Bosna in Hereegovina. S kirvjo smo oteli pred trides.etimi leti Bosno in Hercegovino izpod turSkega. jarma.. Bili sta ti deželi do leta 1878 turški pokrajini, v katerih se je razvned vsik-djptr prvi in nlajljutejšii y>genj vsaike vstaje v iTurčiji. Tu je bilo središče vseh nemirov in uporov. iTreba je bilo torej v prvi vrsti tukaj napraviti mir in red, EvTopske vlasti so to nalogo, i,zročile ' Avstriji, ki je leta 1878 zasedla Bosno in Hercegovino ter res naredila tamkaj polagoma red in mir z> upravo, ki jo je sama brez Turčije up,eljala.. Turški sultan je baJL pač šte ipienoma vladar obeh dežel, resnično vlafdala pa je v njih avstro-ogrska država. Ko so letos Mladoturki, priborili ustavo fairški dr^aivi,. začelo se je tudi v Bošni in Hercegovini agltirati za ustavno živliemje. In vsi trezni politiki so tudi izražali mnenje, da je ta zahterva popol,noma opnavi,čena. 'Toda če bi Bosiva in Hercegovina dobili ustavo, recimo deželni zbor, izrflkli bi prvi dan v deželnem zboru, da hočejo odslej pripadati ali Turčiji, ali Srbiji, nikakor, pa ne 'Avstriji. V teh deždah živi namreč 1673.000 Srbov, 548.000 Tfurkov, 334.000 katolikov, ki i govorijo vsi hrvatski jtezik in se razlikujejo le po veroizpovedanju. De kjaiojliki so za Avstro-Ogrsko vneti, Srbi in Turki, katerik je velika večin^a,, pa bi raje, šli v Srbijo ali Turčijo. Predrio se je torej, Bosai in He^cegovini dala ustava, treba je bilo i-zreči popolno obkast avsfrijskega cesarja nad obema dežetlama, da tudi noben furk in Srb, ne bi več dvomil, kajn da spada." To ,sa je zgodilo;dne .7. okt., ko je naš cesar proglasil svo(jo vnliovno obliast tudi nad Bosno in Hercegovino. Pripraviil, je vse poirebno za to pnoglasitev minister . zuniainjih zadev baron Aahretitb/al. Najbolj je spekla ta proglasil^v Srbijo in pa Crnogoro, ki sta. obe upali, da pride. ked&j Bosna in Hercegovina pod njih oblast; saj sta videlLob&dve toliko število Srbov v teh d,v|eih deželah, ki so vsi bili dosedaj v srcu bolj pri njih nego pri Avstriji. Tmrčija so niti ni toliko vznemirilja, kakor pri Bnlgariji, No, saj je \dobila tudi|Sandžak Novibazar nazaj, kjer so bile doslej našie vOjaške posadke. Italija, Nemeija, Rusija, Rumtmiia in Bu-1garija so bile obveščene, kaj namerava Avstrija, in ni^o ugovarjala Od te- ¦ strani sje toreij, ni treba bati vojske.. Fr,ancija nima nobenega povoda za ¦Vojsko. A!nglija' pa je huda ^na nas, ker misli, da bomo mi podpirali sedaj Rusijo pri( zahtevi, da sme s .svojiimi ladijami iz Crnega morja v SredoGemsko morje (kair ji je sedaj prepovedano), ker bo potem Rusija postala resna tekmovalka Aln,glije. Tfida gotovo .je, da tudi Anglija vojske ne bo pričelfa. Kaj pa Srbija in Crna^ora? Radi bi vojno začeli, a sta nasproti Avstriji premajhni. Mogoče je lej, da srbske čete iz Srbije,v iMakedpnije in iz Crnogore deiajo pohode v Bosno, ako jim bodo naši vojaki to dopustili. Mejte naše so namr;ee že dobro zasedene. .V.ojske tonej ne bo,, a Bosna in Hercegovina sta sedaj popolnoma naši. Vojaške priprave Avstrije. D u n a j, 6, oktobra. Zasebno se brzojavlja iz vojaškfh' krogov, da vojna upfrava mobailizuie 2. (Dunaj), 3, (Gradec) in 13. iZ&gmti) zbor. Slednji je priprajvljen takloj v Bosno odkorajbatt. Mobilizuje se zaradi varnosti in za vsako evehtualnost, ne veruje se pa še, da bodo čete res morale stopiti v aijcijOi '' Srbija v škripcih. Belgrad, 6. okt. Mmistrski svet in koa ferenca poslancev se je bavila skoro izikljužno le z aneksijo Bojsne. Z ozirom na razpoloženje v ljudshii se je vladi svetovalo, naj čisto vse poizkusi in tvega, da aneksijo Bosne prepreči. Skupšlčina naj se takoj skliče in armada mobilizira. Knallj je vladi svetoval, naj previdno toda odločno vamje srbske koristi. Mnenje med ljudstvam. Belgrad, C. okt. Danes ob 3. popoldne se vrSl velik protestni shod proti aaipksiji Bofsne. ,,Politika" je izdala miaoilest, kjer roti kralja, naj se postavi armadi na čelo in nemudoma koraka pr.oti Drini. Srbi morajo do zadnje srage krvi bojavati se in umreti, da se Bosna Avstriji ne priklofpi. Zahtevamo mob|li,zacijo cele armade itd. — . Po ulir cah od Bielegagrada se demonstri^a. Množica vpije: Abcug Avstrija! Živela samio,3tojna; Bosna! Cesarjevo lastnoročno pismo. D u n a j, 7. oktobra. Današnja ,,Wiener Ztg." priobčuje sledečo cesarjevo lastaoročno : pismo na ministra zunanjih zadev: Ljubi baron pl. Aehrenthal! Prešinjen neo- majnega prepričanja, da je nacionaJLne, kulturtne in politiške ciilje, zaradi katerih je lavsitro-ogrska monarhija Bosno in Hercegovlno zasedla in jela upravljati, kakor tudi z velikimi žrtvami 'dosežem© uspteho dosedanje uprave mogoče trajno zagotoviti le potom njiju potrebam primernih ustavnih naprav, za katere pa; je neizogibni predpogoj to, da se prej ustvari jasno in nedvomno pmvno stališče teh obeh dežela, razširjain prava svoje auverenitete na Bosno in Hercegovino in ob enem uveljavim tudi za ti dve. deželi dedni nasledni rqd svoje hiš©. Da manifestiram' miroljubne namene, ki so me pri tej neizogibni narpdbi vodUi, odrejam ob ie/nein, da moje armadle zapuste sandžak novipazarski. — Budimpeštai, 5. oktobra 1908. Franc Jožel m. p., Aieb.renthal m. p. Cesar piše Bosnl in Hercegovini. D u n a j, 7. okt. Današja ,,\Viener Zeitung" priobčuje sledečo proklamacijo na Bosance in Hercegovce: ,,Jaz, Frainc Jožef I., cesar avstrijski, kralj 5e§ki itd., in apost. kralj ogrski, prebivalcem Bosne in Hercegovine. Ko so pred desetletji moje čete prekoračile mejo vaših dežela, sem vas ziagotovil, da ni,so pfrišle kot sovražnik, temuS prijatelj s trdno' voljo storitj konec zlu, na katerem ¦ je vaša domovina tako dolgp težko trpela. Ta beseda, dana v svečanem trenotku, se je pošteno izpolnila. Vedino ;^e je moja vlada trudila potom mirne zakonodaje in marljivega dela deželi zagotoviti tfrečnejšo bodočnost. Na svoje najve^je veselje zamorem reCi: Seme, ki se jo položilo v braade razoranega polja, je bogato obrodilo." Nato povdarja cesar, kako se je pod njegovo vlado zagotovila osebna varnost, povečala izobrazba, povzdignila trgovina.. ,,Zaupam v vašo politišiko zrelost." Cesar sporoSi prebivalstvu, da bo dež&li podelil ustavo, v to svrho pa razširil svojo su\ne>reniteto. Tem potora se bo za vedno uveiljtavila en'akost vseh' pred postavo, sodelovanje pri zakonodaji, vaii^tivo jezika, nairoda iji veipe. »¦Gotovo se boste izkazali vredne v vas stav« Ijenega zaupanja z udanostjo in zjvestobo do mene in mojo hiše in zato upam, da bo plemeiiito sogla^ sjo mj&d vladarjem in Ijudstvom, ta najdragocenejši porok všega državnega napriedka, vodilo našia skupna pota.** — Franc Jožef m. p. V Bftsni. S an aj e Yb\ i7. okt. Ob 8. uJru zjutraj jefbila tu in po vs&h Inestili dežele nabita na javnih trgih cesarjjeva proklamacija, ki jei izšla v vseh deželnih jezikih in je natisnjena % latinskinii črkami in cirilico. Občinstvo jo je z največjo radovednostjo pričakovalo. Ze v nagzgodnejših urah so bile cesta polne občinstva, posebno mnogo ob&nstva je bilo pneS poslopjem deželne vlade. Z javnih poalopij vilirajo zastave. Proklamacija je napravila velikansk vtisek <na občinstvo, tudi na turško prebivalstvo. Mir in red je. vzoren. Župan j.e sklical za popoldne slavnostno sejo občinskega zastopa. Za zveder je napavedana razsvetljava. Prestolonaslednik. Prag a, 7. oktobra. ,,Narodni Listy" poroCajo, da bo prestolonaslednik Fjran Ferdinand takoj po paiiamentarni rešitvi aneksije Bosne in Hercegovine prepotoval obe deželL Položaj v Bosni. S a r a j e V o, 8. oklobr-a, Proklamacijaj aneksije je bila sprejeta iu z neizmernipi navclušenjjeni. Kaloliški Hrvatje slavijo zmago, napredni musli-i mani' so zadovoitjni, pravoslavni, !so strašno pobiti. Po celi zem3ji je vse mirno. Vsi mestni zastopi so imeli slovesne seje, v katerih so izražjali veselje in lojalnost. Na stotine brzojavk je odposlanijh na kabinelno pisarno. Sarajevo (je v zastavaii. Sinoči je bila sijajna razsvetljava; tisoče Ijudi je bilo >na ulicah, topovi so streljali, zvonovi zvonili, vojaška glasba je šla po meštu, po ulicah. se pojo hrvaške pesmi. Pravoslavni so se poskrili. ,,Hrvatskj Dnevnik".je izšel v svečanem izclanju, ,,,Srb.ska Rieč" je bila zaplenjena, Hrvati so zadovoljni s kuriaJnim sistemom in konJesioiralno razueibo, ker samo tako so zavarovani, intercm ¦ naše manjSSnie, Resen korak lAvstro-Ogrske. D u n a j, 9. oktobra. AvstroOgrska je pbvestila veliesi^e, kake korake je storila w Belgradu, ,Avstro-ogrski poslanik y BelgraJdu je očital srbski vladi, da jso se rezervisti sklicali, z raizglasom v uraidr nem listu dne 5, t. m. Avstro-ogrsika vladia zaMeva zaradi tega pojasuitve. 0 tem Je Avstro-Ogrska obrvestila vetesile, ki so podpi^al-e berolinsko pogodbo. Avstro-Ogrska pa si pridrži pravico, da ukrene vse potretfno v obrambo svoj,ih meja,, tudi v Bosni in Hercegovini, proti grožnjam jz Srbdfle. Velesile so takoj nato ddločno opteorile Srbijo k miru, zmernosti in potrpljenju. Tiaki opomini so došli y B&lgrad iz PetrograJda, Pariza, Rima in i/oncfona. Ruski poslajiik je tudi izjavil v jmenu svoje vlaide, da Srbija v slučajta svoje .agresivne politike r^e sme računati na pod,poro Rusije. SrbsM krali govori. B ,e 1 g r a d, 9. okt. .¦Včerajšniih demonstracij m ni udeležija le mladina, kakor trdijo nemški 6asopisi, temu^ tudi ivsi odlični meščani.. Demonstrantje so pred konakom zahtevali, naj Srbija nemudoma napove Avstriji vojno. Kralj in pr©stolonaslednik sta pirišla na balkon ter jfe kralj nagovoril demcrastraaite: ,,,|Bratje! ' Globoko sem ganjen vsled ovacij, ki ste mi jih priredili. Bodite uverjeni, da bom s svojo vlado popolnoma izpoMl; svojo nalogo! Sedaj vas prosim, da se mirno razjidefle!" Nato ie iz tisoC grl zaorilo: ,.,Zivio kralj!" nakar se je mnOr žica mirno razšla, Srbski topovi. rimiaj, 10. ,okt. JDanes zjutraj se je razSIrila vest, da je danes v Simpachu na solnogragki meji .avstrijska vlada ustavila prevoz 24 topov za obleganje, ki jih je tvrdka Schneider in Creuzot poslala v Srbijo. Italija svetuje mir. Budimpešta, 10. oktobra. ,,Pe3ter Lloyd" poroča iz Belegagrada: Semkaj je dospel odposlanec i,z Riima, ki je prinesel kralju Petru lastnoročno pismo kralja Viktorja Emianuela. Vi pismu pozivlja isti srbskega kralja, naj vohrani liladno kri v korist yladarske hiše in Srbijel. .Vtendar so v m(estu razširjene govorice, da se kralj Peter ofdpove prestolu; doslej pa ni možno teh vseh govoric kontrolirati. Srbski poslanci proti vojski. Belgra'd, 10. Qktobra. Srbska skupšftina . je s 96 glasovi proti ^6 spreje^a resolucijo proti vojski. UradnS iezik v Bosnl In Hercegovini. BudimpeSta, 10. oktobra. Na vpraSaaije hrvagkega delegata Babiča, kak bo narodni jezik Bosfne in Herr^egovR^p, je od^ovprjl miniptjr«sl; prfitl)Sed^'i.\Weckerle: Srbo-Ervaški. To sem si. izgovoril kot pogoj, ker nemš.kega ne maram, mažarsko pa bi aAA'eda ne šlo. Srbija. - Vojska ali bande ? Poročila^ ki jili ininmo iz Srbije,. se strinjajo v dveii ozirih: Vlada Avs'.riji it)^ 1k> napovednik vojsko . in tudi. komisii^a poslapcev pkup&čino so je izrekla pro'i njej, kar>ie,iBfiotov,,iapiak!,-, dai sq proti nji izjavi tudi .plemim ljudslta{ja,.z.'_;.top^tva.. Pa6 pa vsa poro čila tfdijo, da se srbsM prosrtovoljcit nadialje Srbi ^ Makedoniji in ves Arnavtluk {arnavtski okra|) pripravljajo, da u&erejo v Bo^no in HetcGegovino, Prostovoljcii in prestolonaslednlk hočejo ivoisko. B e 1 g r a d, 11. oktobra,. Več tisoč stanh drinskih prostovolicev jc skupno z novimi napravilo yelikaniaMo matiitesfajcijo k^ajjjui inj presltdlloin^silel^nitu Jurju. Slednji; je izjavil ma ta pozdrajv, da lioSe bit. prvi y vrstaji prostovoljcev in da je sreCten, ker bo mogel umreti za ime in čast srbsbega aaroda^ JKo.i čal je svoj govor z besedajni: Naj živi, kdor liot.c da umre, naj umfe,; kdor hoče, dia živij Narodne^: vzklikanja ni konca ne krajjb.. Cesar sprejel bosansko - lirvaško odposlanstvo. Budimpešta, 12. oktobra, Ob desetih do-! poldne je sprejel cesar iz dvanajstih CjLanov, hrvaškonarodn© stranke sestojefllo odposlanstvo pod vodstvom dr_ Mandjčeviim, Dr. Mandift se je cesarju zahvalil za 6jn aneksije in pcdelitev ustave, ki zasigura de-» želi srecnejšo bodoftnost, obenem pa pomenj|a za bosanske . Hrvate tudi korak k uresni6enju njihofviii nafodinih id'ealo,v.. Cosar se je izalhvalil in nato poeamezne člane nagovoril. Opasui pojavi v Bosni. Sarajevo, 12. oktobrau. Vojaštvo straži cel i progo vzhodiiie žel&znice, posebno mostove, predorc in gozde. V Megjegju pri Višeg^adu je strraža ustrelila nekega Turka, ki se |e prilpla^il b vojaku in, mn pretil z nožera. ,V Polah so vojaki nastanjeni na postaji in iroajo -najstrožja povalja. DomaCini so miri.i proti vojakom pa postopajo sovraSno. V Mokri j,e nek turški aga pretil svojemu kmetu, dn ga zakolje, aVc ga aliSi še onkrat zavpiti: ,,Živel car avstrijski!" Makedonskl ižetnlld ob Drini. Z a g r e b, 12, oktobtra, Nadi 500 makedonsk.rii četnikav je odkorakalo proti Drini. Orožje in strelivo so si nabavili na račun pirestolonaslednika. Odko rakali so v rano julro. Cez mejoi ue nameravajo iti, paS pa napraviti Gb meji neMilco razburjenja. Junake vodi znani Triiajlovi^ Avstro-ogrski donavski monitorji. B e 1 g r a d, 12, oktobra. Avstro-ogrski donavski monitorji so aapustili včeraj Peitrov iVfaradin in .sc usidrali poleg Zemuna v n^epiosirediii bfližini Belgrada. Izjava ruskega odposlanca v Belemgradu. I z B (e»l e g a g iT a d a porogaiio1: Cuje 66, da •e tukajšnji ruski dciposlanec; izjavil, dia ob svoji bojc-viti polifiki Srbija ne lmore ra^ujnalti na ppdporo Rusije, ! ., ! Crnagora. V Cetinju se je vršil proti aneksiji Bosne in Hercegovine velik protestni shod, na katerem se je sprejela rezolucjja, da naj se pozabi spor s Srbijo in začne obramba za srbske interese.. Baje je tudi knez Nikita izdal proklamaicijo. nai narod, kijer sicer ne govori o kakem boju ali odporu, pa6 pa pravi, ¦ da njegovo srco joka ob nezgodi, ki je Ba-> no zadela. Crna gora kralievina ? Iz Cetinia se zasebno javlja, da1 namerava knez Nikola Crno goro proglasiti zai neodvisaio kraujeviao.