka se poveča za 50 °/o, če v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ni določen večji odstotek (214. člen zakona o delovnih razmerjih), kar je enako osebnemu dohjodku za nadurno delo. Po 228. členu zakona o delovnih razmerjih ima delavec za državne praznike, ko se ne dela, pravico do nadomestila, ki je enako povprečnemu dnevnemu osebnemu dohodku, ki nfu gre za delo v mesecu, v katerem zaradi državnega praznika ni delal. Pri računanju povprečnega osebnega dohodka se ne Upošteva povečanje osebnega dohodka za nadurno delo in za delo ob dnevih tedenskega počitka in ob državnih prazni kili za 50 %, oziroma za odstotek, ki je določen v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. p0 229. členu istega zakona pa ima delavec, ki zaradi izjemne potrebe po nalogu organizacije dela na državni praznik, poleg nadome-stila iz 228. člena tega zakona čudi pravico do osebnega dohodka za opravljeno dejo. Osebni dohodek po osnovah iz oravilnika o delitvi osebnih dohodkov se za delo na državni praznik poveča za 50 -%, če 111 v pravilniku določen večji odstotek. To pomeni, da ima delavec, ki dola na državni praznik pravico do ioo % načbmestila za redni delovni čas in še do osebnega dohod-ka za opravljeno delo, povečanega za 50 o/0# »Dobra kapljica!«, ugotavljajo obiskovalci Mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani Preteklo nedeljo so člani gasilskega društva Ljubljana-Trnovo doživ majhno svečanost: prisostvovali so otvoritvi svojega novega doma, m rega so lahko, čeprav je majhen in skromen, upravičeno ponosni, v pravem pomenu besede plod njihovega dela in prizadevanj Kranjčanom se je le izpolnila že dolgoletna želja — dobili so novo moderno kino dvorano (slika zgoraj) pa še konfekcijsko trgovino (sl. spodaj) !■ Vt/ ; - m Kt-i - ,m Pravijo; da bo novo poštno poslopje na Novem trgu v Novem mestu gotovo že letos. Najbolj veseli pa bodo Dolenjci tega, da bodo v tem poslopju dobili tudi avtomatsko telefonsko centralo. Delavci Tegrada iz Ljubljane so v teh dneh namreč že položili telefonski kabel; PRED NOVO SEZONO SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA V CELJU »Imitacija življenja« Ganljive zgodbe so od nekdaj donosna reč — pa naj gre za pripovedna, dramska, operna ali filmska dela. Kdo bi premeril in prebrodil veletoke solza, ki jihje povzročila na primer »Dama s kamelijami"-' (fraviata)? Ali njeni moderni nasledniki, na primer »V vrtincu-*!? Vendar sta obe najedeni deli še med boljšimi, v svoji zvrsti pa celo med najboljšimi. V takih zgodbah, dramah ali filmih je čustvenost močno poudarjena in so čustva pretirana — niso pa ponarejena. »Imitacijo življenja-« moramo uvrstiti med tiste ganljive filme, kjer je čustvenost ne le močno poudarjena in so čustva junakov pretirana, ampak so tudi ponarejena. Le redko je sočutje, ki ga kažejo junaki v tem filmu, pristno, le nekaj prizorov zgrabi človeka zares za srce — večji del filma draži le solzne mešičke na zelo primitiven način, s ponarejeno čustvenostjo. Lana Turner je bila vedno bolj lepa kot dobra igralka — tokrat pa igra prav bedno slabo. Da so skoraj vse druge vloge bolje, nekatere kar dobro zasedene, žal ne more spremeniti sodbe: »Imitacija življenja-« je res le slaba ponaredba, slaba imitacija življenja. šn Jože Javoršek: »Obsedena tehtnica« Roman Jožeta Javorška, Obsedena tehtnica, ki ga je izdala koprska založba Lipa, je glede na tematiko obravnavane snovi tako splošen, da bi se lahko dogajal kjerkoli v današnjem svetu. Sicer je avtor dejanje lokaliziral na Ljubljano, .vendar okolje in čas kaj malo vplivata na osebe v romanu, ker opisuje pisatelj izključno notranji svet svojih junakov, z zapletenimi medsebojnimi ljubezenskimi odnosi. Zgodba sama je v bistvu preprosta. Ljubezenski trikot, ki ga dopolnjuje še četrta oseba. V zakon inženirja Kvasa in njegove žene Pie se vmeša Kvasov najboljši prijatelj Grad. Tarskuša z vsemi sredstvi zapeljati prijateljevo ženo, zaradi občutka krivde in nepoštenosti pa potem sam izbere pokoro, ki naj bi ga očistila in spet uravnovesila njegovo življenje. Isto željo po žrtvovanju na račun lastne sreče pokaže' tudi Kvas. Čeprav pisatelj s spretnim fabuliranjem in psihološkimi orisi, povezovanjem sedanjosti s preteklostjo skuša do potankosti orisati značaje ter pojasnjevati vse vzroke, ki vodijo junake in njihova dejanja so ti vzroki prevečkrat nejasni, nelogični, odločitve so samo navidezno utemeljene, v resnici pa le plod do neverjetnosti zapletene in nestvarne čustvene notranjosti teh izrazito intelektualističnih in razmišljajočih likov. Skozi ves roman se čuti poudarjena potreba po očiščevanju samega sebe, potreba po iskanju človeka v sebi, človeka, ki bi najbolje ustrezal zamišljenim principom pravilnosti, koristnosti in resnice. Ta potreba pa potem v spopadu z nemočjo zintelektualiziranega čustve nega sveta ustvarjajočih oseb pripelje kljub vsemu šamo do kompromisa, ki potem dalje uravnava njihovo življenje. Da pa je ta svet Javorškovih junakov če ne vedno prepričljivo resničen, a prav gotovo po svoje zanimiv, gre zasluga avtorjevi plastični pripovedi, originalnemu načinu pripovedovanja, ko eno in isto zgodbo spoznamo z zornega kota vet ljudi, izredno živahnemu in lepemu jeziku, dobrim psihološkim orisom, ter bogati fabuli. -s I I da bi nek skupni fond v Slovenskem velja, da je med okrajnem merilu za kulturo še rišejo podobe, oživljajo v tvyi ljudmi resnično popularno, potem vedno ostal, a tudi drugače se predstavi, postajajo vse bolj pla- ................... stične, resnične. In tudi so resnične. iiiil!!lllllilll!l!lllll!l!lllllllllllll|llll!llll!!!lllllll!ll!lllllllllllll!llllll!lll!lllll!lllllllllllllll!lllll!l!IIINIIIIII!l>llllllll!llllllllll!llilllllllllllllll!l!l!!III = 9 Novi prijatelji = V avditorij Celjskega gledali lišča vstopajo tiho, skoraj nekam = pobožno, kot v cerkev, možje v . | plaščih, s klobuki v rokah, žene °nkral. meje njihovega okraja H v rutah. To so abonenti iz Voj-1 nika, preprosti kmečki ljudje. Danes je zanje velika predstava, lip ®i« lovi konjski hlevi nekaterih, sicer še ne v celoti potrjenih ' tatorji tudi napovedujejo, da bo takšna odločitev vesteh pripravljajo jugoslovanska distribucijska podjetja v prihodnji sezoni pravcato invazijo kavbojev na domače kinematografske dvorane. Z revolverji vseh kalibrov in na konjih najrazličnejših pasem naj bi po teh vesteh pridrveli k nam že čez nekaj tednov. Iz dobro obveščenih krogov, ki pravzaprav »žive ali životarijo"" od jugoslovanskih distribucijskih podjetij, se je tudi izvedelo, da gre pri tej invaziji za do dobra pripravljeno in velikopotezno akcijo. Kot dokaze, kolikšen obseg naj bi imela invazija kavbojcev, navajajo ti informirani IjudjJ najrazličnejše podatke, podkrepljene z dokaj točnimi številkami. Tako je na primer samo sarajevsko distribucijsko podjetje Kinema med sedemnajstimi ali pa recimo dvajsetimi filmi, kolikor jih bo v prihodnji ■ sezoni poslalo v naše kinematografske dvorane, nakupilo kar devet kavbojk. Čeprav druga distribucijska podjetja ne pripravljajo invazije kavbojev v tolikšnem obsegu kot sarajevsko podjetje Kinema, pa nekateri upravniki naših kinematografov zatrjujejo, da bo le-ta vendarle takšna, da bodo kinematografske dvorane skozi vso prihodnjo sezono »zaudarjale po konjih-«. Kaj je pravzaprav ozadje tej invaziji kavbojev, sicer še ni v celoti znano. Vendar vsi nezaželeni komentatorji domnevajo, da je do nje prišlo pravzaprav samo zaradi tega. ker se hočejo distribucijska podjetja Vendarle že enkrat greti na soncu čistega komercializma. Ti komen- distributerjev skoraj zagotovo še povečala napetost v kulturi in sprožila v časopisju hladno vojno. Kako pa preprečiti bližajočo se krizo, so mnenja kaj deljena. Tako se nekateri ogrevajo za pogajanja, drugi spet za bolj radikalne ukrepe. Toda naj že bo tako ali drugače, zgolj hladna vojna ne bo preprečila invazije kavbojev na naše kinematografske dvorane. ŠPIK je to gotovo Celjsko gledališče, celjski gledališčniki gospodarje-V minuli sezoni so mimo devetih n3a ne boje. Letos so prejeli abonmajev za Celjane imeli, in 38 milijonov subvencije, pred imeli jih bodo tudi letos, redne tremi leti 10 milijonov manj; A abonmaje kar v osmih krajih, pa 80 v razdobju štirih let povečali še dva v novem trboveljskem ustvarjanje lastnega dohodka od kulturnem domu, čeprav stoji t3 23 "/o, oziroma letos predvidenih 30 °/o. Za sedaj je bilo tako, Pa saj si njihovega “gostovanja da so v Šmarju imeli inkaso ko-žele tudi mnogi kraji iz maribor- mai 20.000 dinarjev, da so v Trškega okraja. Iz Radeč in Laške- bovljah dobili pavšal 120.000 di-ga sami prepeljejo gledalce s narjev za dve predstavi pred-svojim avtobusom v Celje. Mi- stavo z veliko zasedbo in takoj mogrede, na ta avtobus in okraj- za ni° predstavo z malo zasedbo ni ljudski odbor, ki jim ga je "' v veliki dvorani, zato pa so kupil, so celjski gledališčniki zelo bjli domači organizatorji tudi za-ponosni. In zdaj ko imajo avto- interesirani, da je bila dvorana bus, odhajajo tudi v Šmarje, kjer vedno polna, nimajo dvorane, a oni zaigrajo tudi v malo večji sobi za veselice tudi^ pred štiri sto gledalci, čeprav domačini zatrdno vedo, da v sobo ne gre več kot dve sto ljudi. Prav tako v Šmartnem v Rožni dolini... ® Tokrat brez optimizma Ža vstopnico pri predstavi v Velenju je bil doslej družbeni prispevek 600 dinarjev. Seveda bo drugače, če dodatnih sredstev iz okrajnega proračuna ne bo Najlepše so tiste predstave, ki več. Takrat bo naročnika, občino so izven, doma in na podeželju, ali podjetje stal sedež n. pr. v tu je zbrana naj hvaležnejša pu- velenjski" dvorani 1000—1200 di-blika, pravijo. Je že tako, da narjev (v tem je vračunan seve-abonma ni isto, kot če se za pred- (ja tudi prispevek gledalca). Po stavo odločiš shm, takrat ko si bežnem računu bi bilo torej po-razpoložen, ko bi želel, a ne mo- trebno za eno predstavo v tej ral iti. Ta grenka resnica velja dvorani skoraj četrt milijona di-prav tako za ljubljanske abo- narjev. Številke so visoke, zapre-nente gledališč. Koliko pikrih si jo ti dih. Dvorane bodo ostale n. pr. že lahko slišal na račun -prazne, česar se Celjani danes ne hladne ljubljanske premierske boje, a Velenjčani pač. Prav publike! imajo Celjani, ki pravijo, da je v Celjani so obiskali v minuli okrajnem merilu prav rezultat sezoni štiriintrideset krajev. Pri- njihovega dela tisti, ki prepriča, dobivajo si novo publiko, vedno da je denar za to potreben. A več kolektivov in krajev si želi teže bo na občini, kjer ni odloču-njihovega stalnega ali občasnega joča samo stopnja kulturne obiska, pred gradnjo novih do- osveščenosti upravljavcev komu-mov se ljudje posvetujejo tudi z nalnih sredstev, marveč prav njimi, kajti radi bi, da bi lahko njihova konkretna odločitev ali gledališčniki pošteno odigrali ka- denar za novo šolo, adaptacijo dar jih obiščejo — vse to pa je kulturnega doma ali... za glc-močna moralna opora njihovemu dališke predstave. Tam je mnogo delu. Kljub temu, da zelo trezno teže presojati, katera investicija in tudi gospodarno gledajo na v kulturo občanov je nujnejša. I- I "l:- © Moralnemu se je pridrli' žilo tudi gmotno priznanje Spominjam se, da se je še kolektiv celjskega gledališča b®* obsežnosti svojega dela zaradi maloštevilnosti igralcev. Ali bodo zmogli ta tempo, so se spraševali-To ni več problem, odgovarjal0 danes. Čeprav šteje ansambel komaj sedemnajst igralcev in imaj° trenutno samo štiri igralke, S°' stujejo pri njih mladi ljudje z Akademije in z njimi si kar P°' magajo. Uvedli pa so letos tud1 izplačilo za nadnormno delo, nagrajevanje po delu. Obsežnost njihovega dela se kaže v tem, da so povprečno sezonsko normo 80 predstav- izpolnili skoraj vsi ze letos januarja. Izplačilo za nadnormno delo pa je bilo letos v povprečju 35.000 din. Dodatek za nadnormne predstave se ceni P° težavnosti vloge in je znašal °d 500—1200 din v minuli sezoni, 1°" tos pa bodo ta razpon dvignili na 1600 din. Pravijo, da so ljudje zdaj zadovoljni, kajti rezultaj njihovega dela, ki jim je doslej dajal le moralno oporo, jim lZ' kazuje zdaj tudi gmotno. Tudi razprava o možnost1 uvedbe statusa svobodnega P°' klica — odrskega umetnika, ki )e bila zlasti v Ljubljani zelo zl' vahna in ki je zdaj izražena * Zakonu o spremembah in dopo^ nitvah Za.kona o pokojninske^ zavarovanju, ki med upravičene* v statusu svobodnega poklica na* vaja tudi odrskega umetnika, postala za kratek hip predme našega razgovora. A le za krateK čas, kajti tu so Celjani skeptični-To, kar sem slišala, verjamem^ a ni prijetno. Specifično poslanstvo stalno gostujočega gledališča ni' vabljivo za umetnike lZ Liubljane. Saj v Celjsko gledališko hišo bi še prišli, a zunai P° vaseh, ž avtobusom, v vsakem vremenu — ne. Tudi repertoarna nolitika gledališča ne bi mogla biti zasnovana sezonsko, temve<-le mesečno. Kako vskladiti §°' stovanje nekoga iz drugega mest3 nri predstavah iste uprizoritve. je igralec mesec dni na nat' noiago, a naslednji ga že čak3 delo morda v drugem gledališči1-na televiziii, pri filmu. radU1 To so resni pomisleki, a vrv d ari1 bo treba razmisliti n tem. kje **■ m.e.ie tudi za nadnormno stalno nastapHeneaa igralen, d® ne bi trpela kvaliteta predsted- Rnir.prtoar — brez od- StOtMVV Od živega. nlasHčneoa po°0 vera, tako rekoč od. spominov vtisov s posameznih predstav terenu, se je naš razgovor VrP suhih, a znavnrvih številk in r nnmsirih nokarateliev privrtei f revertnaria. V resnici smo z v ^ naš raznnvor začeli, a, jaz sem vnm.enoma prihranila za koneC" da bi pa. zagledali sredi pogoji' v katerih gledališče dela. Ali so zaradi vsega izgovori nega morali v svoji repertoa politiki odstopati od svojih urne niških principov in teženj? Okv1^ ni repertoar, ki je sestavljen^ del svetovne in domače klasic_^ dramske literature, svetovne domače sodobne literature, napoveduje obljubljeno slovens noviteto, pa še dve kometi (kajti ljudje si pri nas na si® žele tudi smejati), pa še dve m a^ dinski deli — govori o tem, njegovi sestavljavci niso P°za na publiko, ki ji bodo spreg°v rili, da v njih ni snobističm^ hotenja ugajati ozkemu kr°wj »presitih«, temveč da žele nU1ie, resnični kulturni užitek šir0^ mu krogu svojih gledalcev. kakšen je -repertoar Malega 0 .^e s katerim lahko zaradi mai* ‘ komorne zasedbe gostujejo ' . tam, kjer večje gledališke stave ne bi mogli dati? uprizoritve Djokovičeve ^ ni«, ki je letos zaradi velik6^ uspeha že drugo sezono ,ie-repertoarju beograjskega . ja 212«, in Kozakove bosta zanimivi dve eksperim ^ talni krstni uprizoritvi: Javorji — monologi in dialogi iz Sm ^ spearovih del pod naslovom take smo snovi kot sanje"^ Žmavca — Cankarjeva »Mai- ^ Ko sem to napisala, se ie ,p-gust nagnil k septembru tembra pa se bodo misli in 11 celjskih gledališčnikov zoVe čeli uresničevati. SONJA GAŠPER Tli I, E S N ' 4 V Z 6 # J A S' SS§: Š ■ P R T - O 1 H Razrahljani živci Vsak športnik se veseli, če zrnaga. 'Kadar pa menijo slabo pripravljeni tekmoval-cb da morajo zmagati po Vsej sili, dobimo iz nogome-ta rokoborbo, iz rokometa judo, iz košarke boks ter podobne izmaličene športne zvrsti. Na prvenstveni košarkarski tekmi Olimpija : Zadar u Ljubljani je bilo kmalu videti, da so se po poletnih Počitnicah domači premalo in preslabo pripravili, Najprej so to ugotovili gostje, ki so začeli polniti koš do-ntačinov, nato pa tudi gledalci. Le košarkarjem Olimpije to ni šlo v glavo. Nekateri, ki jim športna logika pogosto povzroča težave, so pričeli iskati vzroke Poraza drugje, kot so v res-bili. Pri nasprotnikih, ki so se jih lotili s pestmi, ln pri sodnikih. Državni reprezentant Dermastia je “mimogrede« tako zadel svojega nasprotnika (ko je oil le-ta daleč od žoge in sta sodnika gledala drugam), da ga morali odnesti z igri-sou za nekaj minut, dokler si ni opomogel. Državni reprezentant Daneu je z vso silo pognal sodniku žogo v obraz (sodnik je žogo na svojo srečo ujel). Državni reprezentant Kandus je tako Nahrulil istega sodnika, da le bil sodnik prisiljen s teh-n\čno napako odstraniti nediscipliniranega košarkarja 2 igrišča. S svojimi izgredi košar-kurji Olimpije niso niti za trohico pripomogli k boljšemu rezultatu svojega mo-■\tva. Prispevali so le k okr- vtivi svojega, še bolj pa klubskega ugleda. Ugleda športnega društva Olimpije, [elesnovzgojnega kolektiva študentov ljubljanske univerze. »Vzorna« prireditev Nogometno srečanje na pdkovniku. Med moštvom z °vim irrienom {n mnogimi ^vimi igralci (Odred-Krim) J1 moštvom, ki je precej "oslabelo« med pravo no.ku-^°volno vojno, ki je trajala nogometnimi veljaki .nja dva meseca. Tokrat 1 slo za točke — pdč pa za P°kal maršala Tita. Torej, °v°lj vzroka, da je za tek-0 vladalo zanimanje, ven-tnu bilo še bolj zanimivo krat, ko so z igro pričeli ~ Wrišče se je vsula prava četa« kokoši, ki jih je no-očitno zelo zabaval. ^kakor namrei nis(j hotele ro^SUU }9nšča, kljub iz-tr„AemU,in Požrtvovalnemu "Udu oskrbnika in njegovih Pomočnikov. Trajalo je četrt , e’ da so se prijazne in edave kokoši naveličale dometa in odšle drugam. » No, da bi bilo to srečanje tud' ^ smnimlvo, je prišlo ai do zanimive polemike n^otu. Eni da je, drugi da tor» ' vStre! je šel proti vra-Se ’ žoge ni v mreži, kotali iui efc^e zadaj. Vratar zma-del 2 9^avo< češ da ni vi-t>i rf’' Stranski sodnik pra-s/gj ® dol, glavni kaže na tudi0 36 0ol! Igralci m' ent da, drugi ne. Po je 80 ugotovili, da ln d re?a vwa vratih strgana ta ji e žoga šla skozi vra-strgano mrežo ven z '/ ‘sca T 0°I j ' -1 °rej le — veljaven dlteija i v^utomarnost prire- rtusve^lkodnjič prijateljski *dkrpafT~ šivanke v roke in Pravit/ mrežo, kokoši pa ?e v t? času tekme (če že kak ci~ kokošnjak) vsaj na ug travnik. NA ROB ŠPORTNIH IGER GRAFlCARJEV SLOVENIJE ZA 80.000 DINARJEV POKALOV Še pred nekaj tedni stvar ni bila tako preprosta. Organizacija XIV. letnih iger je takrat negotovo visela v zraku. Nobeno grafično podjetje namreč ni hotelo prevzeti izvedbe v svoji režiji, republiški odbor sindikata grafičarjev, ki je potem prevzel organizacijo tega tradicionalnega srečanja, pa ni imel sredstev. Grafična podjetja, ki naj bi prispevala svoj delež — so oklevala ... H Delavski svet solidnega grafičnega podjetja je razpravljal o prispevku njihovega kolektiva. »80.000 dinarjev damo,« so sklenili brez navdušenja, pa tudi brez negodovanja. Da jim ne bi kdo mogel očitati, da niso ža šport! Dali so polovico prispevka, za katerega jih je prosil prireditelj. ■ Športniki tega kolektiva so sestavili svojo reprezentanco, odšli na tekmovanje in se vrnili kot zmagovalci z naročjem pokalov — ki bodo odslej krasili omare in vitrine v podjetju. Zares, kako preprosto je vse skupaj! Nerodno je le, da vsi ne morejo biti zmagovalci. B Ko je direktor tiskarne, ki je lani osvojila prehodni pokal, videl, da je tokrat prvo mesto splavalo po vodi, se je razjezil, zbral svoje moštvo, ga ozmerjal kot se za dobrega direktorja spodobi in z njimi korporativno zapustil prizorišče borb, ne da bi se udeležil končnih srečanj in ne da bi počakal razglasitve rezultatov. Še adijo niso rekli, tako se jim je mudilo. 0 Med »prekaljenimi« športniki nekega ^kolektiva je nastopila v metu krogle tudi novinka. Nerodno je držala orod- Štirinojste športne igre gmfičczrfev Slovenije so zaključene. Zagrizene borbe so končane, zmagovalci so se z osvojenimi pokali spet razšli na svoja delovna mesta. Tako kakor vsako leto; kakor že štirinajstkrat. Čisto preprosto. je v rokah, čeprav ima po svoji telesni konstituciji vse pogoje, da bi z njim dosegla lepe uspehe. Pa jo je pobaral znanec, če je že kdaj metala kroglo. »Še nikoli,« je priznala. »Pa ti ni pred tekmovanjem nihče pokazal, kako jo je treba metati?« Spet je odkimala. Nikogar ni bilo. Nihče je ni pripravljal. Pripeljali so jo na športne igre, da bi že s samo navzočnostjo prinesla njihovemu kolektivu nekaj dragocenih točk. Po končanem tekmovanju bodo spet pozabili nanjo — vsaj do prihodnjih iger... Brez zamere, stanovski tovariši! Pustimo zdaj ob strani uradne rezultate, uradne zmage in uradne poraze, zmerjene s točkami in s štoparicami, pa se vprašajmo kot odrasli ljudje, kdo je pravzaprav tisti, ki bi se takrat lahko najbolj upravičeno pohvalil z doseženimi uspehi. Je to delavski s\?et podjetja, ki je investiral 80.000 dinarjev v nekaj kilogramov lepo oblikovane pločevine? So to zmagoviti veterani, ki iz leta v leto zastopajo v nespremenjeni postavi svoj. kolektiv? Je to morda direktor podjetja, ki hoče po vsej sili imeti prehodni pokal, pa zato zbira okrog sebe mlade aktivne športnike, ki se sicer redno udejstvujejo v drugih športnih klubih? Iz vsega srca verjamem, da so prve športne igre grafičarjev ustanovili z določenim namenom. Če so jih res, potem moramo žal ugotoviti, da se namen teh iger izrojeva, oziroma da se je sirota izgubil nekje v množici točk in pokalov, za katere se zdaj vsi po vrsti tako srdito bojujejo. Pa čeprav po vsej verjetnosti delavski sveti ne dodeljujejo simboličnega denarnega prispevka in izrednega dopusta udeležencem samo zaradi dekorativne vrednosti predmetov, ki potem krasijo omare in vitrine. Ali pa jih? Če so v svojih zahtevah tako skromni in se zadovoljujejo samo s tem, potem bi bilo res mnogo bolj modro, da jih nabavijo ob manjših stroških kar v trgovini. Ugled kolektiva pa si tako in tako lahko pridobijo na mnogih drugih, .bolj primernih področjih in ni treba, da bi si ga po vsej sili morali priboriti prav na športnem področju.. Po zdravi človeški pameti imajo delavske športne igre — ne samo grafične, ampak vsake — samo tedaj svoj smisel za obstoj, če so odraz celoletnega športnega udejstvovanja. Če so samo sredstvo za poživitev športnega življenja med delavci določene stroke — nikakor pa, da postajajo same sebi namen. Nihče ne more zanikati, da je šport prav grafičarjem še kako potreben in koristen. Toda takšen šport, ki bo zajel čim več ljudi, ne pa takšen, da ga gojimo samo po reprezentativnih predstavnikih. Od takšnega športa nima nihče koristi, niti posamezniki, najmanj pa kolektiv. Pa vendar srečujemo na grafičnih igrah iz leta v leto vedno iste obraze. Vsako leto " se za nekaj dni aktivira peščica starih športnih »soluncev« in vsako leto ostajajo isti ljudje doma neaktivni in to prav'tisti, ki bi bili športa najbolj potrebni. Že res, da mrzlična želja po zmagi rekrutira na grafične igre tudi vedno večje število mladih ljudi — toda ta uspeh je le navidezen in nas ne sme zavajati. Kajti to so v glavnem aktivni športniki, takšni, ki jih ni bilo treba za šport posebej navduševati, ker v njem že sodelujejo ne glede na sindikalna tekmovanja. S tem, da smo jih pridobili še za tekmovanje po sindikalni liniji, pravzaprav nismo dosegli .ničesar. Mobilizirali smo ljudi, ki so že bili mobilizirani. •Vključili smo jih še v erio tekmovanje več, čeprav imajo teh tekmovanj in možnosti, da si pomerijo svoje sposobnosti...Z., enakovrednimi nasprotniki, že dovolj. Koliko bolj bi se človek razveselil, če bi na primer enkrat srečaj na športnem igrišču vsa tista mlada dekleta, ki jih vsak dan srečuješ v podjetju in ki ne sodelujejo v nobeni športni panogi... Nihče ne trdi, da bi se morali na vsakoletnih igrah pojavljati samo začetniki in slabši športniki. Nikakor! Toda, če se že gremo delavske športne igre, potem naj bodo te igre pregled, lahko bi rekli nekakšna revija celoletnega športnega dogajanja in hkrati nagrada za vse tiste, ki so se celo leto udejstvovali v športu. Naloga sindikalnih podružnic in njenih športnih referentov pa je v prvi vrsti ta, da svojim članom takšno redno celoletno udejstovanje omogočijo, ne pa, da zaradi nekakšne načelne potrebe po rekreaciji (kaj vse dandanes opravičujemo in utemeljujemo s tem terminom!) dodeljujejo sicer skromne prispevke le ozkemu krogu ljudi, ki se potem v imenu in za blagor kolektiva tri dni peha s športom, potem pa se spet do prihodnjih iger pogrezne v spanje. Da se razumemo! stvar kolektiva je, če smatra takšne izdatke za umestne in takšno politiko . za pametno. V redu, njihova stvar! Samo nikar potem tega pomešati s pojmom rekreacije, ki s takšnim početjem prav zares nima nič skupnega! Vsaj v tem si bodimo na jasnem. Ko govorimo o rekreaciji* imamo namreč -v mislih ljudi, ne pa pokale. In ko govorimo o ljudeh, spet mislimo pri ,tem na to, da bi s športom razvili njihove telesne sposobnosti in spretnosti, če pa že’ tega ne, pa vsaj, da bi te sposobnosti ohranili na doseženi višini. Skratka, želimo, da bi se ljudje telesno bolje počutili, da bi 'bili tudi na svojem delovnem mestu spretnejši, da bi bilo manj obolenj in manj izostankov — koliko sekund jim bodo pri tem odmerile štoparice, pa res ne more biti odločilnega pomena. Čeprav s tem ne zanikamo, da so tudi tekmovanja in dobri športni rezultati koristna. spodbuda, predvsem pa so tudi lepa oblika zdravega razvedrila, še zlasti za mlade ljudi. To drži, ne morejo pa biti alfa in omega športne politike v okviru sindikalnega delovanja. Če bi gledali na delavske športne igre s te perspektive, potem bi verjetno tudi marsikateri delavski svet pokazal drugačen odnos, kadar, bi bilo na dnevnem redu vprašanje, koliko bo podjetje odrinilo za potrebe športa in za delavske športne igre. Dokler pa bodo te igre le občasno nabiranje točk, dokler bodo le muha enodnev-Mč'a, "toliko časa naj se tovariši športniki nikar ne pritožujejo, češ da podjetje ne kaže dovolj razumevanja za njihove potrebe. Najprej poiščimo skupne koristi, potem se tudi ne bo težko sporazumeti! Potem bo tudi razumevanja več, pa več sredstev bo, več zadovoljstva— in manj takihle člankov, s katerimi se človek nikomur ne pri-Jjubi. MILAN MAVER V B 0 R BI ZA TOČKE TOKRAT PA ZARES Že večkrat smo pisali, da v Novem mestu ne morejo zaživeti delavske špčrtne igre. Nekateri so 'celo govorili, da ne bo zanimanja in podobno. Danes, ko so nekako zbrane prijave, pa se vidi ogromno zanimanje za različne športne panoge, saj se je prijavilo kar 3Š sindikalnih podružnic z okoli 1000 tekmovalci, kar je za začetek (žal šele začetek, kdaj bi že to lahko organizirali!) več kot zadovoljivo. Tekmovanje, ki bo trajalo od 10. septembra do 10. oktobra, se bo odvijalo v kegljanju, balinanju, streljanju, namiznem tenisu, odbojki, šahu, kolesarjenju itd. To tekmovanje, ki bo eno največjih, kar jih je bilo po VII. zletu Bratstva in enotnosti, bo verjetno velikega pomena za nadaljnji organizirani razvoj, delavskega športa v gospodarskih organizacijah in ustanovah, vsekakor pa spodbuda za sistematično delo na tem področju. g p Po mnenju večine zdravnikov je določena mera telesnega udejstvovanja za človekovo zdravje neobhodno pogrebna. Priznan strokovnjak je nekoč zapisal: Človek naj goji to, kar mu povzroča zadovoljstvo, pa najsi bo to tenis, plavanje, izleti ali delo na vrtu. Neki drug je dodal še: Vsaka mišica in vsak sklep, ki se sploh giblje, se mora še bolj gibati!« Še prav poseben poudarek pa polagajo na redno telesno gibanje, ki je za zdravega najboljše sredstvo, da ostane zdrav, za bolnega pa uspešna tdrapija. V splošnem zdravniki ne predpisujejo . šablonsko določene športne panoge, kajti od konstitucije vsakega posameznika je odvisno, kakšen šport je za njega najprimernejši. Kljub temu pa se da tudi te nasvete uokviriti v določene smernice. Med 20 in 30: Za to desetletje je vsak šport primeren, zlasti še tenis, plavanje, smučanje, odbojka, perjanica itd. Vsi ti intenzivni športi usmerjajo vso odvečno energijo v pravi tir in skrbijo za Oprostitev. Po podatkih harvardske univerze porabi na primer igralec tenisa približno 4000 kalorij na uro, če pa lovi vsako žogo, tudi 9000. Zanimivo je, da pri zmernem smučanju, mirnem plavanju ali korakanju v strmino porabi povprečno le 500 do 600 .kalorij na uro. Med 30 in 40: K prejšnjim športom priporočajo strokovnjaki še drsanje zaradi spretnosti, ki je zdaj, človeku potrebna, in odbojko, ki v primerjavi s tenisom ne obremenjuje samo enega dela telesa. V tej starostni dobi so težje obremenitve nepogrešljive za vsakogar, ki hoče ostati še vedno mladeniško krepak in uren! Med 40 in 50: S'čimer se je človek rad ukvarjal v mladosti, naj nadaljuje tudi zdaj, menijo strokovnjaki, plavanje, smučanje, tenis; odbojka... Hkraii pa opozarjajo na nevarnost, da postane človek samo nedeljski športnik. Kdor hoče biti v nedeljo svbž in čil, mora trenirati tudi med tednom! V splošnem svetujejo v teh letih nekoliko »bolj počasen korak«. Torej, pri igri enakovredne nasprotnike! Čoln ali kolo lahko marsikaj stori za vas. Zelo koristno je tudi enkrat na teden kegljati ali plavati. Bolj kot vse, pa priporočajo zdravniki kratek, toda vsakdanji trening! Znani specialist za srčna obolenja dr. White predpisuje hojo po stopnicah kot pomirjevalno sredstvo, on sam pa ne izpusti nobene priložnosti, da se posluži svojih nog, pa najsi bo to v peto ali_ trinajsto nadstropje. Med 50 in 60: To so nevarna leta! Preveč maščobe v hrani in premalo gibanja večini ljudi onesposobi mnogo tisoč kilometrov krvnega obtoka v tako imenovanih kapilarah. Zdravniki zato opozarjajo pred pre-utrudljivim in predolgim športnim udejstvovanjem. Kljub temu pa svetujejo plavanje, daljše sprehode, kolesarjenje, dviganje uteži in daljše nedeljske izlete. Znan gospodarstvenik, ki je bil v mladosti med svojimi vrstniki najšibkejši, poudarja, da se mora z,a svojo sedanjo krepko postavo in kondicijo zahvaliti samo rednemu gibanju na prostem, kljub temu, da je že prekoračil šestdeseto leto. »Petdeset predklonov, tako da se prsti dotaknejo tal,« je bila njegova deviza. »Nato petdeset zasukov in kroženje telesa v levo in desno. To sicer ni zabavno, je pa koristno — in za- to delam te vaje vsako jutro in vsak večer!« Cez 65: Delo na vrtu ne sprosti samo živcev, ampak ohranja tudi telesno sposobnosti. K temu dnevno še enourni sprehod. Obstoji določena športna panoga, ki je za vsako starost »idealna«? Plavanje, bo reklo večina zdravnikov. Plavanje ima to veliko prednost, da vse mišice -enakomerno vadi, medtem ko telo prosto leži na vodi. Takoj nato sledi sprehajanje. Vendar mora človek medtem korakati kot da ima nek določen cilj. Mirno pohajkovanje skozi polja je sicer koristno za živce, naših mišic pa niti najmanj ne utrjuje. Dokler ni človek resno bor lan, lahko s primernimi vajami dolgo ohrani, svoje telo v dobri formi. Vse vaje so dobre in koristne, pri katerih se toliko gibljemo, da pospešujemo krvni obtok. Brez strahu lahko v vseh letih gojimo tudi napornejše športe, kolikor smo zanje postopno pripravljeni! \ ■ » ILEGALNO DELO V LJUBLJANI — 1941 — 19 42 Močni sestanek v krojačnici Leta 1941 je precej članov Partije v Ljubljani delalo na raznih področjih in v raznih organizacijah. Trudili so se za ustanovitev in okrepitev Osvobodilne fronte. Ena izmed mojih prvih partijskih nalog je bila organizacija »mreže kana- šele zjutraj, na pol zmrznjen. Naslednji dan smo zvedeli, da so Italijani iskali našo radijsko postajo, ki smo jo imenovali »Kričač«. »Kričač« je imel javne oddaje, v katerih je pozival ljudstvo na boj proti okupatorju. Italijani ga sploh niso RAZŠIRITEV CENTRALNE TEHNIKE Konec 1941. leta je Dušan Kraigher odšel iz Ljubljane. Zvedel sem, da je odšel organizirati na Štajersko, ki so jo okupirali Nemci, Centralno tehniko. Odtlej so me določili, da razširjam Centralno tehniko in jo krepim. Le-ta je ibila že močna organizacija, ki je imela nalogo skrbeti za vse tehnične in materialne pogoje za neovirano delo ilegalnih aktivistov, za pripravo potrebnega gradiva, za oskrbo enot in ljudi s hrano, za organizacijo zvez, namestitev, tiskanja in prevoza materiala, skrbeti za nabavo dokumentov, izgradnjo skladišč, bunkerjev itd. Vse to je delal aktiv preverjenih in predanih komunistov, ki- je mogel izvrševati komplicirane naloge, zahvaljujoč široki organizirani mreži sodelavcev in s pomočjo skoraj vseh meščanov Ljubljane. Zaradi boljšega funkcioniranja je bila Centralna tehnika razdeljena na oddelke: ciklo-stilno, grafično, dokumentarno tehniko in organizacijo za pripravo zunanjih in notranjih stikov, oddelka za eksoedit in širjenje ilegalne literature, za nabavo materiala, gradbeni oddelek za gradnjo bunkerjev, ci-klostilnih in grafičnih tiskarn ter podzemeljskih stanovanj, pirotehnike za. izdelavo bomb in eksploziva (zbiranje in proizvodnja), oddelek za zunanje zveze za prihod iz Ljubljane, za stik z Zagrebom, Primorsko, Gorenisko in Štaiersko. Vsak oddelek je vodil šef. Vsak od njih je imel svoje ljudi, ki so delali na določenem sektorju. Zaposlenih je bilo okrog 100 aktivistov, ki niso smeli imeti stalnega delovnega mesta. PRENEHANJE DELA TISKARNE »PODMORNICA« V kratkem sta bili pred organizacijo Centralne tehnike dve najvažnejši nalogi: začeti gradnjo večjih bunkerjev, da bi se vsem našim voditeljem omogočilo delo v pogojih stroge ilegalnosti, potlej pa začeti organizirati večje ilegalne tiskarne. To je bilo zatorej tako važno, ker smo morali likvidirati tiskarno »Podmornica«, ki ni bila na območju Ljubljane. Italijani so začeli namreč Ljubljano obdajati z bodečo žico, pa so samo nekaj metrov od tiskarne »Podmornica« imeli prehod. Tiskarna je morala zategadelj takoj prenehati delo. flamesto nje je začela obratovati tiskarna, ki jo je že prej organiziral Dušan Kraigher. Imenovala se je »Tunel«. Bila pa je na Emonski cesti št. 1. Tu so bila skladišča veletrgovca Jelačina. Na dvorišču, nad enim izmed njih, pa je bilo stanovanje tovariša Kranjca, ki je delal v kinu Matica. Kranjc je bil naš sodelavec, in sicer za izdelavo raznih kamuflažnih sredstev v opravi in lesenih predmetih. V omarah je izdeloval skrivne prostore. TISKARNA »TUNEL« V STANOVANJU STOLARJA Bunker, v katerem je bila tiskarna »Tunel«, je stal v eni izmed sob Kranjčevega stanovanja. Sobo so pregradili z zidom. Spodaj je bila odprtina z gibljivim delom zida, tako da je bilo dovolj ta zid samo odriniti, pa se je prikazal vhod, dovolj širok, da se je stopilo v bunker. Na zunanji strani smo napravili vdolbine, podobne tistim na skrivnih vratih, tako da ni bilo ničesar opaziti. V tej tiskarni je bil manjši stroj za tiskanje malih formatov. Na začetku so tu delali trije tovariši. Ko pa se je eden med njimi ustrašil, sta delala samo dva. V »Tunelu« so zelo uspešno ponarejali dokumente. V tej tiskarni pa so izdelali tudi tisti slavni falsifikat bančnega čeka, s katerim je VOS dvignil v bdnki milijon italijanskih lir. Na nasprotni strani dvoriščnega poslopja, kjer je stanoval Kranjc, je "bilo poslopje s pisarnami lastnika, nad njimi pa stanovanja. V enem od teh je stanoval italijanski poveljnik, general Gambarra. Pred tem poslopjem je vedno stražil italijanski vojak. Zaradi teh okoliščin, pa tudi zaradi majhne kapacitete tiskarne, je bilo potrebno organizirati večjo in lepšo. SOSED — POLICIJA Sklep, da odpremo novo tiskarno v soseski poslopja glavne policije, smo sprejeli po skrbni kontroli vseh okoliščin. Vogal tega poslopja je bil na sedanji Prešernovi cesti. Takoj zraveh je bila privatna hiša s petimi nadstropji, na dvorišču pa so bile neke majhne hiše, v katerih- je bilo prej skladišče stekla. Ugotovili smo, da bi lahko dobili te prostore in v njih organizirali veliko tiskarno. V kratkem smo ugotovili, da moramo najti nekakšno obrt, pa smo se odločili, da odpremo knjigoveznico. Ze tedaj smo imeli stik s človekom, ki je imel v središču mesta knjigoveznico. To je bil Škerl. Njegov brat Silvester je bil izdajatelj majhnih slovenskih knjig. Le-ta nam. je svoj čas dal prostore antikvariata v središču mesta pri Glavni pošti za dokumentarno tehniko. Silvester Škerl nam je enostavno »posodil« ime svojega brata. Kot obrtnik je po tedanjih predpisih lahko odprl samostojno delavnico, mi pa smo to možnost izkoristili. Delavci v knjigoveznici so v resnici delali za našo tehniko. l\ Milan Skerlavaj - Petrač lov in zvez« (iz okolice v Ljubljano), prek katerih so funkcionarji KP Slovenije in SKOJ prihajali na sestanke v Ljubljano s CK KP Slovenije. 'Organizacija tega dela v pogojih najstrožje ilegale ni bila lahka. Potrebno je bilo, da sprejemamo tovariše, ki so prišli ilegalno v Ljubljano na vnaprej določenih mestih, da so tu dobivali obvestila, kam morajo in da jim omogočamo, da neovirano prihajajo tjakaj, kamor so morali. Zategadelj je bilo potrebno organizirati v trgovinah, mlekarnah, gostilnah in drugih podobnih lokalih, v katerih so bili naši ljudje, sprejemne postaje — javke. Predhodno je bilo potrebno po posebnem kurirju sporočiti ne samo kraj javke, temveč tudi parolo, da bi tisti, ki je prišel v Ljubljano, lahko zanesljivo prišel na pravo mesto. ZAPRT V TRAFIKI Istočasno so delovale samostojne ciklostirane tehnike v posameznih srezih (Grosuplje, Kočevje, Novo mesto in Stična). Razen že omenjenih nalog smo poskušali po direktivah tovariša Kidriča organizirati Osvobodilno fronto tudi med policijo. Naš vpliv in popularnost sta bila tako velika, da je bilo v kratkem od 300 policajev organiziranih 180. Delo je bilo zelo težavno. Naj navedem primer: Jeseni 1941. leta sem imel sestanek pri trafiki, kiosku, nasproti Ljudske tiskarne v Ljubljani (zdaj je tu Ljudska pfavi-ca). V kiosku je delala Zina Kisovec, prek katere smo prišli v stik z določenim krogom ljudi. Ko sem prišel k njej, so Italijani nenadoma blokirali ves ta okraj. — Kaj storiti?. je vprašala Zina. Takoj je bilo opaziti^ da bo blokada dalj časa, Zina Kisovec pa je morala ob sedmih zvečer domov, kajti dotlej je imela dovoljenje za delo. — Zapri me! sem ji odgovoril. To. je tudi storila in odšla. Čepel sem v kiosku in čakal konec blokade. Mraz je bil. Bal sem se, da ne bodo Italijani kiosk odprli. Le-ti pa so odšli okoli devete ali desete; jaz pa mogli najti. Radijska postaja je delala dva do tri mesece. Ker so propadli vsi napori, da bi odkrili radijsko postajo, so Italijani sklenili prekiniti vse redne oddaje ljubljanske radijske postaje, prek katere je deloval tudi »Kričač«. Tako je naš »Kričač« moral prenehati oddajati. Oddaje je pripravljala tovarišica Hela inž. Lasič s svojo skupino. NOČNI SESTANEK V KROJACNICI Naložili so mi, naj organiziram zbiranje in prevoz materiala, ki je potreben Centralni tehniki KP Slovenije. To je bilo jeseni 1941. leta. Tedaj sem prišel prvikrat v stik s to močno organizacijo, ki jo je vodil Dušan Kraigher. Sicer je bil prvi organizator. Centralne tehnike Tone Tomšič, ki pa je bil ta čas v zaporu. Naloženo mi je bilo, da zbiram material in da organiziram prevoz iz Ljubljane v Kočevje in Novo. mesto, pa tudi povsod tjakaj, kjer so delovale ilegalne tiskarne. Tako sem konec jeseni 1941 prvikrat prisostoval sestanku vodstva Centralne tehnike. Tu so govorili o organizaciji tehnike v Ljubljani in okolici, to je, na vsem ozemlju pod italijansko okupacijo (»Provincia di Lubiana«). Pozvali so me, naj poročam o tem, kako je z nabavo papirja in kako so urejeni ilegalni kanali za prihod v Ljubljano in za prevoz materiala. Sestanek je bil v krojačnici, v središču mesta. Začel se je zvečer, ko se je začela policijska ura, in se končal zjutraj, ko je bilo moč že na ulice. Spominjam se, da so bili na tem sestanku Mirko Zlatnar-Mi-klavž, Marko Zornada, Dušan Kraigher in jaz. Mesec dni kasneje so sklicali še en sestanek v Šiški, v Černetovi ulici pri zobarju, ki je imel stanovanje v kleti. Tamkaj smo zelo podrobno razpravljali o organizaciji Centralne tehnike v Sloveniji. Mirko Zlatnar je tolmačil, kakšna naj bo. Nisem vedel, zakaj mi je tako podrobno vse to pojasnjeval, ker nisem mislil, da bo to kasneje moja naloga. Tedaj je bilo v Ljubljani že precej dobro organiziranih ilegalnih ciklostil-nih tehnik in dve tiskarni. »RDEČA ROKA« Uboj pred poslaništvom Edinega človeka, ki so se ga trgovci z orožjem v resni bali, je bil Mercier. Značilno zanj je bilo, da se je pojavil tamkaj, kjer je prišlo pozneje do atentatov. Zategadelj^m . sikateri sklepajo, da so zveze med francosko protiobvešcev^ no službo in »Rdečo roko« zelo tesne, in da je neuradni ® teroristične organizacije pravzaprav uradni diplomat polko nik Mercier. Konec oktobra so polkovnika Merciera opazili v BonnU' Hkrati je policija zabeležila, da so v Bonnu tudi tri ose ki so zanesljivo člani »Rdeče roke«: . »Bedro«, ki je nekajkrat grozil Georgu Puchertu, zna sicer kot odličen strelec; bivši policijski inšpektor »morilcev« Jean Viary, za ka ^ rim so maroške oblasti izdale tiralico zaradi atentatov Maroku od 1953 do 1950; in _ Christian Dirier, član tajne francoske policije DOT, ki 5 ga imenovali »inšpektor na stalnem dopustu«. n Na začetku novembra 1958 so šefa poluradnega pr®^_ stavništva alžirskega uporniškega gibanja v Bonnu, 27-1. nega pravnika Ajta Asena iz alžirskega Constantina up sredi belega dne za krmilom njegovega avtomobila na naci ki spominja na čikaške gangsterje. Tisto jutro je alžirski diplomat, ki je opazil, da mu ^ dita Bedro in Viary, odšel kot običajno iz svojega stanovanj s Puegeotom s francosko registracijo v tuniško poslaništvo Bonnu. Mimogrede je prisedla še njegova tajnica, ki je seči na sprednje sedišče, ‘poleg njega. Ni opazila, da njun avt mobil sledi zeleni Mercedes z nemško registracijo. Mejrce0^ je vztrajno sledil Puegeota. Ko je Ajt Asen zavil v ozko n prometno ulico, v kateri je tuniško poslaništvo, so sk ^ okno zelenega Mercedesa odjeknili streli iz avtomatske« orožja. Tri krogle so zadele alžirskega pravnika v glavo, b del je na krmilo. Puegeot je zadel v poslopje poslanis Tajnica je bila na. srečo nepoškodovana. Zeleni Mercedes izginil, vendar je neki slučajni sprehajalec uspel, da je beležil njegovo registrsko številko. Po poldrugi uri je policija ugotovila, da gre za števd^ avtomobila iz izposojevalnice. Ko je lastnik podjetja prek troliral v svojih knjigah, kdo naj bi najel zeleni des, so prišli do imena Alžirca Bena Alija Makdanija s s nim bivališčem v Parizu. Nemška policija je po tem prek Interpola Poskušala Parizu ugotoviti identiteto Bena Alija Makdanija. -e policija je Interpolu odgovorila, da je vozniško dovoli^ imenovanega Makdanija ponarejeno, in da te osebe sploh majo v kartoteki pariške policije. Brž, ko so ugotovili, da za politični primer, je Interpol prekinil s preiskavo, kajti, ustanova obravnava izključno samo mednarodni krmu ' Vendar pa so kljub pariškemu demantiju o identiteti v nija našli v arhivu pariške policije podatke, da je le-t službi francoske protiobveščevalne službe. ^ , V zadnjih treh letih so bili izvršeni naslednji polid^L uboji, organizirani od tedaj še neznane, mogoče tudi nekrs ne teroristične organizacije »Rdeče rokp<: Henrieta Tremeaux, žena bivšega francoskega Pref®jtai Alžirije in tedanjega prefekta Strasbourga, je bila uhi ko je odvezovala paket, namenjen njenemu možu. , Tunižan Čikaci je bil ubit julija 1958 v Marseillu. Pr so ga ugrabili in mučili. t9 Predstavnik Alžirske fronte v Belgiji je bil ubit 1957- ® v mestu Charlesroi. t V Ženevi so 1957. leta ubili z zastrupljeno puščico; kj „ jo izstrelili iz posebne neslišne puške, trgovca z orožjem JV cela Leopolda. , -Leta 1959 so ubili v Parizu advokata Oudia, bran' aretiranih alžirskih študentov. Vsi atentati so bili izvršeni na isti način. ^ Bolj redko se je dogajalo, da so morili na gangsteri način, to je, da bi streljali iz avtomatskega orožja. 'vec‘]) atentatov je bila pripravljena s peklenskimi stroji, ki so ' postavljali v avtomobile žrtev, v najnovejšem času pa so j pakete začeli pošiljati po pošti. Ko so jih odpirali, je P eksplodiral. »Rdeča roka« uporablja sodobne metode: ekspresne šiljke. Smrt prihaja po pošti, to je njena parola dneva. DULLES0VA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA • DILLES0VA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA • DILLESOVA OBVEŠČEVALNA SLEŽBA ^ iiti 4 Misija agenta Westricha Allen Dulles je bil v direktorskem odboru v prvi in v drugi družbi v ZDA. Seveda bo vsak advokat rekel, da ni v tem ničesar hudega, če prodaja človek svoj talent tamkaj, kjer je veliko denarja in da ima popolno pravico zastopati katerega koli klienta, ne glede na njegove predigre. Medtem pa brata Dulles slučajno nista zastopala samo enega ali dveh posameznih nemških klientov. Zelo pristno sta dalj časa zastopala, celo na položaju direktorja, elito nemške industrije, podjetja, ki so bila v tesnih zvezah z nacistično hierarhijo: Seveda bi bilo zelo naivno, če ne bi mislili, da te zveze hkrati niso bile zveze z določenimi političnimi stališči in sodbami. V že zdavnaj pozabljenih dokumentih iz tega obdobja so nekateri podatki, ki govorijo prav o tem. MISIJA AGENTA WESTRICHA Aprila 1940 je n. pr. dr. Gerhart A. Westrich, eden med vodečimi nemškimi pravniki, in mož, ki se je ukvarjal z nekaterimi evropskimi posli za podjetje »Sullivan in Cromwel«, prišel prek Sibirije v Ameriko, očitno kot Hitlerjev posebni poslanec z nalogo, da se posvetuje z ameriškimi poslovnimi ljudmi. Nastanil se je na lepem posestvu v newyorškem predmestju. Ni bilo treba dolgo časa in Westrich je že imel nekaj posvetovanj ne samo z ameriškimi poslovnimi ljudmi, tem- več tudi z nekaterimi delavci in tehniki iz raznih.tovarn. O tej sumljivi dejavnosti je pisal tudi newyorški »Herald Tribune«, ki je obtožil Westricha, da je dajal lažne podatke, ko je zaprosil za vozniško dovoljenje. John Foster Dulles mu je takoj priskočil na pomoč. Pomagal je nacističnemu agentu in ob tej priložnosti izjavil: »Dr. Westricha že dolgo poznam in vedno sem ga cenil.« Ameriški agentje pa so kljub temu ^nadaljevali preiskavo in dr. Westrich je dva tedna pozneje že potoval na Japonsko. Westrichova nedokončana afera pa postane še bolj zanimiva, če razčlenimo dejavnost »Anglo-ameriškega prijateljstva« in »Ameriškega prvega komiteja«. V Veliki Britaniji je londonska podružnica Schroderjevega bančnega podjetja finansirala društvo »Anglo-ameriško prijateljstvo« in jelo širiti med Angleži ideje o pomirjenju »na miinchenski način«. Društvo se je trudilo, da bi uvrstilo v članstvo pomembne ljudi iz vrst članov Konservativne stranke, velikega kapitala in bankirjev. Tem ljudem so prirejali razkošne sprejeme, ko so potovali z vodiči kot turisti po Nemčiji. Hitler in Goring sta jih sprejemala in se pogovarjala z njimi, von Ribbentrop pa se je na vse'kriplje trudil prepričati jih o vrlinah nacističnega sistema. Ta aktivnost ni bila tajna, niti niso sumili, za kaj pravzaprav v resnici gre. Zanimivo pa je, da so na listi pomembnih članov bile ne .samo bančne hiše J. H. Schroeder Ltd, temveč tudi H. F. in F. C. Tayrx parlamenta). (konservativni jla"’ JOHN FOSTER DULLES: FAšI^| NE BODO NIKOGAR NAPAl>‘ Na ameriški strani Atlants a oceana, v odvetniški pisarni J re-Fosterja Dullesa so pripravljali l!? digirali rokopise za »Ameriški PHLjjei mite«, ki naj bi prepričali Amer1 ^ naj se ZDA ne udeleže druge svet Dokumenti o delu »Prvega kOI1^0lj ja« kažejo, da je John Foster. znan med obema Dullesoma, 'lliaj,ep8 'pomagal tej organizaciji. Njegov* fl je priložila februarja 1941 250 doia1^. maja istega leta pa še 200 ” n0 - -bra 1941, mesec dni pred maja istega leta pa še 200. 5. 110 uar Pear* (fli- bourom, so v knjigah »Prvega teja zabeležili,' da je John Foster les daroval še 500 dolarjev. > IMEX EXPORT-IMPORT KOPER-JUGO SLAVI J A E X P O R T: vseh prehrambenih proizvodov — kmetijskih produktov — živine in divjačine — proizvodov ribje industrije — izdelkov domače obrti — lesa in lesnih proizvodov — kuriva in goriva — gradbenega materiala'— proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije Telefon: Glavni direktor 100 — komercialni sektor 43 — finančno računski sektor 244 — Telegraf: IMEK-KOPER — Telex: 035-11 Poštni predal 142 — NB Koper 002-11-1-420 Predstavništva: Beograd telefon 27-331j Ljubljana telefon 20-413, Zagreb telefon 35-639, Osijek telefon 29-57, Rijeka telefon 42-74, Sarajevo — Skopje I M P O R T : vseh artiklov široke potrošnje — rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev, ladijskih motorjev in za vse ostale stroje, naprave in opremo — tehničnega materiala — strojev, opreme 111 potrebščin za domačo industrijo — reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov mitar miloševič v0^a®an je stal na gozdnem robu pod Hjj^0 in gledal po cesti proti Vjetar-* tel •’e tovornja^6) polne vojakov ftade am*' Zraven njega je molče stal ^.ravi med slivami so Nemci po-Žicii-20-milimetrske topove. K No-ie spuščala baterija težkih mino-odnMCev‘ Štirje lahki tanki so stali ob ^ho1 P*otu s^ar^ s skrilasto pj/^islim, da je to tisto, kar bi nas v^e^i na lastne oči,« je rekel nVp^aj veva,« je odgovoril Mašan. toDn-J? Prihajajo. Tam je divizijsko lstvo. Divizija torej,« je dodal. ®ed ;^opat’ skalovja nad Levo reko, je Viripf. človek v dolino. Le glavo je bilo 1 izza kamenja: Jakša. W i6> kako se je vrsta tovornja-v°zil b^^ala izza ovinka. Potem so se stne,^ v Vrs,;i ustavljala ob desnem ce-vej 1,1 mbu, ki so ga zakrivale bukove se .Jovornjakov so skakali vojaki in dl Puščali k reki, ki je bila polna Iju-5Jče n.etnali so si čelade, popuščali opa-ty. ln odlagali orožje. Do pasu gola ss .a so se belila v soncu. Umivali so s* se i® daleč zdelo, kakor da tilu voda pod sončnimi žarki spreme-vaip^.srebro, ki si vajaki z njim umi-° hca in roke. Do i;1’^ takšne solze so Jakši polzele ^aipCl® mu kot srebrni dragulji pa-k kj,°d brade. Rad bi se bil umil, pa io daleč do vode. le P*? Potoku onstran Leve reke je dekli^ kaj pralo. Izpod vek je mlada pe-iti, P°gledovala po tovornjakih, tankih \0povih, ki so se bližali od Vjetar- kosom mokrega perila je tolkla ob k j®11 kamen na bregu. Vedno znova Derj^^djala te kretnje, kakor pač dela Vijj ’ ki nima mila in pere le z vodo. J® štela: »Dva, tri...« ^Unai*13*3 ^os Perda’ sPe^ ^iri6 + : "Devet tovornjakov z vojaki, tan^k dvanajst topov, še trije ka-'esorn Z VreSami, pa dva z gradbenim trenutek se je kolona vozil pre-kžisj + p°l:em pa so se pripeljali štirje n,0Vornjaki, ki so obstali na cesti "Jf ^^aki 50 se bližali potoku. Men Hause, los, los!« ji je zaklical v'zmed njih. ■M di-f ^e. ožet° Perilo, si naložila bu-ltl sp ki jo je bila pustila ,na bregu, Bil. .Pravila v vas. Sla ■]e Stanka. ki l® skozi vas in zavila na stezo, C>PaZrin 1'la^a Proti mlinu ob potoku. Ne-ketn^ se j® ozrla, da bi vedela, ali kak Pazi nanjo. Nihče se ni zmenil za razkuštrano »pastirico«, ki so ji štrlele iz las bilke sena, v katerem je prespala. Ko je bila že čisto blizu mlina, se je zdrznila. Onstran lope je sedela skupina četnikov. »Ravno prav!« je rekel eden izmed njih. »Daj, dekle, pazi na mlin! Vrečo žita smo. nasuli v grot« »Nimam časa. Prišla sem pogledat, ali bi se dalo mleti. Prinesla bi cekar koruze,« je rekla Stanka. »Beži no,« je rekel četnik. »To naše žito zmelji, pa ti bomo dali nekaj prgišč moke. Saj boš še zaslužila,« se je zasmejal. »Tačas ko ga bomo mi spodaj v gostilni zvrnili kozarček, nam boš ti zmlela žito. Pa kruha, bi nam lahko ^spekla.« »Dobro, če je treba,« je rekla Stanka. Četnik je potegnil za zapah, voda je zašumela v rakah, kamni so se zavrteli, zrna zaškrebljala. »Da nam punca ne uide, ko bo zmlela,« je rekel mlad četnik, čigar redka brada ni mogla ustvariti tiste strašne podobe, kakršno so hoteli imeti vsi, ko so si pustili rasti brade in lase. »Pa ti ostani pri njej, Čirko,« je namignil eden izmed njih. »Hm, s tem bi se tudi jaz sprijaznil,« si je drugi nagajivo zavihal koničaste brke. Stanka je poslušala pomenek, vmes pa razmišljala, kako se bo rešila iz zagate. Daleč bi morala priti, izogibati bi se bilo treba hiš, zaselkov in cest, hkrati pa se vesti tako, da bi se vsakomur zdelo, da je iz najbližjih vasi in da hiti po opravkih ali da išče izgubljeno živino. Takšen načrt si je bila skovala, zdaj ■ pa ji je neprijetno srečanje pokvarilo račune. Drugi četniki so se odpravili, ostal je le tisti z redko brado. V roki je imel velik nož. Rezljal je količek. »Čigava pa ši?« jo je vprašal čez čas. »Jovetova,« je rekla Stanka. »Katerega Joveta?« je hotel vedeti. »Kako katerega? Joveta Batriča,« je rekla, kakor da se čudi, češ ne poznaš tega Joveta. »Nisem iz teh krajev, pa sem moral vprašati.« »Eh, potem ne boš vedel, pa če ti še tako razlagam.« Nekaj časa sta molčala. Četnik jo je pogledoval od strani, ona njega prav tako. »Veš, prej sem se zlagala,« je rekla. »Kaj si se zlagala?« »Tisto, da imam cekar žita. Prišla sem gledat, kdo melje, da bi ga prosila na posodo. Oče je šel po žito, pa zaradi tega boja ne more nazaj. »Hudo je, če ni žita ...« »Ali bi mi ti dal kako kilo moke za steklenico žganja?« »Dovolj bo tisto, kar smo ti obljubili. Sicer pa bi dve kili..." »Jaz bi skočila domov In bi rekla sestri, naj zakuri, tebi pa bi prinesla žganja...« Četnik je molčal. »Žganje je dobro, hranimo ga za zdravilo. Iz grozdja je, najboljše. Kaj meniš?« »Pa pojdi... Malo moke vzemi in naroči sestri, naj mi speče hlebček. Seveda drugim niti besede. Žita nismo tehtali...« Počasi je govoril in jo pogledoval. »Moke nimam kam dati,« je rekla Stanka, da bi zbrisala še zadnjo senco suma. »Imam tole krpo,« je rekel četnik in ji dal kos platno, ki je zaudarjal po pokvarjenem siru. Stanka je nasula moke. »Kar zajemi še eno prgišče,« je bil četnik velikodušen, Stanka pa se mu je prijazno nasmehnila. »Pazi, da se ne bodo kamni premaknili,« mu je naročila. »Moka bi bila groba. Na grot poglej včasih, da žito ne bo prenaglo teklo,« je še rekla in šla. Četnik je gledal, kako je tekla poševno po pobočju. Stanka je prišla do hiše pod hribom in vstopila, kakor da je tam doma. Ženska, ki je stala pred ognjiščem, jo je začudeno gledala. »Mati, ali bi lahko tu pustila to moko? Ko se bom vračala, bi jo vzela,« je rekla Stanka. »Lahko,« je rekla priletna ženska. ogrel, je spoznal, da ne ve več, kje je. Niti sanjalo se mu ni, da je med begom iz zasede zavil predaleč, da bi mogel ob potoku spet tja, od koder je bil prišel. Iz žepa je vzel kompas in določil strani neba. Spominjal se je zemljevida, ki ga je bil videl pred odhodom na patruljo. Proti zahodu bo treba, je ugotovil, to pa je bilo tudi vse. Ni vedel, da ga ho malenkostni odmik od strani, ki jo je bilo težko določiti, zapeljal daleč od poti, po kateri bi prišel v dolino ob Tari. »Počakal bom, da se zdani, potem pa bom zlezel na ta hrib in se razgledal,« je pomislil Heise in odprl torbo, v kameri je imel rezervni obrok. Pod drevesom sedč je žvečil trd ječmenov kruh, namazan z ostanki jetrne paštete iz konzerve. Ko se je naredil dan, se je odpravil po pobočju. Toda z vrha ni mogel videti ničesar. Na drugi strani je bil spodaj potok, onstran njega pa drugo pobočje. Proti vzhodu se je vzpetina zlagoma spuščala v ravnino. Heise se je bal, da bi zašel v Mateševo, če bi jo ubral v tisto smer. Na drugo stran se je vzpetina nadaljevala v še višji hrib. Odločil se je, da bo šel naravnost proti zahodu, torej k potoku in dalje ob njem. Stanka ji je dala moko in šla iz hiše skozi zadnja vrata, potem pa je zavila skozi sadovnjak proti leščevju, kjer se je že začenjal gozd. Tekla je, kakor da bi ji gorelo za petami. Dobro uro kasneje se je že ozirala, kod bi bilo mogoče dalje. Bila je zadovoljna s samo seboj in z domiselnostjo, ki ji je pomagala iz nerodnega položaja. Spotoma je v mislih ponavljala število tovornjakov in topov ter preudarjala, koliko vojakov je pravzaprav videla. 7 Proti jutru se je ohladilo. Hermann Heise se je zbudil, vstal in začel telovaditi. Vmes se je razgledoval. Ko se je Tiho je bilo v gozdu. Nočne ptice so utihnile, ježi in gozdne podgane so se umikale v brloge. Vstajal je novi dan. Heise je prebredel potok in krenil ob njegovem bregu navkreber. Naletel je na stezico in zavil po njej. Prišel je na valovito gozdno jaso. Ubral jo je po njej in skrbno pazil na komaj zaznavno -stezico, ki jo je morda uhodil kak samoten pastir ali pa le gozdne živali. Na robu jase je obstal. Zagredal je zajca, ki je tekel proti njemu. Za trenutek ga je imelo, da bi ga z brzostrelko, pa se je premislil. Zajec ga je začutil. Zavil je in se v velikih skokih pognal v gosto grmičevje. Če bi bil Heise poznal naravo, M vedel, da zajec ni brez vzroka tekel iz one smeri. Heisse pa je bil otrok berlinskega asfalta, naravo je poznal le z redkih nedeljskih izletov. Ni pomislil, da je moral zajca nekdo splašiti, zato je brez pomisleka nadaljeval pot' čez jaso. Spotoma je opazil grm robidnic. Med trni je bilo še nekaj plodov. Nabral, jih je in pokusil. Kisli so bili in vodeni. Izpljunil jih je in šel dalje. Nenadoma mu je zastalo srce. Nekaj mu je stisnilo grlo. Pred njim sta stala možakarja v črnih suknenih oblekah. Nosila sta črne čepice z rdečimi zavihki, kakršni so značilni za črnogorsko narodno nošo. Eden izmed njiju je imel črno brado, drugi si jo je šele začel puščati ali pa že teden dni ni imel časa, da bi se obril. »Stoj! Odloži orožje!« je zaklical bradati. »Was soli das? Jaz sem nemški vojak!« je v svoji materinščini povedal Heisse, ki mu ni niti na misel hodilo, da bi odložil brzostrelko. »Od kod se je vzel Nemec na tem koncu?« je zagodrnjal bradač in se ozrl. »Vse kaže, da se je izgubil. Tega.,sva že prej videla onstran jase. Za njim ni nikogar,« je rekel drugi. »Odloži orožje!« je bradač nameril puško vanj. »Jaz ... Ne razumi..! Nichs ver-stehen!« je rekel Heise in pomislil, ali bi ne bilo najbolje, če bi pritisnil na petelina in vsul rafal krogel po onih dveh. Pa se je premislil: četnika sta, zaveznika, človeka, ki se ga ne bosta dotaknila, brž ko se bosta prepričala, da je zares Nemec. Zato je mirno stopil dalje in hotel mimo njiju. »Dobre škornje ima, pa uniformo tudi,« je rekel mlajši, tisti brez brade. »Pa brzostrelka! Kaj porečeš?« je namignil drugi. »Pohiteti bo treba,« je rekel prvi. Počila je puška v bradačevi roki. Heise se je stresel in sedel. Skušal je dvigniti avtomat, pa ga je drugi četnik ustrelil naravnost v glavo. V naglici sta ga slekla. »Hitreje, fant! Čimprej od tod! Mogoče je pa le še kdo za njim!« je priganjal bradač. »Zdaj je opravljeno..; Spodnjih hlač bi bilo škoda. Opereš, pa je vse dobro,« je govoril oni drugi. Bila sta dva izmed mnogih četnikov* ki so tisto noč tiho zapustili svoje enote in jo popihali domov. Naveličali so se vojskovanja, hoteli so se skriti v vaseh okoli Lima. Ta dva pa sta na lepem naletela na »plen«: dobra uniforma, draga brzostrelka in še nekaj drobnarij, razen tega pa izvrstna nemška obutev. Vse to je bilo vredno toliko kot majhno vaško premoženje. Medtem ko je starejši četnik slekel mrtvemu vojaku tudi perilo, je oni drugi z rokami nagrnil listja. na kup. Od nekod je privlekel stohnelo vejo in vse skupaj vrgel na truplo. Na enem koncu so štrleli izpod listja Heisejevi pšenični lasje, ob strani pa njegov beli kolk. »Nadčlovek« dvajsetih let je za vedno ostal v črnogorskem gozdu. Na njem ni bilo ničesar, po čemer bi se dalo ugotoviti, kdo je in od kod. Četnik mu je snel tudi verižico z vojaško ploščico, ki jo je imel okoli vratu. Za nekaj se bo že uporabilo — si je rekel — ta pod listjem pa tako ne potrebuje ničesar več. »Zdaj se lahko tudi midva pohvaliva, da uničujeva okupatorja,« se je zasmejal bradač, ko sta se odpravila po gozdu. »Tako je-torej s teboj,« se je tudi drugi zarežal. »Tako torej spoštuješ mogočnega zaveznika, kaj?« Sonce je obsijalo vrh Koma, nekje v daljavi pa je zaregljala strojnica. Nad gozdom je krožil orel, po grmičevju je vohljala lisica. Spored RTV Ljubljana za teden od 4. do 10. septembra 1961 Ponedeljek S fi/, 4' sePtemb !UsbLuDobro popotovanje sr 8.45 ■ _ 9.00 ^ - Mtei0;15 zvo* v h-lo -n,5 kareto h.°o ^Ublteljem Ssi6akai fer - cel°' f, Gustav Itaitj6 >1^° Ohrida Nba relhame I.Mfclt n- na tl K,SlUte ^U50rSsl 1 %1 a * razsta\ N njnevnik _ "Van (n l9-t>0 TOREK SREDA ČETRTEK 5. septembra 6. septembra 1. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Orkestralni odlomki iz oper — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Za prijetno razvedrilo — 9.40 Poje Gorenj skl vokalni kvintet — 10.15 Matineja jugoslovanske orkestralne glasbe — 11,00 Ljubljanski jazz ansambel — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Bedfich Smetana: Fu. riant in drugi češki plesi — 12.00 Trio Rudija Bardorferja — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Junakinje iz oper Giacoma Puccinija 14.00 Vrtimo ploščo za ploščo — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Španske pesmi — 16.00 Počitniška zgodba — 16.20 Popevke na tekočem traku — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Peter Iljič Čajkovski: . Simfonija št. 6 v h-molu — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zbor RTV Zagreb — 20.30 Radijski igra — 21.30 L. M. Škerjanc: Elegija — 2L85 Zvočni kaleidoskop — 22.15 Frank Martin: Osem preludijev za klavir — 22.36 Franz Schubert: Sonata za violino in klavir v' A-duru — 23.05 Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu — 24.00 Zadnja poročila iti zaključek oddaje u.uu—o.uu uiooro jutro! tl san glasbeni spored) — 5.2, 5.45 Nekaj domačih — 6.3i 6.40 Reklame — 8.03 Poštarč v mladinski glasbeni redakc — 8.30 Počitniško popotovar od strani do strani — 8.45 A sambel Mojmira Sepeta 9.00 Jussi BJorling poje B< thovna, Schuberta in Richar Straussa, vmes nekaj Mozar vih in Schubertovih orkes skih stavkov — 9.44 Sla5 skladatelji pri klavirju — 10 Zabavni potpuri — 11.30 DS! minut iz naše beležnice — 11 Johannes Brahms: Madžari plesi — 12.00 Siptarske narc ne pesmi — 12.15 Kmetiji nasveti — 12.25 Melodije opoldne — 13.15 obvestila zabavna glasba — 13.30 V 1 rodnem tonu... — 13.55 ' skladbe za violino in kla' Slavka Mihelčiča — 14.05 -h ko Ravnik: Moment in G: teskna koračnica za klavir 14.15 Janko Ravnik: Seguidil Ciklus pesmi za tenor in kla — 14.30 Prireditve dneva 14.35 Glasbena medigra — H Belokranjske otroške pesmi 15.15 Obvestila, reklame in : bavna glasba — 15.40 Slano Rajičič: Koncert za violino orkester — 16.00 Radijska u: verza — is.15 Koncert po, Ijah poslušalcev- — 17.00 Lok ni dnevnik — 17.15 V sre popoldne ob radijskem sp: jemniku — 18.30 Komorni zl RTVL — I8.45 Šport in špo niki — 19.00 obvestila, rek me in zabavna glasba — L Radijski dnevnik — 20.00 Ma; na prodajalna plošč s pop' kaml in zabavnimi zvoki 21.00 Koncert opernih melo — 22.15 Zaplešite z nami! 83.50 Literarni nokturno. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Dve slovenski skladbi — 8.17 Dve hr-vatski skladbi — 8.30 Oddaja za cicibane — 9.00 Naš zvočni magazin — 10.15 Iz treh Verdijevih oper — 11-00 zbor »Brajša Rašan« iz Pule — 11.15 Branje za vroče dni — n.35 Sovjetska zabavna glasba — 12.00 Polke in valčki Borisa Franka — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13,15 obvestila in zabavna glasba — 13.30 Zvonimir Clgllč: Prva simfonija — 14.05 Pojo zabavni zbori — 14.30 Prireditve dneva — 14-35 Naši po. slušalci čestitajo in Pozdravljajo — 15.15 obvestila, reklame in zabavna glasba — 15,40 Pesmi raznih narodov — ig.oo Majhni ansambli — 18.20 Štirideset minut z melodijami Ju-iesa Masseneta —- 17-00 Lokalni dnevnik — 1V■ 13 Zabavni orkester Alfred Newmann — 17.30 Turistična oddaja — js.oo Jazz na koncertnem odru — 18.15 Nekaj komorne glasbe — 18.30 s sporedov Britanskega radia. m. Fagotist Dwydion Brooke — 18.45 poletni kulturni zapiski — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.38 Radijski dnevnik — 20.OO Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Glasbena medigra — 25.50 Literarni ve-čer — 21.30 Albert Roussel: Pajkova pojedina, baletna suita — 22.15 Plesna glasba — 22.45 Paul Hindemlth: Maia komorna glasba — 23.05 Posnetki n. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu — 24.00 Zadnja porodja 1“ zaključek oddaj« PETEK 8. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.23— 5.45 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Anton Lajovic: Capriccio — 9.00 V svetu opernih melo- dij — 10.15 Ob obalah južnih morij — 11.00 Zvoki iz domačih logBv — 11,24 Petar Stojanovič: Trio za dve violini in violo — 11-40 Hollywoodski promenadni orkester — 12.00 Slovenske narodne — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Klavir v ritmu — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Grupa Dalmatincev in ansambel Milana Stanteta — 13.55 Atonio Smareglla: Istrska svatba — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Pevci zabavne glasbe in orkester Alfred Scholz — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Poje Slovenski oktet — 16.00 Športni tednik — 16.20 Ruleta z zabavno glasbo — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas — 18.00 Hammond orgle — 18.15 Ljudska glasba raznih narodov — 18.45 iz naših kolektivov — 19.00. Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester Raphaele — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Antoni-na Dvofaka — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči — 22.35 Moderna plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Joseph Haydn: Godalni kvartet v f-molu, op. 30 št. 5 — 23.25 Leoš Janaček: Dnevnik pogrešane^ ga — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SOBOTA 9. septembra 5.00—8.00 Dobro Jutrol (pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30- 6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Kvartet Jožeta Privška — 9.00 Med vzporedniki in poldnevniki — 10.15 Zabavna glasba za sobotno dopoldne — 12.00 Lovski kvintet nastopa — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pihalni orkester Ljudske milice — 12.45 Havajski zvoki — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pet pesmi Josipa Prochazke zapoje Miro Brajnik — 1-1.00 V vedrem tonu — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame 'in zabavna glasba — 15.40 Emil Adamič: Otroška suita — 16.00 Huifioreska tega tedna — 16.20 Od tod in ondod — 16.40 Moški komorni zbor iz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Pevca J'oe Stafford in Frank Sinatra — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Tri arije iz Gou-nodovega Fausta — 18.20 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Domač uvod v prijeten sobotni večer — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje NEDEUA 10. septembra 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — 6.30 Reklame — 6.40 Vedri zvoki — 7.15 Pihalna godba LM igra koračnice — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 V tričetrtinskem taktu — 8.00 Mladinska radijska igra — 0.40 Iz albuma skladb za otroke — 8.55 Orgle in orglice — 9.00 Poročila — 9.IB Z zabavno glasbo v novi teden — 9.45 Štiri črnske duhovne pesmi in Gershwihova uspavanka iz »Porgy in Bess« — 10.00 Še pomnite, tovariši... — 10.30 Po domače ... — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Milenko Šober: Morje — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.30 Pol ure z zabavnimi orkestri — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H. — 15.15 Reklame — 15.30 Majhen mozaik melodij — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu — 22.15 Plesna glasba — 23.00 Poročila — 23.05 Nočni koncert operne glasbe — 24.00 Zadnja ponočila in zaključek oddaje OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE — POČITNIŠKA SKUPNOST S Pri zobozdravnika | Iinilini)!lllllllll1!llllllllllll!ll!l!l!llllill||l!!|)!|[|||!l!||||)||[i| — Oprostite, prišel sem g vam samo povedat, da | me ne bo takrat, ko ste g me naročili, ker sem že s škrbast. umi — No, kateri od teh 'vas je bolel? — Naslednji, prosim! m — Se zgornjega desne- s ga, prosim! IlllllllllllUllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil ŠTEV AN BULAJIČ: PROBLEMI ZAKONSKE ZVEZE — Med drugim — nadaljuje llija in se obrne k ženi — ti si se popolnoma zabubila. Ti, brate, ne vidiš dalje od lonca in svojega prežganja. Če bi ti videla nekatere, če bi ti videla na primer njo, hi — i — i — i bo-gami, frizura in dekolte in nogavice — črna peta!'Da! Da... da, črna peta... Oprostite, to ni v zvezi. Začnimo s stvarjo. Komaj se obrnete, že slišite: — llija Ilič se ločuje. Ruši zakonsko skupnost, zapušča ženo. Žena mu je postala tintelek-tualho nezadovoljiva<. — Bik je ta llija, pravi bik. Zakonski jarem lomi, išče svobodo ... A o kavarni, tam jih še več slišite. Razvezujejo se in razvezujejo. Ljudje moji, pri porotnikih je kot na sejmu. Pravijo, da morajo nadurno delati, tak je pritisk in povpraševanje. — Tovariši ločitveni kandidati — jih prosijo — malo počakajte. Tovariši, saj ne gori voda! Imamo toliko in todko prošenj, stanje je napeto, morate čakati, da pridete na vrsto. Stranke se pa zopet razburjajo:' —. A, mi bi potemtakem morali še pet let preživeti o zakonu? Nočemo čakati! — Birokracija! — vpijejo ne-strpljivci. — Kakšen je to način? Pošteno se ločujemo, a vi?! Seveda, vas to ne skrbi, vi se ne ločujete! Porotniki so pravi mučenci. V glavnem manipulirajo z živimi ljudmi, a obenem se osem mudi. Že prihaja pred slavno sodišče llija Ilič, resen človek in s trebuščkom kot hlebček. Za njim caplja njegova žena. Ima zdrav in okrogel obraz, toda na njem ni nobene poduhovljenosti in višjega čustvovanja. Njen obraz je precej neumen. — Razvezujem se, pravi llija Ilič — in moja odločitev je nepreklicna! Dolgočasno je tako živeti, kajti moja žena zaostaja ' na kulturnem področju. Zabubila. se je. — Kako dolgo ste že poročeni? — vpraša blago porotnik. — Koliko ... koliko! — premišlja llija — deset let! Zdi se pa, kot da jih je sto petdeset! — Deset let jih bo dvajsetega tega meseca — ga tiho popravlja žena. — Otroke imata? — vpraša zopet porotnik. — Otroke? Imava ... Da — in sicer ... Sedem komadov ... — Ali vaša žena kuha? Ali nimate hišne pomočnice? — vpraša sodnik. — Hm ... kaj bi pripovedoval. Pomočnice nimamo. — Pa — pravi sodnik — vzemite si pomočnico, a ženo h kulturi. Kulturno jo dvigajte. Živite v ljubezni. — Ni mogoče! — pravi llija trdovratno. — Ni mogoče in ni mogoče. Zaostala je, težko, je shajati z njo ... He — he, osa čast ji, če bi bila malo mlajša! — Staro drevo se težko upogiba — prizna žena. — Kakor se vzame — jo nestrpno prekine llija — včasih se tudi upogiba. Če te primerjam z njo ... hm ... sicer pa ne spada to sem! Ste videli, ljudski sodniki, sama priznava. Tudi posluha nima. Tako na primer v operi: na sceni so same žalostne stvari, človek bi kar zajokal, toda ona sedi ravnodušno kot pop pri zadušnici. — Ja ... — pravi zmerno žena — llija se zelo hitro dviga. Pri tem pa pozablja na dom. Otrok niti ne vidi. Družba, kavarna in kulturni razgovori... Nekdo se mora pobrigati za dom. — Kaj bi to?! — kriči llija. — Tam se niti mnogo ne pogovarjam. Sestaneva se, greva v bar in vse je tako lepo! Ona, mila moja,' zapoje ... ah!... Sicer pa to ne spada sem. Poldrugo uro je llija prikazoval ženine pomanjkljivosti in brbljal kot gluha papiga. A žena, ki je mogoče precej neumna, je razumela bistvo vprašanja, pa pravi odločno: — Naj gre, svinja, kamor hoče. Otroci so že toliko zrasli, dodatek pa meni zapišite! Tako sta se razvezala. llija se je pričel kulturno izživljati. Vlači se okoli z neko plavolasko in ji gleda v oči kot psiček. Tu tn tam pa mu ona nasadi roge. Tako živita v ljubezni. Poglejte, pravkar gre llija po ulici in žalostno poje neko arijo >z onega sveta* ... tra-la-la! Hlače na zadnjici so se mu razcvetele. Trebušček mu je splahnel, srajca je umazana. Nima več domače nege, pa tudi plavolaske ni več pri njem. Ženske ne gledajo za njim, niti lastna žena ga noče več videti. J r r 3 5 F 7 ikJ 8 9 10 ii 13 m 14 — i S 16 i n <7 ; 1 F I w 21 ; n i22 23 m F m i m ^7 28 S w~ 30 m 31 i | S S sTj 34 1 ŠT m 38 br i !M ; m, 42 43 M* ——— I U m m m m m 19 m m m m ■ H Križanka Vodoravno: 1. utežna enota, 8. nabava z denarjem, 13. godbenik, 14. vrsta vina, 15. reka v Sibiriji, 16. občutek, 17. votla in utežna mera na Vzhodu, 19. pripadnik ljudstva, ki živi;'na Kurilih, 20. medicinski katnčn, 22. lepo vedenje, 24. stara .oblika veznika, 25. polzajedavska rastlina z okroglimi belimi plodovi, 27. ugankarska zvrst, 29. pojem v geometriji, 31. ne Visok, 33. borišče, 35. nagel, 37. poganjek, 38. splošen naziv za otok v našem Podonavju, 30. začetnici francoskega slikarja, svobodnega impresionista,. 40. plaziti se, 42. volčja češnja, '45. kronika, 46. najslavnejši violinist pretekle dobe. Navpično: 1. otok in država ob srednjeameriški obali, 2. predlog, 3. krasim, lepotičim, 4. dober, 5. jez, 6. kemični simbol za žlahtni plin, 7. vrsta vulkanskega otoka, 8. nikalnica, 9. grobo orientalsko sukno, 10. ozadje v gledališču na sceni, 11. konjenik s sulico, 12. celoten pogled na pokrajino, 13. najmanjši delec spojine, 14. žleb za vodo pri mlinskem kolesu, 18. ime ameriškega filmskega igralca Douglasa, 21. premik figure pri šahu, 22. zelenica v puščavi, 23. mesto v Perziji z največjo rafinerijo nafte na svetu, 26. podobe, 28. pisarne, 30. mesto in pristanišče v Alžiriji, 32. otok v Tirenskem morju, 34. sibirsko ljudstvo,'36. reka v Afriki, 33. oddelek starorimske konjenice, 41, osebni zaimek, 43. začetnici najbolj znanega norveškega skladatelja in pianista (Peer Gynt). REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. traktat, 7. senožet, 13. rana, 14. argon, 16. saga, 17. ukana, 19. ondan, 21. bik, p, 22. marabu, 24. Čelada, k, 27. deea, 28. sago, a, 29. banane, 31. kajute, c, 34. ada, 35. etuda, 37. šansa, 39. sekt, 41. atoli, 43. tele, 44. kravate, 45. encijan. Počitniški dom »Mlinarjev Janez« Teharje ima sledeča prosta delovna mesta: upravnika kvalificirane kuharice (kuharja kvalificiranega natakarja hišnika čistilke Nastop možen takoj Ponudbe pošljite na Počitniško skupnost Občinskega sindikalnega sveta Celje G30$Knr fid PRILIKO PONOVNO VELIKO ZNIŽANJE CEN VSEJ OBUTVI io - m f=» JHli» asMiim, 9U I l"1* TOVJLKA (OVIISIIR <■ Pi 1 IV. M EIEKII0KEBA1SIIH IZOEllO ŽELEZNI KI-SLOVENIJA IZDELUJE: mikserje — gospodinjske mešalce, sesalce za prah, Icščilce za parket, namizne ventilatorje, električne kavne mlinčke itd. SERVISI: »NIKO« Železniki, Ljubljana, Elektromehanski servis, Rimska 11, Maribor, Vetrinjska 11. 106. Ko je čez nekaj dni bombardiranje oslabelo, sva pozvala avtomate, naj gredo na delo. Odpraviti so se, toda čez kakšno uro se je eden izmed njih zgrudil zdrobljen od meteorskega zadetka. Ostali so začeli omahovati, nehali so delati in se vrnili v zaklonišče; začeli so jim delovati samoohranitveni pasovi. Zgubila sva tudi radijsko zvezo z Geo, najina antena je bila uničena... 107. Morala sva ven. — Sreča, da midva nimava samoohranitvenih pasov — se je smejal Zorin, ko sva natikala skafandre. Ko sem se z roko že dotaknil izhodne lopute, me je tovariš nenadoma ustavil: — Ti boš ostal tukaj. Najina dolžnost je, da zgradiva vsemirsko postajo. Tvegati morava razumno in ti pojdeš ven samo, če se meni ne Posreči. — Molče sem prikimal. 108. Tovariš je dvignil desnico in mi izginil oči. Nagnil sem se skozi odprtino in ga zop®* ^ gledal; bil je že deset metrov daleč, ugrez®1 je je skoraj do polovice stegen, a pesek se med hojo prelival okrog nog. Naprej sem seJa.ii|? pogovarjal z njim le še po mikrofonu: — se — Hodim — ... Ta vprašanja in odgovori ®?.sg, ponavljali. Nenadoma sem zagledal močan 109. — Zorin! — sem zaklical. Slišal sem njegovo šepetanje in onemoglo dihanje, kakor, da bi se s kom ruval. — S kom pa govoriš? — sem vprašal in začutil, kako se mi ježe lasje na glavi. Skokoma sem planil ven. Zdaj sem ga zagledal, kako mi je počasi in z veliko muko lezel nasproti. — Pojdi noter — je spregovoril. — Pojdi noter! Takoj pridem. — Nisem razmišljal, čemu. 110. Zlezel sem v celico, čez trenutek je prišel z® mano brez skafandra. Približal je roko očem in nekaj mrmral. — Kaj ti je? — sem zašepetal. — Slabo vidim — je pojasnil zamolklo. — Spotaknil sem se ob tisti razbiti avtomat... zdi se, da je imel razpršeno kopo, veš... atomsko srce... — Takoj sem vse uganil, treba se je neutegonia lotiti dela. Skočil sem v kabino in si oblekel oklep, ^onn je on, ko je pauei, nekaj sekund i: stavljen atomskim drobcem z močnim izžar “jem. Njegovo telo je bilo radioaktivno. Imel sest ampul konservirane krvi, napravil sem tr fuzijo, a to je bila kaplja v morje. Ker sem ves prežet z mislijo, kako bi ga rešil, sem poz “a razgovor z Geo. Brskal sem po priročniki! kmalu mi je bilo jasno, da ni pomoči. 112. Zorin je bil obsojen na smrt. Ves da flj. nisem premaknil od nezavestnega tovariša 10 jjjp sem mogel popraviti antene. Zorin se j« zavedel in me priganjal naj ga pustim naJažfl» in naj se lotim popravila. Vedel je, kako v® |4 je za Izvršitev najine naloge zveza z Geo 1 umirajoč je mislil samo na to: — Človek n® u dvakrat. Zdaj je važna samo najina naloga.