Poštnina plačana v gotovini.
65.	V Ljubljani, dne 20. junija 1922.	Letnik IV.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajiaske uprave za Slovenijo.
^■obina; Dar kralja Aleksandra I. za obCekulturne namene. — Iz .Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*. — Zakon o srednjih poljedelskih šolah. — Razglasi osrednje vlade: Pravilnik o ustanovitvi sveta za poljedelski pouk. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: Odobritev šolskih knjig. Razglas o vidiranju potnih listov polj-skih državljanov. Razpust društev. Popravek glede dodelitve ekspoziture v Mozirju k XV. nadzorniškemu okrožju oblastnih inšpekcij dela. — Razglas zdravstvenega odseka za Movenijo o razdelitvi upraviteljstva dosedanjih državnih dobrodelnih zavodov na dve samostojni upravni enoti. — Razglas ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Mubljani: Razglas, da sme »Milama in svečarna, d. d. v Ljubljani,, zvišati delniško glavnico. Odobritev šolske knjige. — Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander l.j Je poslal na dan svoje poroke predsedniku ministr-skega sveta, gospodu Nikoli P. Pašiču, nastopno Pismo :*
Gospod predsednik!
tim mi sijaje, kako bi na ta dan najbolje odgovoril z ljubeznijo na ljubezen naroda, zrem v ou/iu na prikaze v vseh granah javnega življenja štrne naše kraljevine. Poleg vsega, kar stori držu-Vu in kar store poedine samoupravne naprave, ’n poleg jako hvalne privatne iniciative, ki je sprožila mnoge stvari ter nekatere že navrnila v dobro smer, je ostalo še mnogo poslov ali popolnoma ali deloma nedotaknjenih. Država stori vobce mnogo, stori pa — to veste dobro — kakor pac nanese, skoro vedno samotero, ako se gleda na stvar samo brez ozira na celoto. V enem in v drugem primeru bi bila Moja dolžnost, priskočiti na po-moč. Zato se Mi vidi, da Mi je treba postopati sistematično ter porazdeliti akcijo na vel let. Ta metoda se priporoča že po naravi poslov. Kar se uce smotrov, se ne more med potrebščinami širo-mn narodnih slojev dajati prednost enim na škodo aiugih, Pasi se Mi zdi, da bi šlo za sedaj prvenstvo na primer dobronamernemu apostolskemu delu na selu za higieno in vzporedno z njim za obče izobražanje. Torej bi označil program kot trojno akcijo: za nravni, občekulturni in za držav-ijansko vzgojni napredek naroda, a s tem vred bi umeval: podpiranje prosvete na vseh poljih znanosti, književnosti, umetnosti, šolstva, najprej pa Praktično izobražanje širokih slojev, ustanavlja-"!e internatov, zlasti za žensko deco itd., potem Poudarjanje vrline, rodbinske nravnosti, pošteno-sti, zatajevanje samega sebe, treznosti, varčnosti, vestnega izpolnjevanja dolžnosti, ljubezni < n bližnjega, sloge in strpljivosti in seveda tudi s,alno skrb za narodno zdravje.
Vse to in drugo, kar bi se naknadno postavilo 'ju papir, Mi je pred očmi, ko zamišljam načrt o Svojo namero in ko Vam to pišem.
V	ta namen dajem takoj milijon dinarjev, ysuko leto pa bom prispeval po 300.000 dinarjev, {rganizacijo vsega tega dela prepuščam Svoji P'surni, ki naj z mojo vednostjo in v razloženi s'ueri upravlja trošenje tega denarja.
V	Beogradu, dne ft. junija 1022.
Aleksander s. r.
kabineta predsednika ministrskega sveta v Beogradu,
dne 11. junija 1922.; Pov. P M br. 202.

k „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca".
Številka 121 /, dne 8. junija 1922.:
Postopek za formalno delo ob ocarinjanju. (Glo; ,;,,lni Ust pod št. 14(1.)
(	1 * L, java pisarne generalne direkcijo carin, da stu
'tdka dravograjske carinarnice v Ornečah in Ma '1110rgu kot nepotrebna ukinjena.
S i Pdobčeno v .Službenih Kovinah kraljevine 1 '-L Hrvata i Slovenaca*, št. 126, izdanih dne 12ega Ju»i,ia 1922.
Številka 122 z dne 6. junija 1922.:
Natečaj za sprej 'm v nižjo šolo vojaške akademijo v Beogradu. (Sprejme se do 320 gojencev. Prošnje. se morajo poslati upravniku akademije najpozneje do dne 81. jul i j a 1 9 2 2. Pogoji so isti kakor lani; glej Uradni list, 55 iz leta 1921. na strani 284.)
Številka 127 z dne 13. junija 1922.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A 1 ek s a. n -dr a I. z dne 3, junija 1922., s katerim se za čas, dokler bo minister za socialno politiko dr. Gregor Žerjav odsoten od dolžnosti, postavlja za njegovega namestnika dr. Ivan Krst el j, minister za vere.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A 1 e k s a n -dr a 1. z dne 8. junija 1922., s katerim se ministri dr. Vojislav Marinkovič, And ra Stanič, Ži-vojin it a f a j 1 o v i e, dr. Kosta K u m a n u d i, Ivan P n c e 1 j. Krsta Lj. M i 1 e t i e. Velja V n k i č e -vic, dr. Žarko Miladinovič in dr. Gregor Žerjav odlikujejo z redom sv. Save I. vrste.
Številka 128 z dne 1 I. junija 1922.:
Ukaz ministrskega sveta z dne 29. aprila 1922., s katerim se sprejemi je ostavka, ki jo je Anton H u p k a, inženjer VII. činovnega razreda gradbene direkcije v Ljubljani, podal na državno službo.
Številka 128 z dne 14. junija 1922. (Prilog XXI. 1922.):
Odločba ministra za socialno politiko z dne 3. junija 1922., št. 2355, s katero se imenujejo člani prvega ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njih namestniki, nadalje člani prvega nadzornega odbora osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njih namestniki. — Iz Slovenije so imenovani: 1. a) za člane prvega ravnateljstva: Ignacij K a i s e r, zasebni uradnik v Ljubljani; Evgen Lovšin, bančni uradnik v Ljubljani; Engel-ber.t E r a n c li e 1.1 i, predsednik zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani; Avgust Praprotnik, podpredteednik zvezo industrijcev v Ljubljani; b) za njih namestnike:	Melhior ,0 o b a 1, ravnatelj
konsumnega društva v Zagorju; Stanko Likar, tajnik delavske zbornice v Ljubljani; Vilko Bizjak, obrtnik in občinski predstojnik v Rogaški Slatini; inž. Milan Šuklje, tajnik zveze industrijcev v i jubijani; 2. a) za č 1 a n e prvega nadzornega odbora: Plaž K o r o š o e, predsednik zveze jugoslovanskih železničarjev'v Ljubljani; Anton Klobas, prometni uradnik — delegat južne železnice v Ljubljani; ib-. Aleksander Fatur, centralni nadzornik južne železnice v Ljubljani; b) za njih namestnika: Ivan D r u ž o v i č, tipograf v Mariboru; Ivan Ogrin, podpredsednik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Izpreiemhe v osebju.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. maja 1922. sta bila okrajna komisarja Stanko N o v a k pri predsedstvu pokrajinske upravo sta Slovenijo in Friderik Viher pri okrajnem glavarstvu v Slovenjg-radcu imenovana za vladna tajnika.
Imenovani so: za uradne živinozdravnike IX. či-uovnega razreda na dosedanjih službenih mestih provizorni uradni živinozdravniki IX. činovnega razreda Peter Škofič v Slovenski Bistrici, Anton
Peršuh v Slovenjgradcu in Alojzij Zarnik v Radovljici in uradni živinozdravniki X. činovnega razreda Maks Š ribar v Sevnici, Franc Samec v Št. Lenartu, Jožef Samec v Murski Soboti; za provizorne uradne živinozdravnike IX. činovnega razreda na dosedanjih službenih mestih uradni živinozdravniki X. činovnega razreda Filip P ali or na Brdu, Rafael Ipavic na Vrhniki in Franc Primic- v, Logatcu; za provizorna živinozdravnika
X.	činovnega razreda na dosedanjih službenih mestih veterinarska asistenta Viktor de Gloria na Rakeku in dr. Vladimir A r k o pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani.
Andrej L o r e n z u 11 i, kanelist pri policij,-ki direkciji v Ljubljani, je na lastno prošnjo vsled ne-ozdravne bolezni trajno upokojen.
Iv. Hribar s. r.
Zakoni in kraljevske uredbe.
181,
Mi
A.lcslcs£i.n<l>ex> I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni Odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XIX. n 'dni seji, ki jo je imel dne 30. novembra 1921. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo, da je uredbo o ustanavljanju srednjih poljedelskih šol z dne 27. novembra 1920., »Službene Novine* št. 5/21. seznamka uredb ministrstva za polj‘delstvo in vodo št. 8, »Službene Novine* št. 195/21. — izpremeniti in da se glasi:
Zakon
o srednjih poljedelskih šolah/
I.	Obče odredbe.
Ustanovit e v i u n a 1 o g a š o 1 e. člen 1.
Srednji poljedelski šoli je naloga, učence teoretično in praktično izobražati v poljedelski stroki tako, da morejo uspešno voditi manjša in srednja selska in državna posestva ter koristno poslovati v državnu službi poljedelske stroke.
Člen 2.
Srednja poljedelska šola se otvarja s kraljevim ukazom na predlog ministra za poljedelstvo in vode.
V z d r ž e v a n j o š o 1 e. člen 3.
Srednja poljedelska šola je državna naprava, ki jo nadzira minister za poljedelstvo in vode; vzdržuje pa se iz svojega posebnega proračuna.
* Razglašen v »Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 101, izdanih dne 10ega maja 1922. (Prilog XV. — 1922.)
Šolsko leto in trajanje šole.
člen il.
Člen 4.
Pouk na srednji poljedelski šoli traja, tri leta (sest. pol uleti j): četrto leto po zvršetku šole pa je namenjeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju in specializiran ju.
Člen 5.
Šolsko leto traja od dne 1. oktobra do dne d lega septembra drugega leta.
Predavanja se prično dne 1. oktobra in se končajo dne 1. julija. Meseca julija se opravljajo izpiti, meseca avgusta pa so šolske počitnice.
II.	Pouk, učni program in načrt.
Pon k.
Člen (>.
Pouk na srednji poljedelski šoli je teoretičen in praktičen.
Člen 7.
Predmeti teoretičnega pouka so ti-ie:
A. Obči p r e d m e t i:
1.1	srbski, hrvatski in slovenski jezik:
2.) tuj jezik (francoski ali nemški);
M.) zemljepis;
4.) zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev;
').) glasba in petje; ti.) človeška higiena;
7.) osnovni nauki iz pedagogike in melodike.
B.	Pripravljalni p r e d m e t i:
1.	) matematika;
2.	) fizika z meteorologijo; d.) kemija z agrokemijo;
4.) mineralogija, geologija s pedologijo; d.) botanika; ti.) zoologija;
7.	) anatomija in fiziologija domačih živali;
8.	) anatomija, fiziologija in patologija rastlin;
9.	) narodna ekonomi,ja;
10.) zcmljemerstvo.
C.	Strokovni predmeti:
1.	) ratarstvo z vrtnarstvom;
2.	) živinoreja z vsemi manjšimi gramuni: perutninarstvom, čebelarstvom, svilarstvom, ribarstvom in rejo zajcev;
3.	) sadjarstvo s pod olovan jem sadja;
4.1	vinogradništvo s podelovanjem grozdja;
.■).) travništvo;
(5.) nauk o poljedelskih pripravah in strojih;
7.	) poljedelska melioracija;
8.	) nauk o gospodarstvu;
9.	) poljedelsko knjigovodstvo;
10.	) mlekarstvo;	.
11.	) poljedelska tehnologija (izdelovanje sladkorja, piva. škroba, špirita);
12.	) osnovni nauki iz šumarstva;
13.	) poljedelsko stavbinstvo;
14.	) živinozdravništvo;
15.	) poljedelsko pravo in zakonodajstvo:
16.	) poljedelska statistika.
Člen 8.
Praktični predmeti so ti-le: geodetsko vaje; vaje iz analitične kemije; anatomske vaje; vaje iz mikroskopiranja; vaje iz meteorologije; vaje s poljedelskimi stroji; vaje v' poljedelskem računovodstvu; vaje v poljedelsko-kemijski tehnologiji; razne druge vaje iz ratarstva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva, nauku o gospodarstvu itd.
Učni program in načrt.
Člen 9.
Podrobnosti učnega programa in učni načrt predpiše minister za poljedelstvo in vode po zaslišanju učiteljskega zbora srednje poljedelsko šole.
Učenci so ali redni ali izredni. Reden učenec srednje poljedelske šole je lahko oni, ki izpolnjuje te-lo pogoje:
a)	Mlajši ne smo biti nego 15 in ne starejši tiego 19 let.
b)	Dovršiti je moral najmanj z dobrim uspehom štiri gimnazijske ali realčne razrede ali nižjo poljedelsko šolo. Oni, ki so dovršili nižjo poljedelsko šolo, se sprejmejo za redne učence šele, ako prebijejo sprejemni izpit iz predmetov in po programu, ki ga jrredpiše minister za poljedelstvo in vodo.
c)	Biti mora dobrega vedenja.
č) Biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
d)	Biti mora dobrega zdravja, zato se mora dati preiskati po šolskem zdravniku, preden se dokončno vpiše.
Člen 12.
V	prvih dveh lotih po ustanovitvi srednje poljedelske šole se smejo sprejemati za redne učence tudi kandidati, stari nad 19 let, ki so jm) dovršenih štirih gimnazijskih ali realčnih razredih dovršili še nižjo poljedelsko šolo v državi ali v inozemstvu ter *o bili v državni poljedelski službi najmanj tri leta.
Zanje četrto leto prakse ni obvezno.
Taki učenci smejo biti .-.amo eksterni; natančnejše odredbe o njih šolanju pa predpiše minister za poljedelstvo in vode s posebnim pravilnikom.
Oni, ki so stari nad 19 let, vendar pa ne nad 25 let ter so dovršili samo nižjo poljedelsko šolo in prebili v državni poljedelski službi vsaj štiri leta, se smejo sprejeti za redno učence samo, ako prebijejo sprejemni izpit in nadaljujejo redno šolanje, kakor to predpiše zanje minister za poljedelstvo in vode s pravilnikom.
Taki se smejo sprejemati samo za eksterne učenec, in sicer samo v prvih dveh letih po ustanovitvi srednje poljedelske šole.
člen 18.
Izreden učenec srednjo poljedelske šole je lahko vsakdo, ki je najmanj z dobrim uspehom dovršil nižjo poljedelsko šolo ter se hoče šolati ob svojih stroških.
Člen 14.
Natančnejše pogoje za sprejemanje rednih in izrednih učencev srednje poljedelske šole predpiše minister za poljedelstvo in vode s pravilnikom.
IV.	Vzdrževanje, število in šolnina učencev.
V	z d r ž e v a n je r e d n i h in i z r e d. n i h
učen c o v.
Člen 15.
Redni učenci so ali državni štipendisti ali privatni učenci.
Čleu 16.
Državni štipendisti se izbirajo z natečajem, ki ga razpisuje minister za poljedelstvo in vode, ter dobivajo od države brezplačno: a) hrano in stanovanje; h) kurjavo in razsvetljavo; c) obleko in obutev; in č) zdravila in zdravniško postrežbo.
Člen 17.
Kolikor dopuščajo šolski prostori, se sprejemajo v šolo tudi redni privatni učenci in izredni učenci, ki plačujejo, ako iso v šolskem internatu, za svoje vzdrževanje toliko, kolikor odredi minister za poljedelstvo in vode.
Člen 18.
Vsi državni štipendisti morajo stanovati v šolskem internatu ter se pokoravati internatski disciplini.
Redini privatni učenci smejo stanovati in se hraniti tudi zunaj šolskega internata.
Izredni učenci stanujejo in se hranijo zunaj šolskega internata ter se smejo samo izjemoma koristiti s šolskim internatom.
Število učencev.
III.	Sprejemanje učencev.
I’ o g o j i za s p r e j e in.
' Člen 10.
V srednjo poljedelsko šolo vpisuje učence šolska uprava meseca septembra.
člen 19.
V enem oddelku razreda srednje poljedelsko šole ne sme biti več nego 40 učencev; v to število so všteti državni štipendisti, privatni učenci in izredni učenci. Ako je več učencev, se osnuje v razredu več oddelkov.
šolnina i n druge šolske t a k s e.
člen 20.
Vsi učenci, ki niso državni štipendisti, plačujejo šolnino, laboratorijske in druge šolske takse, koli kršne odredi minister za poljedelstvo in vode.
V.	Ocenjanje učencev, izpiti, izpričevala in nagrade.
Ocene iz predmetov, pridnosti in vedenj a.
člen 21.
Za ocenjanje učencev v teoriji in praksi je petero ocen in -dcer:
1.	) odličen (5),
2.	) prav dober (4),
3.	) dober (3),
4.	) slab (2),
5.	) nezadosten (1).
Oceno iz pridnosti so te-le:
1.	) pohvalno.
2.	) marljivo,
3.	) nomarljivo.
Oceno iz vedenja so te-lo:
1.	) dostojno (5),
2.	) jako dobro (4),
8.) dobro (3),
4.	) slabo (2).
Vse te ocene se dajo četrtletno.
Izpiti.
člen 22.
Koncem vsakega šolskega leta opravljajo vsi redni učenci izpite iz teorije in prakse, koncem tretjega leta pa končni izpit.
Člen 23.
Učenec sme ponavljati izpit največ iz d veti predmetov, drugače ponavlja razred. Razred se sme jh>-navljati samo enkrat.
Člen 24.
Ako mora državni štipendist ponavljati izpit, prestane hiti državni štipendist.
Člen 25.
Končni izpit je usten, pismen in praktičen.
Ustni izpit -se opravlja iz teh predmetov:
1.	) iz živinoreje;
2.	) iz ratarstva;
3.	) iz nauka o gospodarstvu; in
4.	) iz sadjarstva in vinogradništva.
Pri praktičnem izpitu mora dokazati učenec svojo praktično sposobnost.
Ko reden učenec opravi končni izpit, odide po členu 4. toga zakona v prakso na posestvo ali v zavod, ki mu ga dodeli uprava šole, ali pa ostane na šolskem posestvu. Uprava šole mora pri tem vpo-števati njegovo nagnjenost na poedine poljedelsko grane, stremeča za tem, da se učenec specializira, čim več je mogoče.
Ko prebije učenec to četrto leto v praksi in specializiran ju, so mora iznova zglasiti k praktičnemu izpitu pred komisijo, ki jo odredi uprava srednje poljedelske šole; izpričevalo, ki ga dobi pri tej priliki, jo sestavni del izpričevala po členu 26. tega zakona, v izpričevalo pa se vpiše pripomba, da je učenec opravljal tudi ta praktični izpit in s kakšnim uspehom. Izpričevalo o tem praktičnem izpitu je obvezno za pridobitev ukazne državne službo.
Natančnejše odredbe o tem izpitu predpiše minister za poljedelstvo in vode s pravilnikom.
1 z pr i č e v a 1 a.
Člen 26.
O končnem izpitu se izdajajo rednim učencem i'/-' pričevala, v katera so vpisujejo:
1.	) vse ocene iz pOedinih predmetov (rezultat !*• pitnih in letnih ocen);
2.	) ocene o vedenju;
3.	) glavni podatki o učencu.
Člen 27.
Izreden učenec ne opravlja izpitov, nego dobi <> l šolske direkcijo samo potrdilo, da je hodil v šolo i*1 katere predmete je poslušal.
Nagrade.
Členi 28.
Reden učenec, bodisi državni štipendisit, bodisi privaten učenec, ki dovrši šolo z odliko, dobi od ministra za poljedelstvo in vode nagrado na predlog nastavniškcga zbora.
Člen 29.
Natančnejše odredbe o izpitih, izpričevalih In nagradah predpiše minister za poljedelstvo in vode s Pravilnikom.
VI.	Šolski red in kazni učencev.
Disciplinarna pravila, člen 30.
Pravila za šolski red predpisuje minister za poljedelstvo in vode.
Kazni učencev, člen 31.
Učenci se kaznujejo s temi kaznimi:
1.	) s pismenim in ustnim ukorom;
2.	) z enodnevnim zaporom;
3.	) z izključitvijo za leto dni;
4.	) z izključitvijo za vselej.
Poslednji dve kazni izreka nastavniški zbor, odo-
6ruje pa ju minister za poljedelstvo in vode.
VII.	Učno in ostalo osebje.
Redni in honorarni nastavnik! in ostaloosebje.
Člen 32.
Učno osebje na srednji poljedelski šoli sestavljajo:
a)	redni nastavniki, h katerim spadajo: direktor, profesorji in suplenti;
b)	honorarni nastavniki za nestrokovno predmete ali poedino strokovne predmete, ako ni rednih nastavnikov.
Člen 33.
K ostalemu osebju spadajo: k ukaznemu: ekonom, računovodja, vzgojitelj; k predpisnemu: honorarni zdravnik, honorarni ži-vinozdravnik, učitelj veščin, vrtnar, sadjar, oskrbnik mlekarne, oskrbnik kleti itd.
Člen 34.
Direktor, profesorji, suplenti, ekonom, računovodja in vzgojitelj so postavljajo s kraljevim, ukazom na predlog ministra za poljedelstvo in vode.
Honorarni nastavnild in ostalo predpisno osebje se postavljajo s predpisom ministra za poljedelsitvv in vode.
Potrebno število nadzirateljev in slug postavlja direktor šole.
Redni nastavniki.
Člen 35.
Direktor srednje poljedelske šole sme biti pro-fe*or, ki je prebil v tem zvanju najmanj pet let.
Člen 36.
Profesor srednje poljedelske šole sme i>ostati vsak suplent po o|M-avljenem profesorskem izpitu, ako jo deloval kot suplent na isti šoli dve leti.
Člen 37.
Suplent srednje i>oljedelske šole smo postati vsak kandidat, ki je opravil zrelostni izpit na srednji šoli (gimnaziji ali realki) ter dovršil visoko poljedelsko Solo.
Suplent, ki ne opravi v petih letih profesorskega izPita, se odpusti iz nasitavniške službe.
Člen 38.
V prvem času se sinejo za direktorja in profo-f°rje imenovati oni, ki sicer nimajo profesorskega izpita za srednjo poljedelsko šolo, pač pa imajo po frobno šolsko kvalifikacijo in so dovršili vsaj 10 let državne službe na nižjih poljedelskih šolah in v poljedelski stroki vobče ter so se odlikovali kot dobri strokovnjaki.
Honorarni nastavniki.
Člen 39.
Za honorarno nastavnike srednje poljedelske šole 5e sinejo postavljati osebe a kvalifikacijo, ki se za-
hteva za take nastavnike srednjih šol (gimnazij in lil. razred s 6000 dinarji; III. razred s 5000 dinarji realk).	na leto.
Ostaloosebje.	| V enem razredu mora prebiti direktor štiri leta.
Člen 53.
Člen 40.
Za ekonoma sme biti postavljen, kdor je dovršUl	^ direktor tudi stalno doklado
najmanj srednjo poljedelsko šo o ter ima vsaj dve I	in brezplačno stanovanje v šol-
leti državne ali privatne poljedelske službe.	|	£	razsvetljavo.	J
člen 41.
Za računovodjo sme biti postavljen, kdor je do-višil srednjo poljedelsko šolo ali trgovsko šolo ter je vešč vodstvu računskih in poljedelskih knjig.
člen 42.
Za vzgojitelja srednje poljedelske šole se zahteva kvalifikacija učitelja osnovnih šol.
člen 43.
Kakšno kvalifikacijo mora imeti ostalo predpisno Strokovno osebje na srednji poljedelski šoli, predpiše minister za poljedelstvo in vode s pravilnikom.
VIII. Dolžnosti nastavnikov in ostalega osebja.
Dolžnosti nastavnikov.
Člen 44.
Direktor srednje poljedelske šole upravlja ves zavod ter vodi strokovno izobražanje in vzgajanje j mladine.
Upravlja šolsko imovino ter je odgovorni nakazo valeč v zmislu zakona o državnem računovodstvu. I
Direktor ima pravico, kaznovati nastavnike in ostalo podrejeno osebje po zakonu o civilnih urad-nikih.
Člen 45.
Nastavniki so dolžni, njim odrejene predmete predavati po predpisanih programih in danih navodilih.
Za njim poverjene stvari v zbirkah, laboratorijih itd. so nastavniki materialno odgovorni.
člen 46.
Direktor ima do 5 učnih ur na teden, redni na- j stavniki pa imajo 16 do 18 učnih ur na teden. Suplenti imajo v prvih dveh letih največ 12 učnih ur| na teden.
Člen 47.
Eden izmed rednih nastavnikov se izvoli začetkom šolskega leta za poslovodjo; kot takšen ima| letno doklado 360 dinarjev na plačo.
Dolžnosti ekonomove, računovod-jeve in vzgojiteljeve.
Člen 48.
Ekonom upravlja šolsko imovino, staje in vse| drugo, kar sestavlja šolsko instruktivno posestvi., po navodilih in nalogih direktorjevih. Od tega so iz-1 vzeti oni objekti, ki se po direktorjevi odredbi izrečno dodele poedinim nastavnikom ali uslužbencem.
Ekonom vodi vse predpisane knjige, zbira dohodke posestva ter jih oddaja računovodji; za to| delo je materialno odgovoren.
Člen 49.
Računovodja vodi vse predpisane računske knjige ter je odgovorni računodajnik proti glavni kontroli. Zbira vse dohodke šolo in posestva ter jih izroča, komur je treba.
Člen 50.
Vzgojitelj skrbi za delo v internatu ter vobče za vzgojo učencev po direktorjevih navodilih. Po možnosti se mu sme poveriti predavanje o poljedelski] metodiki in pedagogiki.
Člen 51.
Natančnejše dolžnosti vsega ukaznega in pred-pisnega osebja predpiše minister za poljedelstvo in vodo s pravilnikom.
IX. Plače In drugi prejemki nastavnikov in ostalega | osebja.
Plače in prejemki rednih nastavnikov.
Člen 52.
Plača direktorja srednje poljedelske Sole se deli na tri razrede, in sicer: I. razred s 7000 dinarji;
Člen 54.
Profesorju srednjo poljedelske šole je osnovna plača 2400 dinarjev na leto ter se povečuje za 600 dinarjev na leto začetkom četrtega in osmega, potem pa vsakega tretjega leta, tako da ima profesor po dovršenem 20. letu nastavniške službe 6000 dinarjev plače na leto.
člen 55.
Direktorji in profesorji srednje poljedelske šole, ki dovrše 30 let ukazne službe, imajo pravico do tolike pokojnine, kolikor je znašala njih poslednja | letna plača.
Člen 56.
Plača suplentu je 1800 dinarjev na leto. Suplent-I ska službena leta se vštevajo v pokojnino in v pe-I riodične poviške profesorske plače.
Člen 57.
Profesorji in suplenti imajo pravico do brezplačnega stanovanja, brezplačne kurjave in razsvetljave, kolikor je v šolskih zgradbah prostora; drugače pa se jim izplačuje tolika stanarina, kolikršno odredi minister za poljedelstvo in vode.
Člen 58.
Ako prestopi nastavnik srednje poljedelsko šole v drugo nenastavniško državno službo, pa so vrne v nastavniško državno službo srednje poljedelske šole, ne sme imeti višje plače od one, ki bi jo bil imel, da je ostal v nastavmiški službi te šolo.
Plače in prejemki ostalega osebja.
Člen 59.
Ekonom in računovodja srednje poljedelske šole imata začetno plačo 1800 dinarjev na leto; vsako četrto leto dobivata povišek 500 dinarjev na leto do najvišje letne plače 4800 dinarjev.
Člen 60.
Ekonomi in računovodje imajo pravico do brezplačnega stanovanja v šolskih zgradbah, do brezplačne kurjave in razsvetljave.
Člen 61.
Plača vzgojitelja srednje poljedelske šole je enaka plači učiteljev osnovnih šol.
Člen 62.
Vzgojitelj ima pravico do brezplačnega stanovanja v šolskih zgradbah kakor tudi do brezplačne kurjave in razsvetljave, razen tega pa osebno zase pravico do brezplačne hrane iz šolske kuhinje, ako ni oženjen.
Člen 63.
Honorar honorarnim nastavnikom, plače in druge prejemke ostalemu (predpisnemu) osebju srednjo poljedelske šole odreja minister za poljedelstvo in vode.
X. Nastavniški svet in njegove dolžnosti.
Nastavniški svet.
Člen 64.
Nastavniški svet sestavljajo: direktor (kot jired-sednik), profesorji in suplenti; po potrebi pa spadajo vanj kot posvetovalni člani brez glasovalne pravice ekonom, računovodja, vzgojitelj in šolski zdravnik.
Dolžnosti n a s t a v n i š k e g a sveta.
Člen 65.
Dolžnosti nastavniškega sveta so: Nastavniški svet
1.	) izreka kazni učencem po členu 30. tega zakona;
2.	) izdeluje učne načrte in porazdelitev predmetov med nastavnike;
3.	) sklepa o štipendijah, podporah in ekskurzijah' učencev;
4.	) sklepa o izpitih in ocenah učencev;
5.	) sklopa o nagradah absolviranim. učencem;
6.	) izdeluje predloge za iapremembe v šolskih pravilih, potrebne za pospeševanje pouka v šoli, in izjave po zahtevi ministra za poljedelstvo in vode.
in", -**'*"'*	*	-J.	. 1	K 'J'*"''■'Z
XI.	Profesorski izpiti in izpraševalna komisija.
člen 66.
Vsi kandidati za profesorje srednje poljedelsko šole opravljajo profesorski izpit po posebnem programu, ki ga predpiše minister za poljedelstvo in rode.
Izpraševalna komisija.
Člen 67.
Za izpraševanje kandidatov za profesorje srednjo poljedelske šole obstoji jni ministrstvu za poljedelstvo in vode v Beogradu posebna izpraševalna komisija.
Člani te komisije so strokovnjaki z višjo strokovno izobrazbo, ki so si jo pridobili s strokovnim delovanjem.
Člen 68.
Natančnejšo odredbe o profesorskem izpitu za profesorje srednje poljedelske šole predpiše minister za poljedelstvo in vode.
XII.	Šolsko posestvo in njegova naloga.
Posestvo.
Člen 69.
Srednja poljedelska šola ima svoje posestvo v skupni površini do 30 ha.
Naloga posestva.
Člen 70.
Naloga šolskega posestva je, dajati učencem priliko za iH-aktične vaje v ipoljedelstvu, da se prideluje vse, česar je treba za šolski internat in kar služi za zgled? v gospodarstvu.
Na posestvu morajo biti zastopano vse glavne poljedelske grane: njive, travniki, gozdi, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi (po možnosti) in razsodnik sadja in trte (vsaj v malem).
Izmed živali se morajo gojiti na posestvu vse vrste domače živine, čebele, sviloprejke, perutnina in ribe.
Člen 71.
Natančnejšo ureditev posestva predpiše s pravilnikom na predlog šolske uprave minister za poljedelstvo in vode.
Člen 72.
Razen tega posestva morajo biti pri šoli: botani-ški vrt in poizkusna polja pod neposrednjo upravo dotičnih nastavnikov.
XIII.	Poizkusne postaje, njih smoter in naloga.
Smoter poizkusnih postaj.
Člen 73.
Pri srednji poljedelski šoli je za učne namene, pa tudi za potrebe .javne službe, organizirati manjše poizkusne postaje, in sicer:
1.	) poljedelsko-kemijsko poizkusno postajo;
2.	) fitopatološko postajo s postajo za kontrolo semenja;
3.	) entomološko postajo;
4.	) po možnosti mlekarsko, sadjarsko in etnološko poizkusno postajo.
Člen 74.
Natančnejšo ureditev poizkusnih postaj pri srednji poljedelski šoli predpiše minister za poljedelstvo in vode s posebnim pravilnikom.
Prehodne odredbe.
Člen 75.
Minister za poljedelstvo in vode se pooblašča, da sme zaradi čim hitrejše otvoritve srednje poljedelske šole, ako se mu zdi primemo, izpromeniti v tako šolo eno izmed dosedanjih poljedelskih šol ali eno izmed okrožnih poljedelskih postaj ter jo dopolniti z onim, česar je treba za izvedbo popolno organizacije.
Člen 76.
Plače prvemu direktorju in prvim profesorjem erednje poljedelske šole ob njeni otvoritvi je iz-računiti po številu let, ki so jih prebili v državni službi, raČunaje vsa za nastavniška službena leta.
Ako {>a niso državni uslužbenci, se jim odredi prva plača s kraljevim ukazom na predlog ministra za poljedelstvo in vode.
Končne odredbe.
člen 77.
Za izvrševanje tega zakona skrbi minister za poljedelstvo in vode, ki se pooblašča, da predpiše pravilnike za izvrševanje tega zakona.
Člen 78.
Ta zakon nadomešča uredbo o ustanavljanju srednjih poljedelskih šol z dne 27. novembra 1920., »Službene Novine* šh 5/21. — seznamka uredb ministrstva za poljedelstvo in vode št. 8, »Službene Nevine* št. 195/21.
Člen 79.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinali*.
Našemu ministru za poljedelstvo in vode priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 30. januarja 1922.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. L. Markovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r.
riri^fTP
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
182.
Pravilnik o ustanovitvi sveta za polje* delski pouk.*
Na [/odstavi člena 16. uredbe o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 8. julija 1919. se ustanavlja pri ministrstvu za poljedelstvo in vode svet za poljedelski pouk.
Člen 1.
Naloga temu svetu je, da oddaja mnenja o organizaciji in funkcioniranju naprav za poljedelski pouk kakor tudi o vseh vprašanjih, ki posezajo globlje v poljedelsko izobražanje poljedelcev vobče v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Tako oddaja mnenja:
o ustanavljanju, številu, kraju in o notranji organizaciji visokih, srednjih, nižjih, praktičnih zimskih in drugih poljedelskih šol;
o ustanavljanju specialnih mlekarskih, perutninarskih, čebelarskih, pletarskih, vrtnarskih itd. šol;
o ustanavljanju šol za poljedelsko izobražanje selskega ženstva (šole za selske gospodinje);
o potovalnem pouku;
o raznih daljših in krajših strokovnih tečajih v šolah in izvun njih za selski živelj obojega spola, za selske učitelje in duhovnike itd., n. pr. odpošiljanju selske mladine v naprednejše kraje zaradi praktičnega izučavanja itd.
Člen 2.
Svet za poljedelski pouk sestavljajo:
1.	) Načelnik oddelka za poljedelski pouk in poljedelske poizkuse, odnosno njegov namestnik.
2.	) Načelniki (odnosno njih namestniki) strokovnih poljedelskih oddelkov pri ministrstvu za poljedelstvo in vode.
3.	) Po en strokovni nastavnik poljedelske fakultete ali visokih poljedelskih šol, ki jih delegirajo sveti (zbori) dotičnih fakultet, odnosno visokih poljedelskih šol.
4.	) Direktor srednje poljedelske šole, ki ga imenuje minister.
5.	) Eden, po potrebi pa tudi več upraviteljev ali profesorjev nižjih, praktičnih ali specialnih polje-
* Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 119, izdanih dne 1. junija 1922.
delskih šol, katerega, odnosno katero izbere nastav-niški zbor dotične šole.
Načelnik oddelka za poljedelski pouk predlaga, iz katerih šol naj se pozovejo nastavniki.
6.	) Po potrebi se prizivlje potrebno število službenih pokrajinskih poljedelskih predstavnikov, odnosno poljedelskih oblastnih inšpektorjev (člen 64. uredbe).
7.	) En predstavnik poljedelskega zadružništva, ki ga odpošlje »Glavni zadružni savez*.
8.	) Potrebno število predstavnikov poljedelskih združb z ozirom na oblast, za katero gre, in na predmet za odločanje.
9.	) Minister sme, kadar se mu vidi primerno, prizivati tudi druge kompetentne osebe (n. pr. predstavnike drugih ministrstev, odlične strokovnjake iz naroda).
10.	) Članom po točkah 3., 4. in 7. traja mandat tri leta.
Ako so zadržani, prihajajo na seje njih namestniki, ki jih volijo dotične korporacije.
Člen 3.
Nikoli ne sme biti število članov tega sveta, ki se udeležujejo sklicane seje, večje nego 20.
Člen 4.
Vsi čla-ni tega sveta imajo, če se udeležujejo sej, nagrado, ki jo odreja minister za poljedelstvo in vode; članom izvun Beograda pa pripada tudi povračilo potnih stroškov.
Člen 5.
Svet skliče najmanj enkrat vsako leto minister za poljedelstvo in vode. Načelnik oddelka za poljedelski pouk predlaga dni zasedanja in dnevni red. Ta poziv so vroči vsakemu pozvanemu članu sveta.
Člen 6.
Sejam sveta predseduje minister sam, ako pa je zadržan, po rangu najstarejši član sveta izmed uradnikov ministrstva za poljedelstvo in vode.
Za vsako vprašanje odredi svet referenta razen takrat, kadar gre za specialne predlogo posameznih članov; takrat so referenti predlagatelji sami.
Zapisnik vodi eden izmed uradnikov oddelka za poljedelski pouk, ki ga odredi načelnik tega oddelka in ki mu gre tolika nagrada, kolikršno mu odredi minister za poljedelstvo in vode.
Člen 7.
Svet sklepa z navadno večino glasov, vsak član pa ima pravico, da odda svojo posebno mnenje.
O posvetovanju se vodi zapisnik.
Svet je sklepčen, če je navzočno nadpolovično število sklicanih članov.
Sklepi sveta se priobčujejo v izvestjih, odnosno v »Glasniku* ministrstva za poljedelstvo in vode.
Člen 8.
Ta pravnilnik stopi v veljavo, ko ga podpiše minister za poljedelstvo in vode in ko se razglasi v »Službenih Novinah*; tedaj prestane veljati pravilnik o ustanovitvi sveta za poljedelski pouk št. 2595 z dne 16. februarja 1920.*
*
Na podstavi Člena 16. uredbe o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode iz meseca julija 1919. potrjujem ta pravilnik in odrejam, da je postopati po njem.
V Beogradu, dne 30. junija 1921.; št. 15.799/H.
Minister za poljedelstvo in vodo:
Ivan Pucelj s. r.
Razglasi pokrajinske aprava za Slovenijo.
Št. 2033 in 2210.
Odobritev šolskih knji;.
Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je odobrila:
a) z razpisom z dne 14. junija 1922., št. 2035, knjigo:	»Vežbenica hrvatskosrbskega jezika za
srednje in njim slične šole*, sestavil dr. Fran 11 e'
* Uradni list pod št. 144 iz leta 1920.
Sič. Cona mehko vezani knjigi, ki jo je založila »Tiskovna zadruga.-* v Ljubljani leta 1921., je 18-50 Din.
b) Z razpisom z dne 14. junija 1922., et. 2210, Šolsko knjigo: »Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol*. S sodelovanjem dr. J, Bezjaka in dr. A. Breznika sestavil dr. Ivan Grafenauer. II. del. Cena mehko vezani knjigi 33 Din., poltrdo vezani 35 Din. V Ljubljani 1922. Kr. zaloga šolskih knjig in učil.
V	Ljubljani, dne 14. junija 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za prosveto in vere.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar ». r.
St. 21.276.
Razglas.
Po razpisu ministrstva za notranje zadevo v Beogradu D. Z. br. 7799 z dne 30. maja t. 1. je zahtevati od poljskih državljanov v zmislu reciprocitete za pavadni vizum potnih listov 100 (sto) Din, za odhod to prihod pa 200 (dvesto) Din.
V	Ljubljani, dne 10. junija 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskoga namestnika: Kremen&ek s. r.
Razpust društev.
St. 20.004, z dne 2. junija 1922.
Podružnica »Slovenske Straže* v župniji Itaki je razpuščena, ker se sploh ne konstituira in ker se je tentrala odrekla pravici, konstituirati to podružnico
Št. 21.089 in 21.373, z dne 7. in 10. junija 1922.
Društvi «Zweigverein in Abstall des Zentralver-eines fiir Bienenzucht in Osterreich* in
»Krajevna skupina v Ljubljani društva jugoslo vanekih uradnikov denarnih zavodov* sta razpuščeni, ker že več let ne delujeta in ker zaradi nezadostnega števila članov nimata pogojev za pravni obstoj.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r.
Opr. št. Pr. 474/22.
Popravek.
V	naredbi ministrstva za socialno politiko z dne T septembra 1921., št. 55.174, razglašeni v »Službenih Novinah* št. 248 z dne' 4. novembra 1921. in Priobčeni v »Uradnem listu* 134 z dne 8. novembra *92]., str. 593, je ekspozitura Mozirje pomotoma dodeljena XV. nadzorniškemu okrožju oblastnih in-6Pekcij dela s sedežem v Mariboru, namesto XIV. nadzorniškemu okrožju s sedežem v Celju.
V	zmislu naročila osrednje inspekcije dela mini-ntrstva za socialno politiko z dne 22. maja 1922., St. 2582/IV, je dotično besedilo naredbe popraviti
tnko-le:
XIV.	Nadzorniški* okrožje s sedežem v Celju: Gblastna inspekcija dela v Celju (okrajna glavarstva: Gelje, Brežice, Slovenjgradec, Konjice, Prevalje in ekspozitura Mozirje).
XV.	Nadzorniško okrožje s sedežem v Mariboru: Oblastna inšpekcija dela v Mariboru (okrajna glavarja: Maribor, Ljutomer, Ptuj, Murska Sobota in ^ekmurje).
V	Ljubljani, dne 10. junija 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za socialno politiko.
Po naročilu pokrajinskega namestnika šef oddelka za socialno politiko:
Ribnikar *. r.
1.	) na upraviteljstvo državnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani (s sedežem v splošni bolnici), ki izvršuje upravne posle nastopnih ljubljanskih zdravstvenih zavodov:
a)	splošne bolnice in porodniščnice,
b)	otroške bolnice,
c)	zasilne epidemske bolnice;
2.	) na upraviteljstvo državnih zavodov za oskrbo umobolnih v Ljubljani (s sedežem v zavodu za umobolne v Ljubljani), ki izvršuje upravne posle:
a)	blaznice na Studencu,
b)	zavoda za umobolne v Ljubljani (v bivši prisilni delavnici),
c)	deloma upravne posle hiralnice sv. Jožefa, oddelka za umobolne v Ljubljani.
Ravnateljstvo vseh zavodov, označenih pod 1.)
in 2.), ostane še nadalje skupno ter ima sedež v splošni bolnici v Ljubljani.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 6. junija 1922.
Za sanitetnega šefa: dr. Mayer s. r.
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
St. 3477.
Razglas.
813
Minister za trgovino in industrijo je dovolil »Milami in svečarni, d. d. v Ljubljani*, da smo zvišati delniško glavnico od 2 na 4 milijone kroni, ter je odobril izpremembo člena 7. družbenih pravil, kakor jo bila sklenjena na izrednem občnem zboru delničarjev dne 30. septembra 1921.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, j dne 12. junija 1922.
Načelnik: dr. Marn s. r.
boti št. 55, je kriv, da je dne 4. marca 1922. v Murski Soboti prodajal bele štruce v teži 16 Yi in 17 dkg po 6 K, torej zahteval višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
S tem je zakrivil prestopek po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brez-vefatne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 5/22., in zato se obsoja po členu 8. tega zakona na 8 dni zapora in 1000 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 10 dni zapora in po § 389. k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek III.,
dne 24. marca 1922.
U 98/22—8.	811
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženec Sigmund Ehrenstein, rojen dna 21. aprila 1856. v Martjancih, pristojen vi Mursko Soboto, izraelske vere, oženjen, trgovec v Murski Soboti, je kriv, da je koncem meseca februarja in začetkom meseca marca 1922. v Murski Soboti zahteval v nadrobni razprodaji za 250 kg jabolk, ki jih je kupil po 13 K kg, od 20 do 24 K za 1 kg, torej za potrebščine višje cene, nego so one, ki zajamču-jejo običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček.
S tem je zakrivil prestopek po členu 8. zakona z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 5/22., in zato se obsoja po tretjem odstavku člena 8. tega zakona na 2 dni zapora in 150 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnje 3 dni zapora im po § 389. k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek IV.,
dne 4. aprila 1922.
Št. 3990/22.
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, je z razpisom z dne 13. junija 1922., št. 3990, odobrilo šoteko knjigo: »Računstvo za lesne obrte (mizarstvo, kiparstvo, rezbarstvo, strugarstvo, kolarstvo, sodarstvo), spisal Henrik Podkrajšek. Cena mehko vezani knjigi 13 Din, imltrdo vezani knjigi 15 Din. V Ljubljani 1922. Zaloga šolskih knjig in učil.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 13. junija 1922.
Načelnik: dr. Marn s. r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
St- 4810/22—B.
Razglas.
. Do sklepu zdravstvenega odseka za Slovenijo se ^ dnem 1. junija t. 1. razdelilo upraviteljstvo do-edanjih državnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani a 4ve samostojni upravni enoti, in sicer:
Razglasi drugih uradov in oblastev.
U VI 690/22—3.	808
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obtoženca Josip Vidmajer, branjevec Križevniški ulici št. 2, in Josip Mežnarčič, pekovski mojster na Tržaški cesti št. 4, sta kriva, da sta dne 16. marca 1922. v Ljubljani prodajala namesto 1 kg le 89 dkg težke štruce, torej zahtevala višjo ceno kruhu, nego je ona, ki zajamčuje običajni dobiček.
Zagrešila sta s tem prestopek po členu 89. za kona o pobijanju draginje z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 5/22., in zato se obsojate vsak na 24 ur zapora in na 100 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa na 2 dni zapora in po § 389. k. p. r. oba nerazdelno v povračilo stroškov kazenskega postopanja, vsak zase i>a v povračilo izvršitve kazni.
Sodbo je po pravnomočnosti ob stroških obtožencev v zmislu člena 19. objaviti v Uradnem listu,
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VI.,
dne 20. maja 1922.
812
U 120/22—3.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženec Ivan Petkovič, rojen dne 6. ju ulja 1877. v Moravcih, pristojen v Mursko Soboto, rimsko-katoliške vere, oženjen, pek v Murski So-
C II 103/22.	788
Oklic.
Matevž Koščak v Črešnjicah je po drju. Cesniku vložil zoper Antona Puglja iz Gornjega Grčevja, sedaj neznano kje v Ameriki, tožbo zaradi 10 dolarjev.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 7. junija 192 2.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 30.
Ker je bivališče Antona Tuzlja neznano, ;se mu postavlja za skrbnika Ivan Smolik, sodni oficial v p. v Novem mestu.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dno 6. junija 1922.
C 88/22—1.
Oklic.
789
Zoper Jožefa Kravanjo, posestnikovega sina na Poljeh, čigar sedanje bivališče je neznano, je podala pri okrajnem sodišču v Radovljici Frančiška Ravnik, zasebnica na Poljeh št. 8, tožbo zaradi plačila 3000 K.
Na podstavi tožbo se je odredil narok za ustno sporno razpravo na dan
2 3. junija 1922.
ob pol enajstih pri tem sodišču v sobi št. 26.
V obrambo pravic Jožefa Kravanjo se postavlja za skrbnika Franc Mavrič, župan na Bohinjski Bistrici.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II.,
dno 2. junija 1922.
727 3—3
Nc Vlil 173/21—3.
Amortizacija.
Na prošnjo Janeza Severja, delavca v Klečah it. 12, se ujvaja postopjanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 53.230 z vlogo v znesku 9866 K 50 v in glaseča se na ime: »Ignacij Sever*.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII.,
dne 22. maja 1922.
Št. 206/7.	Razglas.	746
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
aporedna (j številka H	Kraj, ulica in hišna številka sedanje trafike		Pristojua okrajna	Kosmati dobiček v zadnjem letu pri						Jamščine
		Davčni okraj	uprava finančne kontrole	tobaku		kolkih		poštnih znamkah		je položiti*
N				Din	P	Din	P	Din	P	Din
1	Sv. Ilj pod Turjakom št. 6	Slovcnjgradec	Slovenjgrade c	1038	70	—	—	—	—	100
I 2	Trlično št. 15	Rogatec	Šmarje pri Jelšah	259	90	—	—	—	—	—
3	Gornji Dolič št. 53	Slovcnjgradec	Slovcnjgradec	657	06	—	—	—	—	70
! 4	Ciglenci št. 57	Maribor	Maribor	345	25	—	—	—	—	—
5	Topole št. 6	Rogatec	Šmarje pri Jelšah	384	97	—	—	—	—	—
6	Sv. Trojica št. 10	Rogatec	Šmarje pri Jelšah	874	26	—	—	—	—	90
7	Zavrh št. 9	Celje	Celje	268	40	—	—	—	—	’ —
8	Satahovci št. 47	Murska Sobota	Murska Sobota	317	67	—	—	—	—	—
9	Sv. Primož nad Muto št. 39	Marenberg	Slovcnjgradec	2580	54	—	—	—	—	260
10	Gornja Radgona št. 17	Gornja Radgona	Gornja Radgona	1018	27	84	92	—	—	100
11	Dobovec št. 8	Rogatec	Šmarje pri Jelšah	902	52	—	—	—	—	90
12J	Kukeč št. 64 Kukeč št. 67	Murska Sobota	Murska Sobota	408 104	48 82					50
				513	30					
* Invalidi smejo namesto jamščine položiti jamstveno izjavo komisije za preskrbo vračujočih sc vojakov v Ljubljani. ’ Te dve trafiki se združita v eno samo novo trafiko.										
Ponudbe je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru najpozneje do dne 30. junija 1922. ob desetih.
Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri zgoraj navedenih pristojnih okrajnih upravah finančne kontrole.
Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in na uradni deski občine, pristojne za vsako posamezno trafiko. Interesenti se na to še posebe opozarjajo.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, dne 1. junija 1922.	^ povajej
Nc I 404/22—1.	724 3—3
Uvedba amortizacije vknjiženih terjatev.
Na zemljišču. Ivana Žagerja na Spodnji Polskavi so vknjižeme že več nego 50 let nastopne terjatve:
1.	) Pod sub praes. 21. maja 1851., št. 2998, terjatev Franca Kolarja iz dolžnega pisma z dne 17ega maja 1851. v znesku 62 gld. 54 kr. C. Mz. s prij>adki ali 131 K 33 v s pripadki.
2.	) Sub praes. 25. januarja 1854., št. 389, terjatev Parbaro Hrastnikove iz dolžnega pisma z dne 1. januarja 1854. v znesku 55 gld. C. Mz. ali 115 K 50 v s pripadki.
3.	) Sub praes. 11. decembra 1855., št. 4125, terjatev Katarine Petkove iz dolžnega pisma z dne
3.	novembra 1855. v znesku 37 gld. 44 kr. C. Mz. ali 77 K 74 v s pripadki.
4.	) Dediščine Jožefa Primetza, Marije Primetzove in Terezije Primetzove iz dolžnih pisem z dne 23. novembra 1859. po 147 gld. 60 kr. a. v. ali po 295 K 20 v s pripadki.
5.	) Sub praes. 11. januarja 1861., št. 60, terjatev Gašperja Weranitscha in Marije VVeranilecheve iz dolžnega pisma z dne 1. januarja 1861. v znesku 400 gld. a. v. ali 800 K s pripadki.
Na podstavi prisojilnega pisma z dne 31. decembra 1867., št. 5123, se je polovična terjatev umrlega Gašperja Weranitscha 200 gld. s pripadki sub praes. 21. februarja 1868., št. 765, zemljeknjižno prenesla na Marijo VVeranitechevo in ta je postala lastnica vse terjatve.
Ker so te terjatve zastavnopravno zavarovane že več nego 50 let, ne da bi se bilo v tem času kaj plačalo na glavnico ali na obresti ali da bi bili upniki kako drugače uveljavljali izterjevalno pravico, in ker so upniki, odnosno njih pravni nasledniki, popolnoma neznani, se ti pozivljejo, naj uveljavijo svoje pravice najkespeje do dne 31. maja 1923.,
ker bi se sicer po tem roku amortizacija in izbris gorenjih terjatev dovolila in izvršila.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek L,
dne 20. maja 1922.
St. 18.890/VII. 1922.	738 3—3
Razglas o dobavi gradbenega materiala.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb, odnosno popolnitev, natisnjenih v »Službenih N o vinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za nabavo nastopnega materiala na dan 2 0. julija, in sicer:
I. 17 cementa 18 vagonov;
I. 127 apna (živega) 13 vagonov;
I. 139 navadne opeko 980.000 kosov;
I. 143 utorjene (zarezane opeke) 15.000 kosov.
Ponudbe se bodo otvarjale točno ob enajstih v sobi načelnika ekonomskega oddelka podpisane direkcije.
Popis potrebnih količin omenjenega materiala, istotako obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se dobivajo za 2 dinarja pri ekonomskem oddelku v sobi št. 13 podpisane direkcije.
Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora vročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dostavitev gradbenega materiala pod št. 18.890/22. za dan 20. julija 1922.; ime ponudnika N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudnilci ali njih pooblaščenci, in sicer med 10. in 11. uro na dan licitacije v roke predsedniku licitacijske komisije.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe; na izvolji jim je, predložiti ponudbe tudi za delno dobavo. Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujane vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije, a najkesncje do 10. ure na dan licitacije bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna «rever z», ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije. Dražitelj mora vročiti predsedniku komisije izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacijo podpisati izjavo, da poznajo nabavne pogoje in da pristajajo dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po
11.	uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
oddelek za nabavo materiala in inventarja, dno 27. maja 1922.
Št. 16.701/1922.	751 3—3
Razglas.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu javno ofertalno licitacijo za dobavo raznih kovin, vijakov in podložnih plošč.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 20 dinarjev, se morajo izročiti najkesneje do dne 15. julija t. 1. ob 11. uri v ekonomskem oddelku podpisane direk-
cije. Vobče veljajo za to licitacijo odredbe členovt 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu. Varščino (kavcijo), ki znaša 5 % (za inozemce 10 %) vrednosti ponujene vsote, je treba položiti najkes-neje do dne licitacije ob 10., sklicevaje se na številko tega razglasa, pri glavni blagajni podpisane direkcije.
Izkaz potrebnega materiala se dobiva za 3 dinarje v sobi št. 8 podpisane direkcije. Ponudniki lahko vlože svoje ponudbe tudi za manjše količine materiala; tedaj naj navedejo tudi samo posamezne postavke.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 1. junija 1922.
Št. 272/17 ex 1922.	819
Razglas.
V zmislu odloka uprave državnih monopolov z dne 30. maja 1922. Pr. br. 19.433, je prenesel Žitni zavod kot velezakupec soli za ljubljanski okoliš veleprodajo soli iz Brežic v Krško (firma R. Engelsberger).
Ta izprememba se dajo na znanje z ozirom na tuuradni razglas št. 1429, priobčen v Uradnem list« 52 z dne 23. maja 1922.
Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani,
dno 13! junija 1922.
Št. 157/pr.iz.
Objava.
Za študijsko leto 1922./1923. so izvoljeni na ljubljanski univerzi:
za rektorja: redni profesor dr. Aleš Uš onič-n i k;
za	dekana	filozofsko	fakultete:	redni	profesor
dr. Franc Kidrič;
za	dekana	juridične	fakultete:	redni	profesoii
dr. Rado K u š e j;
za dekana medicinske fakultete: redni profesor dr. Zdenko Frankenberger;
za	dekana	tehnične	fakultete:	redni	profesor
dr. Rikard Zupančič;
za	dekana	teološke	fakultete:	redni	profesor
dr. Josip Srebrnič.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 17. junija 1922.
Rektor: dr. Krek s. r.
Št 7512.
Razglas.
Na državnih srednjih šolali v Sloveniji se razpisujejo za šolsko leto 1922./1923. nastopna učna mesta, in sicer:
1.	) na državni gimnaziji v Kranju in
2.	) na državni gimnaziji v Mariboru po eno učno mesto za srbohrvaščino v zvezi z drugim modernim jezikom kot glavnim predmetom;
3.	) na državni realni gimnaziji v Novem mestu učno mesto za srbohrvaščino v zvezi « francoščino kot glavna predmeta.
Pravilno opremljene prošnje za vsako učno mesto posebe, naslovljene na pokrajinsko upravo za Slovenijo, oddelek za prosveto in ver«) naj se vložo po uradni poti pri višjem šolskem svetu v Ljubljani najkesneje do dne 2 0. julija 1 9 2 2-
Višji šolski svet v Ljubljani,
dne 13. junija 1922.
Predsednik: dr. Beuk s. r.
Št. 1135/okr. š. sv.
Razpis nadučiteljske in učiteljske službe«
Z dovolitvijo višjega šolskega sveta z dnO
9.	maja 1922., št. 6106, odnosno z dne 29. novembra 1921., št. 13.587, razpisuje podpisani okrajni šolski svet v stalno namestitev:
1.	) nadučiteljsko službo na osemrazrednici z eno vzporednico v Črnomlju;
2.	) službo učitelja-voditelja na enorazrednici V: Radencih.
Pravilno opremljene prošnjo naj se vlože P1? podpisanem okrajnem šolskem svetu po služben1 poti do dno 15. julija 192 2.
Okrajni šolski svet v Črnomlju,
dne 12. junija 1922.
Predsednik: dr. Gregorin s. r-
Razne objave.
Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Stanje dne 8. junija 1922.
Aktiva:	Dinarjev
Meiulna podloga............. 360,014.143'98
913,937.458-72 4.498,257.590-12
Posojila Doi£ države Vrednost državnih domen, založe Jiih za izdajanje novčanic Saldo raznih račnnov . .
2.138,377.163 -
7.910,586.355-82
Pasiva:
Glavnica..................... 16,336.100 • —
Rezervni torni................... 2,066.951-95
Novčanice v tečaju........... 4.806,252.250-10
Razne obveznosti............. 920,257.855'68
Terjatve države za založene domene 2.138,377.163 " — Saido raznih računov......... 27,296.035'09
806	Računski zaključek
delniške družbe „Triglavtovarne hranil v Šmarci pri Kamniku,
dne 31. decembra 1921.
Bilanca dne 31. decembra 1921.
Aktiva.
Pasiva.
I
!:i
Blagajna.............
Inventar: a) premični .
b) nepremični Zaloga blaga ....
	,	K	_v_			K	V
1	4.282	85	1.	Delniška glavnica		1,200.000	-1-
	650.582	—	2.	Dividenda (neizplačana za leto 1919.)	20.000	—
	838.744	54	3.	Upniki		2,454.616	59
. . .	1,763.779		83	4.	Rezerva		5.253	75
	459.213	35	5.	Dobiček		36.732	23
3,716.602		57		3,716.602		57
II	1				IT		
Izdatki.
Račun izgube in dobička dne 31. decembra 1921.
Prejemki.
7.910,586.355-82
'7-: 3—3
Likvidacija zadruge.
Strojna zadruga v Medinu, r. z. z o. z., je sklenila razdružitev ter je prešla v likvidacijo.
Upniki so pozivljejo v znmlu § 40. zadr. zak., naj oglase svojo terjatve pri zadrugi.
tj
Upravni stroški .
Davki..........
Odpisi.........
Dobiček ....
J
:
• i1
. i
581.166
300.201
56.782
36.732
974.882
Skupni dobiček za leto 1921.. Obresti
974.323
kot
V Šmarci, dne 31. decembra 1921.
S knjigami primerjali ter našli v popolnem soglasju:
Nadzorstveni svet:
Anton Mrkun s. r., predsednik. M. Primožič s. r. Peter Naglič s. r.
Za knjigovodstvo:
Dr. inž. Bogomil Hošper s. r., ravnatelj.	Maks Gostinčar s. r., knjigovodja.
Po sklepu občnega zbora z dne ll.t. m. se izplačuje na kupon št. 3 I. emisije K 35-dividenda od dobička za leto 1921.
78(-
Račun izgube in dobička in bilanca „Vzajemne zavarovalnice41 v Ljubljani za dobo od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1921.
Račun izgube in dobička požarnega oddelka.
Izdatki

1. Škode
a) v oddelku požara...................i 1,426.508
delež pozavarovalnice................ 670,456
- ) v oddelku zvonov................
delež pozavarovalnice............
UL
II. Uprava:
■i) provizija............
f') tekoči upravni stroški:
1.	plače...........................
2.	poštnine in pisarniške potrebščine
3.	kurjava, razsvetljava, najemniita
in telefon....................
4.	oznanila........................
5.	tiskovine.......................
6.	bolniška blagajna in pokojnine .
7.	davek ..........................
r) sprejemnine:
1.	v oddelku požara................
2.	v oddelku zvonov................
HI Odpis..................................
U’ Zaklad za nedoločene škode:
a) v oddelku požara....................
delež pozavarovalnice..............
u) v oddelku zvonov...................
delež pozavarovalnice..............
v’■ Stanje zakladov koncem leta: Premijska pribrana:
a) v oddelku požara....................
delež pozavarovalnice..............
- ) v oddelku zvonov..................
delež pozavarovalnice..............
L: Upravni prebitek........................
191
_________33ji
6.204 ' - i; 2.770 i -
756.051 i 861
759.485
149.420
1,133.635 | 95 | 140.534'37 i!
36.104 86 14.849 i 60 ji 98.301 ! 24 j 66.145 ; 37 |i 20.092] 96 j 1,499.664
8611
99
34 i 1,649.085 33
I
157.085 25 j1
307 I - j'
526.616 04 II 432.646 ! 9211
I
i| 157.392 j 25 1	36.576 I -
3.600 1.620
93.969 112 1.980 I-
1,252.206 j 30	■	
| 690.770 04	561.435	26
3.317 861]		
337 | 861|	2.980		—
1	•	1 J •	1 .		
95.949 12
564.415 26 18.5201 02
Prejemki
I.	Prenos upravnega prebitka...........
II.	Zakladni prenos preteklega leta:
Premijska pribrana:
a)	v oddelku požara..................
delež pozavarovalnice.............
b)	v oddelku zvonov..................
delež pozavarovalnice..............
III.	Zaklad za nedoločene škode:
a)	v oddelku požara...................
delež pozavarovalnice.............
b)	v oddelku zvonov..................
delež pozavarovalnice.............
IV.	Čista zavarovalnina po odbitku storni:
a)	v oddelku požara..................
delež pozavarovalnice.............
b)	v oddelku zvonov...................
delež pozavarovalnice.............
V. Dohodki naloženega denarja: obresti
Vi. Drugi dohodki:
a)	pristojbine polic:
1.	v oddelku požara
2.	v oddelku zvonov
b)	sprejemnine:
1.	v oddelku požara
2.	v oddelku zvonov
c)	drugi dohodki

TEL
788.277 i 64! 401.141 | 46 I	387.136! 18
3.317 | 86 i	337 | 86	j 2.980 | —
] 419.499:40	i
230.733 1 99	188.766 j 47
3.200 f —	
i	1.270 J —	1.930 | —
13,130.013123	
1,726.925 ! 09!	k-*- 1 i fr-
7.802'91	
i 3.9611 50	3.841 I 41
;	3,281.423 84
Bilanca požarnega oddelka.
6.620
v
64

390.116 j 18
j
190.695 j 47
1,406.929 55 11.381 I 97
* 3,281.423 84
Aktiva

Terjatev pri delničarjih..........................
’• Račun blagajne...................................
Terjatev pri denarnih zavodih.....................
i ‘ - Terjatev pri poštni hranilnici..................
' • Terjatev pri zavarovancih.......................
‘ ■ Terjatev pri poverjenikih........................
'* Terjatev pri hipotečnih posojilih...................
' Vrednostni papirji................................
IX.:
a)	uprava, tiskovine s pisarniškimi potrebščinami
b)	nova nabava ...................................
c) odpis................
X. Saldo s pozavarovalnicami
I v
L
98.893 31	
189.267	16
517.502	85
453.393	79
267.573	20
15.000	—
286.728	54
146.304	10
232.381	12
Pasiva
I.	Ustanovni zaklad poplačati.
II.	Varnostni zaklad ...............................
IH- Kurzni diferenčni zaklad........................
IV.	Premijska pribrana po odbitku deleža pozavarovalnice:
a)	v oddelku požara..............................
b)	v oddelku zvonov..............................
V.	Zaklad za valnice:
~K rrir
nedoločene škode po odbitku pozavaro-
a)	v oddelku požara
b)	v oddelku zvonov
VI. Razni upniki:
a)	poverjeniki.............
b)	predplačila za leto 1922.
c)	gasilni donesek ....
č) kolki pogodb............
d)	kolki škod..............
Vil. Saldo s pozavarovalnicami. Vlil. Upravni prebitek .	...
230.010
11.000
561.435
2.980
93.969 12 1.980
26
281.892 84 9.820 81 ] 102.725 I 60 62.756 8.696
32
90
465.892
821.267
18.520
| 2,207.044
P"
Račun izgube in dobička življensskega oddelka za drugo upravno leto 1921.
Izdatki
Prenosi iz prešlega leta:
Deli, ki so pri drugih zavarovalnih zavodih:
a)	zavarovaininska pribrana............
b)	zavarovalninskr prenosi.............
c)	viseče škode........................
“ir
L »v •
873.186 ! 86 100.740 IS)
Pozavarovalnine:
1.	Zavarovalnina na doživetje in smrt..............
2.	Zavarovalnina na doživetje......................
Izplačila:
1.	Zavarovanje za primer smrti.....................
2.	Zavarovanje na doživetje........................
3.	Rentna zavarovanja..............................
Izplačila za odkupe...............................
Upravni stroški:
1.	Sklepna provizija..............................
2.	Zdravniški honorarji............................
3.	Stroški organizacije...............K 57.042 • 90
4.	Drugi upravni stroški.........
Davek in državna pristojbina na police Odpisi:
1.	Na stroške organizacije................
2.	Na sklepno provizijo...................
VIII. Prenosi za prihodnje leto:
1.	Premijska pribrana.....................
2.	Premijski prenosi......................
8.229	59'	982.165'64
' 673.795	49 j	
57.149	89	630.945 38
85.730	20!	
28.407	41	
8.296	421	122.434 03
IV.
V.
VI.
VII.
K 409.105 04
16.618 |
' ! I i
38.964 08 ;i 85.874 701
466.147 [ 94 j 590.986 ! 72
31.1 94 80
I IX.
3. Viseče škode
Prebitek . . .
43.393 j 12 28.330 I 76
j
2,488.247 I 98 379.668 j 81 10.586 80
71.723 I 88
2,878.603
12.244
Prejemki
Prenosi iz prešlega leta:
1.	Prenos čistega dobička iz leta 1920.
2.	Prenos prihrane....................
3.	Prenos zavarovalnih prenosov . . .
1. Viseče škode......................
1
• šl
7.195
1,729.668
199.914
16.459
vT
!
f-
II.	Zavarovalnine:
1.	Zavarovalnine za primer smrti..................
2.	Zavarovalnina na doživetje.....................
III.	Delež pozavarovalnice na izplačilih:
1.	Zavarovanja za primer smrti...................
2.	Zavarovanja na doživetje.......................
3.	Rentna zavarovanja.............................
IV.	Delež pozavarovalnine na odkupih.................
V.	Delež pozavarovalnine na upravnih stroških .
VI.	Dohodki glavnice (vložene):
1. Dobiček kurzni:
a) knjižni....................................
Vil. Dohodki glavnice:
1.	Obresti posojil na zavarovalne listine.........
2.	Obresti na posojila in eskont kakor tudi obresti od vloge pri kreditnih zavodih in hranilnicah . .
Vlil. Dajatve in pristojbine..........................
IX.	Razni prejemki...................................
X.	Prenosi za prihodnje leto:
Deli, ki so pri drugih zavarovalnih zavodih:
a)	pribrana....................................
b)	zavarovalni prenosi.........................
e) viseče škode................................
r
66 20 91
1« 1,953.237-95
1,069.524
238.158
48.665
14.122
4.328
2.165
47.826
1,277.359!
134.059
5.293
1,307.683 ; 26 i
67.110; : 0 8.309 j -314.820 j 74
10.800 | —
, I
L
49.992 j 86 j. 176.944 02 31.094 ! 80
1,416.712 I 88 j
Aktiva.
6,336.706 i 40
Bilanca življenskega oddelka za drugo upravno leto 1921.
i
6,336.706 1 40
Pasiva.
i
I.	Delničarji.................................
II.	Gotovina...................................
III.	Imovina pri bankah, hranilnicah itd.......
IV.	Vrednostni papirji.........................
V.	Posojila na lastne zavarovalne listine....
VI.	Imovina pri zavarovalnih zavodih...........
VII. Deli, ki so pri drugih zavarovalnih zavodih:
44
	Smrt || Življenj	C	Rente
	K	v ;| K	v	K
1. Pribrana . . .	809.186 |39 436.348	81	30.774
2. Prenosi ....	118.841 24	15.218	42	1	1.051
3. Viseče škode .	2.226 — 2.616	—	552
K
185.000 29.360 673.591 43.070 36.677 1,300.714 24
4
loS 1,276.308 :30 61	135.111	17|
40,!	5.293	40
Vili. Terjatve pri agentih: dospele in neplačane zavarovalnine i
IX.	Inventar..........................................
X.	Še ne amortizirani
a)	sklepni provizijski stroški..................
b)	organizacijski...............................
XI. Predplačana pozavarovalnina.......................
577.322
130.179
1,416.712 87; 91,982 T6 39.367 '80
707.501 -331.500 j-
4,858.377 551
I.	Ustanovni zaklad.................................
II.	Zavarovaininska pribrana:
1.	Zavarovanja za primer smrti....................
2.	Zavarovanja na doživetje.......................
3.	Rentna zavarovanja.............................
III.	Zavarovalninski prenosi:
1.	Smrt...........................................
2.	Doživetje......................................
3.	Rente..........................................
IV.	Viseče škode:
1.	Smrt...........................................
2.	Doživetje...................................
3.	Rente..........................................
V. Pribrana za kurzno razliko........................
VI.	Depot! pozavarovalnice...........................
VII.	Razna pasiva: zadatja, dolg na kolkih, 20*/„m depot
Vlil. Predplačila (sospeso)............................
IX. Prebitek.........................................
1,435.273
991.426
61.548
326.069
51.495
2.1C3
4.450 -5.032 — 1.104 |80
K | v 500 0!
2,488.247 98
379.668 iSli
10.586 iSO
6.695 72 1,416.712 38 36.390 i<« 7.830 92
1 II	j[
:.	12.244|36
4,858.377 '55
V Ljubljani, dne 31. decembra 1921.
Ivan Sušnik s. r., predsednik. Ivan Elsner
r. in dr. Josip Dermastia k. r., člana nadzorništva. Josip Pehani s. r. in Janez Sajovic s. r., ravnatelja.
Trboveljska premogokopna družba.
Razglas.
814
49. redni občni zbor delničarjev Trboveljsko pre-inog-okopne družbe, ki je bil dne 9. maja 1922., je sklenil zvišati delniško glavnico na 100,000.000 K z izda,jo 260.000 delnic v nominalni vrednosti po 200 K, ki se glase na prinosnika.
Izvršavaj« ta sklep in skladno z modalitetami, ki sta jih odobrila občni zbor in upravni svet, daje družba posestnikom onih delnic, ki so sedaj v prometu. pravico opcije, in sicer:
za 3 (tri) stare delnice 1 (eno) novo delnico, ki participira na poslovnem dobičku družbe izza dne 1. januarja 1922., iti sicer ob nastopnih pogojih:
1.	) Za manj kakor 3 (tri) stare delnice se ne daje pravica opcije.
2.	) Pravica opcije se mora v času od dne II. junija 1922. do vštetega dne 3. julija 1922. prijaviti med poslovnimi urami pri nastopnih denarnih zavodih :
v Jugoslaviji: pri S I a v e n s k i b a n k i, d. d. v Zagrebu, odnosno vseh njenih podružnicah in ekspoziturah v Beogradu, Bjelovaru, Brodu ob Savi, Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Monoštru (Baranja), Murski Soboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Somboru, Sušaku, Šabcu, Šibeniku, Škofji Loki in Vršen, nadalje pri Mcrkantilni banki v Kočevju;
na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki - Zentraleuropiiische Liinderbank), podružnici na Dunaju;
v Parizu: pri banki Baiupie des Pay,s de 1' Europe Centrale;
j \ Ženevi: pri bankah: Lombard, Odier & Cie.. Darier & Co. in Union Financiere do Geneve.
3.) Opcijski tečaj novih delnic znaša 350 SHS K I tel quel za delnico ter se mora takoj, ko .sc prijavi j pravica opcije, vplačati v gotovini, sicer ,se izgubi pravica opcije. Za vplačila v Avstriji je odločilna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah.
•L) Pri prijavi je trobil predložiti plašče delnic ter priložiti dvojni seznamek, v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu. Formularje teh seznam kov izdajajo brezplačno vse podpisoval niče.
5.) 0 pologu plaščev delnic kakor tudi o izvršenem vplačilu sc izdajajo blagajniška potrdila, katera se v roku, ki se objavi kosite je, zamenjajo za ustrezne nove delnice.
Predloženi plašči starih delnic se opremijo z žigom, ki označuje, da je pravica opcije izvršena, ter so takoj vrnejo stranicam.
Nove delnice bo mogoče prevzeti -samo pri onih podpisovalnicah, kjer se prijavi pravica opcije.
N a I) u naju, dne 12. junija. 1922.
Trboveljska premogokopna družba.
Vabilo na subskripcijo delnic tretje emisije.
Rodni občni zbor delniške družbe «Triglav», i tvornice hranil v Šmarci pri Kamniku, je sklenil I dno 11. junija 1922. na predlog upravnega sveta,
zvišati, v zmislu § 6. pravil delniško glavnico, in sicer:
od 1,200.000 K na 2,000.000 K z izdajo novih
1600 delnic po 500 K nominalne vrednosti.
Zato razpisuje subskripcijo ob nastopnih pogojih r
Dosedanji delničarji imajo v zmislu § 6. pravil pravico, prevzeti na tri delnico prve in druge emisijo dve delnici tretje emisije, in sicer proti dokazilu o posesti delnic prve, odnosno druge emisije. Kurz optiranih delnic znaša 530 K, nooptiranih 550 K. Poleg toga jo plačati 30 K vpisnine na vsako, delnico v kritje stroškov za izdajo delnic.
Subskripcija se vrši od 15. junija do 15. julija. 1922., in sicer
pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani
in v pisarni delniške družbe «Triglav* v Šmarci...
Subs kri birane delnice je vplačati v gotovini. Nove delnice participirajo na čistem dobičku izza dne I. januarja 1923:; za sedaj se obrestuje njih nominalna vrednost od dne 31. julija do konca, leta 1922. s 6 %.
Končno dodelitev si pridržuje po sklepu občnega zbora upravni svet. Subskribentom, katerim ui bilm mogočo dodeliti delnic, so dotični znesek vrne; drugim se izdado delnice proti vrnitvi potrdila e-izvršeni subskripclji.
Preostanek izkupička za novo emisijo proti nominalni vrednosti pripade v zmislu § 6. po odbitku* stroškov rezervnemu zakladu.
Upravni svet delniške družbe <.Triglav» v šmarci pri Kamniku,
meseca junija 1922.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.