280 mm. V LJuMjsnl, v torek 7. inenbra (§20. im. leto lahafa vsak da« popoldne lxvxaa-*al ne4elfe tn »rsanl««. Iltse atl s Prostor \ m'm Ki S4 mi m za male oglase do 27 m/« vl§ine 1 FC, od 30 m/m višine dalje kapčijski in uradni oglasi 1 m'm K 2'—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprasaniem glede inseratov nai se nriloži znamka za odgovor. 0pr *nai*rvo »Slov. naroda«' in ..^nin Tiskar««" Saaflara nltca at. 5, oritllCTio. — Tele'oa it. 314. „Stovoaskl Itaroa' aalfa a Lfablfant In po posti i a Jogofllaal|l i celoletno naprej plačan • K 180*- polletno. 90* — 3 mesečno. 45* — I ........ 15- V lttosoamstao i celoletno • K24t)*— polletno...... . „120— 3 mesečno . . • . • . „ 60*— 20*— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi narov'iiKt na i>o$ljeio v iwvič naročnina vedno ne rede ter obeta brez pr^mM^a reč', ki so ne'zvedliive! C*m bolj gremo v zimo. tem večji je kaos na pro ah. Če zanade sneg. obrisati mora promet popolnoma. To b? bila krona uspehov današnletra žel. ministrstva, hkratu pa največja nesreča za konsumente, trgovce, tovarne L dr. Te dni se je v Slavonfu odtrga? zadnji voz brzovlaka ter se prevrnil z vsemi potniki. Trčen ia vlakov so na dnevnem redu. Pri TNeue Freie Pressec Je prjobčila Članek o naših interesih na Jadranskem morji! in o naših odnnšajih nnoram Italiji. Članes se naslanja na Stojanoviće-va izvajanja. Članek prinašamo v prevedu: Jugoslavija ni več država brez mej tudi zadnjo ^demarkacijsko ertoc lio kmalu nadomestila meja- V Santi Margheriti **o zastopniki Italije in Jugoslavije Jadranki problem resili tako, da bo mogoče izločiti zanletljaje ter pospešiti dobre gospoda r~ke odnosa je med sosedi. V tem spoznanju je ministrski svet soglasno odobril poročilo sefa kabineti dr. Vosniča. Katere interese ima ju neslovensko jrospodarstvo na rešitvi jadranskega vprašanja, karakterizira najbolj pravilno strokovnia.ska izjava finr>nčne?a ministra Koste S t o j a n o • vica, ki je sam z ministrskim predsednikom Vesni čem in zunanjim ministrom Trumbićem sklenil pogodbo z Italijo. Stoifinovič je pomemben erosnodarski politiki. Prej profesor na beo*rradskem v^^učili^eu. je bil opetovano elan srbskih kabinetov. On je nadg^fe eden izmed voditeljev radikel-eev (Stojanović ni mdikalec — Ured.), katerim se ima Srbija tudi v dneh nesreče mnosro zahvaliti. Njegova predavanja v Parizu, n j epova dela o gosno dar. položaju, o nodvignjenih zakladih njerrove domovine, so bržkone pripomogla k marsikakemu koraku, ki je prinesel pomoč. Finančni minister Košta Stojanović je pred v?em opozoril na to, da je bil. dokler meja m?d obema cržavama ni Hla do'oeena. dohod do morja zanrt Temu stanju je bilo treba nanraviti konec tudi za ceno žrtev, če nismo hoteli škodovati narodnemu ero-Rpod^ "?tvTi dežele. Tee*a ni*mo smeli .iti, zato smo morali storiti konec tem razmeram, in to se je zsrodilo. Naši rk*er>i «se bodo ratificirali in tudi v parlamentu se lx> govorilo o niih ravno tako kakor sklena sedaj italijanska zbornica o posrodbi z nami. Sedaj je mogoče t»ri?»eti z normrlnimi odnošaji in olajšati promet med Jugoslavijo in Italijo. Normalni promet bo podniral nas eks-?*ort in imnort z Italiio. Italija želi ravno tako. kakor mi, živahnih trgovskih zvez. Zlasti nnš promet je treba izgraditi mi nimamo niti 6000 km železni**, ra bi jih potrebovali najmanj 20.000 kilometrov N*^ prorri od Peko preko Zagreba in Beocrada v Solun im°mo samo eno slabotno enotirno železniško zvezo, nimamo nobenih skladišč, nobenih pristaniških nanrav in tudi izvež-h**nefira osobja v uoravi dežele nam manjka. Ce se bo zopet pričel normalni promet kakor pred vojno, meje niso več tako važne. Odnošaji napram sosednim državam se dado urediti potom pogodb. 2e sedaj smo tako daleč, da se bo v kratkem posvetovala v Beogradu mešana italijansko - jn£,oslovenska komisija o trgovski pogodbi. Pripravlja 6e že vse, zastopniki gospodarskega življenja naj prično z delom. — Tako finančni minister. Gospod Stojanović pa je tudi politik in napram D' Annunzije-vemu podvzetju je vedel zavzeti tako spretno stališče, da je to posebno državno obliko postavil v pravo luč V Santi Margheriti 6 gospodarju reškega zaliva niso iz-rubili niti besede, Italija in Jugoslavija prepuščajo prebivalstvu, da samo odloia o svoji u;odi. Pravilno je imenoval finančni minister Reko in Za-der hanzeatska mest i Jadrana, kar sta tudi res: ne italijanski, ne jugosloven-ski. O namerah jugoslovenske pomorske kupčije finančni mini^tor ni vedel ničesar povedati. On spodbuja k delu in zahteva potrpljenje, ker manjka ju-goslovenskega ladijskega prostora- Dolge konti bo<:o seveda morali Italijani ali pa njih konkurenti prevzeti. Jugoslavija bo morala za to skrbeti v prihodnjih trgovskih pogodbah. Italijajii so praktično misleč narod ter primerno visoko cenijo naše prijateljstvo. Zato ni treba, da bi bili ravno preroki, če računamo na skorašnji normalni in prijateljski promet med Italijo in Jugoslavijo. Posrajanja v Suiti Margheriti in iz njih izišla pogodba med ob Adriji ležečimi, skoraj enako interesiranimi državami so rešila celo vrsto vprašanj. Po čustvu bi lahko kdo bil nezadovoljen, državni interes pa zahteva, dp se čim prej odstranijo nesoglasja. Voditelji jugoslovenske politike so si bili svesti te dolžnosti ter pričakujejo, da se bo tekom dveh mesecev dogovor iz-premenil v trdno pogodbo brez politične primosi. Nobena država si ne more danes do vol iti luksusa. da bi zanemarja obstoječe vire surovin, tudi Italija ne. in nobena država pri importu in eksportu ne sme imeti pred očmi drugih kakor trsrovske *nfeTese. V Jugoslaviji in Italiji pa imamo modeme, zrele trgovce, katerim ie do sedaj manjkala samo tehnična možnost uspešnega -skupnega dela. Ti se imajo zahvaliti Santi Margheriti. da so padle ovire in da se je na vojno stanje spominj^joča demarkacijska črta umaknila m\ii. Promet je prost, konkurenca se lahko prične. To je najvišji interes Jugoslavije ob Jadranu. Na zun-ij so vsa vprašanja urejena, drživa se lahko mirno loti notranje izgradnje. RpraniE reforma In naša pDssstoa. Ce izvzamemo nekai gozdnih veleposestev pri nas in obzirna posestva v Prekmuriu. so naša vele- posestva v Sloveniji v obče mani obsežna. Odlikujejo se s tem. da imaio poleg poljedelstva tudi nrecel gozdarstva. Naloga teh veleposestev je danes vsa drugačna kakor je bila v času tlake. Danes so to kmetiiski veleobrati, samostojna večja gospodarstva, navezana sama na se in pri vsem svojem obratu veliko boli odvisna od bližnjega maloDOsestva kakor nasprotno. Če obstoje danes še kake vezi med obema, so te vezi prostovoljnega značaja in hodilo v prilog eni In drugi stranki. Odvisnost je pa brez dvoma večin na strani veleposestva, ker ie ves obrat še zmerom navezan na tiste delavne sile, ki rmi jih daje bli/nie maloposestvo. Po svoji nalogi se daio naši kmetiiski veleobrati prav dobro primerjati obrtnfjskim veleobratom in vel 'industrijam. Tem in onim ie skrirti za izdatneiŠe kritie konsu-rna. In vendar ne pride nobenemu na misel, da rai se taki veleobrati od-Dravlio in da nai se s posebno obrtno reformo dosože. da se bodo s posameznimi obrti pečali le tisti rokodelci, ki so se tega i čili in ki delaio sami. In ali ne soominiaio navsezadnje ti tadffStrfMti veleobrati s svoii-mi tvorničkim! delavci veliko boli na tfačertstvo kakor današnji kmetijski delavci na naših veleposestvih? Spričo težkega stališča, ki ?A imajo danes naša velcoosestva. ie Z& eno in d ruso veleposcstvo podleefo in razpadlo, tako da 'pričala" o nekdanji mogočnosti in veljavi teh era!-t črn le se stari gradovi in prazna eo-spocarska poslopia. Nekai graj^iU se še zmerom bori ;:a svoj obstanek in vegetira na način, da jih ni zavidati. Nekai eraiščin. ki so v dobrih' in veščih rokah, pa kljubuje vsen* r'eprllikam v svojo in splošno korist Taka veleposestva bi bilo škoda razdrobiti, ker bi bil podrobni uspeh' tako razdeljenega posestva marsikje mmosro manjši kakor ie pa splošna korist, ki jo imamo od takih podjetij. Kmetijski veleobrati imajo kot taki brez vsega dvoma svoio eksistenčno pravico in danes večjf pomen kakor kda? poprej. To priznava tudi centralna vlada s svojimi dosedanjimi naredbami o agrarni reformi. Iz do sedaj izišlih določil lahko povzamemo, da se imajo pri tozadevnih ekspropriaciiah vpoštevatf vsa tista veleposestva. ki so splošnega pomena, ki so potrebna zaradi agrarne industrije, v prvi vrst! sladkorne indutsriie. dalje veleposestva« ki so važna za odgoio plemenskih živali, za pridelovanie semenskih rastlin, za pospeševanje mlekarstva itd. Vilko Mazi: ma! Marko je dobil mesec dni dopusta. Naootil se je v Belo Kraiino. V Cmomlju je Imel sestro, omoženo z davčnim kontrolorjem, ki mu je bUa , pripravila postelj. Drugih sitnosti ii ni delal. Vsak dan je odromal navsezgodaj v Gradac k svoji nevesti in se vračal večinoma pozno v noč. Včasih ga je potegnil bodoči tast z okornim, težkim koleslfem. naičešče pa ga je spremila nevesta do Vrano-vič. Tako sam nI vedel. kako. kdai so ostale za njim široke brezove loze in se ie pokazala dolsra vrsta črnomaljskih pristav. Od Kolpe do Gorjancev se ie Siril en sam paradiž, se ie razlivalo toplo morje majskih čudežev. Od Tanče gore vse do onkraj Semiča ie segal Širok pas zelene-za trtia in so se blestele v solncu bele zidanice. V poslednjih pramenih ie žarela Ple-šivica in na njej drobna cerkev svete Magdalene, ki se ie zdela, kakor da je postavljena tia. da vodi belokranjsko solnce od vzhoda do zahoda. Vse prehitro so Marku potekali dnevi. Komai da fe solnce vstalo od OribeTi in pruazno mežiknilo v ta siiauii paradiž, ie W!o v kočevske hribe. Komai da le Marko pozdravil nevesto in ii n*^*?*1a v petek tn svetek ista mizerija. Žlam-paj vodo. če hočeš! Kakor lena megla se vlečejo dnevi. Tedni pa so kakor pusta večnost. Nikdar noče biti konec meseca ... Postavim, da bi imel mesec polovico manj dni. No. v imenu božjem! Ampak trideset! Bogami, cero enaintrideset! — Ta enaintrideseti dan se mi zdi kakor za nameček k pokori ki je že itak zvrhana. — Tudi mai ima tak nameček. — je za zehala žena, ki jo je že premagoval spanec. — Tudi mai! Prav praviš: tudi maj. — se ie obrnil kontrolor, da ic zaškrtala postelj. — Spominjam se. & stran, »SLOVENSKI NAROD*, dne T. đecemora JV20. / SIcer se pa bodo veleposestva iploh le do gotove meje razdelila. En del posestva ima ostati lastniku, da z njimi lahko prosto razpolaga. Pri nas v Sloveniji se smejo razdeliti le tista veleposestva. ki merijo skupno več kakor 200 ha (z gozdi vred), jali ki imajo več kot 75 ha zemlje za Obdelovanje (njiv. travnikov, pašnikov, vrtov in vinogradov). Se le kar ineri posestvo več ali nad to površino, še le to pride do razdelitve po agrarni reformi. Do te površine ima pa lastnik sam pravico, razpolagati s posestvom in ni podvržen agrarni refoi mL če ima tedaj veleposestnik 1350 ha vse zemlje skupaj, mu ostane ;xa njegovo uporabo še zmerom 200 "hektarov in odpade le 150 ha za raz-oelitev. Pri tem ima lastnik še to iJđobro. da si lahko polovico teh zem-»filšč. torej 100 ha. sam izbere, dočim 'izbira na ostalem posestvu 250 ha tistih 150 ha agrarna reforma. To. Jkar si sme veleposestnik v naših 'razmerah zase obdržati od svoie lastnine in kar znaša lahko 75 do 1300 ha zemlje (kar se ravna po se** [stavi posestva), to je tisti »maksi-;mum«. ki se navaja v določilih agrarni reforme za dobro dosedanjemu lastniku. Če je posestvo kai malega večje, in sicer za 10 odstotkov, se lahko vsa ta površina prepusti lastniku v daljno porabo. V zgoraj navedenih slučajih pa. kjer se gre za potrebe agrarne industrije, za vzdrževanje vzretališč za plemenske ži-.vari. za vzdrževanje semenoeoiskih rjostaj itd., se sme pustiti veleposestniku tudi več. ako ie to po iziavi Ekonomskega strokovnjaka utemeljeno. Za tako ohranitev veleposest- va govore v tem slučaju tudi dru«! momenti, ki iih danes ni prezirati, kakor relativno višja produkcija, izdatnejša preskrba konsuma po mestih in drugih centrih, službena preskrba kmetijske inteligence kot bistvenega činitelja za gospodarski napredek, širjenje kmetijskih stroiev in pospeševanje tozadevne industrije itd. Na splošno se mora seveda pustiti veleposestniku na prosto razpolago le tisti maksimum, ki znaša v Sloveniji 75 do 200 ha zemlie. Tukai nastane vprašanje, ali ie prav. da se polaga po drugih deželah naše države druga mera za ta maksimum kakor pri nas. Kakor ie namreč do sedaj znano, se ima pustiti v Hrvatski ondotnim veleposestnikom 75 do 150 ha obdelane zemlje oziroma 200 do 400 ha vse zemlje skupaj, v Slavoniji. Banatu. Bački in Baranji pa celo 200 do 300 ha obdelane zemHe ali 45Q do 500 ha vsega sveta skupai. Tedaj dvakrat do trikrat več! Ali ie prav, da imaio po teh kraiih veleposestniki večje pravice kakor jih imajo pri nas? Res ie. da imaio ondorni veleposestniki obsežnejša veleposestva in zaradi tega nekake pravice, da se to vpošteva. vendar je naše mnenje, da nai se vsako posestvo zase. tedaj individualno presoja dede ?ijegove eksistenčne pravice in važnosti in naj se vrednost niecove-ga nadalinega obstanka in obsega presoja s posebnim ozirom na posestne in ekonomske razmere dotič-nega kraja. Vsako šabloniziranfe no mrtvih številkah bi bilo pa na škodo našemu napredku in našim potrebam. a. PeiffiSfie ti&ifi. = Vprašanje nove vlade. Vlada tir. Vesniča pričakuje danes končneza rezultata volitev za konstituanto. Potem bo seja ministrskega sveta, na kateri se bo odločilo, da kabinet dr. Vesniča poda Nj. Vis. regentu ostavko. Potemtakem se bodo še začetkom prihodnjega tedna začela posvetovanja v •dvoru. Krona bo bržkone še prihodnji teden poverila sestavo kabineta osebnost!, ki bo mogla sestaviti večino iz sedanjih strank, zastopanih y konsti-vseh strank, da pridejo v Beograd. Za sedaj je najverjetneje, da dobi Pasle mandat za sestavo skupne vlade. IG. PaŠič je sicer voljan pomagati vla-fdf, da izvede novo ustavo potom kon-prtituante, vendar pa ne želi, da bi se .osebno lotil te težke naloge, Radikalci [so imeli sejo glavnega odbora, na karteri so razpravljal; o načinu, kako bi jse rešili iz sedanje situacije, pa ni jprišlo do nikakršne definitivne odločit-ijpe. Radikalci so pripravljeni, da s [kvoje strani store vse, da se ustavno LVpraŠanje reši čim prej. Zato .bodo ilittro stopili v pogajanja z ostalimi strankami za skupno delo v konsrt-tuanrl. Prava posvetovanja med načelniki posameznih strank se bodo začela šele tedaj, ko bo kabinet dr. Vesniča -podal regentu ostavko. Novi izvoljeni t»arodni poslanci so že začeli prihajati !v Beograd. V vseh političnih krojih se ■fcelo zanimajo za to, kakšno sTaliŠče bodo zavzele kmetske stranke. Po razpoloženju poslancev, ki se že nahataio y Beogradu, zemlieradnička stranka &e želi, da bi vstopila v skupno vlado, ■Vendar pa bodo njeni poslanci glasovali za ustavo In vse zakone, ki se bo-«fo predlagali koustiruantl in v katerih ;še bo priporočalo edinstvo države, en parlament, ena suverena oblast in lokalna samouprava, —d • sš Vprašanje pokrajinskih vlad. Kakor vse kaže. ne bo vprašanja o iz-;prememboh v pokrajinskih vladah reši-le sedanja osrednia vlada. To vprašanje se bo prepustilo v rešitev novi skupni vladi, ki bo sestavljena tekom prihodnjega tedna, —d = Ministrski svet. Dne 4. t. m. je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 9. do 13. Na tej seji je bila končana razprava o načrtu ustave. "da me ie vprašal nekoč oče. ko sem bil še paglavec kakor naš Stanko, kateri mesec da le naikraiši. Jaz sem seveda trdil, da je februar. On pa. muhast kakor ie bil. da ne in da ne. 'Naposled, ko mi le ni šlo v glavo, zakai bi ne bi! februar naikrajši. pa ;se uri narrmza, da je vendar mai. ki Ima samo en zlog. Izpod odeje se ie zasmejala žena, že v dremavici. — No, ko bi še danes živel, bi Mi ne bilo več do takih šal. Mai. hm. maj! Naj ga pes opali! — Kakšna Slorija je bila nekdaj o maju! Ute-ratie in trubadurji so se kosali, da bi dopovedali o maju še več nego je treba. Maj. mai. je klicalo Iz vsake uesmi. iz sleherne knjige, izza vogalov in grmovja. Vsakomur ie bil mai najlepši in najkrajši mesec, šolarju 5n penzijonistu. razgretemu zaljubljencu in vihravemu potepuhu. Zda! pa je vse preveč dolg. za polovico predolg. Kaj pomaga »cvetje in petje« in še drugo tako sentimentalno etje«, nikoli se ne bo rimalo z mizerijo... Kontrolor ie\ugasni! svečo in nekaj minut zasmrčaL Do zore ni mogel zaspati Marko. = Kdo bo starostni predsednik? >Tribuna« piše: Te dni se v javnosti živahno razpravlja, kdo bo predsednik ustavotvorne skupščine. Kot kandidat se omenja Nikola Pašić. Tstotako se govori, da bo Pašiču poverjena sestava vlade. — V tem slučaju pa bi bila kandidata za predsednika ustavotvorne skupščine minister n. r. Ljuba Jovanović in pa bivši predsednik srbske narodne skupščine An t a Sta-nojević. V zvezi z ostavko vlade dr. Vesniča &e omenjajo tudi osebe, ki bi naj sestavile novo vlado. Kot kronskega mandatarja imenujejo predvsem tudi Nikole Pašićo. V tem slučaju bi postal finančni minister Stojan Protič, zunanji minister pa dr. Ve3nić. V slučaju, da bi Nikola Pašić iz kateregakoli razloga ne sprejel tega mandata ali pa. da bi imel postr.ti predsednik skupščine, bi M! za mandatorja krone imenovan dr. Ve3nic\ To vprašanje bo prišlo na dnevni red, ko se bo točno vedelo, krk-šen je poločaj. = Ministrski svet Ker se ministra gg. Drinkovič in Kovačevič še nista vrnila na svoje mesto, je ministrski svet sklenil, da bo nadomestoval ministra za šume in rude g. KovaČeviča minister za poljedelstvo in vode dr. Belizar Jankovič in ministra za pošto g. DrinkoviČa minister za javne zgradbe Jovan Jovanovič. Ministrski svet je vzel na znanje poročilo francoskega poslanika Fontenava, s katerim francoska vlada izraža svojo zahvalo naši vladi, da se je zavzemala in pobrigala za ruske begunce, =r Angleška inspekcija. Iz Oetinja poročajo: Zastopnika angleške vlade, ki sta prisosvovala volitvam v konstituanto v Črni gori. sta odpotovala s Cetinja, da poročata Llovd Georgu, kaj sta videla v Orni gori. Ni dvoma, da sta odnesla prepričanje, da je črna gora za edinstvo. da se v resnici čuti kot sestavni del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in da razkralj Nikola nima pristašev med Črnogorci. Zdi se, da je bila naša vlada že prej obveščena o prihodu te angleške misije, ker je angleška častnika spremljal v Kotor uradnik zunanjega ministrstva iz Beograda, = V tihotapljen poslanec. »Obzor« javlja* iz Splita, da bo mandat poslanca dr. Dulibiča razveli avl j en, ker se njegovo hne ni nahajalo na nobeni volilni iisti. Dr. Dulibić ie klerikalec. Zanimivo je. da je dr. Korošec v ministrskem svetu zahteval, da se imenule za predsednika pokrajinske vlade v Dalmaciji dr. Dulibić. = O sodni upravi. Na seji ministrskega sveta dne 4. t. m. so razorav-llali še o nekaterih vprašanjih ustave. Posebno so se bavili z vprasanfem sodstva. Po novi ustavi bo sodstvo povsem neodvisno, kakor ie bilo to v Srbiji. Sodniki ne bodo mogli biti vpo-koieni z manj, kakor 65. leti, predsedniki kasacijskih in apelacijskih sodišč ter državni pravdnikl pa s 70. leti. — Razpravlfalo se le tudi o vprašanju demisije vlade. Večina meni, na! bi vlada takol odstopila« manjšina pa je mnenja, da le treba nočakati, da nrideio novoizvolienf poslanci, da se klubf dogovore o sestavi nove vlade. Vprašanje demisiie pokrajinskih vlad bo reševal novi kabinet. —d = Stališče Stjepana Radića. Dopisnik beogradske »Politike« ie hne! razgovor s Stjepanom Radićem, kl ie svoie politične nazore ureciziral teko: Vsaka revolucija le zlo In če bi došlo do revolucije, sem prepričan, da bi v tem slučaiu nronadel Peoerad. a Propadel bi tudi Zagreb. Mi smo za miren sporazum. Da smo v resnici voljni, da pride do sporazuma, ie naiboljši dokaz ta da smo izvoljeni za konstituanto. Kje da se bomo sporazumeli v Beogradu atl Zagrebu, to ie postranska stvar. Kakšen bo izid tega sporazuma ne vem. Glavno pa Je, ds moramo biti napram zunanjemu sovražniku eno-dušni in Složni v obrambi. Mnogi so domnevali da bomo 8. decembra proglasili republiko, čemu to? 28. novembra nam Je narodni plebiscit dal vse pravice, da se z absolutno večino Izjavimo za republiko. Ta oblika formalno tudi obstoja: na eni strani imamo kraljevino Srbijo, na drugi strani pa smo mi. Treba se ie torej sporazumeti, da ne bo eden nad drugim in eden pod drugim ... Z ozirom na glasove, da ne bomo odšli v Beograd, izjavljam, da nam je treba vedno in pri vsakem koraku naglašati, da Beograd ni PeŠta. Bil sem protivnik Pešte, ker nismo razumeti jezika, v Beogradu se razumemo. Ako se tam skregamo se bo to izvršilo v našem jedinstvenem jeziku, ki ga vsi razumemo ln v katerem se lahko tudi zopet pomirimo. Ako bi ne bil tako dolgo v zaporu, bi bil že zdavno odšel v Beograd na razgovor s politiki, ki sicer sami prihajalo na pogajanja v Zagreb, kjer so vedno dobrodošli. = Nittl gre na Madžarsko. Iz Milana poročajo, da odpotujeta v kratkem na Madžarsko bivši ministrski predsednik Niti in senator Dante Fer-rario, ki hočeta na Madžarskem proučavati »iz bližine« položaj v sovjetski Rusiji. — Iz italilanske dlplomatlčne službe. Italijanski listi poročajo uradno nastoDne spremembe v diplomatični službi: Dosedanji poslanik v Berlinu, De Martino gre v London. Na njegovo mesto pride senator Frassati, glavni urednik »Stamne* v Turlnu. V Beograd pride grof Manzoni, v VVashing-ton pa Rolandi-Ricci. as Italijanski nacionalisti STOJI izvedbi ranallske pogodbe. V »Pooolo d' Italiac je priobčil znani nacionalistični vodja Mussolini članek v katerem zahteva, da Italija ne sme izprazniti Jugoslaviji dodeljenega ozemlja toliko časa, dokler ne ratificira rapallske pogodbe ju gos loven ska ustavotvorna skupščina. Nacionalistični krogi zahtevajo tudi brezpogojno aneksijo Reke. = Za žrtve madžarskega klerikalizma. Pod naslovom »Rešite tisoče Hudi pred smrtjo« so izdali Gorkij. Barbusse, Shaw in Moissi oklic v katerem se opozarja svet, da trpijo tisoči in tisoči političnih preganjancev na Madžarskem v koncentracijskih taboriščih in ječah, kjer jim preti smrt vsled fagote in mraza. = Čudna madžarska prepoved. Uradni list madžarske vlade nriobČuie naredbo o ustanovitvi ^Odbora za kontrolo doselievania«, ki *br> moral skrbeti, da ne pride preveč Madžarov iz ozemlia, ki so ga dobile na podlagi trianonske pogodbe sosedne države, na Madžarsko. V bodoče se bodo mogli naseliti na Madžarskem samo oni. katerih sorodniki že prebivajo na Madžarskem. Naredba prepoveduje naselitev tudi onim Madžarom, ki bi iih sa-sledstvene države izgnale na Madžarsko. Ta naredba madžarske vlade ie novost, kaiti Madžarska ie prva država na svetu, ki prepoveduje svojim lastnim liudem naselitev v domovini. = Obsojen nemški bol i še vi k. Sodišče v Monakovem le obsodilo Gustava Streidela na 12 let ječe\ ker je za Časa sovjetske prekuciie v aprilu 1919 preganjal nedolžne ljudi in jim grozil s smrtjo. Obsojenec je po razglašeni obsodbi vzkliknil: Živela sovjetska republika! = Obsežno bo*!*ovlško vohunsko organizacijo so odkrile litvanske oblasti v Rigi. Zaprtih Je že veliko število boljševičkih agentov. — Huysmans o drugI in tretji in-temacijonali. »Vonvartsc priobčuje izjavo tajnika belgijske iniernacijonale Huvsmansa, ki pravi med drugim, da je svetovna vojna resno ogrozila inter-nacijonalo. ki se je trdno držala principa narodne obrambe, obenem pa načelno zagovarjala mednarodni sporazum med delavskimi sloji. Huvsiuans spominja na stališče internaciionalnih kongresov v Stuttgartu in Kodanju, kjer ni moglo priti do rešitve problema, kako nai delavstvo onemogoči vojno. V Kodanju stavljeni predlog, naj se onemogoči vojna s stavko munlciisklh delavcev, ni bil sprejet, ampak se ie odkazal posebni preiskovalni komisiji. Na tozadevno okrožnico švicarskih in italijanskih sociialistov niti odgovorili niso. Tudi ruski boliševiki, ki so takrat pripadali drugi internaciionali. niso zavzeli k temu problemu svojega stališča. Oni. ki govorijo danes o polomu druge internacijonale, imajo dovolj vzroka govoriti o svojem lastnem polomu. Huysmans je nadalje izjavil, da živi boljševizem le ob vojni. Boljševf-vizmu se mora vsiliti mir, potem pa se bo internacijonala kmalu zopet konsolidirala. = Tragedija ha Krima — pora« Vrangiov. Prve vesti o strašnem porazu Vranglove vojske so dospele v Seba^ stopol šele 10. novembra pred polnočjo. Rdeča armada boljševikov je bila že ▼ Simferopolu globoko v Krimu, Nastala je grozna panika. Na poraz ni bfl nihče pripravljen, vladni krogi so bili le-hkoverni, lehkomiselni in Sele ko je treščilo, so brzojavili v Carigrad po ladje ter so začeli računati, koliko tona ž je treba, da se reži najpotrebnejše. Evakuacija se je začela 12. novembra, a prvi so zbežali odličnjski in Spekn-lantje. Ječe so odprH, začeli so se repi in požari. Po ulicah se ie streljalo to razbila lo okna. Čolnarji v pristanu so zahtevali po 200.000 rabljev za osebo, ki so jo prepeljali z brega na parnik. Najprej so prepeljali vlado« urede m • Vranglov štab. Vse bolnike so prepustili usodi; ostalo jih je 15.000. Ranjeni častniki bo lazili po ulicah, ho teč v pristan. A skoro 60 ur Je preteklo, predno so bili vsi na ladjah. Ko se je v noči od 15. na 16. novembra bližala Se-bastopolu rdeča vojska ter se je začela strasna kanonada, so si ljudje na obre£~ jaz noži to revolverji delali pot v čolne. Močnejši so slabejse metali v morje. Nekateri so se v obupu sami usmrtili, zlasti častniki so se streljali sami. Ljudje so plačevali do 1 milijona rabljev ss avtomobil, da so se resili. Del beguncev je ostal v Carigradu, del ne otoku Lemnu, del v Atenah. Vrangel je rešil baje okoli 100.000 vojakov. Porazil ga je mraz, ki je omogočil boljsevi-Ški armadi preko zamrzi ih močvirnih tal Vranglu za hrbet. Vse utrdbe na krimskem pogorju so postale tako bres koristi. General Brusilo v, junak z eno nogo, mora iz fizične bede voditi iS Moskve boljseviško stategijo. Vrangel je imel sedemkrat manj mož kot boljševik!, da se bi j za jo Aziji. Pariz to London imata za to dar.ee najhujše skrbi. Vladni načrt nsfaue. — Beograd. 5. decembra. Ministrski svet ie končno sprejel načrt za ustavo, ki ga ie izdelal minister za konstituanto dr. Marković. Po tem načrtu je naša država ustavna in parlamentarna monarhija pod vlado dinastije Karagjorsrjević. Glede nasledstva določa ustava, da pripade prestolonasledstvo v slučaju, da bi regent Aleksander ne imel potomstva, na njegovo sestro princezinjo Jeleno, odnosno na njenega najstarejšega sina Vsevoloda. V tem slučaju bi prišla na prestol dinastija Romanov-Karagjorgjević. I V ustavi je dosledno izvedena ideje* edinstvene države v vseh oblikah državnega organizma. VeČina ministrov se ie izrekla za dvodomni sistem, to ie za parlament in senat. Olede volitev v parlament ie določeno, da odpade na vsakih 40 tisoč prebivalcev 1 poslanec, in sicer na podlagi sološne in enake volilne pravice. Predlog glede ženske volilne pravice ie bil odklonjen. Senat bo štel 100 članov. Senatorji bodo izvoijeni na 9 let. Vsako leto se voli eno tretjino novih senatorjev. Volijo iih občinski odborniki. Za senatorje je lahko izvoljen, kdor ie dovršil 40. leto in ie absolviral najmanj kako srednjo šolo ali enakovredno strokovno šolo. V upravnem oziru se ima država razdeliti v pokrajine, ki Jih pa ne sme biti več kakor 35, za sedaj ie predvidenih 22 pokrajin. Te pokrajine naj bi štele 250.000 do 600.000 pre- bivalcev. Samo pokrajine, v katerih leže prestolna mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana, lahko Štejejo do 800.000 prebivalcev. Te pokrajine imajo svoje samoupravne organe in svojo pokrajinsko skupščino, ki voli Iz svoje sredine pokraUnskl odbor« Ta odbor je izvrševalni organ pokrajinske uprave. V delokrog pokrajinskih skupščin spadalo: pokrajinske finance, pokrajinsko gospodarstvo, pokrajinska iavna dela. skrb za pospeševanje gospodarskih interesov, skrb za narodno zdravje, za pokrajinske ceste in skrb za vzdrževanje miru in reda v pokrajini, skrb za šolstvo pa ie izločena iz delokroga pokra Unski h skunščln m pridržana izklkično centralni vladi, to ia ministrstvu za orosveto. Na Čelu pokrajine stoji pokrajinski predsednik ali načelnik, ki je šef državne uprave. Njega imenuje krali Predsednik ima pravico, da izbira in nastavlja nižje uradnike. Kar se tiče Slovenije, je toliko kakor gotovo, da bo Slovenija tvorila dve pokrafinf. Prva bo imela svoj sedež v Ljubljani m bo obsegala vso Kranjsko, kateri se priklopi najbrž še Zumberak in Marin-dol. Prezid. Trbovlje. Hrastnik in Brežice. Druga pokrazina z glavnim mestom Mariborom bo obsegala vso Štajersko, kraje, ki so nam pripadli na Koroškem. Prekmurie in Medžf-rrrurje. Volitve v pokrajinsko skupščino se bodo vršile, na podlagi splošne in enake volilne pravice. Tele!m ifea in iirzoiaona poročila. POSLOVNIK ZA KONSTITUANTO. —d Beograd. L dec Minister za konstituanto dr. Lazar Marković je po načrtu poslovnika za konstituanto, ki sta ga izdelala St Frotir in komisija za izdelavo ustave, izdelal nov načrt poslovnika, ki ga je pregledal ministrski odbor in ki ga je že sprejel ministrski svet v celoti. Vlada hoče za ponedeljek dopoldne povabiti člane volilnega odbora, da pregledajo ta načrt Nato se bo poslovnik proglasil z naredbo. Po tem poslovniku bi otvoril ustavotvorno skupščino najstarejši poslanec, ki bi bil ali Nikola Pašić ali pa dr. Ivan Tavčar. Kvorum bi znašal v skupščini za navadne sklepe 140 poslancev, med tem ko je za sprejem ustavnih predlogov določen poseben kvorum, ki znaša enega nad polovico celokupnega števila poslancev, t. j. 209 poslancev. Po omenjenem načrtu poslovnika poslancem ni dovoljeno vlaganje interpelacij, temveč so dovoljena samo kratka vprašanja na ministre, vendar pa obstoje tudi glede teh vprašanj omejitve. Vsa vprašanja in odgovori smejo trajati največ pol nre, pređno se preide na dnevni red, in se morejo staviti vprašanja samo trikrat na teden. Ta načrt poslovnika, ki se bo objavil v >Službenih Novinah«, bo veljal za prvo poslovanje ustavotvorne skupščine, ki ga bo lahko pozneje iz-premenila, ako se ji bo zdelo primerno. VLADA PROTI RADICEVIM NAKANAM. —d Beograd, 5. dec. (Uradno.) Povodom nameravanih sklepov in demonstracij Radičeve seljačke stranke v Zagrebu 7. in 8. t. m. se čuti predsednik ministrskega sveta g. dr. Vesnić primoran izjaviti nastopno: Navajeni na nepovratno avstrijsko in madžarsko pojmovanje operirajo gotovi politiki v nasi ujedinjeni kraljevini še danes s pojmi o nekem izvenzakonitem stanju s težnjo, da tem potom, nasprotujočem redu v vsaki državi, vsilijo _ celo-kupnosti svojo posebno voljo. Vendar pa mora biti vsakdo v naši državi na čistem v tem, da so volitve od 28. pr. m. bile izvršene v vsej državi kot enotni, nedeljivi celoti, in da morejo na ta način izvoljeni poslanci vršiti svoje mandate edinole v ustavotvorni skupščini, ki se po zakonu sestane dne 12. t. m. v Beogradu. Edino tukaj sprejeti sklepi po načinu, ki je na vsem civiliziranem 6vetu nesporen,sprejeti sklepi bodo imeli ustavno In zakonito moč. Z ozirom na to ne morem verjeti, da bi resni politični ljudje, med njimi niti g. Radič s svojimi prijatelji, mogli nameravati kakih drugih manifestacij. Vlada Je odgovorna sa red v vsej naši državi ter ne bo dopustila, da se ruši niti v Zagrebu povodom sborovanja seljačke stranke. Ako pa se to vendar zgodi, bodo za to odgovorni merodajni krivci, z dragimi besedami poleg izgrednike v vodstvo stranke same. ITALIJANSKA NOTA. ~» d Za Teb, 4. decembra. »Večer« Je dobil iz Beograda nastopno vest: Italijanski opravnik poslov Ga-lanti |e v noti naznanil naši vladi, da ie italijanska vlada podvzeis blokado Reke. Nota je naslovljena na vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dočim so bile vse dosedanje note naslovljene samo na kraljevino Srbijo* KOMISIJA. DA PREGOVORI D' ANNUNZIJA. —d Rim, a. dee. Kakor doznava >Giornale d' Italiac, je minul včerajšnji dan na Reki mirno. Skupina poslancev vseh konstitneiouainib strank je odpotovala na Reko, da bi delovala v sprav*, ljivem zmislu. Listi menijo, ds bo imele misija dober uspeh. D5 ANNDNZIO GROZI 8VICI. —d Bern, 4. doc Švicarska brzojav-; na agentura poroča: D* Annunzio jo' poslal z RekevTesincem razglas, v kate-« rem jim obeta, da bodo v kratkem res. šeni zatiranja po Švici in pridetjeoi IterJ liji. Ne samo nemako - švicarsko in< francosko - švicarsko Časopisje, marveS tudi časopisje te«-inekega kantona slaniški mandat. — Narodni socialci in ljubiianskl mandat Kakor čujemo, se narodni soc Doslanec Ivan Deržlč odpove svojemu ljubljanskemu mandatu na korist A. Brandtnerju In pridrži svoj štajerski mandat. — Železniške legitimacije za poslance. Ministrstvo za promet je izdalo nove železniške legitimacije za poslance ustavotvorne skupščine. Legitimacije so tiskane v obliki kartonske knjižice (v cirilici in latinici) ter nosijo podpis ministra za promet in njegovega pomočniki. Na vsaki legitimaciji mora bjti fotografija njenega lastnika (kabinetni format), ki mora biti žigosana od ministrstva za promet. Železniškim organom je naročeno, da so samo take legitimacije s fotografijami veljavne za brezplačno vožnjo poslancev. Veljav-nost'tiosedaj izdanih brezplačnih voznih cart prestane z 12. decembrom t. !. — Zemljepis slovenskega ozemlja, k! £a izda »Slovenska Matica«, dobe oo 1 izvod vse ljubljanske javne ljudske in meščanske šole ter okr. učiteljska knjižnica. Zasebne šole si ga imajo nabaviti, samoposebi umevno same. — Demokratski sestanek v hotelu »Tivoli«. V soboto zvečer se ie vršil v veliki dvorani hotela »Tivoli« sestanek onih somišljenikov demokratske stranke, ki so vodili Dri zadnjih volitvah v konstituanto volilno agitacijo. Sestanku ie predsedoval poverjenik dr. Vladimir Ravnihar. Poslanec dr. Gregor Žerjav, ki se je pravkar vrnil iz Beograda, je podal zanimivo poročilo o splošnem političnem položaju. Na to so podali zastopniki posamnih poitičnih organizacij v Ljubljani in, na deželi poročila o svojem delovanju in o uspehih tega delovanja. Poročali in govorili so med drugim gospodje nadoficiial Petrič, Manu Fortič. Jakopič, nad-učitelj Petrič. Lapajne. živinozdrav-nik Pestotnik. notar Koder. orof. I Jug, dr. Pestotnik in drugi. Sklenilo | se je. da se bodo takšni sestanki v bodoče * redno prirejali v primernih presledkih, ker hoče strankino vodstvo ostati v stalnem stiku s svojimi zaupniki — Z Jesenic nam oišejo> Demokrati smo dobili 114 glasov na Jesenicah. To ie prav lepo število, če se Domisli, da so to sami zvesti pristaši, na katere vselej lahko računamo, da so to možje, ki se ne puste terorizirati, še mani pa premotiti s puhlimi frazami in prozornimi izmišljotinami. — Obrtniki obžalujejo, da ne morejo poslati v Beograd Franchettiia kot svojega zastopnika. Ko bi nar. soc. ne cepili glasov ali da so vsa! vsi obrtniki na Kranjskem enotno nastopili, bi Franchetti lahko prodrl. Kljub temu pa bo Franchetti vsled svoje sposobnosti in zvez lahko delal v korist svojih pristašev in svo-tesa stanu. — Z veliko težavo so peljali klerikalci na pol živeža, nad SO let starega Kobentarja s Hrušice na volišče na Jesenicah. Med potjo so mu pripovedovali, nai spusti kro*-Liico v tretjo skrinjico; dali so mu blagoslov, obljubili nebesa in jjolovo so mu dali tudi kaj skrivaj v roke Skratka: tako so ga zmešali, da je revež spustil krogUico v prvo skrinjico. S težkim srcem so *ra peljale kierika1?ie veličine domov. — Beogradsko vseučilišče. Število dijakov, ki so se letos prijavili za vpis na posameznih fakultetah beogradske-ca vseučilišča, ie skoro istotako veliko kakor prejšnje leto. Na filozofski fakulteti se je nanovo vpisalo dosedai 370 diiakov ter jih je sedaj z diiaki Preišniega leta vpisanih 1400. Na filozofski fakulteti ie bilo letos diplomiranih okoli 100 dijakov. Na pravnj fakulteti se le letos vpisalo nanovo S>5 diiakov, skupaj pa jih je vpisanih 2000. Na j tehnični fakulteti ie vpisanih skupilo s I dijaki prejšnjih let 1390, nanovo Pa se je vpisalo sedaj 320 dijakov. Na novoosnovanih fakultetah, medicinski, agronomski in teološki se ni vpisalo toliko dijakov, kolikor se je prej pričakovalo. Vpisalo se je na medicinski fakulteti 250 dijakov, na agronomski 85, na teološki pa okoli 100. Vseh skupaj pa je sedaj na beogradskem vseučilišču vpisanih 7030 dijakov. — Konec avstrifskih bankovcev. Kakor poročajo iz Beograda, vzame finančna uprava do 1. januaria 1921. iz prometa vse eno. dvo in deset-kronske avstro-ogrske bankovce. Tozadevna naredba se razglasi. Čim Pride z Dunaja zadostna količina tamkaj že naročenega novega kovanega denarja. Državne blagaine bodo sprejemale te stare bankovce samo Š&Xlo 1. januaria. — Nemške nade. Graška »Ta-gespošta« komentira izid volitev v ustavotvorno skupščino v Sloveniji in piše med drugim: Izid volitev na slovenskem ozemlju si lahko razlagamo tudi tako. da večina prebivalstva ne soglaša z razvojem razmer in da si želi, ako že ne vzpostavitve prejšnjega položaja, pa vendar republikansko državno obiliko. ki ji ie ljubša, kakor sedanja državna forma. Zavračamo tako neosnovano tolmačenje z vso odločnostjo. Slovenci smo veseli, da smo se osvobodili nemškega in habsburškega jarma in si ga ne želimo več nazaj, kakor si ga ne žele niti Madžari. Dr. Su-steršič in njegovi privrženci morda mislijo drugače, toda ti nimajo pravice nastopati v imenu slov. ljudstva, iz katerega srede so bili že zdavna sramotno soodeni. In za republiko bi naj bili Slovenci navdušeni? Pobožna nemška želia, sai danes vsak Slovenec ve, da bi oomeniala republika za Slovence konec njihove državne samostojnosti, zato nI med njimi pametnega politika, ki bi se v danih razmerah za vsako ceno navduševal za republikansko državno obliko. Celo Radić med Hrvati ie to uvidel. pa bi se tega ne zavedali trezni naši politiki, ako tudi stoje v socialnodemokratskem taboru! — Čiščenje. Višji š -J -ki svet ie odredil, da se učne knjige na meščanskih šolah natanko pregledajo ter izločijo iz njih vsi spisi in pesmi, ki vsebujejo odstavke v avstrijskem duhu. — Inozemski časopisi nam dohajajo v zadnjem času zopet skralno neredno. Skorai vsak drugi dan izostane ta ali oni list. dasi vemo. da se vsi listi redno odpošiljajo in redno ekspedirajo. Krivda zadene oči-vidno ljubljansko pošto. Pozivamo poštno upravo, naj vendar enkrat poskrbi za red. da ne bo potreba večnih pritožb, ki smo se jih res že naveličali Iz Bakra nam prihajalo pritožbe o neredni dobavi »Slovenskega Naroda«. Naročniki niso prejeli že en teden lista, dasi ga redno pošiljamo. — »Neues Wiener Tagblatt« prepovedan. Uradno. Minister za notranje stvari je dunajskemu listu »Neues VViener Tagblatt« prepovedal uvoz m razpečavanie v naši državi, ker piše neresnično in v škodo interesov naše države, — Dijakom iz neodrešene domovine. Kr. italijanski delegat razglaša v svrho. da se ne bo izgubljalo do nepotrebnem časa in da se omogoči dijakom prebiti božične počitnice doma v Julijski Benečiji, da prinese vsakdo tozadevno prošnjo osebno h kr. delegaciji ali oa na noliciisko stražnico na Dunajsko cesto. Istočasno se opozarja, da razen m. šolskih ravnateljev m* nihče pooblaščen za pobiranje imenovanih prošenj. , — Ruski begune! v Beograda. Uprava beogra«ke občine se le odločila, da naseli izven Beograda okoli 1000 ruskih beguncev ter tako cdpomore nomanikaniu stanovanj. — Zračenje šolskih sob v zimskem posvetiti šolski higijeni posebno pažnjo ter dal navodilo, kako le postopati v bodoče zlasti pri zračenju šol-kih Višii šolski svet le odredu, da te 1 ) sob v zimskem Času. da se, le-te odveč 1 ne shlade in mladina ne prehladi. — Betonska dela v glavni Ljublja-nični strugi ob desnem bregu se nadaljujejo, sicer počasi, a vendarle. — Napeljava električne razsvetljave na glavnem, kolodvoru. Pretekli teden so položili pred poslopjem glavnega kolodvora kabel za napeljavo električne razsvetljave pred kolodvorom in v poslopju samem. — Poštni urad na glavnem kolo-dvora. Letošnjo jesen so zgradili na tem kolodvoru prostorno barako za poslovanje poštnega urada ker so se izkazali dosedanji prostori v posljpju premajhni. — V drevoredih ob Cesti na južno železnico so pretekli teden obrezali drevje, pustili pa ležati ob peš^otih še obilo posekanih debel in vejevja, kar dela neprilike pešcem a tudi ne služi v olepšavo tega mestnega dela. — Nasu i te cestne prehode in peš- I pota z drobnim peskom! Po cestah in prehodih je zdaj polno blata In luž in občinstvo upravičeno godrnja nad to malomarnostjo. Zato naj se pota in pre- i hodi nasujejo s peskom. — 40 let v Isti službi. Pri stavbni rvrdki Aloizii in Valentin Accetto Je že 40 let uslužben g. Anton Accetto. Tako dolgo zvesto službovanje | v današnjih dneh ie pač redek poiav in takih Jubilantov malo. Želimo mu še mnoga leta! — Mlad kavalir v ooeri. Med torkovo predstavo v opernem gledališču ie službujoči pol. okol. nadzornik zasačil Mletnega vajenca S. J., ko ie pri bufetu naročil za sebe in svojega tovariša žemlje s šunko in steklenico piva. potem pa prav oo kavalirsko poteenil iz žepa bankovec za 400 K. s katerim je krepčilo plačal. Mladi kavalir ie skesano priznal, da je našel pred tremi dnevi pred mestnim kopališčem v Kolodvorski ulici listnico z vsebino 735 kron. Od teh Je bil že 330 K zapravil za razne »sladkarije«, ostalo premoženje pa mu je policija zaplenila. — Tatvina gonilnih iermenov. V noči na 2. december ie sedlarski pomočnik Fr. Goltes v družbi Antona Černkoviča. uslužbenca nrl Pollaku, ukradel iz delavnice Pola- nijo v Ljubljani do vštetega 31. decembra 1920. — V Ljutomeru ie umrla 2. t. m. po kratki in mučni bolezni gospa Ana Robičeva roj. VVeingerl. soproga šolskega ravnatelja. N. v m. p.! — Smrtna kosa. Včeraj ie umrl vpokojeni magistratni uradnik Av^ gust E r z i n. Pogreb bo v torek 7. t. m. ob 14. iz Radeckega cesta 9. na pokopališče k Sv. Križu. Pokoj nje-* govi duši! DEMISIJA CENTRALNE VLADE. — Beograd, 6. decembra. V političnih krogih zatrjujejo, da je danes ministrski predsednik dr. Ves~ nič v imenu celokupne vlade podal demisijo v roke regenta Aleksandra. Kakor se govori, dobi nalogo, da sestavi nov ovlado, Nikola Pašić, v slučaju pa, da bi leta to misijo odklonil, dosedanji ministrski predsednik dr. Vesnič. KOROŠKI NEMCI SE ZAHVALJUJEJO ITALIJANOM. — Trst, 5. decembra. Italijanski listi poročajo z veliko radostjo, kako slovesno so se poslovile nemške oblasti na Koroškem od odhajajočih italijanskih čet. Pripravili so oficirjem v Celovcu, Beljaku in drugod v slovo pojedine, na katerih se je proslavljala italijanska pomoč Nemcem na Koroškem. BeliaŠki župan je naslovil na poveljnika generala Nasimbene italijansko pismo, v katerem ga toplo zahvaljuje za dobrote, storjene koroškim Nemcem, poudarjajoč, da so Italijani prišli na Koroško kot tujci, odhajajo t pa kot najboljši prijatelji nemškega'naroda. KONFLIKT PRI ODHODU VOJAŠTVA IZ ZADRA. — Zader, 5. decembra. Dne 3. t. m. je odšlo 400 vojakov letnika 1899. domov. Vojaki so bili ukrcani ponoči. Zjutraj so imeli odpluti, ali fašisti so pokvarili stroje An ladja ni mogla oditi. Nabrala se je množica, ki je kričala na bregu: Viva P Italija. Viva T esercito italiano! Klicali so vojakom, naj ne odhajajo, marveč naj ostanejo v Dalmaciji. Karabi njeri so čuvali most na ladjo ali množica ga je naskočila in stopila kove tovarne 4 kolobare gonilnih I na most> pa se je podrl, tako da jermenov v skupni teži 90 kg. Tato- j je nekaj žensk padlo v morje. Mno-vi so Prišli v delavnico skozi okno. žica je divjala, karabinjerji so jo od-katero je Cernkovič v ta namen no- » bilali. z ladje pa so se ćuli klici ro-t 1 odprto, ko je zvečer odhajal od j ganja in posmehovanja s strani vo- Karabinjerjem je pomagalo dela. Dognalo se je, da so imenovani j jakov že prej izvršili več tatvin v Pollake- ; nekaj* drUgega vojaštva, i vi tovarni. Goltes m Cmkovič sta \ že aretovana Zadnji plen. to ie 4 ko- j Progla§en je splošen strajk, lobare gonilnih jermenov, je policija 1 Vwsl tatovom odvzela. I množico s puškami. Ladja je cdšla. trgo- j vine so zaprte. Nato je šla deputa-. ... „. cija k admiralu Millu, ki jo je spre- — Ubezna nčenca. Učenca III. i Je, v navzočnosti poveljnika Bucci-oziroma IV. razreda L meščanske | ]a in generala Tarante. Pekel je, šole Emil L. in Vibem R. sta od rodi- ; *n h« ,^n,-^o w0 n, teljev dne 2. t. m. pobegnila. Emil L. 14 let, šibke postave, bledoličen. temnorjavih las. nosi temnosivo kratko suknjo, zimsko sivo Čepico, temnomodre hlače do kolen in črne dolge nogavice. Viljem R. 16 in pol leta. temnorjavih las, šibke postave, več kot za glavo večji od prvoime-novanega. ima sivo suknjo z rjavim kožuhastim navratnikom, hlače iz vojaškega suknja, temnosivo čeoico. Oba nosita nahrbtnike. Dečka govorita slovenščino in nemščino. Domneva se, da sta odšla preko Gorenjske proti Celovcu. Kdor kai ve o njih, naj to sporoči na policijsko ravnateljstvo v Ljubi lani. — Tatvina aluminijaste žice. Na postaji v Dravijah je bil v noči na 29. oktobra 1920 ukraden kolobar aluminijaste žice. 10 do 11 mm debele. 80 do 90 kg težke. Te žice so bile postavljene pri bločnici na postaji in še neodrezane. ker ie bila v delu napeljava za elektr. razsvetljavo. Čez noč pa je bil kolobar od-ščipnen in odnesen. — Ključavničarja potrebuteio. Havbični artiljerijski polk v Mostam oddaja službo polkovnega kJučavni- da je upal do zadnjega časa na rešitev Dalmacije, sedaj je pa to upanje izginilo. ZADER ŽELI PRISPOJITEV K REKI. — Zader, 5. decembra. Na velikem zborovanju se je sklenilo, da se opusti misel aneksije k Italiji, za hteva pa se združitev Zadra s »kvarnersko državo«. S tem sklepom so hoteli odpotovati delegatje na Reko, ali general Taranto jim je odrekel potne listine. Delegatje so odgovorili, da že najdejo pot do Reke tudi brez listin. ITALIJANSKI SENAT. — Rim, 5. decembra. Včeraj so zaprisegali senatorje »odrešenih 1 provinc«. Ko so vstopali, so jih živahno pozdravljali s tribun, pa tudi s senatorskih sedežev. Poscono živahno je bilo, ko je vstopil senatol! Ziliotto iz Zadra. Cul se je v dvorani ogromen klic: Viva Zara? Viva !a Dalmazia! Tittoni je imel potem nagovor na nove senatorje, ki je bil poln običajnih fraz. REKTORJI SE UPIRAJO D' AN-NUNZLIU? Rim, 5. decembra. »Tribuna« poroča z Reke, da je nastal velik spor med D' Annunzijem in rektorii. ki so podali ostavko. Večina prebivalstva se ie obrnila proti D' Annun-ziiu in želi mirne rešitve spora. Reka hoče priznati rapallski sporazum. APEL SENATORJEV NA 0* AN-NUNZIJA. — Rim, 5. decembra. Na injcijativo senatorja Hortisa je bila odposlana na D' Annunzija brzojavka imenom 80 senatorjev. Proslavljajo ga kot rešitelja reške svobode in reškega i tal i j čustva. >Sveti plamen, ki gori v naših prsih" za vsak večji pogum v svrho resjtve vseh sinov Italije, se vnema sedaj za pomoč razpršenim bratom, s krbjo nas vseh in skupne domovine. Klanjamo se velikodušnemu čustvu, ali bati se moramo posledic, do katerih utegne priti. Za Italijo, za našo oboževano mater, kt je mati duh-i. srca ju slave naše, upa*-mo, da boste žrtvovali svoj blago srčni namene. - Predno je odšla parlamentarna misija na Reko, je izjavil Barreee poročevalcem listov, da ima malo upanja, da bi imelo prigovarjanje d* Annunzi* ju ugoden uspeh. D* ANNUNZTO PROSLAVLJA SV. BARBARO. — Reka, 4. decembra. Danes ho D' Annunzijevi legijonarjj proslavljali Sv. Barbaro. Bila je slovesna maša, po maši pa je govoril D* Annunzio: Sveta Barbara je za nas podoba življenja našega mesta. Rabelj, ki jo je imel obgla~ viti, je bil njene krvi, bil je njen oče, večkrat je zgrešil njegov udarec, slednjič je padel pa tla. zadet od božjega bliska. Ni je sekire, ki bi odsekala našo voljo po zmagi. Zopet smo pretrpeli teden trpljenja. Naša sovražnica je vedno ista politična beštija. Ko mislimo, ds je poginila, pa zraste znova ]z svo* je mrhovine. Apeliral je iznova na legi jonarje, naj drže reško mesto trdno in naj vstrajajo. Tudi pogoščeni so bili legijonarji — ostalo prebivalstvu strada. Aretirali so nekega karabinjerja, pri katerem so našli manifeste generala Cariglie na legijonarje. Karabinjer je izročen d* Annunzijevi vojni sod- niji. POMIRJEVALNA BRZOJAVKA GENERALA CAVIGLIA. — Rim, 5. decembra. Vojni minf*< ster Bonomi je pred dvema dnevoma1 naročil znova generalu Caviglli, ds^ naj postopa nasproti d* Annunziju ja-' ko obzirno, ako bo potreba, naj odredi, * kar ee mu zdj umestno, toda preprečiti se mora vsako prelivanje bratske krvi. Caviglia je odgovoril jako pomirjeval' no, da je sicer odredil po ukazu vse, kar je potreba, ali da ni pričakovati nikakih dogodkov, ki bi Jih bilo obžalovati. Gospodarske vesti. —g Promet za Beograd. Ravnateljstvo državnih železnic v Beogradu sporoča trgovskim krogom, da se v svrho odprave nakopičenega blaga ustavlja z 12. decembrom t 1. sprejemanje blaga v polnih vagonih za Beograd loco in tran-sit Ta odredba se nanaša samo na po-Siljatve ozemlja zapadnih ravnateljstev in prekosavskih prog za Beograd loco carja. Izučeni kjučavničarii. stanuio- j 8J5"£Lj^ čl v Ljubljani, ki se zanimajo za to ki Vbodo rudi v bodoče sprejemale in službo, dobe pojasnila v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. — Razois ustanov za skrbstvene sestre orotl frahomu. Zdravstveni odsek razpisuje 2 ustanovi za kandidatinje. ki bi bile prioravliene se udeleževati ^mesečnega vežba-nja na oddelku za očesne bolezni v tukajšnji splošni bolnici z namenom, da se izobrazijo za skrbstvene sestre proti trahomu (egiptovski očesni bolezni). Vsaka ustanova znaša oo 3000 K. plačljivih v šestih mesecih, v naorei izplačliivih obrokih in obstoji poleg tera v užitku breziačne prehrane v zavodu. Prosilke se morajo z reverzom zavezati, da bodo pripravi jene po končanem vežbanlti stopiti po pogodbi v službo zdravstvenega odseka za Slovenijo, ki lih I bo poslal kot skrbstvene sestre pro- \ ti trahomu v Prekmurie. Službeni •> orejemki bi po končanem študifu zna- j šali mesečno 1000 K poleg odškod- ! nine za hrano In stanovanje, ki se bo določila po doeovoru. Prosule, opremb'ene s potrebnimi dokazili, med niimi spričevalo o dovršeni nižii srednji ali meščanski šoli. ie vlagati odpravljiv v neomejenih količinah. —d —g Olje za stroje. Odsek ministrstva za prehrano v Ljubljani ima v zalogi nekaj strojnega olja po 26 K za kg franko sod. Reflektanti naj se obrnejo za nakazila neposredno na imenovani odsek. — g Sladkorni trs. Gospodarsko-flnančnl odbor ministrov j£ dovolil uvoz sladkornega trsa. — g Italijanske finance. Tz Milana poročajo, da ie krožila 31. oktobra t. I. za 15.323 milijonov lir bankovcev ki jih je izdala Banca d* Italia. V mesecu oktobru je izdala banka za 420 milijonov lir novih bankovcev. Borze. —dCurili, 4. dee. Devize. Berlin 9, Holandiia 195 35 Newvork 640, London 22.25. Pariz 3850. Milan 23.08. Bruselj 4075, Kod?»nj 88, Storkholm 124, Kristijanija 87.75, Madrid 83.25. Buenos Aires 215, Praga 7.65, Varšava 1.10. Zagreb 4.60 Budimpešta 1.45, Dunaj 1.95, avstrijske krone 1.30. — IhinaJ, 4. decembra. Devize. Berlin 707—7*2. Bukarešta 770—780, Sofiji 1*25—635, Turih 8275—8327. Valute. Nemškp marke 74f>—752. romunski leji 740—780, bolgarski levi 630—640. švicarski franki 8270—8300, francoski pri zdravstvenem bdseka za Slove-1 franki 3is&-a220, italijanske ijre 1860 do 1900, češkoslovaške krone -27.50 do) G32.50. V prostem prometu: Zagreb 368 do 372, Budipešta 98.75—100.70, mv.' džarske žigosane krone 102—107, Pra^ ga 618.50—623.50, Milan - Trst 1890 do 1910, Pariz 3200—3340, Sofija 625—636, novi dinarji 1470—1490, češkoslovaške krone 5000aki in manjši bankovci 627.50 do 632.50. — Praga, 4. doc Devize: CurjS 1323J5A Beograd 238, Zagreb 59.25, Dunaj 15.70, Varšava 14.75, Sofija 101.75, Bukarešta 123.50. Trst - Milan 307, Pariz 512.50, London 293.50. Voln-lute. Jugoslovenski dinarji 232, romunski leji 118, bolgarski levi 98, švicarski franki 1319.50. italijanske ljre 304» francoski franki 409.50, avstrijske kro> ne 15.70, poljske marke 370. Kultura. Repertoir Narodnega gledališta v Ljubljani. Drama: Ponedeljek, 6. dec.: Pohujšanje V dolini šentfJorijanski, red B. Torek, 7. dec: zaprto. Sreda, 8. doc: Sen kresne noči, v opernem gledališču, ob dramskih cenah« red E. . Četrtek, 9. dec: Bobrov kožuh, red $ Petek, 10. dec: Pohujšanje v šentflori janski dolini, red C. Opera: Ponedeljek, 6. dec: Zaprto. Torek, 7. dec: Dalibor, red A. Sreda, 8. dec: Sen kresne noči* dram* skji predstava, red E. Četrtek, 9. dec: Od bajke do bajke, r. Bu Petek, 10 dec: zaprto. — Tkalčičev koncert v Maribor«. Iz Maribora nam poročajo: Danes se je vržil v Gfttzovi dvorani koncert znanega umetnika ■ če lis ta % .Tkai&fr^fclft vrača iz Parfza v domovino. Umetniku se je s početka poznalo presenečenje, ko je videl, da preko 2000 oseb obsegajoča dvorana vsebuje komaj kakih 200 ljudi. Koneert je v umetniškem oziru izborno uspel in je maloštevilno občinstvo priredilo mlademu umetniku ob koncu prisrčne ovacije. EssIssSsioš^ — Za »Sokola« v Kočevju. Brat dr. Vifko Maurer, notar v Kočevju, je daroval fc4) kron Kočevskemu Sokolu v počeščenie spomina delgoletnega šefa dr. Jurija Pučka, notarja v Krškem! Lepa hvala! — Sokolskim društvom. Za neko sokolsko društvo na Hrvaškem potrebujemo dobrega vaditelja. V poštev bi prišel v prvi vrsti brat. ki je klepar ali mizar, ker bj tam dobil primerno službo z dnevno plačo 60—80 K. Bratje, ki so zmotni prevzeti vodstvo društva, se naj iaviio Sokolskomu Savezu v Ljubljani. Istotako se jvotrebuie za večje posestvo na Hrvaškem 3 u radni- ke-ekonome. Bratje vaditelji naj se javijo Sav oz u. Turisflka In sport. — »Planinski Vestnik*. Osrednji odbor SPD začne z izdajanjem planinskega Vestnika.« Kdor se želi naročiti, naj vpošlje svoj naslov v društveno pisarno, kralja Petra trg 5. Izpred sodišča. ljubljanska porota. — Uboj. Danes ob 9. uri dopoldne so se pričele porotne razprave pred ljubljanskim deželni msodiščem. Prvi slučaj ie u boi. — Josip Vidmar in Andrej Cctin sta bila hlapca uri Angeli Ćešnovar v Kolodvorski ulici. Dne 8. oktobra t. 1. ziutFaj sta se začela prepirati. V jezi in prepiru ie JosiD Vidmar zgrabil za držai od vil ter udaril Andreia Cetina za tilnik tako močno, da se je zgrudi! na tla in mrtev oble- žal. Smrt je nastopila vsled omrrvelo- sti možganskih življenskih središč. Obtoženec dejanje priznava, zagovarja se, da ga je mislil udariti ie do hrbtu in da ga je le slučajno zadel za til.iik. Porotnikom ie bilo stavljeno le eno glavno vprašanje glede uboja. Državni pravdnik, dvorni svetnik Bož. B e i e k, je kratko plediral na potrditev vprašanja. Zagovornik dr. Svigelj je obtoženca zagovarjal v tei smeri, da je prekoračil sllobran. Porotniki so zahtevali na to dodatno vprašanje na prekoračenje silnbrana. Ker so porotniki enoglasno zanikali uboj in potrdMi dodatno vnraSanie z 9 »da« proti 3 vne«, je bil Josip Vidmar ob^oien na ^tlri mesece strogega zapora zaradi prekoračenja silobrana.___ Dnsšujim oesll ta prlrssEffius. y — {Vvli^rska zndmea za T.jub-lr**no in nkoHro vabi ez. člnne n« se- stanek, ki se vrsi v četrtek, dne 9. tm. točno ob 8. urj zvečer v gostilni pri g. Ant. Zabukovcu, Stritarjeva ul. Sestanek je važen valed zadeve zvišanja plač pomočnikov. — Organisatlon franco-slovene ie imela dne 27. novembra 1920 svoj občni zuor. Položaj društva je ugoden, ima jako leno francosko knjižnico in organizira sedai francoske konverza-cijske kurze. ki so edini te vrste v Ljubljani. Kdor se ie že bavil s francoščino, vsakemu nuino nrinoročamo. naj priglasi ^voj pristop. Ta konverzacija ie nocebno nririr^vna za ljudi, ki rima'o časi redno ob;«kavr»ti drugih francoki1' kurzov, pač na bi modi tu in t^m se ud^fiti nenrUilienega no^o-variania v prpetni dru*b' in si iznoso-d:ti za domačo čP'vo iz hoerate kružnice kako zanimivo knjigo. PriflriisJ p»cmeno tudi n«tmenn: Organizat;nn franco-slov^e. Narodni dom. (k) — Dms'vo certifikati tov za Slo-vonro. Dne *2i novenihra l^OO i=e i« ustanovilo društvo certifikati sto v za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Z ozi-rom na ureditev nove službene pragmatike, je v interesu vsakega certifi-kntista, da pristopi k društvu. Pristopnina zmša 1 K. mesečna članarina pa 2 K. Dopisi in denarni prispevki naj se blagovolita pošiljati na Tajništvo društva certifikatistov za Slovenijo v Ljubljani, Tržaška cesta IX. 12. Društveni odbor. k PtfZUaŠfJS. — V soboto zvečer se ie Izgubil Mi ie bi! odprlian konj v Sneberjih. Ako je komu kaj znano o tem, naj ga odda Mcžanu Jakobu. Sneberje. fiSvn! urednik: Pasto Pustoslemšek. Od^ovorpi urerl"ik: rjo-SM^r V n d o h Modna trgovina , " i pršpo'oča svo'o ravnokar došh za'ogo modne-W\m, Mi ti Qa bla:»a. — Velika izbira piatenin za dame, gospode in otoke. — Cene nizke. Ura ociooiia (ali w0M ic nameta na nsnovanle. S&vK; Slov. Naroda. 9052 Svarilo. Za dolgove, katere b! napravila mola hči Ljudmila brdi si na katero koli ime, jaz nisem p'ačnfk. Aleksander Vatfavec, delovodja tob. tovarne. tia bencin Langen 8, Wc!f 6 HP, p»av malo rablien. Pcizve se v uprav. Slovenskega Naroda. 9054 Gozdno posestne, okroglo 280 oralov, z lastno ribarsko in lovsko pravico v bližini Siovenjgradca pa brez stanovanjske hiše ter cnonati-Btropna trgovska hša v Slovenjgrsdcu ste na prodaj za ugodno ceno radi preselitve v Nemško Avstri o. Pojasnila daje Ivan ScbnTler, Slaven gradeč. 8^79 Maj le kompletna kairska nmmn za par konj s komati in me-iPIClilu deri'ni okovi, popolnoma novo fecHo iz riavega usnja ter za par ko^j tudi popolnoma nova oprema iz rjavega usnja, šestoječa iz rubtnega jermena uzde in araven spadaio'ih vojev (Kreuz-aUgel). malo rabljene mesarske sani in za par konj popolnoma novih kragolj-Otov. ter se malo rabljena s'amoreznica Naslov pove upravnbtvo Slovenskega Naroda.___&M> J(a prcSal na Štajerskem prvovrstna trnovska hiša v Mariboru, trgovina z manufak. in konfek. moderne izložbe, 5 lokalov In lepo stanovanje za prev7em; prvovrsten hotel .30 »ob. restavracija in ves inventar. Ve* lika in majnna posestva, vile, hiše, trgovine in gostilne, umetne m valjčni mlini in druga posestva posreduje podrta Gruda* Karol Breznik, Celje, Dolgo polje 3. 9027 5~*nnA Inobtiantc, ISč • prt dot>rl oh -■ U'l'U tel i lepo meb'ovano sob<>, ev. tudi htano, pro i jboljš mu plačilu Ponudbe hotel Slon k poitsrju za *ob<» Uev. 7?. 904~ Prime jn&olčni inolt odda Enrln Petrt k Celfe, L sce. 9 36 SCupufeni po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 Zlatar In fuvetfr Alojzij Fuchs Selenburgova nt i Ca 6 rrrpo-oča svojo veliko zalogo juvetov, zlatnine in srebrnine. Vsa popr.ivHa In nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in sotidnj. Mira Stiffi Stalna vojna bolnica bode oddala pnoj za čas od 1. januarja do 30. junija od 12 konj in ne kaj prašičev. Ponudbe naj se gasijo za plačilo mesečno. Oferti naj se vpošljejo do 17. t. m. do 9. ure dop. gornji bolnici. Prevzel sem zas:opstvo prvo-\Tctnih tvornte: nudim elektrotehnični materija!, betonsko žetezo, razR-cen železni malerilal In motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgie Grujić ^eogra), piletina uL 15. T bom is rtamfc It irogocp Sbf^na Naifaje nn samosto n' vdovi. HI 113. Phx« dobro. Ponudbe p d ^Samosto na 8990« na upravni tvo SM»-ven-kega Na»oda. 8999 D a mada koaia, U" ki, se ugodno prodasta. — Vzamem v najjm hlev za par Vonj s pripravno Supo — Ponudbe sp^eiema ravnal1 Pcčdn^a, Pred Škofijo I lil. $007 Imam na prodaj: drva za kurjavo, ks okrogel In rezan, hraste od 95 cm naprej. 2 va gona brezovača lesi za knlaiskn de'o. vapon ČVŠnj^veea lesa In vsako množino -*ena in slame, dalje vagon repnega semena in 20 vagonov lepega štajerskega jedilnega krompirja po nainižfi ceni. Trgov'na de» želn h pridelkov Tvrdka Ctlan. Prag-rsko. 9045 V najem se i-fe vodna zarja s stalno vodo, do 15 P. S blzu postale. Cenj. ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod šifro .5 let*. 8889 Z*lo Dobro ohranen klavir (StutzflOgei) na prodaj. Podrobna p^-jasn la o ceni itd. Č2ie del Cott Brezice ob Savi. DamsM p8asčf baržunast. po najnovejši modi, popolnoma nov, se no »^•"'ni ceni p»oda. Ogleda se pri Kobald. Ifanska c. St. t. U nadstropje. S962 Brci posebnega aazoaaila. Joslpinat Enan naznanja v svojem in v fmenu svojih otrok, vnukov In vseh sorodnikov preZalostno vest, da je njen nepozabni soprog, gospod magistrati:t nradalk v ?. danes po dolgotrajni težki bolezni Izdihnil svojo btago duSo. Pogreb se vrši v torek 7. t m. ob 14. uri iz hiralnice Radeckega cesta 9, k Sv. Križu. 9072 Lekarna o Logatcu. Velika zaloga domačih in tu*ih zdravil sr>eci iHtet (Scott, Pafcliano, Valdi, rible olie rrve vrste. itd.)nbliže, vs^kovrs^a mila In potreb8fin«» za toaleto proda« cod ugodnimi cenami. 8992 tiče se mesečno solil, nemeblirana sli mebl rana. s posebnim vhodom Ponudbe na postni predal 70 ▼ LjObMBi. 8993 m nn\m vina m. mi \m in 1920 ima oauroilaj ^.TSJt m št v o graščme grofa Attcniss v Breflcah ob Savi. 9024 Salonska garnitura se oruđa. Kri-lemilka Glin ti. 6. utorfite. 8976 3 r=£ E M kralja I v velikosti 47X6« cm priporoča iMiw Wm .t IBia Proda se noy kožuh lep, d g, temno stikno in ovčja ko*u-hovjna ta 4000 kron. N»sIov se Iz e firartiscr ti I. nrd. vrata 2. 9*'5° Perfektno i\mm\\w • strojeplskr snreime takoj odvetniška pisarna. Plača po dogovoru In zmožnosMh do 1200 K, onroma tudi več. Ponudbe ^od .Šte ilka 8'8/90G7* na up'a^ni-*tvo S! V. Naroda. 9067 Saiostains piiarailHa mat sprejme takoj Tovama lesenih lebljev, Tacen pod šmarno goro. 9074 Hnfnl Hm M\ l\. 38 39 (zimski. za stiapac) čisto novi se za 650 K pro dajo v Kolizeju vrata 49. 8391 Asm m« al s tak0 !eDa- sten' MlTTiPlIS«) ske slike, trne kozarce, steklenice iz čeSk^ga stekla, servi« za pivo, nov, vaze, usniat kovčeg, nova garntLra *a kavo za 12 oseb (damast) preproga, piegrinjalo se proda. Oeleda se vsak dan od 3 d 4 na Reslievi cesti 24. iI. desno. 9039 Proda se Se dobro ohranjena moška ^im->ka suknja. Naslov: mi :ar, Martinova cesta c. 2, I nad. 9-43 Trsile ra strehe \iMn in nroda'a na deheio n drobno m* po K t-80 pri vH^iih na oči! h zn.iten rvpir«i Stetrer Anion, T/volana, Jeranova altca 13 Trnovo. 4256 vlviiv'uit w« 5 jjri^ s rosestv.m «)b južni 2ri se i dda v najem oziroma na ra'un onemu, ki bi v zameno <>d^toi! lepo stanovanja v L'uMjini. Ponudbe pod cod na prilika 905^' na upravo Slov Naroda. 9i53 *mm nr*lil?7irCedfk%e^: S^mo r?snl interrsen'1 naj se oglas* pri tvrdki Ranzinger, ceita na ja2no *e]<*-ntej 9. 9056 STrejemalo se netila za rezanje tir? z motsrno lino. Dna se v isail imolinl totni na tirni. «TtS5 Aha; eva ce-ta 10, tramvajska postaja sv. Petra cerkev. 9005 zdrave letošnje kupim franko vagonske dobave. Ponudbe z dobavnim terminom na H. Privreli, Ljubljana Žab i al; 3. : Potnik : zanesljiv za vinsko trgovino za Kranjsko se takoj spre me. Pismene ponudbe na up avo tega Usta pod .VINO 9050" licem stanovanje in hrano za dijaka. Oamnoc Aleksandrova cesta 3. 9049 Hlad foobieiiet nisaroiška not aH SlDZHe Kol lai eiia-ena. — Ponudbe pod .Penzlonist 9047* i a upravo .Slovenskega Naroda*. 9047 Strugana z dolgoletno prakso In z dobr mi spričevali sprejme takoj radnik Trbovlle 9069 Kraoen nov perzijski kožnh s skunks brez podloge in alssks Hsica ^e ceno proda v trgovini Šare, Seles-bargota nlica. 9071 Proda se ena železna tet Naslov pove uprava »Slov. Naroda* 904 KUPI SE s*ar, ponosen, suknen ženski pia5č» Ponudbe se prosijo rod #2ensk! plašč" do 12. t. m. upr. Slov. Naroda*. 9058 Cena K 24* V Ltnblianl, dne 5. decembra 1920. *jaW>#" Harmonika skoraj nova, (ropolnoma hroma Ična) se proda. Hradeckega vas W (pod Oo lofcern). 9041 J( v in trpežen dolg kožn> (Rei>cpcla), cenien 6000 K. se proda vsird n .|ne potrebe denarja za noilo« »ić^o ca^o. Ponudbe pod .Potreba 8595" na upravo Siov. Nnoda. 8995 Sladka skorja (cimet) v večjih in manjših množinah se odda. Blago promptno v Trstu. Ponudbe nasloviti na v V. ^imagia, £rst 7, Casella postale 33. (t W&§~ Cokle ~%B& V trpežno izdelane, gornji deli iz dobrega usnja, izdeluje Čevljarska xadruga, Vrhovne url Mozirju, lahtevajte osu tki Zahtevajte cenLk 1 ms mm Peči, štedilnike, kuhinjske potrebščine, železno pohištvo okove za pohištvo in građ-be, orodje ter vsakovrstno drugo železninsko blago nudi po selid-nih cenah na droDno in debelo trgovina z železnino Breznik &Fritsch u LjubSjanl, CnkarSem nabrežje §t. 1. 9008 OfĐĐritoeni oglas. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril dne 4. decembra 1920 SPECEltIJSKi BI KILaniJALHD TR60VIHB V Mmm tria šl. t i kitii lajpfnau-Iaiklni bili Poleg vseh vrst špecerijskega in kolonialnega blaga priporočam posebno moko, zdrob in ješprenjček iz lastnega mlina, dalje poljedelske pridelke in vsakovrstno pristno igati'e predvsem sHooolco lastne kuhe. Zagotavljajoč solidne in točne postrežbe z znatno znižanimi cenami se priporočam z odličnim spoštovanjem O. STURTTL 3£ 3C 3 is sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšim! pogo;L Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, ftlarabor, Metko-vlćj Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, W.en. Poslovne zveze z vsemi večj mi kraji v tu- in inozemstvu. □t: If.fh.a in Usk »Narodne, tiskarne« Za iusaratni del odeo vorea Valentin Kopitar. 25