$ MALE IN VELIKE (TOK
St. 27 / Leto 68 / Celje, 6. junij 2013 / Cena 2,30 EUR
str. 42-45
Nič se ni zgodilo. A se bo. Čez 90 dni!
Toliko policijskih službenih vozil, kot jih je bilo v torek dopoldne parkiranih pri dvorani Zlatorog na Hudinji, že nekaj časa ni bilo mogoče opaziti nikjer. Celjski policisti so si prišli ogledat športno dvorano, kjer bo evropsko prvenstvo v košarki. In kako gredo od rok priprave na Evrobasket knežjemu mestu? str. 2, 3
VELENJE
Spokojen spanec za Šaleško dolino? str. 6
NASA TEMA
Javni interes in mestni
prostor str. 16-17
Oba ustrelil v glavo
str. 23
SPODBUDNA ZGODBA
Posel s kotli iz roda v
rod str. 5
»Brejkali« najboljši
plesalci str. 40
ROGAŠKA SLATINA
Iz dveh zavodov nastal
eden str. 9
So psi povsod nezaželeni?
v /
Pošljite SMS na 4246	f
s ključno besedo	i§
NASVET!	1
Čaka vas jasnovidna Kara,	%
ki vam pove vse o vašem	0T
zdravju, financah, ljubezni,
Splošni pogoji storitve na uuijuiju.4egenus.com. ■ prijateljstvu ... Cena SMS-sporočiia 1,49 evra.
ce
Nakupovali smo zadnjič, tokrat dobrodelno str. 47
KLICNI CENTER: 082 80 9000 • CELJE: 03 42 84 300 • MARIBOR: 02 48 03 900 • VELENJE: 03 89 84 370
2
AKTUALNO
BISERKA POVSE TAŠIČ
UVODNiK
Ah, ta tvoj zakaj ...
»Ta tvoj zakaj pesem je nikdar izpeta, v njej se kot nitka prepleta življenja sla ... Le daj, vprašaj me, sinek moj zlati... ampak veš, tale tvoj ati, tako malo ve...« Vsak starš se je Lada Le-skovarja in njegove pesmice zagotovo spomnil, ko ga je malček po zgledu »zakaj je trava zelena« vedno znova spraševal: »Zakaj?« Tudi ko odraste-mo, predvsem če si kruh režemo v novinarstvu, bi nam besedica zakaj morala postati »inu obstati« ključna mantra. Tudi pravi intelektualci, ki zmorejo štrleti čez, predvsem pa znajo misliti s svojo glavo, bi jo morali vsaj posvojiti, če ne že vzeti povsem za svojo.
Zakaj se je v Carigradu razvnelo najhujše nasilje v zadnjih dneh? Saj veste, z vrtanjem je vedno lažje začeti drugje, manj boli. So ti protesti le del demokracije? Se morda pod vodstvom premierja Erdogana res omejujejo svoboščine ali pa v posvetni Turčji vse večji vpliv pridobivajo islamske vrednote? Pa kaj to briga regionalni časopis, kajne? No, pa gremo malo bliže.
Nedavno tega se je ob javnem prebiranju prisluhov na sojenju nekdanjemu mariborskemu županu vanje ujela tudi novinarka ene od časopisnih hiš. Pogrešala sem preprosto vprašanje kolegov, stroke in intelektualcev: kaj lahko v tej državi resnično prisluškujejo vsem po dolgem in počez, četudi za tovrstne prisluhe ni odredbe za vse sogovornike osumljenca? Si predstavljate, kakšen sobotni večer, ko bentite tudi čez kakšnega prijatelja ali sodelavce, ker ste vsi skupaj pač imeli dan, ko so stvari šle čez rob? No, sama se spomnim Beograda pred 22 leti, ko so vsem tujim dopisnikom, slovenskim ob osamosvajanju naše države še posebej, očitno prisluškovali in sem klepete po telefonu ponavadi začenjala s pozdravom: »Dober dan vsem, ki ste z nami.« Se bom tako po novem pogovarjala tudi v Sloveniji? S takšnim zakaj se človek ne postavlja v bran slišanemu ali pajdašenjupolitikov in novinarjev, samo za en samcat odtenek gre, ki ga morda slepa in gluha v slovenski javnosti nisem zaznala.
Ja, ampak mi smo osrednji regionalni časopis na Celjskem, kaj za vraga sprašujem in rinem v zadeve, ki nam na tem koncu niso mar? Prav. Pa se ustavimo pri plastičnih palmah, ki so pred tedni vnesle toliko razburjenja. Ne veste, za kaj gre? Novinarka naše hiše je v rubriki Okoljska packa opozorila, da ima eden od lokalov na Celjskem pač »posajene« plastične palme, in njej ter mnogim, čeprav ne vsem v uredništvu, se to za javen prostor res ni zdela primerna oprema. In samo ter zgolj to smo zapisali in poželi val ogorčenja lastnika in grožnje s tožbo in z odtegnitvijo oglaševanja. Zakaj? To se sprašujemo v tokratni osrednji temi na drugačen način. Zanima nas, ali urbanisti pri urejanju podobe mest in zunanji javnosti namenjenih površin resnično razmišljajo samo o klopcah in uličnih svetilkah, morda še o odtenku kakšne barve pročelja, dlje pa jim »ne potegne«?
Pred bližnjim evropskim košarkarskim prvenstvom si želim, da bi tudi zunanja podoba prenovljenega trškega jedra javnih lokalov vendarle odražala, da so igralci in navijači v knežjem mestu. Ali pa bodo od vsepovsod viseli le reklamni dežniki, tu in tam še kakšen plastičen cvet? Meja, ki jo postavljata urbanistična in arhitekturna stroka, se dotika tudi vprašanja estetike, lepega. In menda imamo v medijih novinarji kot razmišljujoča bitja vendarle poleg informativnih pravico tudi do interpretativnih zvrsti in spraševanja, opozarjanja, nenazadnje vrednotenja .
Odgovori na naša vprašanja o celjskem gostovanju Evroba-sketa so za zdaj balzam za dušo. Stvari gredo v pravi smeri. In vsaj na regionalni ravni je podobnih spodbudnih zgodb še več; eno takšnih pišejo tudi izdelovalci kotlov - posla, ki ga nadaljuje že tretja generacija družine iz Šentjurja.
Priznajte, da je tole »zakajevsko« spraševanje lahko sila neprijetna in seveda naporna stvar. Z njim se bodo soočili tudi pristojni ministri in vrh Holdinga Slovenskih elektrarn, ko bodo naposled le morali pojasniti, kateri poznavalci ekonomike so v ospredju in še bolj kateri, brez neposredne odgovornosti v ozadju tako budno bdeli nad največjim projektom v državi, da se je ta enormno podražil.
In ker smo v Novem tedniku pač radovedni, razmišljujoči in samosvoji ljudje, smo se seveda vprašali: ali so štiri delovne nesreče v Premogovniku Velenje, ki so se zgodile v obdobju od februarja do maja letos, morda med seboj povezane? Kaj če tako kot manjši sunki potresa napovedujejo celo kakšno večjo katastrofo? Tako v PV kot pristojni rudarski inšpektor zagotavljajo, da so strahovi odveč in lahko Šaleška dolina še naprej mirno spi. No, domačini vedo povedati, da v Zavodnjah zadnje čase beležijo vse več potresov, a menda to s področjem izkopavanja premoga nima nič skupnega. Vidite, spet bi lahko zastavili kakšen zakaj. In ker, kot ugotavlja Lado Leskovar v uvodni pesmici, ti »zakaji« nimajo ne konca ne kraja, le še kratek odgovor na preprosto vprašanje: »Zakaj bi prebrali tokratni Novi tednik?« Zato, ker je preprosto dober.
Košarkarji se bodo pod obroči celjske dvorane Zlatorog potili v prvem delu prvenstva, med 4. in 9. septembrom. V Celju bomo spremljali reprezentance Slovenije, Španije, Hrvaške, Češke, Poljske in Gruzije. Prvo tekmo bosta odigrali reprezentanci Gruzije in Poljske. Naši košarkarji se bodo najprej pomerili s Čehi.
Hoteli pripravljeni, dvorana še ne
Zlatorog še čaka na popravke
Do začetka evropskega košarkarskega prvenstva (EP), ki ga bo od 4. do 22. septembra v Ljubljani, Celju, Kopru in na Jesenicah gostila Slovenija, je še natančno 90 dni. Priprave na prvenstvo so v polnem zamahu, a košarkarske vročice zaenkrat še ni. Nekaj odprtih organizacijskih zadev pa še vedno.
Povečanega košarkaškega utripa ali pričakovanja evropskega prvenstva v Celju še ni. Zagotovo bo v prihodnjih dveh mesecih drugače, ko bodo začeli prenavljati dvo-
rano Zlatorog. Za potrebe prvenstva bodo namreč v celoti obnovili garderobe in prostor za kontrolo dopinga med igralci. Po zahtevah in predpisih Mednarodne košarkarske zveze (Fiba) bodo na novo uredili še tribuno in potrebne prostore za medije, pripravili športni tlak, zamenjali semaforje, dodali reflektorje, uredili agregat in prenovili sistem prezračevanja ter hlajenja. Kot je zatrdil direktor družbe za upravljanje s parkirišči in z javnimi objekti Celje (ZPO) Ivan Pfeifer, bo dvorana do
prvenstva pripravljena v skladu z napotki glavnega organizatorja Evrobasketa 2013 in to karseda varčno ter v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
Po besedah Tatjane Hren iz
ZPO so za potrebno prenovo dvorane že objavili razpise, delati bodo začeli v drugi polovici tega meseca, saj morajo do 14. junija zagotoviti nemotene pogoje za delo matičnega rokometnega kluba. Tako bo glavnina del v juliju in deloma še avgusta. Po zagotovilih tiskovnega predstavnika or-
ganizacijskega odbora Evrobasketa 2013 Anžeta Blažiča bodo vse dvorane, ki še čakajo na popravke in novo podobo, avgusta pripravljene. »Nikakor ne moremo čakati na zadnji dan, saj moramo v dvoranah preizkusiti vso logistiko, ki jo bomo potrebovali med prvenstvom,« pravi.
Kje bo navijaško središče, so hotelirji pripravljeni, kaj je z vstopnicami? Na ta vprašanja vam odgovarjamo v tokratni Naši temi.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
krekov trg kot navijaško središče
Glavnina spremljevalnega dogajanja letošnjega celjskega dela Evrobasketa bo na Krekovem trgu, kjer bo na velikem platnu mogoče spremljati prenose tekem.
Mestna občina Celje bo v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje, osnovnimi šolami in s športnimi društvi pripravila različne dogodke,
ki bodo popestrili športni spektakel. Ker želijo mestne oblasti čim več dogajanja preseliti v prenovljeno mestno središče, po zadnjih informacijah navijaške cone in platna za ogled tekme pred dvorano ne bo.
»Ne vem, če se vsi dobro zavedamo, kaj nam lahko prinese Evrobasket 2013. Prepričan sem, da bi lahko
bili oziroma bi morali biti v tem času precej bolje pripravljeni. Čas je, da zavihamo rokave in pripravimo ponudbo, ki si jo bodo gostje zapomnili,« pravi vodja celjskega mladinskega hotela Klemen Sagadin, ki pogreša predvsem vsakodnevno promocijo prvenstva tudi med domačini. Mladinski center Celje z mladinskim hotelom
Na predstavitvi Dežele Celjske na splitski Rivi je bila v ospredju košarka, saj so Celjani vabili tudi na septembrsko evropsko tekmovanje v košarki. Foto: arhiv zavoda Celeia
in s kavarno že aktivno sodeluje pri snovanju dodatne ponudbe v mestu ob Savinji. Tako bodo zagotovo pripravili športne igre kultur. »Tradicionalno ulično olimpijado bomo nekoliko priredili in prestavili na obdobju košarkaškega prvenstva. Obiskovalci in navijači iz različnih držav se bodo lahko družili, spoznavali in preizkusili v različnih zabavnih igrah,« je povedal Sagadin.
Še nekaj neznank
Kar se tiče navijaških centrov in spremljevalne ponudbe, je še veliko odprtih vprašanj. Celjski organizacijski odbor je krovnemu organizatorju podal predlog o vzpostavitvi »fan con« za gostujoče navijače v okviru mestnih lokalov. »Ta območja bodo dejansko zaživela le, če bodo za to zainteresirane tudi tuje reprezentance in njihove navijaške skupine. Za zdaj še nismo prejeli nobenega odgovora,« pojasnjuje Alja Tihle Hren s celjske občine. Kot kaže, uradnih navijaških »pubov« držav udeleženk evropskega prvenstva ne bo. Bodo pa gostinci program pripravili v lastni režiji. To, kar zagotovo bo, pa je brezplačen turistični vlakec, ki bo ves čas prvenstva obiskovalce prevažal iz mestnega jedra do dvorane Zlatorog.
vstopnice v prodaji od 1. julija
Ker bodo vstopnice za tekme prvega dela EP na voljo šele od 1. julija, je še težko ocenjevati, kakšno je zanimanje za ogled prvenstva v Sloveniji - tako doma kot v tujini.
Zaenkrat je precejšnje zanimanje mogoče opaziti le za ogled finala, ki je že skoraj razprodan - večino kart so kupili Slovenci - medtem ko
tekme drugega dela prvenstva, četrtfinala in polfinala pričakovano še niso deležne velike pozornosti košarkarskih navdušencev. Ob ne ravno nizkih
cenah (četrtfinale od 19 do 75 evrov, polfinale od 25 do 120 evrov) marsikdo verjetno ne želi kupovati vstopnic toliko vnaprej in na pamet, saj je nenazadnje neznanka tudi to, v kakšni zasedbi bodo nekatere reprezentance na prvenstvu
dejansko nastopile. Cenejše bodo vstopnice za ogled tekem uvodnega dela prvenstva, ki bodo stale od 15 do 35 evrov. Bo pa zanimanje za ogled tekem zagotovo začelo naraščati konec julija, ko bo 24 evropskih reprezentanc začelo priprave, in avgusta, ko bo na sporedu tudi precej pripravljalnih tekem.
AKTUALNO
3

Investicijska vrednost vseh nujno potrebnih del v dvorani Zlatorog znaša 500 tisoč evrov, v kar ni vključena priprava zunanjih površin. Delno bo pripravo celjske dvorane sofinancirala Fundacija za šport. »Računamo na približno 20 odstotkov sredstev, ki so bila pridobljena na javnem razpisu za pridobitev sredstev za gradnjo in obnovo športnih objektov v letih 2013-2015,« pojasnjuje Tatjana Hren.
f - dk'i*
Čeprav v dvorani Zlatorog domuje rokomet, bodo septembra pod koši zagospodarili košarkarji. Do sredine avgusta bo za največji športni spektakel leta nared tudi prenovljena športna dvorana.
I
Ste vedeli?
Hotelirji pripravljeni
Če športne dvorane na prvenstvo še niso povsem pripravljene, je povsem drugače pri hotelirjih.
V Thermani Laško, kjer bodo v času prvenstva do-movali košarkaši, trenerji in tudi navijači s Hrvaške, Poljske, iz Nemčije in Gruzije, je, kot pravi Mojca Korpar, vse pripravljeno. »Gostili bomo celotne ekipe teh reprezentanc, kar pomeni, da bomo imeli v času Evrobasketa 2013, zasedene vse kapacitete,« je povedala Korparjeva. V Laškem, kjer je športni turizem izredno pomembno področje, imajo z gostovanji športnih delegacij že ogromno izkušenj. »Športnikom nudimo praktično vse, od primerne nastanitve - prilagojeno velikost postelj, programe dobrega počutja, zdravstveno oskrbo in rehabilitacijo za hitro zdravljenje poškodb - do ustreznih športnih objektov in infrastrukture v neposrednem okolju. Vse to nas uvršča med konkurenčnejše ponudnike športnega turizma v tem delu sveta,« še dodaja Korparjeva. Po njenih besedah za zdaj od posameznih košarkarskih zvez posebnih zahtev še niso prejeli, a ko oziroma če jih bodo, se bodo nanje ustrezno pripravili.
Slovenci in Španci pod Pohorjem
Preostali dve reprezentanci, ki bosta uvodne dvoboje letošnjega EP odigrali pod koši celjske dvorane Zlatorog, bosta nastanjeni v hotelu Atrij v Termah Zreče. Košarkarjem slovenske in španske izbrane vrste bodo v Zrečah zagotovili vse potrebno za nemoteno pripravo na tekmovanje, saj bo hotel v času prvenstva za ostale goste zaprt. Pod Pohorjem so na prihod košarkarjev pripravljeni. Čeprav gre za zvezdnike najvišjega kova, so za zdaj s špansko zvezo uspeli najti rešitve za vse postavljene zahteve. Slovenski košarkarji se v Zrečah dobro počutijo, saj je to ena od baznih postaj slovenske moške članske reprezentance. Slovenci, ki se bodo na domačem prvenstvu potegovali za prvo odličje, bodo v mestu pod Roglo imeli tudi del poletnih priprav.
S posteljami ne bo težav
Košarkarji bodo v času prvenstva pri nas udobno spali. Tako v Laškem kot Zrečah so že predhodno mislili na »velikane« in so ob projektiranju hotelov predvideli tudi podaljšane športnikom prilagojene postelje. »Imamo dolgoletne izkušnje s pripravami vrhun-
skih športnikov in ekip, tako da smo seznanjeni z njihovimi potrebami in željami,« je povedala Tina Tinta Kovačič iz Unior Turizma. Posebnih priprav na košarkarsko prvenstvo pri njih tako ne bo. »Sledimo željam reprezentanc, jim skušamo ugoditi in zagotoviti čim udobnejše bivanje ter nemotene priprave na tekmovanje.« A za zdaj prave košarkarske vročice tudi pri njih še ni. Še pred prihodom košarkarjev bodo na pripravah namreč gostili nogometaše in rokometaše.
Dovolj namestitev in parkirišč
V turistični agenciji Palma, uradni agenciji Evrobasketa 2013, so pripravili celovito ponudbo za zaključene skupine in tudi za individualne goste, ki bodo obiskali Slovenijo. »Programe smo časovno prilagodili obisku prvega, drugega in tretjega dela prvenstva, paketi pa vključujejo poleg nastanitev in vstopnic za oglede tekem tudi možnosti dodatnih izletov po Sloveniji, možnost transferjev ali najem avtomobila,« je povedala Nika Vrhovnik iz Palme.
Čeprav je precej povpraševanja, glavnino rezervacij pričakujejo v naslednjih mesecih. »Povečano povpraševanje opažamo pri španskih in čeških navijačih, kljub bližini je vse večji interes tudi med hrvaškimi ljubitelji košarke,« pojasnjuje Vrhovnikova, ki o konkretnih
številkah prodanih aranžmajev še ni želela govoriti, saj je kar nekaj povpraševanj še v obdobju dogovarjanja. So pa pri Palmi zakupili večino nočitvenih zmogljivosti na Celjskem.
Po besedah direktorja ZPO Ivana Pfeiferja bodo zmogljivosti prenočišč v času prvenstva popolnoma zasedene. »Vedeti moramo, da bodo v času košarkarskega prvenstva tudi zaključne priprave na Mednarodni obrtni sejem, kar bo dodatno zapolnjevalo hotelske kapacitete,« pojasnjuje Pfeifer in dodaja, da bodo v času prvenstva zagotovili prilagojen prometni red, primerno dostopnost in dovolj parkirišč.
Novinarsko središče v Evropi
Hotel Evropa se bo v času EP prelevil v medijsko središče, saj bodo v hotelu nastanjeni številni novinarji. »Možna je seveda še kakšna sprememba, kar je odvisno od pooblaščenega organizatorja,« pravi direktor hotela Evropa Zoran Podkoritnik. Kot pravi, bodo med Evrobasketom pripravili posebno navijaško ponudbo, že zdaj pa so prodali vse noči-tvene zmogljivosti. »Na prvenstvo smo se začeli pripravljati že pred časom. Te pripravebo-do zdaj podobno kot pri košarkarjih še intenzivnejše. Bomo pa v času dogodka okrepili tudi osebje,« še dodaja Pod-koritnik.
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA
	iti iti Iii	///Bfe» Iii		iti iti tli	Iii Iii ill	/// Iii
V Celju tudi 150 prostovoljcev
Na razpis za prostovoljce za Evrobasket 2013 se je prijavilo več kot 2.500 ljudi iz 41 držav, največ iz Slovenije (1.900), nato sledijo prostovoljci iz Litve, Italije, Turčije, s Poljske in iz ostalih držav. Najstarejši prijavljeni prostovoljec bo letos star kar 77 let, medtem ko bo najmlajši 18 let dopolnil le štiri dni pred začetkom dogodka. Po besedah Anžeta Blažiča bo v Celju delovalo okoli 150 prostovoljcev, a ti še niso izbrani. Izbor bo končan 22. junija.
zadnja novica
Prvi sodni epilog: »Krivi so!«
Tri obtožene v primeru Patria - Janeza Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča - je ljubljansko okrajno sodišče spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril pri nakupu oklepnikov.
Ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek je Janši prisodila dve leti zapora, Črnkoviču in Krkoviču pa po eno leto in 10 mesecev. Hkrati morajo vsi trije plačati po 37.000 evrov kazni. Sojenje se mora prav tako končati še za nekdanjega prvega moža Holdinga slovenskih elektrarn Jožeta Zagožna ter poslovneža Walterja Wolfa, ki sta izločena iz postopka. Sodišče je predlogu tožilstva v celoti sledilo. Sodba sicer še ni pravnomočna. Obe strani, tako tožilci kot odvetniki, se namreč lahko na sodbo pritožijo.
Več o včerajšnjem dogajanju v Ljubljani na strani 22.
AD, foto: SHERPA
4
GOSPODARSTVO
Rep bloka 6 znova opleta
V Tešu in HSE iščejo denar za gradnjo bloka 6, ki bo še dražji in kasneje dograjen
Gradnjo bloka 6 vodi nova ekipa: Peter Dermol je na čelu Teša od 11. aprila, direktor HSE Blaž Košorok od lani novembra, dr. Marko Tandler je vodja odbora za aktiven nadzor Teš 6 od začetka leta. Na novinarski konferenci v Ljubljani je sodeloval tudi član uprave Premogovnika Velenje dr. Vladimir Malenkovič.
Blaž Košorok: »Ne bomo se šli lova na čarovnice, bomo pa jasno povedali, kdo so odgovorni. Odgovornosti ne bo ušel nihče, ne moremo pa biti narod ovaduhov, ki bi vsevprek vlagal odškodninske tožbe in kazenske ovadbe. Želim, da je vsakršna odgovornost dokazana, da temelji na realnih dokazih, zato sem omenil, da bo za nazaj morebiti potrebna forenzična preiskava.«
Iz parlamentarne razprave
Člani odbora državnega zbora za finance in za infrastrukturo so že minuli teden vlado pozvali, da ugotovi dejansko stanje na projektu. Vlada naj v primeru ugotovljenih nepravilnost sproži ustrezne postopke ugotavljanja odgovornosti. V razpravi sta se oglasila tudi dva poslanca s celjskega območja.
Srečko Meh, poslanec SD: »Vlada je leta 2006 prvič sprejela sklep, da gre v investicijo blok 6. V tem času je Šaleška dolina v energetiki izgubila tri tisoč delovnih mest, a nismo niti odprli ust. Nič nismo govorili in zato nič dobili. Iz tabele se vidi, koliko koncesije dobivajo slovenske občine zaradi proizvodnje električne energije. Med njimi ni Mestne občine Velenje, ker ni dobila lani nič odškodnine za proizvodnjo električne energije v Šaleški dolini, a imamo podrto polovico doline.«
Matjaž Han, poslanec SD: »Mislim, da je dober projekt, a je bil voden tako, da bi moral danes kdo od tistih, ki so podpisovali kakršnekoli dokumente, sedeti za zapahi. Ta projekt je simbol korupcije - to upam na glas povedati. Enkrat sto in dvesto milijonov dražje ... To je nemogoče. Upam, da bodo pristojne ustanove naredile red in da bodo ljudi, ki so privedli projekt v takšno fazo, tudi malo povprašale po zdravju.«
»Blok 6 že od začetka spremlja negativna aura oziroma se za njim vleče dolg rep, nekaj neznank, afer in vmešavanj. V Sloveniji praktično ni politične stranke, ki se ne bi zanimala za projekt in se vpletla vanj,« je uvodna pojasnila o ponovni podražitvi ter zamudi pri gradnji bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj začel Blaž Košorok, direktor Holdinga Slovenske elektrarne.
Čeprav dela na gradbišču bloka 6 potekajo po zastavljenem časovnem načrtu, sta vodstvi Teša in matične družbe, HSE, v precejšnjih skrbeh. Že zdaj se ve, da zaradi spremenjenih pogojev poslovanja ter novih dejstev, ki v zvezi s projektom doslej niso bila znana, blok 6 ne bo končan skladno s časovnim načrtom gradnje kot tudi ne v zastavljenih finančnih okvirih. Ugotovitve kažejo, da se bo končna vrednost z 1,3 dvignila na 1,44 milijarde evrov in da bo prišlo do pol leta zamude pri pridobitvi uporabnega dovoljenja, torej je v igri namesto februarja avgust 2016. »Gre za dve medsebojno povezani stvari - bolj kot se oddaljuje začetek poskusnega obratovanja, bolj vleče za sabo vrednostno komponento,« je povedal Košorok, ki je poudaril, da so bila ta dejstva znana že ob podpisu poroštvene pogodbe konec novembra lani.
Ne podražitev, odstopanja!
Kot je pojasnil direktor Teša Peter Dermol, je bil 30. novembra lani, ko je bila podpisana poroštvena pogodba, podpisan aneks
številka 8, s katerim se podaljšuje rok gradnje in veča investicijska vrednost. Po razlagi Dermola je odstopanje - ne podražitev, kot je poudarjal - povzročilo 10 milijonov evrov prepla-čil Primorju, približno 58 milijonov evrov bodo stala
dodatna montažna dela, 2 milijona evrov stroškov je
Dela na gradbišču v Šoštanju zaenkrat potekajo po zastavljenem časovnem načrtu. Trenutno je zgrajenih več kot 70 odstotkov elektrarne, podpisanih je bilo več kot 90 odstotkov vseh pogodb, realiziranih plačil pa je bilo za 919 milijonov evrov. Število delavcev na objektu se dnevno povečuje in naj bi v kratkem doseglo maksimalno številko, več kot 1.500.
s čistilno napravo, višji so stroški zavarovanja in financiranja, računali so na
18 milijonov za rezervne dele ...
Tako Košorok kot Dermol sta napovedala nova nekoliko »bolj aktivna« pogajanja z Alstomom, da bi dela čimprej dokončal. Z vsakim mesecem predhodno končanih del bodo privarčevali 3 milijone, vsak mesec obratovanja bloka 6 pa bi zaradi manj premoga ter CO2 kuponov dodal še 3,6 milijona. Upajo, da bodo v mesecu dni lahko pripravili nov časovni načrt. »Javnosti in kreditodajalcem moramo dokazati, da smo sposobni poplačati posojilo, treba pa se bo dogovoriti o racionalizaciji poslovanja celotne skupine HSE in poiskati dodatne vire financiranja.«
Od kod denar?
Ravno vprašanje, kje dobiti 140 milijonov evrov, je največji problem. Dermol je govoril o dolgoročnih strateških partnerjih: »Moja želja je, da se ta denar poišče znotraj Slovenije, saj bi potem sredstva ostala v državi. V nasprotnem primeru bi morali iskati te vire na zunanjem trgu.« Košorok je sicer omenil zunanje vire, o katerih še
ni želel bolj točno govoriti, v ospredje pa je postavil tudi racionalizacijo poslovanja, o čemer je že govoril s sindikati in sveti delavcev. Zaenkrat ne nameravajo odpuščati, bodo pa na vseh ravneh in v vseh družbah - tudi v Tešu in premogovniku - preverjali, koliko zaposlenih in katere potrebujejo.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
»Zavedati se je treba, da so pogodbe podpisane, čeprav sam nisem podpisal niti ene,« je poudaril Dermol. Na vprašanja novinarjev o povezanosti z eno nekdanjih ekip je odgovarjal, da nikoli ni bil član ožje ekipe nekdanjega direktorja Teša dr. Uroša Rotnika.
Čeprav so na tiskovni konferenci v Ljubljani govorili o odgovornosti prejšnjih vodstev, je jasno, da večina tokratnih očitkov leti na nekdanjega direktorja Teša Simona Tota, ki je zatrdil, da je njegova ekipa izvajala vse aktivnosti za potek investicije v začrtanih okvirih in je v intenzivnih pogajanjih z dobavitelji uspela zagotoviti nižje cene.
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
#	zasaditve
t vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
< J
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3] 425 66 12 I vrtnarstvoOsimbio.si I www.simbio.si

Drugič prodano?
Celjsko okrožno sodišče je na predlog stečajna upravite-ljice družbe CMC Milene Sisinger razpisalo drugo dražbo za delnice hčerinske družbe Voc.
Gre za paket dobrih 74 tisoč delnic, ki jih je upraviteljica Sisingerjeva marca prodajala za 870 tisoč evrov. Dražba ni bila uspešna, zato Sisngerjeva za paket Vocovih delnic zahteva 30 odstotkov manj oziroma malo več kot 609 tisoč evrov. Spomnimo, da je za prvo dražbo direktor Voca Roman Moškotevc, ki je preko družbe Ahac več kot četrtinski lastnik celjskega vzdrževalca cest, trdil, da se sicer zanima za odkup, vendar je bila po njegovem mnenju cena delnic previsoka.
US
Blokirani računi tudi Vegrada v stečaju
Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril je na spletni strani obvestila, da ima velenjski gradbinec v stečaju že mesec dni blokiran žiro račun.
Razlog za blokado je odločba velenjskega davčnega urada za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini skoraj 180 tisoč evrov. Vegrad sicer tega nadomestila ni plačal že predlani, ko je prosil za odlog plačila. Njegovi prošnji ni bilo ugodeno, prav tako ena od bank, ki je ločitvena upnica na zemljiščih, ni izdala bančne garancije, zaradi katere bi Durs lahko odložil plačilo. Vegradu ne more pomagati niti občina, tako da ne more pokrivati stroškov. Račun bo blokiran tako dolgo, dokler Vegrad v stečaju dolga ne bo poplačal ali pa bo davčni urad odobril odlog plačila. Zaradi tega prihaja do težav pri izvedbi javnih dražb, tako da je upraviteljica Grilova odprla poseben račun kar pri svojem podjetju.
US
GOSPODARSTVO
5
Kar je zamočila Ljubljana, je rešil Bruselj
Slovenija je »po tehtnem premisleku«, podobno kot večina evropskih držav, minuli teden glasovala proti uvedbi protidampinških dajatev na solarne panele s Kitajske, kar je ogorčilo preboldski Bisol. V torek pa je evropski komisar za trgovino Karel de Gucht potrdil uvedbo in postopno dvigovanje carin za uvoz kristalno silicijevih fotonapeto-stnih modulov in njihovih ključnih komponent.
Sicer je vprašanje dajatev, o katerih je odločil komisar De Gucht, razdelilo tako slo-
vensko kot evropsko javnost, najbolj ogorčeni zaradi slovenskega glasovanja pa so bili v Skupini Bisol Group. Prepričani so bili, da je država ravnala nespametno, predsednik dr. Uroš Merc pa je izrekel še več kritičnih besed: »V tem primeru gre za nacionalno sramoto in veleizdajo, ki ni vredna dostojanstva slovenskega naroda.« Po njegovem glasovanje samo zase govori o tem, kaj slovenska politika misli o slovenskem gospodarstvu in njegovem vsakodnevnem prizadevanju, da bi uspelo na svetovnem trgu, se razvijalo
in bilo zmožno ustvarjati. V Bisolu so v sedmih letih iz nič ustvarili več kot 350 delovnih mest in več kot 300 milijonov evrov izvoza.
»Želeli smo, da bi nadaljnja vlaganja lahko izvajali doma, tako pa smo danes z razočaranjem umaknili slovensko zastavo izpred sedeža družbe in pustili drog prazen, da bi nam bil današnji dogodek še dolgo v opomin,« je navedel dr. Merc.
Vendar je bilo glasovanje držav zgolj posvetovalno in ni vplivalo na odločitev komisarja. Tako bo od danes uvoz
za razvoj ne morejo privoščiti. A kot pravi naslednik družinskega podjetja, to še ne pomeni, da lahko na trgu zaspiš na lovorikah stare slave. »Zato poskušamo svoje izdelke prilagoditi zahtevam in trendom na trgu.« Pri kurilni tehniki je dandanes konkurenca velika, največji izzivi pa predvsem v povezavi z ekonomiko ogrevanja in ekološko sprejemljivostjo.
kitajskih komponent obdavčen za slabih 12 odstotkov, po 60-dnevnem prehodnem obdobju pa se bo višina dajatev zvišala na 47 odstotkov. V Bisolu odločitev komisarja sprejemajo kot glas razuma in pravičnosti. Prepričani so, da bo ukrep stabiliziral fotovoltaični trg ter ponovno vzpostavil konkurenčnost. Fotovoltaika bo tako še naprej lahko ustvarjala delovna mesta in dodano vrednost v Evropi, svetovni trg pa ne bo končal v primežu kitajske nadvlade.
US
Tako so pred časom v sodelovanju s podjetjem Eragon in njegovimi gorilniki prilagodili svoj kotel na pelete. Nastal je proizvod, pri katerem je čiščenje lažje, izkoristek pa večji. Prestali so test eko sklada in se tako uvrstili med ponudnike, pri katerih kupci lahko uveljavljajo ekološko subvencijo. »Na to smo še posebej ponosni, ker gre za slovenski izdelek v konkurenci večino-

ma velikih tujih znamk,« pojasni sogovornik.
Prve izkušnje pri drugih delodajalcih
Kot pravi David, z družinskim poslom nikoli ni bil posebej obremenjen. Je pa to bil način življenja, ki ga je praktično nevede ponotranjil. »Morda sem pod tem vplivom tudi izbral študijsko smer, me je pa strojništvo tudi zanimalo.« Prva leta delovnih izkušenj je nabiral pri drugih delodajalcih. »To je bila pametna izbira. Vedno je koristno širiti obzorja in opazovati, kako delujejo in kako težave rešujejo drugod.« Ob očetovi upokojitvi pa se zdi prevzem družinske tradicije seveda logična poteza. Ob tem se zaveda odgovornosti. Trenutno so v njihovi delavnici zaposleni štirje delavci, v pisarni pa še ena sodelavka. Pred časom sta se dva upokojila.
Nelojalna konkurenca tek na kratke proge
Slovenci kakšne hude zasebne podjetniške tradicije nimamo, zato ne preseneča, da si je še pred nekaj leti večina mladih želela zaposlitev v javnem sektorju ali v velikih podjetjih. Kot pravi David, je drugače, če je podjetništvo že od nekdaj družinski način življenja. »Če si odvisen od sebe, nikoli zares ne izklopiš. Tako ali drugače si ves čas vpet v obveznosti in skrbi. Ne moreš na primer reči, da te po tretji ali četrti uri popoldne stvari ne brigajo več. Tudi dopust in prosti dnevi so podrejeni takemu načinu življenja. Ne bi pa rekel, da me ta zavest posebej obremenjuje. Nenazadnje danes ni več nikjer vsaj malo bolj zahtev-
Predlagajte podjetja,
ki so za vas spodbudne zgodbe ^
tedni ki® nt-rc. s i
v
nega delovnega mesta, kjer bi lahko popoldne in ob koncih tedna na službo enostavno pozabil. Tako pač je.
Vse več bremena na podjetnikih
Težje se je sprijazniti s stanjem v državi, ki vedno večje breme prelaga prav na zasebno pobudo, na male podjetnike in obrtnike. »Država ti s samozaposlitvijo sicer ponuja določene ugodnosti, podobno je tudi z zaposlovanjem ljudi z zavoda. Po drugi strani pa ni celostne strategije, ki bi ponujala neke varne okvire. Politika enostavno gasi požare in nikoli ne moreš vedeti, kdaj in kako te bo udarilo. Nenehni boji med sindikati in delodajalci dušijo podjetniškega duha. Plače pa so z dajatvami že dolgo nenormalno obremenjene. Rak rana našega gospodarstva je seveda plačilna nedisciplina, ki se vleče z vrha in te nehote potegne v svojo spiralo. Ob tem se investicije vse bolj krčijo, mi pa smo ves čas na udaru nelojalne konkurence iz tretjih držav. Kakovost podobnih uvoženih proizvodov sicer ni primerljiva, a v teh razmerah mnogi kratkoročno vidijo zgolj ceno.« Zato pa se David zaveda pomena in vrednosti dolgoletne družinske tradicije.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Bilo je pred petimi desetletji, ko se je Anton Koželj, takrat še pod okriljem celjskega podjetja Klima, domislil, da bi izdeloval kotle. Obrt je kasneje predal sinu Andreju, vnuk David pa bo to poletje prevzel posel kot tretja generacija v družini. Če so njihove peči v tem času dobile sloves zanesljivih in kakovostnih izdelkov, pa so v zadnjem času naredili pomemben korak tudi na področju ekoloških inovacij.
Poleg peči in kotlov na jaške in še bi lahko naštevali. drva ter pelete izdelujejo Kot manjše podjetje s trenu-še zalogovnike toplote, ci- tno petimi, še pred časom sterne, bojlerje za solarne pa sedmimi zaposlenimi si in druge sisteme, pohodne seveda posebnega oddelka
David Koželj bo v podjetju KOB termoinstalacije nadaljeval tradicijo očeta in deda.
Rimske terme v rokah Dolamiča
Stečajni upravitelj Boris Dolamič je potrdil nekatere govorice, da je sam prevzel vodenje družbe, na tem mestu pa je zamenjal nekdanjo direktorico, zdaj vodjo poslovanja Alenko Iskra.
Sicer se bo rok za prijavo terjatev do družbe Rimske terme v stečaju iztekel sredi junija, tako da upravitelj Do-lamič še ne daje dodatnih pojasnil. Rimske terme bankam dolgujejo okoli 22 milijonov evrov, za dolgoročno vzdržno poslovanje pa bi se morali dolgovi znižati pod 15 milijonov evrov, kar bi lahko dosegli s konverzijo terjatev. Dolamič še pojasnjuje, da najem term ni mogoč, ker je v koncesijski pogodbi za koriščenje termalne vode omejitev, da dejavnosti lahko opravlja le koncesionar in je ne more dajati v najem ali podjem. Upravitelj Rimskih term je tudi najavil, da bo prvi predlog za prodajo premoženja kot poslovne celote vložil najkasneje 17. junija.
»Samostojno podjetništvo, tudi če gre za utečeno delo in uveljavljeno znamko, je vedno povezano s tveganji, na katere enostavno ne moreš vplivati. Zato si ne delam utvar, da bodo stvari vedno kar same od sebe tekle kot po maslu,« pravi David Koželj.
Že tretja generacija v družinskem poslu
Podjetje KOB termoinstalacije iz Šentjurja na trgu skoraj pol stoletja

»Kljub veliki brezposelnosti dobrega delavca ni lahko dobiti, še posebej če gre za bolj zahtevna dela. Četudi najdeš vrhunskega varilca, je v tako majhnem kolektivu pomembno, da se ljudje tudi osebnostno ujamejo. Drugače je pač težko delati.«
6
AKTUALNO
V premogovniku pravijo, da nezgode pri delu nastajajo v veliki meri zaradi osebnega dejavnika, ker delavci večkrat podcenjujejo nevarnosti pri delu, prihaja pa tudi do izrednih dogodkov in nevarnih pojavov, na katere žal nimajo vpliva in jih tudi z najsodobnejšo tehnologijo ne morejo predvideti.
Pasti skrivnostnega
dela Nezgod manj, a so medijsko bolj odmevne
Nesreče v rudarstvu za obdobje 2000-2012
Leto	Število nesreč	Lahke nesreče	Težje nesreče	Smrtne nesreče	Število zaposlenih	Izgubljene dnine
2000	454	445	8	1	5.801	16.535
2001	411	402	4	5	5.613	12.101
2002	300	294	4	2	5.248	9.447
2003	363	352	8	3	5.167	10.412
2004	301	292	7	2	4.679	8.239
2005	258	256	1	1	4.255	6.232
2006	278	265	12	1	4.696	8.341
2007	215	203	11	1	4.448	6.797
2008	212	203	7	2	4.968	6.792
2009	163	154	9	0	3.227	4.440
2010	165	158	7	0	2.943	3.112
2011	134	122	12	0	2.956	3.913
2012	129	122	7	0	2.492	4.744
Slovensko rudarstvo je varno, pravijo inšpektorji. In kaj kažejo številke? Vir: Inšpektorat za promet, energetiko in prostor Ministrstva RS za infrastrukturo in prostor
V nezgodi pri delu, ki se je v Premogovniku Velenje zgodila zadnji četrtek v maju, je zaradi sprostitve pritiska pri likvidaciji jamske proge prišlo do lažjih poškodb dveh rudarjev. Oba delavca sta bila takoj ustrezno oskrbljena in pripeljali so ju na površino, od koder sta bila prepeljana v Zdravstveni dom Velenje. Nato so ju odpeljali v Bolnišnico Celje, od koder so ju po nekaj urah že isti dan tudi odpustili.
O tem (in podobnih dogodkih) je bil seveda takoj obveščen pristojni rudarski inšpektor, ki si je tudi ogledal kraj nezgode, prav tako je preveril vso dokumentacijo v zvezi z deli na tem delovišču. »Inšpektorji izvajajo redne inšpekcijske preglede, v okviru katerih nadzirajo izvajanje vseh varnostnih ukrepov, tudi v zvezi s tem dogodkom. Inšpektor je ugotovil, da dosledno izvajajo vse tehnične in varnostne ukrepe,« glede zadnje nezgode pojasnjujejo v premogovniku.
Izredni dogodki nepredvidljivi
Pogostost nezgod in nevarnih pojavov v Premogovniku Velenje se je v zadnjih letih zelo zmanjšala, saj se število
iz leta v leto zmanjšuje. Še pred desetimi in več leti so beležili tudi več kot petsto nezgod letno, zdaj je ta številka že več let krepko pod sto. »V letu 2011 smo zabeležili le 58
nezgod. Tudi nezgod pri delu je glede na prejšnja leta manj, vendar so te - tudi zaradi pritiskov medijev - čedalje bolj odmevne,« navajajo v premogovniku. Pri letošnjih pojavih
so bili vsi udeleženci lažje poškodovani, vendar imajo to »srečo«, da se ukvarjajo z rudarstvom, s panogo, ki že zaradi narave dela, ki poteka pod zemljo, za nepoznavalsko javnost pomeni nekaj nepredstavljivega in skrivnostnega ter posledično tudi zelo zanimivega za medije. »Na cestah ali v drugih gospodarskih panogah se zgodi veliko hujših nesreč, a so v sredstvih javnega obveščanja le bežno omenjene.« Vseh izrednih dogodkov se tudi z najsodobnejšo tehnologijo preprosto ne da predvideti.
Varnost v ospredju
Povsod po svetu, kjer izvajajo podzemna rudarska dela, so občasno prisotni nevarni naravni pojavi, seveda najbolj nevarni za zaposlene. »Pri nas te dogodke imenujemo potencialne nevarnosti in jih imamo zelo podrobno obdelane v načrtu obrambe in reševanja, kjer so predstavljeni vsi preventivni in kurativni ukrepi za njihovo obvladovanje. Premogovnik Velenje spada med tehnološko in varnostno najbolj razvite premogovnike tako v Evropi kot svetu. Vzpostavljen imamo vrhunski varnostni sistem, kar nam priznavajo tako domači kot tuji strokovnjaki. Precej časa že imamo v uporabi tako imenovani VTISs (varnostnotehnološki informacijski sistem). Gre za pri nas razvit sistem, v katerem preko dveh zank optičnih kablov za prenos podatkov (po jami in potem na površino) v dežurnem centru na površini 365 dni v letu spremljamo več k ot 3000 varnostnih in tehnoloških parametrov, ki jih nenehno merimo v jami. Na podlagi teh podatkov lahko iz
centra na površini v vsakem trenutku komuniciramo z zaposlenimi v jami in po potrebi ukrepamo.«
Že februarja sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve nesreči. V prvi je prišlo do tako imenovanega stebrnega udara v severnem delu jame Preloge, takrat se je poškodovalo šest rudarjev. Teden dni kasneje se je pri delu lažje poškodoval eden izmed zaposlenih, ki je opravljal delo z nakladalnim strojem. Aprila je pri delu v jami prišlo do izriva ogljikovega dioksida. Dva rudarja so odpeljali v bolnišnico Topolšica. Pregled je pokazal, da se s plinom nista zastrupila. V nezgodi pri delu, ki se je v Premogovniku Velenje zgodila konec maja, je zaradi sprostitve pritiska pri likvidaciji jamske proge prišlo do lažjih poškodb dveh rudarjev.
V premogovniku še dodajajo, da delo v jami poteka v zahtevnih pogojih in posebnih razmerah, zato so tudi zaposleni za to delo še posebej pripravljeni in usposobljeni. V zvezi s tem Premogovnik Velenje nenehno izvaja vrsto ukrepov, od izobraževanja, usposabljanja, preverjanja znanja do ukrepanja v izrednih oziroma nepredvidljivih situacijah. Za posredovanje v izrednih razmerah imajo tudi vrhunsko usposobljeno reševalno četo za izvajanje ekstremnih nalog. »Varnosti pri delu posvečamo izjemno veliko pozornost in je tudi od strateških ciljev podjetja,« zaključujejo v velenjskem premogovniku.
URŠKA SELIŠNIK
V preiskavo rudarske nesreče se vključi tudi kriminalistična policija, vendar v praksi velja, da vključijo tudi rudarskega inšpektorja, saj gre za specifičen dogodek, za osvetlitev katerega so potrebna dodatna znanja.
Spokojen spanec za Šaleško dolino?
Skrivnostne raziskave nesreč kažejo, da nevarnosti za katastrofo ni
Javnost je ponavadi o nezgodah in nesrečah v premogovnikih sicer obveščena, saj gre za primere, kjer je ponavadi poškodovanih več rudarjev. Nekoliko se zatakne, kadar se poskušamo novinarji dokopati do podatkov o natančnih ukrepih, ki jih rudarski inšpektorji ali kriminalisti izvedejo oziroma morebiti izrečejo v premogovnikih, kadar do takšnih primerov pride. Zato smo nekaj vprašanj poslali Inšpektoratu za promet, energetiko in prostor Ministrstva RS za infrastrukturo in prostor.
Ker so se samo v Premogovniku Velenju letos zgodile že štiri nesreče, smo želeli izvedeti, ali so vse preiskave že končane in kakšni so bili konkretni ukrepi in predvsem
izsledki rudarske inšpekcije, ki so jo kriminalisti vključili v preiskavo okoliščin dogodkov. Gre namreč za dogodke, ki razburjajo prebivalce Šaleške doline, saj so zaradi dokaj pogostih nesreč v rudniku zaskrbljeni. Na inšpektoratu nam natančnega odgovora na konkretno vprašanje niso
posredovali. Pojasnili so le: »Raziskave nesreč so zaključene oziroma se zaključujejo. Gre za tri skupinske nesreče s področja dinamičnih sprostitev pritiskov in za skupinsko nesrečo s področja izriva plina. Mnenja o vzrokih nesreč pri delu bodo podana pristojnim organom. Ob vsaki
raziskavi so izdani ukrepi rudarske inšpekcije.«
Ostali smo tudi brez odgovora, kakšni so sploh lahko inšpekcijski ukrepi, kadar pride v rudnikih do nesreč. Da ima Premogovnik Velenje izdelan načrt obrambe in reševanja, s katerim so seznanjeni vsi zaposleni, je razumljivo. Tudi
to, da se s tem določijo potencialne nevarnosti in ukrepi za njihovo preprečevanje ter določijo tudi postopki ravnanja in reševanja. Vendar nam inšpektorat za promet, energetiko in prostor ni pojasnil, kakšni so vzvodi, če morda pri raziskavi okoliščin nesreč ugotovijo odgovornost posameznikov.
Hujšega ne bo ...
Prebivalci Šaleške doline nemo spremljajo poročila o nesrečah - ki jih sicer za rudarske strokovnjake ni tako veliko - in na spletnih forumih izražajo skrb glede tega, ali so njihovi sorodniki in znanci, zaposleni v rudniku, res tako zelo varni. Ali jim rudarska inšpekcija torej zagotavlja, da je delo v velenjskem rudniku varno?
»Rudarski inšpektor med drugim izvaja tudi nadzor nad stanjem varnosti in zdravja pri delu na deloviščih Premogovnika Velenje. Na podlagi rednih in izrednih nadzorov ugotavljamo, da izvajajo vse predpisani tehnične in varnostne ukrepe, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo varnosti pri izvajanju rudarskih del,« so nam odgovorili na inšpektoratu. Statistika in nadzor kažeta, še dodajajo, da se število ne-
sreč v velenjskem premogovniku na splošno zmanjšuje.
Ampak ob štirih delovnih skupinskih nesrečah letos se samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali bi lahko bile napoved še večje katastrofe. Toda na inšpektoratu mirijo in pravijo, da ti dogodki nikakor ne gredo v to smer in da nevarnosti večje katastrofe ni: »Res pa je, da je rudarstvo panoga s povečanim tveganjem, zato so v Sloveniji s predpisi posebej in ostro določili ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nastajanja dinamičnih in drugih pojavov, ki jih stalno izvajajo in tudi nadzirajo.«
Ukrepi rudarske inšpekcije so nas zanimali, ker inšpekcija trdi, da so glede na merila, ki veljajo v rudarski stroki, najpogostejši vzrok nastanka nesreč pri delu ravno organizacija dela, delovno okolje in osebni dejavnik. Še vedno pa je število nesreč največje pri podzemnem pridobivanju premoga, takšnih je kar okoli 73 odstotkov vseh, ki so se zgodile v Slovenije. Slab odstotek nesreč se zgodi v rudnikih, ki jih zapirajo. Ostale nezgode se dogajajo pri izvajanju drugih rudarskih del ali pri površinskem pridobivanju naravnega in tehničnega kamna.
SIMONA ŠOLINIČ
Tveganje vedno obstaja
Nesreče v rudarstvu inšpektorji obravnavajo kot skupinske ali kot nesreče s smrtnim izidom oziroma kot nesreče z lažjimi, težjimi in s smrtnimi posledicami. Na njihov nastanek lahko vpliva tudi teren izkopa.
Vsak premogovnik ima koncept odpiranja, priprav in odkopavanja, nahajališče premoga pa v celoti razisčejo. Ne glede na to, da v rudnikih dobro poznajo značilnosti sloja in posamezne odkopne jame, ne morejo popolnoma izključiti nastanka nevarnega pojava, povezanega z rudarskimi deli v jamah ali na površini, kjer so tveganja za nesreče seveda manjša.
Stičišče krajanov in zbirališče turistov
Kartuzija v Jurkloštru kot zgodovinski biser pridobiva prvobitno zunanjo podobo
LAŠKO - Občina si že od leta 2006 prizadeva za celovito obnovo kartuzije Jurklošter, pomembnega spomenika kulturne dediščine. Kartuzija poleg samostana obsega še samostansko cerkev, župnijsko cerkev, dvorec, obrambni stolp, kamniti most, pokopališče in nekdanji gospodarski objekt - pristavo. Slednja je pred dnevi dočakala obnovo mansarde, ki bo namenjena dejavnostim krajevne skupnosti in društev ter pomeni korak k oživitvi turistične ponudbe v dolini Gračnice.
Mansardo pristave je izvajalec, podjetje NGD iz Ljubljane, osvežil s prenovo ostrešja s kritino, z izolacijo prostorov, novim parketom, novo električno napeljavo in strojno inštalacijo za ogrevanje večnamenskega prostora. Tega bo občina opremila še s stoli in z odrom, ki bodo služili kulturni dejavnosti v kraju, za objekt pa so že opravili tehnični pregled in zanj pridobili uporabno dovoljenje. Kot je povedal Luka Picej, višji svetovalec v Uradu za gospodarske javne službe, okolje in prostor v Občini Laško, znaša vrednost investicije dobrih 183 tisoč evrov, od tega je ministrstvo za kmetijstvo in okolje izdalo sklep o predvidenem sofinanciranju iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 110 tisoč evrov. Picej je dodal, da bo prostor služil za delo krajevne skupnosti in društev, s pridom ga bodo uporabljali tudi pri predstavitvah strokovnih tem kartuzije in na splošno turizma v Jurkloštru.
Preteklost povezati s sedanjostjo
Obnovo kartuzije bo občina nadaljevala v več delih. Na zahodnem delu pristave načrtuje gradnjo prizidka s
stopniščem, sanitarijami in z dvigalom za invalide. Zato bodo junija začeli z arheološkimi izkopavanji, ki bodo pokazala, kakšno naj bo temeljenje, arheologi pa bodo predlagali, kako ohraniti morebitne izkopanine. Urejeni prostori spodnje etaže pristave bodo namenjeni razstavnim prostorom in gostinskemu lokalu.
Picej je poudaril, da želijo s prenovo kartuzije širši javnosti približati zgodovin-
ski pomen tega območja in hkrati neokrnjeno naravo doline Gračnice z bogatimi gozdovi in s čisto vodo. »Poleg paradnih konjev - Ther-mane in Rimskih term - želimo poskrbeti tudi za druge turistične znamenitosti naše občine, da bi pritegnili izletnike in zaključene družbe. Turiste, ki obiščejo Laško, želimo z ogledi popeljati še na podeželje.«
TINA VENGUST Foto: GrupA
Pristava pri kartuziji Jurklošter je pred dnevi dočakala obnovo mansarde, ki bo namenjena dejavnostim krajevne skupnosti in društev.
Smernice za obnovo širšega območja kartuzije izhajajo iz sprejetega občinskega prostorskega načrta iz leta 2010 in zajemajo ureditev sprehajalnih poti, parkirnih mest za osebna vozila in avtomobile ter ureditev okolice, predvsem velikega križnega hodnika, obzidja in mostu čez potok Gračnica. Predvidena vrednost celotne ureditve znaša 1,2 milijona evrov. Ko bo zanjo pripravljena ustrezna dokumentacija, se bo lokalna skupnost v želji po sofinanciranju prijavila na razpise ministrstev.
Škof Henrik, ki je tedaj vodil krško škofijo, je kartuzijanski samostan v Jurkloštru ustanovil leta 1172. Duhovni hram je skozi zgodovino doživljal številne vzpone in padce. Njegovi zidovi so občutili naklonjenost grofov Celjskih, razdejanje turških vpadov, gnev kmečkih uporov, a tudi burne spremembe znotraj duhovniških vrst. Po drugi svetovni vojni je služil prostorom krajevne skupnosti, ker pa ni bil urejen v skladu s predpisi, ki urejajo obnovo kulturne dediščine, vrsto let ni užival zasluženega spoštovanja javnosti.
Za oživljanje kulturne dediščine kartuzije Jurklošter se z organiziranimi vodenji in različnimi dogodki trudi tudi zavod Odon. Predsednik zavoda Janko Cesar kot največjo zanimivost navaja, da naj bi bila kartuzija med leti 1423 in 1425 zavetje Friderika Celjskega in Veronike Deseniške, slednja naj bi imela v kapiteljski dvorani tudi svoje zadnje počivališče.
NA KRATKO
Za pravice invalidov
ROGAŠKA SLATINA - Območno društvo invalidov Zgornje Posotelje je na Boču obeležilo 45-letnico obstoja. Obletnico je društvo, ki se med drugim ponaša s statusom najstarejše organizacije delovnih invalidov v Sloveniji, počastilo tudi z izdajo zbornika.
Na Boču se je zbralo več kot tisoč invalidov, ne le iz Obso-telja in s Kozjanskega, temveč tudi iz drugih delov Slovenije, nekaj celo s sosednje Hrvaške. Kot poudarja predsednik društva Angjelko Bendelja, društvo že desetletja zagotavlja in podpira načelo enakih možnosti in enakopravne obravnave invalidov na vseh ravneh življenja. Bori se za odpravo vsakršne diskriminacije, za pravice invalidov ter za odstranitev ovir v družbi, predvsem na področju izobraževanja in zaposlovanja. Prav zaposlovanje je, kot poudarja Bendelja, namreč ključ do socialne varnosti invalidov in ena od poglavitnih možnosti za njihovo neodvisno življenje in ohranitev dostojanstva. Občina Rogaška Slatina je sicer ena redkih občin, ki se ponaša s statusom občine po meri invalidov, pri pridobivanju certifikata pa je še tesno sodelovala prav z Območnim društvom invalidov Zgornje Posotelje.	AD
Bliže energetsko varčni šoli
DOBJE - Občina je na razpis za energetsko obnovo javnih stavb prijavila prenovo tamkajšnje osnovne šole. V okviru obnove bo šola dobila novo stavbno pohištvo, fasado in prenovljeno kotlovnico. Občina je že izdala sklep o najugodnejšem izvajalcu. To je podjetje Ges iz Spodnjega Negonja.
Župan občine Franc Leskovšek je pojasnil, da bodo z energetsko obnovo osnovne šole dosegli prihranke pri stroških ogrevanja, s prehodom na nov energent, lesno biomaso, pa tudi pomemben prispevek k čistejšemu okolju. Izvajalec naj bi začel delati 25. junija, učenci pa naj bi v prenovljeno šolo vstopili z novim šolskim letom. Občina je za energetsko obnovo v proračunu zagotovila sto tisoč evrov.
TV
Otroci za otroke
PODČETRTEK - Osnovnošolci so pripravili dobrodelni koncert Otroci za otroke. Odlično je uspel, saj so na njem zbrali 1.658 evrov. Namenili so jih za šolski sklad.
Na odru večnamenske dvorane v Podčetrtku so se zvrstili sedanji in nekdanji učenci osnovne šole, ki so medse povabili še številne glasbene goste. Vstopnice so šle za med, da bi šolski sklad čim bolj napolnili, pa so priložnost izkoristili tudi za dobrodelni bazar, na katerem so učenci Osnovne šole Podčetrtek in podružnične šole Pristava pri Mestinju prodajali knjige in svoje edinstvene izdelke. Za šolski sklad so tako z donacijami kot z dobrodelnim koncertom zbrali lepo vsoto denarja. Na ta način bodo lahko pomagali otrokom iz socialno ogroženih družin, da se bodo lahko udeležili poletne in zimske šole v naravi.
AD
Pri postaji podhod?
ŠTORE - Občinsko središče deli na dva dela prometna železniška proga. Pri železniški postaji morajo občani dolgo čakati pred spuščenimi zapornicami, zato država tam načrtuje gradnjo podhoda.
V	preteklih letih je država na drugem koncu Štor zgradila nadvoz čez železniško progo, ki je za občino velika pridobitev. Gradnjo podhoda načrtuje država za leto 2015, seveda, če bo dovolj denarja. Sporazum o sofinanciranju gradnje podhoda je bil z občino podpisan predlani, letos bodo tako poskrbeli za projektno dokumentacijo. Ocenjena vrednost projektne dokumentacije znaša 35 tisoč evrov, občina bo morala prispevati 30 odstotkov.	BJ
Kultura, ki temelji na petju
LUČE - Kulturno-umetniško društvo Raduha je bilo ustanovljeno 10. junija 1953. Na začetku delovanja je bilo v društvo vključenih 35 aktivnih članov. Glavni pobudnik kulturnega delovanja v Lučah je bil v tistem času takratni šolski upravitelj Ludvik Mašat.
V	zgodovini se je društvo preimenovalo v prosvetno in kasneje kulturno. Danes nosi spet ustanovno ime Kulturno-umetniško društvo Raduha Luče in šteje 80 članov. Osnovna kulturna dejavnost je petje, saj je pevska tradicija v Lučah trdna in močna. Posebej znano je ljudsko večglasje, ki se je ohranilo v Lučah bolj kot kjerkoli v Evropi. Lučki ljudski pevci ohranjajo stare šestglasne pesmi na ta način, da v svoje vrste znajo pritegniti tudi mlajše pevce. Trenutno je aktiven moški pevski zbor, ki deluje samostojno brez uradnega zborovodje. Poleg tega aktivno deluje še fantovska vokalna skupina Žetev, ki jo vodi zborovodja Mitja Venišnik. Jubilej društva bodo proslavili v soboto.
US
Za letošnje drevo leta so nazarski gozdarji izbrali belo vrbo, ki je povezana z zaščito pred poplavami, saj ščiti bregove vodotokov. Na svetu raste 400 vrst vrb, v Sloveniji 23, od tega jih ima sedem priznan status drevesa. Vrba z zdravilnimi učinki je tako rekoč predhodnica aspirina.
Poklon varuhu, brez katerega
■ V ■ I ■	■
ZlVlienia Letošnji teden gozdov v znamenju vode - Nazarski gozdarji so slavili na
LJUBNO - Slovenski gozdarji že nekaj let zadnji teden v maju obeležujejo teden gozdov. Letošnjega so naslovili s sloganom Gozdovi za vse, v nazarski enoti zavoda za gozdove pa so osrednjo prireditev z naslovom Gozd za vse, vsi za gozd pripravili na Ljubnem.
Gozdovi opravljajo številne naloge, o katerih najbrž ni treba posebej govoriti. »Le iskrena in organizirana skrb vseh je porok, da bodo slovenski gozdovi še naprej ostali eni najlepših, najbolj gozdnatih in najbolj donosnih v evropskem prostoru,« je poudaril gozdar Marijan Denša. Nazarski gozdarji so v svojo prireditev vključili tudi vodo, saj je po odločitvi Združenih narodov letošnje leto razglašeno za mednarodno leto sodelovanja na področju voda. O povezavi teh dveh dobrin je spregovoril direktor komunale v Gornjem Gradu Zdenko Purnat. »Vsa zajetja pitne vode v Zgornji Savinjski dolini so v gozdu ali na njegovem obrobju, a vendar okolj-ske funkcije gozda ponavadi opazimo šele takrat, ko gre kaj narobe. Tako se po petih letih po katastrofalnem vetro-lomu na Črnivcu v Novi Štifti še vedno soočajo s problemi v oskrbi s pitno vodo.«
O pomenu gozda so v ribiškem domu na Ljubnem spregovorili mnogi drugi posamezniki, ki so tako ali drugače povezani s to naravno dobrino. Župan Ljubnega Franjo
Naj gozdar in najbolj skrbni lastniki
Naraločnik je razmišljal o vlogi gozdov kot turistične destinacije, o potrebnem povezovanju predelovalcev lesa v Zgornji Savinjski dolini pa je spregovoril Alojz Selišnik, podjetnik iz Luč, ki je prepričan, da je treba les oplemenititi v domačih krajih.
Najboljši gozdar letošnjega leta je Rudi Mutec iz revirja Rečica ob Savinji, imenovali pa so tudi pet najbolj skrbnih
lastnikov gozdov iz posameznih enot oziroma revirnih pisarn. Najboljšega oziroma tistega, ki najbolj aktivno izkazuje skrb za gozd in njegove naloge in bo območje zastopal na državni ravni, bodo izbrali med letom. Za konec so poudarili, da le dobro organizirani gozdarji in skrbni lastniki gozdov ohranijo gozd za zanamce.
URŠKA SELIŠNIK
Najbolj skrbni lastniki gozdov so Matej Vršnik iz Robanovega Kota, Božidar Kumprej s Planine, Vladimir Tratnik iz Bočne, Ivan Rakun iz Poljan ter Franc Sovič iz Šoštanja.
Darko Kumprej, najbolj skrben lastnik gozda v revir-ni pisarni Ljubno: »Z gozdom in v gozdu živim že do mladih nog, ko sem kot fantič pomagal pri pogozdovanju. Skrbim za 45 hektarjev gozda na več kot tisoč metrih nadmorske višine. Sicer opravljam še mnogo drugih del, pluženje pozimi, poleti delo s traktorjem, gozd oziroma les pa je glavni vir dohodka na domači kmetiji, kjer živi 6-članska družina. Seveda je delo v gozdu precej naporno, včasih tudi nevarno, vendar sem ga vajen. Problem sta prenizka odkupna cena lesa in tudi to, da gre okrogel les prehitro mimo nas. Še bolj me moti neprimerno obnašanje številnih obiskovalcev gozdov, od motoristov in sankačev do gobarjev. Zgodilo se mi je že, da bi moral jaz zapustiti svoj gozd. Nabiralci borovnic in brusnic znosijo v dolino še zelene sadeže. Kot bi šlo za grabljivce, ki sistematično ropajo gozd - le redki so, ki gozdne sadeže nabirajo samo za domačo uporabo.«
Strahovi nazarsklh gozdarjev
Prireditev so pripravili kljub finančnim težavam, s katerimi se ubadajo gozdarji, je poudaril vodja nazarske enote Toni Breznik.
»Zdi se nam, da so ta prireditev, druženje in stik z lastniki gozdov tako pomembni, da jih moramo ohranjati. Gozd ni samo les, temveč ogromna vrednota, ki opravlja številne naloge, predvsem pa je varuh, brez katerega ne bi mogli preživeti.« Slovenija je tudi po mnenju evropskih strokovnjakov v skrbi za gozdove med vodilnimi državami, mnogi pa prihajajo v Slovenijo spoznavat sonaravno gozdarjenje.
Žal je slovensko gozdarstvo v zadnjem času v precejšnjih težavah, saj država tudi zaradi krize ne zagotavlja minimalnih sredstev, da bi gozdarji opravljali z zakonom predpisana dela. »Gozdarska stroka je del javnega sektorja, s katerim si delimo krizo. Vendar vse bolj opažam, da obstaja razlika med posameznimi službami. Veste, gozdarji smo tudi pretekla leta varčevali, zmanjševali število zaposlenih, v krizi pa so udarili po vseh. Tako se varčevalni ukrepi tistim, ki smo bolj na tesnem, bolj poznajo kot tistim, ki imajo še nekaj rezerve.«
Breznik navaja tudi konkreten primer pomanjkanja denarja: »Za gozdarje je najpomembnejši materialni strošek kilometrina. Svojega dela ne moremo opravljati v pisani. Ministrstvo nam trenutno ne zagotavlja denarja za normalno, polno opravljanje dela na terenu. Zato se pogosto dogaja, da se revirni gozdarji in terenski delavci na svoje stroške odpeljejo na teren.« Nazarski gozdarji so se znašli še v dodatni negotovosti in se bojijo predvidene reorganizacije oziroma združevanja območnih enot.
Toni Breznik: »Po navodilu oziroma diktatu ministrstva smo že lani izvedli reorganizacijo in imamo zdaj namesto 5 samo 3 krajevne enote, ukinili pa smo eno pisarno. Zdaj nas skrbijo govorice, da naj bi bilo v Sloveniji namesto 13 samo devet območnih enot. Menim, da se s tem samo slabi teren, ki je osnova za gozdarsko delo, medtem ko se v Ljubljani birokracija neomejeno širi.«
Gozdovi s svojimi mnogoterimi vlogami vplivajo na življenje vsakega od nas.
V	gozdu tako svoje interese uveljavljajo različne skupine deležnikov. Usklajevanje množice interesov z naravnimi danostmi je zahtevna naloga gozdarske stroke. Na širšem celjskem območju delujeta dve območni enoti zavoda za gozdove, v Celju in Nazarjah.
V	celjski enoti so teden gozdov počastili s prireditvami za otroke iz celjskih vrtcev, odprli so prenovljeno gozdno učno pot v Grižah ter pripravili več predavanj Gozdovi za vse.
Občina si od združitve zavodov obeta tudi učinkovitejše upravljanje in predvsem trženje objektov, med katerimi sta najpomembnejša Anin dvor, (na fotografiji) ter kulturni center. V slednjega naj bi po načrtih preselili Anino galerijo. Odpuščanj zaposlenih zaradi združitve ne bo.
Varčevanje in boljša učinkovitost
Javna zavoda za turizem in kulturo kmalu pod isto streho
ROGAŠKA SLATINA - Doslej dva ločena javna zavoda, eden za turizem in drugi za kulturo, bosta od novega leta delovala kot enoten javni zavod. Občinska uprava se je za njuno spojitev odločila predvsem zaradi racionalizacije poslovanja in učinkovitejšega dela, združitev pa je že potrdil tudi občinski svet.
Občina je Javni zavod za kulturo Rogaška Slatina ustanovila leta 2002, leta 2007 je, ker je zakonodajalec ukinil dotedanje lokalne turistične organizacije, ustanovila še Javni zavod turizem Rogaška Slatina. Analiza dela zavoda za turizem je po besedah župana mag. Branka Kidriča pokazala, da zavod v šestih letih ni v celoti uresničil zastavljenih pričakovanj, predvsem na področju kakovostnega sodelovanja s turističnimi subjekti
in koordinacije prireditev v občini. Večji javni zavod naj bi po ocenah občinske uprave oboje lažje dosegal.
V kriznih časih
pomembno
varčevanje
Nezadostna učinkovitost javnega zavoda za turizem pa ni edini razlog za spojitev dveh zavodov v enega. Od združitve si občina obeta še racionalizacijo poslovanja in povečanje učinkovitosti porabe občinskega denarja, optimizacijo kadra, boljšo medsebojno usklajenost oblikovalcev programov tako na področju kulture kot turizma, boljši učinek trženja objektov, s katerimi že sedaj razpolagata zavoda, ter poenostavljenje sistema odgovornosti z enim direktorjem. »Konec koncev tudi država priporoča, naj lokalne skupnosti s ciljem raci-
Občinski svet je na seji potrdil spojitev dveh javnih zavodov v enega, imenovanega Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina. Na seji so svetniki ob tem opravili prvo obravnavo odloka o preoblikovanju zavodov, dokončno bo odlok sprejet na prihodnji seji. Ker pa pripomb na odlok ni bilo, bo druga obravnava le formalnost.
Proti združitvi javnih zavodov za kulturo in turizem je glasoval le svetnik Mirko Justin. Po njegovih besedah prihranek ne bo omembe vreden, v skupnem zavodu pa bo turistični dejavnosti, na kateri temelji razvoj mesta, kot se boji, namenjene premalo pozornosti. Sam bi, kot je povedal, z združitvijo še počakal, in celo dodal, da se je, če je težava pomanjkanje denarja, pripravljen odpovedati sejninam in jih nameniti za delovanje Javnega zavoda turizem Rogaška Slatina.
onalizacije stroškov pristopimo k združevanju zavodov,« še dodaja Kidrič. Občinski svetniki so, z izjemo enega, spojitev zavodov podprli, saj da so v teh težkih časih in ob pomanjkanju denarja takšna združevanja nujna.
Nad očitki presenečena
Kako pa združevanje komentirata direktorici obeh javnih zavodov? Direktorica javnega zavoda za kulturo Klaudija Redenšek meni, da je združitev smotrna, v združitvi, če bo imela pozitivne učinke, nič slabega ne vidi niti direktorica javnega zavoda turizem Barbara Ple-menitaš. Je pa Plemenitaše-va presenečena nad očitki o neizpolnjenih pričakovanjih zavoda, ki ga vodi, saj da ji ne občinska uprava ne občinski svet v preteklosti tovrstnih očitkov nista nikoli izrekla. Sama meni, da je zavod kratkoročne cilje, zastavljene za mandatno obdobje 2009-2013, izpolnil v celoti. »Povečali smo število eno-
dnevnih obiskovalcev, zabeležili porast izvedenih izletov, prav tako število obiskovalcev TIC-a, v destinaciji sta se povečala tudi število nočitev in povprečna doba bivanja gostov,« je med drugim zapisala. Rezultati so, kot je prepričana, prav posledica dobrega sodelovanja in povezovanja. Pri ciljih, kot je vzpostavitev destinacijske organizacije kot pravne osebe, pa je, kot še pravi Plemenitaševa, zavod le del zgodbe. Pri uresničitvi tovrstnih procesov morajo biti na sodelovanje pripravljeni še številni subjekti, od neposrednih in posrednih turističnih ponudnikov, občine, javnih zavodov, turističnih in ostalih društev ter ostalih civilnih organizacij.
Obema direktoricama se konec leta izteče mandat. Ali se bo potegovala za vodenje novega, skupnega zavoda, Plemenitaševa še ne zna napovedati, medtem ko je Redenškova za naš časopis svojo kandidaturo potrdila.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
NA KRATKO
Most z zamikom
REČICA OB SAVINJI - V občini bodo v drugi polovici junija slavili občinski praznik. Računali so, da bi v okviru praznovanja odprli tudi največjo naložbo, Trnovčki most s povezovalnima cestama.
Most bo sicer pravočasno dograjen, vendar so se dlje časa pogajali glede gradnje dveh navezovalnih cest. Eden od lastnikov zemljišč si je po podpisu prepogodbe premislil in se niti ni strinjal s pogoji za gradnjo ceste na Trnovec. Pred dnevi so v občinski upravi končno dosegli dogovor oziroma rešili problem. Zaradi teh težav bodo to 1,3 milijonov evrov vredno naložbo uradno predali namenu nekoliko kasneje, predvidoma v poletnih mesecih.
US
Trikotnik v nastajanju
ŠOŠTANJ - Na zadnji seji so svetniki potrdili spremembe in dopolnitve PUP za »Šoštanjski trikotnik«, ki so bile nujne zaradi rušitve stare šole in nato gradnje vrtca v Šoštanju.
Spomnimo, da bo velenjski Esotech gradil nov, 16-oddelčni nizkoenergetski vrtec v Šoštanju, ki bo stal na mestu stare osnovne šole Bibe Roecka. Gre za izvrstno območje, ki je v neposredni bližini Goric, vile Mayer in tudi mestnega jedra. Gradnja bo stala 5,3 milijona evrov. V ceno so vključeni tudi rušenje obstoječe šole, prestavitev toplotne podpostaje, ki napaja širše območje, in gradnja povezovalnega dela med športno dvorano in vrtcem. Staro šolo naj bi začeli rušiti v poletnih mesecih.
US
Kilometri kanalizacije
TABOR - Potem ko je občina zgradila kanalizacijo v Ojstriški vasi, jo povezala z že zgrajeno kanalizacijo v naselju Tabor in priključila na malo čistilno napravo, zdaj načrtuje še gradnjo kanalizacijskega voda v južnem delu občine.
V okviru 6. javnega razpisa, v katerega so vključene spo-dnjesavinjske občine, bodo Taborčani kanalizacijo začeli graditi predvidoma avgusta. Gre za kilometer primarnega kanalizacijskega voda, na katerega bodo v prihodnjih dveh letih priključili okrog 60 hiš z 200 populacijskimi enotami.
ŠO
Brezplačna učna pomoč
VRANSKO - Bolj kot se šolsko leto približuje koncu, bolj poglobljeno dijaki in učenci zagrizejo v šolsko snov. Nekateri želijo izboljšati ocene, spet drugi doseči vsaj minimalne standarde.
Na Vranskem so se na pobudo podžupana Aleksandra Reberška odločili organizirati ure brezplačne učne pomoči, saj se zavedajo, da si jih marsikateri starš v teh težkih časih ne more privoščiti. Tovrstnih ur se ob petkih popoldne v prostorih Energetike Vransko redno udeležuje šest dijakov. Kljub temu, da so na razpolago inštrukcije za vse predmete, je največ zanimanja za pomoč pri matematiki in angleščini.
ŠO
Nov graščan
POLZELA - Zavod za kulturo, turizem in šport s številnimi prireditvami bogati kulturno in družabno življenje na Polzeli. V vrsti aktivnosti, ki jih redno pripravlja na gradu Komenda, je zdaj izdelal še maskoto zavoda.
Glede na to, da vhod v grad zaznamuje antični lev, bo po novem redni gost prireditev postal kar levček, ki je obenem tudi del logotipa zavoda. Tisti pozornejši Polzelani so novo maskoto že lahko opazili in se z njo fotografirali na enih zadnjih prireditev.
ŠO
S pesmijo predstavili dolino
BRASLOVČE - Mešani pevski zbor Marije Vnebovzete Braslovče pod strokovnim vodstvom zborovodkinje Mije Novak je minuli konec tedna gostoval v nemškem mestu Röthenbach blizu Bodenskega jezera.
Braslovški pevci so s pestrim izborom slovenskih in tujih pesmi navdušili polno dvorano. Vzporedno z njihovim petjem se je na velikem platnu v dvorani odvrtela tudi video predstavitev občine Braslovče, Savinjske doline in Slovenije. Tako so našo domovino tudi slikovito predstavili nemški javnosti. Za konec uspešnega zborovskega večera so braslovški pevci zapeli še z domačim moškim zborom Männerchor Röthenbach, ki ga vodi Peter Kurzeman.
LK
Zmeda v poletnem Celju
Katere so letošnje prireditve Poletja v Celju, knežjem mestu? Imamo dve poletji?
CELJE - Kot je znano, gre za prireditve, ki v mesto in njegovo okolico vsako leto vnesejo prijeten vrvež. Celjani in obiskovalci od drugod se lahko udeležijo najrazličnejših dogodkov, ki jih pripravijo domača društva in organizacije.
Glede na to, da v duhu gospodarske krize varčevanje občutimo na vsakem koraku, ni nenavadno, da Zavod Celeia Celje, organizator in koordinator sklopa prireditev, letos razpolaga s kar 20 odstotki manj finančnih sredstev, namenjenih za organizacijo tega trimesečnega sklopa dogodkov. Celjska občina mu je dodelila 20 tisoč evrov, od katerih je del namenjen za promocijo projekta in zagotavljanje infrastrukture na območju Vodnega stolpa ter Starega gradu in del za organizatorje dogodkov. Slednji so se lahko prijavili na razpis in na ta način v primeru, da so izpolnjevali razpisne kriterije, pridobili nekaj sredstev, ki bi jim olajšala organizacijo dogodka. Zavod Celeia Celje je letos prejel 84 vlog ponudnikov programskih storitev, ki so se odzvali na Javni poziv Poletje v Celju, knežjem mestu 2013. Med njimi je izbral 43 ponudnikov. Pri tem pa se stvar zaplete. Nekaterim
ljubiteljskim organizatorjem kulturnih prireditev namreč ni povsem jasno, zakaj do sredstev niso upravičeni.
Nejasna merila
Ena takšnih je Hiša kulture Celje, osrednji celjski ljubiteljski zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ustanovili pa so jo na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti
Celje. »Pomislek vseh organizatorjev, ki nismo bili sprejeti v shemo financiranja in pomoči v smislu zagotavljanja infrastrukture ter različnih dovoljen za organizacijo dogodkov na prostem, je, da ne vemo točno, na podlagi kakšnih kriterijev so naredili izbor,« je jasen Gregor Deleja, vodja programov v Hiši kulture Celje. Hkrati se zaveda težkega finančnega položaja.
Zanimivo je, da so v hiši kulture prepričani, da njihove prireditve niso vključene v Poletje v Celju, knežjem mestu, čeprav so navedene v programski knjižici Zavoda Celeia Celje. V slednjem pojasnjujejo, da so tudi prireditve, ki niso prejele denarja, del poletnega programskega dogajanja v Celju, saj so zabeležene v programski knjižici. Hiša kulture Celje se s tem pojasnilom ne strinja. Ima sicer svoj sklop štirinajstih poletnih prireditev, vendar bo med njimi le ena, ki bo del Poletja v Celju. To je gledališka predstava Učna ura v izvedbi gledališč-nikov Hiše kulture Celje, ki bo 3. julija v lapidariju na Savinjskem nabrežju.
Glede na to, da vsi stremimo k sinergiji in skupnemu delu, hiša kulture ne razume, zakaj se letos s svojimi dogodki ne more pridružiti temu osrednjemu organizacijskemu sklopu prireditev. Prepričana je namreč, da bi se morala mestna kulturna produkcija povezovati in na ta način na kulturne dogodke ne privabljati le Celjanov, temveč tudi obiskovalce od drugod.
Vsebina za različne okuse
V Zavodu Celeia Celje pojasnjujejo, da so pri izboru projektov sledili načelom in merilom, zapisanim v javnem pozivu. Do finančnih sredstev so upravičeni projekti posameznikov in ustanov, katerih vsebine so zanimive za različne ciljne skupine prebivalcev in obiskovalce mesta, so brezplačne in prispevajo k promociji in bogatitvi turistične ter kulturne ponudbe Celja. Med drugim so pri izboru namenili prednost tudi tistim, ki se s svojimi projekti niso prijavili na razpis Mestne občine Celje. Kot konkreten primer tako navajajo Džez festival 2013, ki ga je na javni poziv prijavila Hiša kulture Celje in zanj prejela finančna sredstva občine.
ŠPELA OŽIR
Na Konjiškem modra cona
Tako je bilo videti parkirišče pri konjiški upravni enoti v torek dopoldan, nekaj dni po vzpostavitvi modre cone. Za stranke je tam po novem dovolj prostora, pred uveljavitvijo modre cone so tam parkirali zaposleni v središču mesta.
SLOVENSKE KONJICE - V preteklih dneh so v delu občinskega središča ter ob avtocestnem priključku v Tepanju vzpostavili območje modre cone. Z modro cono želijo doseči, da bi se lahko na za parkiranje najbolj zanimivih območjih zvrstilo več vozil. Doslej so tam posamezniki zasedali parkirno mesto ves delovni dan.
Občina je modro cono označila s prečno modro črto ter s prometno signalizacijo, ki opozarja na časovno omejeno parkiranje. Z ureditvijo oznak modre cone nekoliko zamujajo, saj jih zaradi slabega vremena doslej niso uspeli urediti. V občinskem središču je modra cona označena na območju starega mestnega jedra, Mestnega trga in zdravstvenega doma, kjer morajo vozniki ob delavnikih označiti čas prihoda s parkirno uro. Omejitev velja v času od 7. do 15. ure. Parkiranje v modri coni ostaja brezplačno, vendar omejeno na največ do dve uri. Nadzor nad parkiranjem opravlja medobčinski inšpektorat osmih občin, s sedežem v Vojniku, kjer pravijo, da bodo kršitelje prve mesece zgolj opozarjali. V vozilu je treba čas začetka parkiranja označiti, v občinski sprejemni pisarni je mogoče dobiti pro-
mocijsko parkirno uro brezplačno. V vozilu je treba čas začetka parkiranja označiti, v občinski sprejemni pisarni je mogoče dobiti promocijsko parkirno uro brezplačno.
V vasi Tepanje, ob avtocestnem priključku, so za omejeno parkiranje poskrbeli zaradi nekaterih uporabnikov avtoceste, ki tam puščajo svoja vozila, zaradi česar imajo domačini težave s parkira-
njem. V modro cono so tako vključili vsa javna parkirna mesta v tej vasi. Zaposleni v Tepanju si morajo zato priskrbeti dovolilnice za mesečno, letno ali prenosno uporabo, ki jih izdajajo v občinski upravi. Podobna modra cona kot v Slovenskih Konjicah je od lani vzpostavljena v sosednjih Zrečah.
BRANE JERANKO Foto: ARHIV OBÖNE
Pionirji potopa v »sveto vodo«
SLOVENSKE KONJICE - Župan Miran Gorinšek je prejšnji teden sprejel člane Mednarodne zveze za potapljanje invalidov IAHD Adriatic. Čestital jim je za uspešno sodelovanje pri projektu Hidroprostor brez ovir.
Predsednik IAHD Adriatic Branko Ravnak prihaja prav iz Slovenskih Konjic, leta 2011 je bil izbran za inštruktorja leta in Rusi so mu kot prvemu tujcu na svetu podelili nagrado Podvodni svet. S šestnajstčlansko potapljaško ekipo - v njej je bilo pet invalidov - se je podal v Moskvo. V Zvezdnem mestu so se invalidi ob pomoči inštruktorjev v okviru projekta Hi-droprostor brez ovir kot prvi potapljači invalidi na svetu potopili v hidrolaboratoriju. Tako imenovana »sveta voda« predstavlja mejo med Zemljo in vesoljem, saj omogoča simulacijo hoje astronavtov v breztežnostnem prostoru. Ravnak je v Rusiji sodeloval tudi na okrogli mizi, ki je potekala v okviru sejma rehabilitacije, in predstavil delo na področju potapljanja invalidov v jadranski regiji.
AD
NA KRATKO
Znani občinski nagrajenci
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet je potrdil letošnje občinske nagrajence. Priznanja bodo prejeli na slavnostni seji ob občinskem prazniku 21. junija.
Prejemnik najvišjega letošnjega priznanja, plakete občine, je podjetnik Franc Pišek, lastnik in direktor podjetja Vitli Krpan. Družinsko podjetje je v 35 letih obstoja postalo viden izdelovalec traktorskih vitlov in ostalega gozdarskega orodja v Sloveniji in Evropi, z več kot sto zaposlenimi pa je tudi eden večjih delodajalcev v Obsotelju in na Kozjanskem. Priznanje občine sta si prislužila Mirko Planinšek iz Zibike, priznan vinogradnik, izjemno aktiven tudi v več društvih, ter Mirko Bevc, ki pomembno oblikuje družbeno življenje na Svetem Štefanu. V preteklih letih je šmarska občina poleg priznanj podelila še po tri denarne nagrade, v skladu z novim pravilnikom bo letos le ena. Razveselil se je bo Nogometni klub Šmarje pri Jelšah. Članska ekipa se je v lanski sezoni uspela uvrstiti v 3. slovensko nogometno ligo vzhod, ob čemer se je okitila z naslovom pokalnega prvaka Medobčinske nogometne zveze Celje.
AD
Načrtov ne manjka
VOJNIK - Krajevna skupnost Frankolovo, ena od treh krajevnih skupnosti v občini, je v soboto obeležila svoj praznik. Pregledala je opravljeno delo in si zadala nove načrte, ob tej priložnosti pa je podelila tudi letošnja priznanja krajevne skupnosti.
S priznanji so se okitili Metod Pinter, Ernest Ulipi in Mladinsko društvo Frankolovo, ki so pomembno pripomogli k lepši podobi kraja in njegovemu pestremu utripu. V krajevni skupnosti so sicer izjemno ponosni, da so med lanskim in letošnjim praznikom uspeli končati prireditveni paviljon v parku, ki je še kako dobrodošel za prireditve na prostem. Dogradili so tudi dodatne stranske steklene stene na poslovilni vežici v Frankolovem, še ta mesec bodo namenu predali poslovilno vežico v Marijinem domu v Črešnjicah. Oblikovani so že tudi načrti za prihodnje, ki jih bodo prav tako uresničili s pomočjo občine, pri čemer predsednik KS Frankolovo Dušan Horvat izpostavlja nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema, ureditev zunanjega prireditvenega prostora v graščinskem parku, asfaltiranje več cestnih odsekov, obnovo nekaterih najnujnejših odsekov vodovoda ter pripravo projektov za novo vodno zajetje pod Lindekom. Pripravljati bodo začeli tudi projekte za igrišče in nov vrtec pri frankolovski osnovni šoli.
AD
Univerza čez poletje zaprla vrata
KOZJE - Univerza za tretje življenjsko obdobje je prejšnji teden zaprla vrata. Ponovno jih bo odprla v začetku prihodnjega študijskega leta.
Univerza za tretje življenjsko obdobje je v Kozjem pod okriljem šmarske knjižnice zaživela pred dvema letoma. Predavanja in dogodke je v prvi sezoni obiskovalo okoli 25 članov, letos je nova znanja v njej iskalo še več oseb. Družili so se vsak drugi četrtek in razpravljali o najrazličnejših temah. V goste so vabili strokovnjake z različnih področij, ker so veliko pozornosti namenili medgeneracijskemu sodelovanju, pa so jih večkrat obiskali tudi otroci iz vrtca in šole. Družili so se na ustvarjalnih delavnicah. Vodja projekta Jana Turk Šulc zagotavlja, da bo univerza vrata odprla tudi prihodnje študijsko leto, če bo interes starejših oseb, ki želijo svoj čas preživljati karseda aktivno, dovolj velik, bodo tudi v Kozjem tako kot že več let v Šmarju pri Jelšah poleg rednih srečanj pripravili še najrazličnejše krožke.
AD
Pred delovnim poletjem
VITANJE - V občinskem središču bodo letos začeli tri večje naložbe. Na državni cesti v trgu je že izbran izvajalec za obnovo Pirhovega mostu, ki je dotrajan. Po opravljenih delih naj bi bila Hudinja, ki tam občasno poplavlja, bolj pretočna.
Za obnovo Pirhovega mostu, ki je državna naložba, je izbran izvajalec, ki je v preteklih dneh bančno garancijo še pridobival. V Vitanju se bo letos prav tako začela dveletna energetska obnova osnovne šole, kjer bodo menjali stavbno pohištvo, izolirali fasado ter namesto s kurilnim oljem ogrevali z lesnimi peleti. Denar za energetsko obnovo prispeva država. Poleg tega naj bi letos obnovili dotrajano cesto v Štajnhofu, v novem trškem naselju, kjer bi še poskrbeli za pločnik. Dela v Štajnhofu bodo opravili s pomočjo državnega denarja, ki ga bodo dobili po Zakonu o financiranju občin.
BJ
Najprej je komisija obiskala braslovški vrt in ocenila štiri avtohtone kulture - stročnice, jagodičevje, česen in ajdo.
Avtohtone sorte za
zdravje
BRASLOVČE - Na vseslovenski nagradni natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta, s katerim želi evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič opozoriti na pomen doma pridelane hrane in s tem povezanih poslovnih priložnosti, se je prijavilo 90 vrtičkarjev, 35 kmetij ter 24 šol in vrtcev. Med njimi tudi Osnovna šola Braslovče, ki jo je v ponedeljek komisija obiskala kot prvo.
Hrana za zdravje in delov- ve hrane, gojenje slovenskih na mesta je projekt, katerega avtohtonih sort rastlin in s nameni so promocija zdra- tem ohranjanje ter obenem
nastajanje novih delovnih mest. Poudarek projekta je predvsem na štirih kmetijskih kulturah - stročnicah, jagodičevju, česnu in ajdi. Komisija, ki jo sestavljajo Nataša Kopušar, strokovnjakinja s področja agronomije na Inštitutu za ekološke raziskave Erico Velenje, in člani evropske pobude Poženv Evropo, je tako v ponedeljek namenila posebno pozornost prav njim in hrani,
Da otroška domišljija ne pozna meja, so dokazali številni najmlajši, ko so v soboto rajali skupaj z Damjano Golavšek.
Princese in vitezi kot nekoč
POLZELA - Grad Komenda je v soboto zaživel tako kot v dobrih starih časih. Po grajskem dvorišču so se sprehajale princeske, pod platano pa so se borili vitezi. Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela je namreč organiziral zabavno prireditev Malteški bal princesk in vitezov.
Številni otroci so tako do- čene v princeske uživale v poldne preživeli v grajskem lepotnem kotičku, kjer so slogu. Deklice so preoble- jim animatorke z bleščicami
poslikale obraz in uredile pravljične pričeske. Če so si v ustvarjalnem kotičku izdelale barvne tiare, so fantje prisegali na izdelavo mečev, s katerimi so se lahko nato pomerili na viteškem turnirju za nagrado gradu Komenda. Vse
NA KRATKO
Jubilej šolstva
GORNJI GRAD - Šolstvo v občini letos slavi tri pomembne mejnike.
Mineva 220 let od prve omembe osnovne šole v kraju, 150 let od rojstva nadučitelja Frana Kocbeka, po katerem šola nosi tudi ime, tretji mejnik pa je 105-letnica sedanje šolske zgradbe. Zgodovina šolstva ni vezana samo na središče občine, temveč tudi na pet podružničnih šol, od katerih danes živita še dve, v Bočni in Novi Štifti. Šolske jubileje bodo proslavili na posebni slovesnosti ob koncu šolskega leta, zagotovo pa bodo kakšno besedo namenili tudi nujno potrebni obnovi sedanje šolske zgradbe.
US
Najboljši planinci
NAZARJE - Letošnjega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja, tokrat v organizaciji Zasavske lige, se je udeležilo približno 300 tekmovalk in tekmovalcev.
Na državnem tekmovanju so se odlično odrezale tudi ekipe planinskih društev s širšega celjskega območja. Državni prvaki so med najmlajšimi postali planinci z Vranskega, v kategoriji B od 6. do 9. razreda je slavila ekipa PD Nazarje, med družinami Polzelani, v kategoriji G1 pa je slavila prva ekipa PD Žalec. Tudi številne druge ekipe posameznih planinskih društev so dosegle zelo dobe uvrstitve, kar priča o razširjenosti planinskega orientacijskega tekmovanja.
US
Boljši signal
pripravljeni na tradicionalni način. Braslovški osnovnošolci z mentorico Simono Zbičajnik so pred letom del zelenice za šolo spremenili v vrtiček, v katerega so zasadili poleg ostalih vrtnin še vse sorte, predpisane v natečaju. Kako uspešni so bili pri tem, bodo izvedeli, ko bo komisija obiskala vse prijavljene vrtove in podala ocene.
ŠO
Foto: SHERPA
skupaj je zabavala glasbena vila Damjana Golavšek, ob kateri so se najmlajši sprostili do te mere, da so na odru celo prepevali, plesali, šteli in nenazadnje govorili abecedo. Dogajanje so popestrile tudi libojske mažoretke, učenci žalske glasbene šole in pol-zelska malteška konjenica.
ŠO
Foto: GrupA
MOZIRJE - Končuje se projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja (GOŠO) elektronskih komunikacij, ki ga za enajst občin vodi Občina Mozirje.
Izredno dolga zima z obilico snega je delo na terenu praktično onemogočila, zato glede na časovni načrt z deli nekoliko zamujajo.. S pospešeno gradnjo in z aktiviranjem večjega števila gradbenih in montažnih ekip izvajalec, Iskra Sistemi, pričakuje, da bo do roka zgrajenih 14 postaj hrbteničnega dela odprtega širokopasovnega omrežja, da bo vgrajena komunikacijska oprema na postajah in vstopnih točkah ter da bo omrežje tehnično pripravljeno za delovanje. Iskra Sistemi bodo še naprej gradili postaje odprtega omrežja, za kar pridobivajo gradbena dovoljenja in soglasja. Izvajalec naj bi sredi junija začel testirati omrežje, uporabnike pa bodo začeli priključevati avgusta.
US
Več cenejše luči
LJUBNO - V skupno 11 občinah iz koroške in savinjske regije se končuje projekt prenove javne razsvetljave, vreden dobrih 818 tisoč evrov.
V okviru projekta so zamenjali in namestili 2840 varčnih in okoljsko sprejemljivejših svetilk in svetil. Na Ljubnem so se prenove javne razsvetljave lotili že pred časom z lastnim denarjem. Tako imajo že zdaj 50 svetilk, ki ustrezajo zahtevam uredbe o prekomernem svetlobnem onesnaževanju neba. V okviru omenjenega skupnega projekta bodo zamenjali še 123 svetilk, postavili pa bodo tudi nekaj novih drogov. Vrednost prenove javne razsvetljave za Občino Ljubno znaša 47 tisoč evrov.
US
Vlomi v Logarski dolini
SOLČAVA - Komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak je že pred časom opozoril, da na območju PP beležijo precejšen, 40-odstotni porast kaznivih dejanj, pri čemer je v ospredju precej povečano število vlomov v osebna vozila v Logarski dolini.
Sicer se od začetka junija spreminja organizacija dežurne službe na policijski postaji v Mozirju, saj bodo dežurni policisti na postaji delali od 6. do 18. ure, ponoči pa se bodo klici avtomatsko preusmerjali v center v Celje. V nočnem času beležijo na policijski postaji malo telefonskih klicev in še manj obiskov občanov. Do reorganizacije je prišlo zaradi optimizacije delovnih procesov, predvsem naj bi omogočili večjo prisotnost policistov na terenu.
US
Stroji spet zabrneli
ROGATEC - Potem ko je gradnja obvoznice mimo središča občine pred več kot letom popolnoma obstala, se dela zdaj vendarle nadaljujejo. Po obvoznici se bo po napovedih mogoče peljati konec septembra.
Gradnja se je začela že pred tremi leti, dela pa so se, kot smo že pisali, ustavila, ker Direkcija RS za ceste ni mogla zagotoviti potrebnega denarja, prav tako je v težave zašlo podjetje Nivo, ki mu je bil zaupan prvi del gradnje obvoznice. Na novem razpisu direkcije je posel dobilo podjetje iz Rogaške Slatine, Gic gradnje. Zgraditi mora še okoli 200 metrov ceste, priključke na obstoječo cesto in hodnike za pešce, poseben zalogaj pa bo predstavljala gradnja novega mostu.
AD
Dežela Celjska cilja tudi na Arabce
Na predstavitvah v sosednjih državah vabijo neposredne goste, v bolj oddaljenih pa turistične posrednike
CELJE - Po predstavitvi turistične ponudbe Dežela Celjska, ki jo je Zavod Celeia Celje pripravil v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Moskvi in ki se je je udeležilo 55 predstavnikov ruskih turističnih agencij, je konec minulega leta turistična destinacija z bogato zdraviliško in wellness ponudbo goste iskala še na predstavitvah v Istanbulu, Kairu in Kuvajtu. V začetku tega leta prednjačijo zlasti predstavitve v sosednjih državah.
Tako v Rusiji kot Turčiji, Egiptu in Kuvajtu so bile predstavitve usmerjene zlasti v ponudbo medicinskega ter zdraviliškega in wellness turizma, s poudarkom na ponudbi šestih zdravilišč, ki delujejo na območju Dežele Celjske. Predstavitve v Kai-
ru se je udeležilo 66 gostov, med njimi veliko novinarjev. Kot ocenjujejo v zavodu Ce-leia, so bili na teh dogodkih vzpostavljeni tudi konkretni poslovni stiki in prvi gostje iz teh držav, največ iz Rusije, so v naša zdravilišča prišli že konec lanskega leta in v prvih mesecih letošnjega. Med tujci je največje zanimanje za storitve Skupine Rogaška Slatina, kjer se prav zdaj kon-
čujejo pogovori za čarterske polete gostov iz Kuvajta.
Lipko vabi v Celje
Če so predstavitve Dežele Celjske v oddaljenih državah namenjene zlasti turističnim posrednikom in novinarjem, v sosednjih državah ob teh vabijo še neposredne goste. Tako je bila v drugi polovici maja prva predstavitev ponudbe v Splitu, ki so jo
Dežela Celjska se je konec maja predstavila na Primorskem sejmu v Kopru, sledile pa bodo še predstavitve na Ljubljanski vinski poti, Blejskih dnevih, 46. Mosu v Celju, Sladki Istri v Kopru ter oktobra na novosadskem sejmu v Vojvodini in italijanski Bologni.
pripravili na prostem. V državah nekdanje Jugoslavije načrtujejo še dve takšni, vse pa popestrijo animacijski nastopi, pokušnja domačih kulinaričnih dobrot ter letos tudi maskota evropskega prvenstva v košarki Lipko, ki goste vabi v začetku septembra v Celje.
Med uveljavljene načine predstavitev sodi tudi sodelovanje na turističnih in ostalih sejmih za preživljanje prostega časa. Tako so bili predstavniki Dežele Celjske letos že štirikrat v sosednji Italiji in dvakrat v Avstriji, sodelujejo pa tudi na vseh domačih sejemskih prireditvah. Med uspešnejše v zavodu Celeia uvrščajo sodelovanje na sejmu prostega časa v Celovcu, kjer je imela Slovenija status države partnerice.
IS
Stop sekanju!
Pred kratkim smo v Temi tedna pisali o problemih ravnanja z drevjem v Celju in opozorili tudi na to, da ni enotnega mnenja o predvideni odstranitvi platan pred Metropolom, ki naj bi padle ob prenovi mestnega jedra. Pred dnevi so se na drevesih pojavili plakati z napisi Stop sekanju in z opozorilom, da nove sadike ne bodo poceni, na manjših lističih pa so Celjani lahko brali, kako blagodejna so drevesa za mesto in meščane.
Civilna iniciativa na ta način opozarja na nesmiselnost predvidenega posega. Obstoječe platane naj bi po načrtih zamenjala nova, mlada drevesa, ki bi jih lahko pravilno obrezali in dobili krošnje, kot si jih je zamislil projektant. Sedanje se mu namreč zdijo pregoste in previsoke, ker so bila drevesa v preteklosti napačno obrezana, in tudi glede na položaj ne sodijo v koncept, ki si ga je zamislil. Tri drevesa od štirih, stara okrog 30 do 40 let, so po oceni strokovnjakov zdrava, ni pa znano, kako bi prenesla posege ob prenovi. Dokončna odločitev o njihovi usodi naj bi bila znana konec meseca.
TC, foto: SHERPA
Zabojčki so pripravljeni
CELJE - Danes ob 19. uri bodo pred KGZ Celje člani združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica potrošnikom ponovno ponudili ekološko zelenjavo v zabojčkih. Ponujalo jo bo šest ekoloških kmetov s Celjskega.
Tako imenovano partner- kod v Evropi že zelo dobro sko kmetijstvo, ki pomeni zaživelo, pri nas pa se šele neposredno povezavo po- uveljavlja. Pred letom je v trošnikov s kmeti, je pone- projektu zabojčkarstva v Ce-
lju že sodelovalo pet kmetij, ki so dobile prve stalne odjemalce. Ti se s pogodbo zavežejo, da bodo tedensko ali pa bolj poredko pri kmetih kupovali sezonske pridelke in jim vnaprej plačali za mesec dni. Za kmeta to pomeni
NA KRATKO
Omejitve vpisa v petih šolah
CELJE - Na celotnem celjskem območju bodo omejitve vpisa bodočih dijakov za prihodnje šolsko leto le v petih srednjih šolah, od tega v treh, ki so povezane v Šolski center Celje. Glede na lani se je v skoraj vse programe poklicnega in strokovno-tehničnega izobraževanja vpisalo nekaj več bodočih dijakov, za program gimnazij pa je letos manj prijav.
V Srednji zdravstveni šoli Celje bo omejitev vpisa za vse tri programe: kozmetični tehnik, zdravstvena nega in bolničar negovalec, pri čemer so za zadnja dva v šoli prejeli kar 16 oziroma 31 prijav preveč. Kot edina na Celjskem vpis v športni oddelek omejuje I. gimnazija v Celju. Omejitve vpisa bodo še v treh šolah Šolskega centra Celje; srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije omejuje vpis v programe medijski in strojni tehnik, tehnik mehatronike in mehatronik operater, srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja ima preveč prijavljenih okoljevarstvenih tehnikov, srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo pa tehnikov računalništva. Ta šola je tudi edina na Celjskem, ki omejuje vpis še v program poklicnega izobraževanja, in sicer imajo preveč prijavljenih bodočih elektrikarjev.	IS
s plinom in toploto

ENERGETIKA CELJE
javno podjetjed.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
zagotovljeno prodajo, za potrošnika pa svežo ekološko pridelano hrano. Poleg zelenjave bodo letos ponujali tudi sadje in žitne izdelke. Vsak četrtek med 19. in 20. uro bodo kmetje zabojčke pripeljali pred Kmetijsko-gozdarski zavod ob Trno-veljski cesti v Celju.
TC
Smrekaijeva 1, Celje
Skupaj za cesto
ŠENTJUR - Po tradicionalnem pohodu po poteh Krajevne skupnosti (KS) Kalobje so minulo soboto odprli težko pričakovan obnovljen odsek ceste Podlešje-Jazbin vrh-Osredek.
Prenovo odseka, ki meri približno kilometer, je KS Kalobje prijavila na razpis Občine Šentjur za sofinanciranje modernizacije nekategoriziranih cest in javnih poti. Odsek ceste so s skupnimi močmi obnovili krajani, krajevna skupnost in občina. Krajani so s svojo mehanizacijo odstranili drevje in opravili delo v vrednosti 2 tisoč evrov. KS Kalobje je financirala priprave ceste pred asfaltiranjem v vrednosti dobrih 24.890 evrov, Občina Šentjur pa je za sanacijo plazu na tem odseku ceste namenila malo več kot 6.680 evrov, za asfaltiranje ceste pa okoli 40.500 evrov. TV
Z lesno biomaso bo ceneje
DOBRNA - V občini se resno pripravljajo, da bi nekatere javne prostore, ki jih ogrevajo s pomočjo utekočinjenega naftnega plina, v prihodnje ogrevali na bistveno cenejši način. Osnovno šolo namreč trenutno ogrevajo z utekočinjenim naftnim plinom, ki je zaenkrat med energenti najdražji.
Občinska uprava je začela postopek za razpis koncesije, s katero želi v osnovni šoli urediti kotlovnico na lesno biomaso. Občinski svet je zato na zadnji seji sprejel odlok o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo s kotlovnico na lesno biomaso. Z njegovim sprejetjem lahko občina objavi razpis za podelitev koncesije s pomočjo javno-zasebnega partnerstva, za kar je že pridobila več ponudb. Z novo kotlovnico na lesno biomaso nameravajo na Dobrni ogrevati osnovno šolo, kulturni dom in knjižnico. Nov vrtec, ki ga gradijo ob šoli, bodo ogrevali s pomočjo toplotne črpalke.	BJ
Domače dobrote na enem mestu
LAŠKO - Turistično informacijski center je junija odprl vrata na novi lokaciji - v prvem nadstropju nekdanjega hotela Savinja. V TIC je zaživela tudi prodajalna s širokim izborom pridelkov s podeželja ter izdelkov domače in umetnostne obrti.
Trgovino upravlja Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško. Za trgovino je pod okriljem lokalne akcijske skupine, ki združuje občine Celje, Štore, Vojnik in Laško, na razpisu Leader pridobil tudi evropska sredstva. Skupaj je investicija vredna okoli 135 tisoč evrov. Vršilec dolžnosti direktorja Stika Laško Tomaž Majcen je dejal, da je trgovina lepo založena, kupcem so med drugim na voljo kruh, mlečni izdelki, sokovi, žgane pijače in pestra ponudba spominkov. Do zdaj je sodelovanje potrdilo okoli 12 ponudnikov, dobrodošli pa bodo tudi živila in izdelki drugih ponudnikov z območja omenjene lokalne akcijske skupine ali širše.	TV
Da je ohranjanje kulture in kulturne dediščine pomembno, je izpostavil gostitelj na domačiji Avgust Aškerc, ki je z družino tudi prejemnik laškega priznanja za kulturo in velike zasluge za to nagrado pripisuje svojim staršem, saj sta otroke vzgojila tako, da ohranjajo tradicijo, način življenja in da vsak, ki jih obišče, odnese s seboj del njih in si obisk za vedno zapomni.
Srečanje ljubiteljev kulture
Aškerčevi potomci gostili laške nagrajence
Skupinska fotografija pred Aškerčevo domačijo
LAŠKO - Udejstvovanje v ljubiteljski kulturi marsikoga izpopolnjuje, navdušuje in lahko predstavlja vsaj začasen umik iz današnjega hitrega načina življenja. Našteto vsekakor velja za prejemnike Aškerčevih priznanj, najvišjih občinskih priznanj za izjemne dosežke na kulturnem področju v občini Laško, in ostale ljubitelje kulture, ki so se na deževno petkovo popoldne zbrali na Aškerčevi domačiji na Seno-žetih v Rimskih Toplicah.
Aškerčeva priznanja laška občina podeljuje od leta 1979. V vseh letih je priznanje prejelo že okoli 70 posameznikov in društev, zato so se v Kulturnem društvu Antona Aškerca Rimske Toplice odločili, da s pomočjo družine Aškerc priredijo srečanje prejemnikov omenjega priznanja in hkrati izkoristijo priložnost za druženje vseh ljubiteljev kulture. »Namen je bil, da se ljudje, ki so prejeli priznanje za svojo kulturno dejavnost, srečajo z ljudmi, ki delamo v kulturi, ki poskušamo razburkati življenje, da ni vedno enolično in da se nekaj dogaja tudi na kulturnem področju,« je namen druženja pojasnila
predsednica kulturnega društva Milena Suhodolčan.
Srečanje, ki porodi nove ideje
Za prijetno in sproščeno vzdušje sta s pevskimi vložki poskrbela moški pevski zbor in vokalna skupina Rimljanke, oba del domačega kulturnega društva, ki sta se ob tem dogodku združila in skupaj zapela. Ivan Medved, prejemnik
priznanja za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture in vodja JSKD, območne izpostave Laško, ljubiteljsko kulturo vidi kot pomembno dejavnost v občini, zato je vesel, da se ljudje ukvarjajo z njo v tolikšnem obsegu. Srečanje je opisal kot priložnost za medsebojno povezovanje kulturnikov. »Tu se bodo porodile ideje za še marsikatero prireditev,« meni Medved.
Poleg pesmi so odmevali tudi verzi Aškerčeve poezije, da pa smo v družbi pravih kulturnikov, so dokazali gostje z lastnimi pesmimi, verzi in zgodbami. Ena takšnih je Zlata Strel, dobitnica priznanja za literarno dejavnost in dolgoletno delo v KD Zidani Most, ki se ji druženje kulturnikov zdi odlična ideja, saj je v občini in krajih v njej veliko kuturne dejavnosti. »Mislim,
da je priznanje primerno in da ga prejmejo pravi ljudje, tisti, ki nam je kultura zapisana z veliko začetnico,« je dodala Strelova. Srečanje sta popestrila tudi duet kitare in orglic, na katere je zaigral Jurij Aškerc, prapranečak Antona Aškerca in prejemnik priznanja za dolgoletno delo v KD Miklavž: »Družba je prijetna, sproščena, domača. Lepo je, da smo se danes srečali v takšnem
Erika Krašek, dobitnica priznanja za dolgoletno delovanje na področju folklornih plesov, med prebiranjem svoje pesmi
številu. Dobiti Aškerčevo nagrado na občinski ravni je nagrada za minulo in spodbuda za prihodnje delo.«
Pesem ni potihnila do konca druženja. In kar je povedal Jurijev brat, Avgust Aškerc že na začetku, se je ob koncu popoldneva izkazalo za resnično: »Lepo je, da gojimo kulturo, govorjeno in pisano besedo, tudi šport. Vse to je kultura - je ohranjanje kulturne dediščine, petja in lepe besede in mislim, da nas to povezuje.«
NIKA KOŠAK, foto: NK
Želodci z ljubeznijo
Vreme vplivalo na zorenje
REČICA OB SAVINJI - Združenje izdelovalcev zgornje-savinjskega želodca je v soboto pripravilo že 23. ocenjevanje te kulinarične posebnosti Zgornje Savinjske doline.
Kot je znano, je zgornjesavinjski želodec po sklepu Evropske unije vpisan v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb. K temu so s svojim delom najbolj pripomogli v združenju izdelovalcev, seveda pa je pomembno vlogo imelo tudi vsakoletno ocenjevanje. Tudi letos je kot vsa leta komisijo vodil dr. Stanko Renčelj. Na kakovost želodcev na celotnem območju je precej vplivalo muhasto vreme, od mraza in vetra do pretoplih dni. Izdelovalci so se borili z visoko vlago, ki je vplivala na proces zorenja, tako da aroma letošnjih želodcev ni tako izrazita kot lani. »Tudi zato moramo pohvaliti izdelovalce, ki so se zelo potrudili,« so omenili člani komisije.
Letos so ocenili 36 vzorcev, večina je prejela potrdilo o kakovostnem domačem želodcu. Za pridobitev naziva »zgornjesavinjski želodec z geografskim poreklom« se morajo izdelovalci vključiti v postopek certificiranja, ki je precej drag, zato letos sodelujejo samo trije izdelovalci. V postopku, ki se bo končal junija, veljata precej strožji sistem ocenjevanja ter dosledno izvajanje tehnoloških postopkov. »Kdor se temu podredi, bo imel bolj kakovosten izdelek, saj ni smiselno delati samo na tradiciji in prizanesljivosti narave,« je omenil dr. Renčelj, ki je prepričan, da se bodo morali za to obliko odločiti vsi tisti, ki pridelajo večje količine želodcev.
Letošnje vreme je znova pokazalo, da bodo morali tudi ljubiteljski izdelovalci vlagati v organizacijo in posodobitev sušilnic. »Na naravo se ne moremo zanašati, izdelovalci si bodo morali pomagati s sodobno tehniko za urejanje temperature in vlage. Izdelek je preveč dragocen, da bi postopek zorenja prepuščali naključju,« je dodal dr. Renčelj.
URŠKA SELIŠNIK
Po veljavnih merilih sta najboljše, zlate želodce izdelala Ana Žagar iz Dobletine in Alojz Kumer iz Krnice. Pri Žagarjevih je recept za izdelavo želodcev skoraj družinska skrivnost, zdaj pa pri izdelavi in sušenju sodeluje cela družina, čeprav gre za ljubiteljska opravila. Tudi Alojz Kumer je potomec vaškega mesarja, ob tem pa pravi, da so za izdelavo že v osnovi potrebne najboljše sestavine. Potem ko so želodci izdelani, je opravljenih šele polovica del - kot vsi drugi izdelovalci tudi Kumer veliko skrbi namenja vsakdanji negi izdelkov, torej strganju in obračanju, saj je prepričan, da brez prave mere ljubezni želodci ne uspevajo.
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj boiečir.
Stanje na računu dne 5. 6. 2013
u u
u u
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Spoštovani bralci, naročniki, poslovni partnerji ... Prijazno vabljeni, da se nam vse do konca leta pridružite v dobrodelni akciji zbiranja sredstev za nakup ultrazvočnega aparata za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice.
Veliko smo že zbrali od januarja do maja letos in hvala vsem, ki ste po svojih močeh in zmožnostih že donirali. Zelo ustvarjalni so bili doslej tudi šentjurski skavti, ki so posebej za našo akcijo izdelali papirnate rožice in jih po simbolični ceni prodajali sokrajanom ter tako zbrali več kot tisoč evrov za ultrazvočni aparat. Zagotovo se tudi v vašem kraju, društvu, podjetju dogaja marsikaj zanimivega, polni idej ste in tudi dobrega srca ... Pridružite se nam na svoj, ustvarjalen način v naši skupni dobrodelni akciji, v Novem tedniku pa bomo o vaših prizadevanjih za skupno dobro bolnikov, ki trpijo zaradi bolečin, o tem z veseljem poročali.
UREDNIŠTVO
14
KULTURA
Ljubiteljska kultura je pomemben gradnik sodobne družbe. Kulturna društva so namreč socialni kapital, ki ga lahko enačimo z zaupanjem med ljudmi. Več ga je, bolj je družba bogata. V kakšni kondiciji je slovenska in obenem tudi celjska ljubiteljska kultura ter kakšne so nevarnosti, ki ji pretijo, so med drugim spregovorili na nedavni okrogli mizi Ljubiteljska kultura in ekonomska kriza v prostorih celjskega javnega sklada za kulturne dejavnosti.
V Sloveniji je leta 1970 delovalo 500 kulturnih društev, leta 2013 jih je kar 5 tisoč, v katerih skupno deluje več kot sto tisoč amaterskih ljubiteljev kulture. Igor Teršar, direktor slovenskega sklada za kulturne dejavnosti, je na okrogli mizi izpostavil, da v Sloveniji ne govorimo le o množičnosti, temveč tudi o visoki kakovosti ustvarjanja v ljubiteljskih kulturnih organizacijah. Slednje dokazuje tudi raziskava francoskega ministrstva, ki je pokazala, da je kakovost slovenske ljubiteljske kulture v evropskem vrhu. Tudi v Celju je ljubiteljska kultura zelo razvita, zato je pomembno, da ne pustimo, da bi nanjo vplivala gospodarska kriza. »Smo v času, ko se moramo vprašati, ali bomo neugodnim okoliščinam dovolili, da preprečijo
»Prišli smo do točke, ko se moramo odločiti, ali bomo družba barbarstva oziroma nekulture ali pa bomo družba z visoko razvito kulturo, ki bo jasno vedela, kako ravnati s sabo,« je prepričan Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije.
nadaljnji razvoj, ali pa bomo stvari še naprej imeli v svojih rokah,« je bil jasen Franci Pivec, predsednik nadzornega sveta javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Ljubiteljska tudi profesionalna in vrhunska
Tomaž Črnej, vodja celjske izpostave za kulturne dejavnosti, dodaja, da je ljubiteljska kultura eden pomembnejših dejavnikov v lokalnih okoljih. Vsakoletni upad finančnih sredstev je po njegovih besedah največji trenutni problem ljubiteljske kulture. Na drugi strani je Gregor Deleja, eden vidnejših celjskih kulturnikov, prepričan, da pomanjkanje finančnih sredstev za ljubiteljsko kulturo
NE PREZRITE
V gostujočem mnenju vodja projektov v Hiši kulture Celje Gregor Deleja piše o tem, ali je ljubiti v današnjih časih sploh še smiselno.
str. 46
Glasba na vodi ponovno na suhem
Kljub temu, da si Hiša kulture Celje že štiri leta prizadeva, da bi lahko svoj letni simfonični program končala s koncertom na prostem, ji je tudi letos ponagajalo vreme. Zaradi spremenljivega vremena in nizkih temperatur je moral simfonični orkester namesto v lapidariju na Savinjskem nabrežju zaigrati v celjskem Narodnem domu.
Na sporedu so bili biseri nemške glasbene romantike na čelu z letošnjim jubilantom Richardom Wagnerjem. Orkestru pod vodstvom maestra Simona Dvoršaka sta se pridružila solista sopranistka Mihaela Komočar in klarinetist Domen Marn. Slednji se je na celjskem koncertu predstavil s Koncertom za klarinet št. 2 Carla Marie von Webra, Komočarjeva pa s pesmimi Matilde Wesendonck R. Wagnerja. Koncert so glasbeniki zaokrožili s skladbama Sigfried Idyll in Mendelssohnovimi Hebridi. Orkester in solista so izbrani spored ponovili še včeraj (sreda) v veliki dvorani Slovenske filharmonije, kamor jih je povabil nemški veleposlanik.
ŠO
Foto: SHERPA
Z leve Jože Osterman, Franci Pivec, Igor Teršar in Matija Varl
Ljubiteljsko še ne pomeni slabo
Okrogla miza na temo ljubiteljske kulture in ekonomske krize
ni edina težava. Ljubiteljska kultura po njegovem mnenju ne dobi prave potrditve oblasti, ki bi bila pripravljena priznati, da ljubiteljsko še ne pomeni amatersko. Ljubiteljska kultura že od pomladi narodov iz sredine 18. stoletja državotvorno oblikuje slovenski prostor. Večina slovenskih profesionalnih kulturnih ustanov je nekoč začela ljubiteljsko. Dandanes nastane problem, ker se premalo ljudi zaveda, da lahko tudi iz ljubiteljske kulture izhaja profesionalno in vrhunsko. Prav zardi tega se po mnenju Deleje izgubljajo tudi mladi potenciali, ki bi morali ljubiteljsko kulturo popeljati naprej.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Vreme je celjskim glasbenikom ponagajalo že četrto leto zapored, zato je moral biti tudi letošnji koncert na suhem.
Priporočamo
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in njegova območna izpostava Celje letos organizirata že 21. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 - plesna miniatura 2013.
Tekmovanje, namenjeno spodbujanju mladih plesalcev k samostojnemu ustvarjanju avtorskih soloplesov oziroma kompozicij za največ dva plesalca, bo v soboto ob 16. uri v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Občinstvo si bo lahko ogledalo 51 plesnih miniatur, ki so jih sodelujoči ustvarili na podlagi skupne teme Vsi marš na ples!, izvirajoče iz aktualnih družbenih razmer, ki ustvarjajo družbeni upor.
ŠO
Država letno nameni ljubiteljski kulturi 5 milijonov evrov. 100 tisoč ljubiteljskih kulturnikov, ki se na vaje dvakrat tedensko vozijo z lastnimi avtomobili in tako prevozijo 50 kilometrov, prinese s trošarino državi desetkrat več, kot ta nameni skupaj za ljubiteljsko kulturo.
Na naši razstavi o delavski kulturi in industrijski dediščini Celja predstavljamo delo kot nosilca razvoja v 20. stoletju
■N
■PW*111" ■H
■mm

iüm
122.630 nezaposlenih v Sloveniji
65.737 nezaposlenih moških
56.893 nezaposlenih žensk
3.613 nezaposlenih Celjanov
več kot 20.000 Slovencev po delo v tujino
350.000 ljudi živi na pragu revščine
'podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje - april 2013
4U

KULTURA
15
Po aligatorjevem mesu še džez ritmi
Etno urban in Džez festival že tretje leto zapored z roko v roki
V teh dneh se bo Celje spremenilo v prestolnico urbane kulture. Pod motom Celje dogaja bodo letos že tretje leto zapored ponovno združili moči Celjski mladinski center, Džez društvo in Hiša kulture Celje ter vzporedno pripravili kar dva festivala - Etno urban in Džez festival. Z njima želijo organizatorji na celjskih ulicah ustvariti živahen mestni utrip in na ta način oživljati staro mestno jedro.
Poletno festivalsko dogajanje ima v Celjskem mladinskem centru večletno
tradicijo, saj so prvi tovrstni festival pripravili že leta 2000. Letošnji Etno urban festival bo razdeljen na tri večere. Prvi bo že danes (četrtek) zvečer, ko bo v kavarni MCC večer okusov in doživetij sveta. Na njem bodo predstavili brazilsko kulturo in kulinariko, dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje bodo namreč pripravili brazilske jedi, med drugim tudi iz aligatorjevega mesa. Za kulinaričnim večerom bo jutri (petek) sledil večer etno glasbe. V atriju Celjskega mladinskega centra bo nastopila makedonska skupina
Foltin, ki prepeva v izmišljenem jeziku, njeno igranje pa je domišljijski preplet godb od funka in popa do filmske glasbe in nenazadnje džeza. Tudi tretji dan festivala bo namenjen glasbi, za urbani utrip bodo poskrbele skupine Big foot mama, Lollobrigida in Evil Eve.
Celje v znamenju džeza
Tretje leto zapored je sočasno z Etno urban tudi Džez festival, ki ga pripravlja Hiša kulture v sodelovanju z Džez društvom Celje. Na vrtu kluba Local se bo pred-
stavilo pet glasbenih skupin, od tega štiri slovenske in ena italijanska. Prvi koncert je bil že sinoči, ko so v atriju Prothasijevega dvorca nastopili džez vokalistka Enrica Bacchia in kitarist Massimo Zemolin ter vodilni slovenski džez ustvarjalec Jani Moder. Danes zvečer sledi še nastop Ljubljanskega džez kvinteta saksofonov in Igorja Matko-vica skupaj z zasedbo Sonic Motion. Festival se bo zaključil jutri, ko bodo v Mestnem kinu Metropol nastopili Big Band RTV Slovenija in mladi slovenski solisti.
ŠPELA OŽIR
Umetniški plakati v objemu baročnega dvorca
Grafični oblikovalec Jože Domjan je v dvorcu Novo Celje odprl pregledno razstavo Oko. Misel. Roka, na kateri predstavlja dela, ki so nastala v zadnjih štiridesetih letih njegovega ustvarjanja.
V prvi vrsti gre za plakate, koledarje, knjige, kataloge, celostne grafične podobe, ilustracije ter video projekcije scenografskih zasnov pomembnejših postavitev v muzejih, gledališčih, galerijah in arhivih. Domjanovo delo je že več kot desetletje prisotno tudi v mednarodnem prostoru, kjer se lahko primerja s svetovno elito oblikovalskega medija. Slednje dokazujejo tudi številne mednarodne razstave oblikovanja, samostojne predstavitve ter objave v pomembnih domačih in tujih strokovnih publikacijah. Tokratna razstava ni edinstvena le, ker prikazuje celoten Do-
Letos mineva natančno 40 let, odkar je Jože Domjan izdelal prvi plakat, namenjen za evropski atletski pokal.
mjanov opus, temveč tudi zato, ker je Kasažan kot prvi umetnik preobrazil
prostor baročnega dvorca v veliko razstavišče.
ŠO, foto: GrupA
» Ustvaril je neizbrisen pečat na področju kulturnega plakata, predvsem gledališkega, katerega prepričljiva vsebinska zasnova, ki nagovarja slehernika na ulici in je hkrati njegov prvi stik z gledališko predstavo, izpostavlja pomen plakatnega medija,« je o delu Jožeta Domjana zapisala umetnostna zgodovinarka Cvetka Požar.
BUKVARNA
Pa čeprav trave, rože
Za pozno pomladne dni bi vam privoščila slovensko poezijo. Če ste lirična duša ali če bi radi malo ponovili oziroma obudili poezijo, ki ste jo »morali« prebirati v letih šolanja, vzemite v roke Minattijevo antologijo Nekoga moraš imeti rad.
Mladinska knjiga je letos ob petdesetletnici izida slovite zbirke izdala istoimensko antologijo pesmi iz opusa tega lani preminulega poeta, ki jo je pripravila pesnica in Minat-tijeva žena Lojzka Špacapan.
Zbirko začenja večna Pa bo pomlad prišla. Berite jo še enkrat:
Pa bo pomlad prišla z oblaki šumečimi, pa bo pomlad prišla z rožami rdečimi, s tistimi rosnimi, mladimi rožami ... o, kak se po rožah toži mi!
Pa bodo deklicam v mraku oči zažarele, pa se čez nedrja majice bele napele, oj, tiste majice, z rokavci kratkimi ... Kdor jih kdaj božal je, temu pomoči ni! Pa bo srebrni ščip sameval nad ribniki, vali drhteči se lilijam plaho dobrikali, jug serenado šumel, v senci brez sanjala dva, zvezde visoke bleščale ... Oj, ne hodite tja! Jaz pa le pojdem takrat za oblaki šumečimi, jaz pa le pojdem takrat za rožami rdečimi: morda kdaj najdem cvet, morda kdaj srečam oči, tihe, dobre oči, tihe, dobre oči.
Središčna pesem je zagotovo naslovna Nekoga moraš imeti rad. Ponarodela, ljudem
tako blizu, ker izraža stisko, samoto in veliko nujo po bližini človeka. Pesmi govore tudi o vetru, ki jezdi čez barje skoz mrtvo travo, o odhajanju in spet vračanju sonca v neizmerljivem, zanesljivem loku, o tem, da je tudi sam trava med travami in drevo med drevesi ter o odhajanju.
Verzi kličejo k branju in razmisleku. Za vizualno podobo antologije je poskrbel Bojan Klančar s svojo grafiko, za zaključen pesniški izbor pa Lojzka Špacapan s poklonom možu in slovenskemu Rilkeju v razmišljanju Slovo. »Izid vsake knjige, ne le prve, je sveto obhajilo, izpoved najintimnejšega. In šele če ta izpoved z leti pridobiva moč izpovedanega med ljudmi, postane tudi pišočemu jasno, da je nezavedno položil v knjigo ali pesem nekaj, čemur pravimo dodana vrednost.« Sama je vanjo položila tudi besedo v slovo. »Prav zato, ker nekoga moraš imeti rad, četudi ga več ni, četudi ga nikjer ni, ker je le veter, trava, dih v dihu vesolja, je zame izid knjige dejanje, ki me povezuje z možem.«
URŠKA SELIŠNIK
O AVTORJU
Pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti je svojo pesniško pot začel z zbirko S poti iz leta 1947, s katero je upesnjeval čas NOB, najbolj znan je bil po pesmi in zbirki Nekoga moraš imeti rad iz leta 1963. Bil je eden najpomembnejših in najznačilnejših pesnikov prvega povojnega rodu in tipičen predstavnik povojnega inti-mizma. Rodil se je leta 1924 v Slovenskih Konjicah, umrl pa je lani v Ljubljani.
Ljubiteljski gledališčniki na Linhartovem srečanju
Na letošnje regijsko Linhartovo srečanje ljubiteljskih gledališčnikov, ki je bilo v začetku tedna, sta se po oceni regijske selektorice Ane Ruter uvrstili dve skupini s Celjskega.
Kot prvi so se v ponedeljek v Kulturnem domu Šentjur predstavili člani KUD Zarja Trnovlje. Uprizorili so sodobno dramo Nora Nora v režiji Tomaža Krajnca. V torek je v Kulturnem domu Radeče sledila še predstavs Rdeči kotiček v režiji Saša Juharta in v izvedbi Gledališke družine KUD Svoboda Prebold. Obe predstavi, ki
sta se potegovali za nastop na državnem Linhartovem srečanju, ki bo septembra v Postojni, je ocenjeval državni selektor Marko Bratuš. Sicer pa si je na regijski ravni priznanje za najboljšo žensko vlogo priigrala Urška Klajn iz Prosvetnega društva Vrhovo, za najboljšo stransko žensko vlogo pa Petra Hribernik iz Gledališča Velenje. V glavni moški vlogi se je po mnenju Rutar-jeve najbolje znašel Alen Mastnak iz KUD Zarja Trnovlje in v stranski Jože Remšak iz Kulturnega društva Gornji Grad.
ŠO
16
NAŠA TEMA
Številna mestna središča so pogosto pravi čebelnjaki pisanih barv, raznovrstnih oblik in materialov. Zdi se, da je vsak lokal zgodba zase. Domišljija lastnikov ne pozna meja in tako lahko čez noč dvorišče poleg pisanih senčnikov okrasijo še plastična drevesa ali dodatki ter z najboljšimi podjetniškimi namerami privabljanja gostov še marsikaj drugega, kar ni v sozvočju z urbano podobo mesta in naravnimi, kulturnimi in drugimi značilnostmi kraja. Zakaj tako in kako bi lahko bilo drugače, ne da bi omejevali svobodnega podjetniškega duha ali spet birokratsko vse predpisovali. Lahko pa se zakoličijo vsaj temeljne smernice želene, marsikje na Celjskem pričakovane poenotene turistične podobe kraja. Tovrstnim razmislekom odmerjamo našo temo, ki so jo pripravile novinarke Ivana Stamejčič, Lea Komerički, Tina Vengust in Tatjana Cvirn. Svoj pogled nam lahko zaupate v pisni obliki na e-naslov: tednik@nt-rc.si.
UREDNIŠTVO
Malo rumeno, malo sivo
Mestne soseske delujejo kot ožje enote in v Celju velja Otok za eno bolj kakovostnih. Ko se v njih začenja prenova, bi morala biti skrbno načrtovana, opozarja Darja Zabukovec in kot primer sicer nehotenega, a nepremišljenega pristopa navede, kako smo se lotili državno subvencionirane energetske obnove objektov. Na Otoku je športno igrišče pri gimnaziji na zahodni strani omejeval nekoč kakovosten siv blok. Zdaj je polovica rumena, polovica ostaja siva. Pred obnovo se mora razmišljati o celotni podobi in kako bo ta funkcionirala v soseščini, blokov ne bi smeli prenavljati zgolj po delih in etažni lastniki bi morali imeti skupaj z upravnikom ves čas pred očmi tudi to, da še tako kakovostno zasnovani soseski s takšnimi posegi pada vrednost, s tem pa izgubljajo tudi sami.
Enoten »drobni inventar«
Prav ta je lahko največji dosežek prenove mestnega jedra
Pri snovanju podobe mest in s tem določanju našega življenjskega prostora imata pomembno vlogo urbano načrtovanje in oblikovanje. Medtem ko prvo zajema tehnične plati urejanja komunalne infrastrukture, cestišč in podobnih elementov, se oblikovanje dotika estetsko-vizu-alne podobe mest. Pri slednji imajo pomembno vlogo tudi uporabniki arhitekture. In prav o tem smo govorili z doc. dr. Alenko Fikfak, predstojnico oddelka za urbanizem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Vse več občin se v zadnjem času odloča za prenovo mestnih središč. Kateri so elementi, ki naj bi se pri prenovi poenotili?
Mestna središča v Sloveniji in tudi Evropi so večinoma zgodovinska. Vsako ima svojo tipologijo arhitekture, umestitve objektov v prostor. Zaželeno je, da so središča do neke mere raznolika, da se preko njih kaže neka posebna lokalna identiteta in da se prebivalci poistovetijo z njimi. Na ravni mestnega središča se urbana oprema lah-
ko poenoti. Med elementi, ki so na primer predpisani, lahko omenim uporabo barv na pročeljih zgradb.
Pri katerih elementih nastane zadrega?
Zadrega velikokrat nastane, ko se v prostor vključi uporabnik, s tem mislim na gostinske lokale, trgovce, ponudnike storitev in njihovo oglaševanje. Sam »drobni inventar«, kot pravimo temu na ravni urbanega oblikovanja, večinoma nima predpisane enotne podobe. Ključni končni element pri urejanju mestnega jedra bi bilo poenotenje vseh napisov, tabel, panojev ... Čeprav bi bil to največji dosežek pri ureditvi nekega mestnega jedra, večinoma na tej ravni zmanjka energije. V Sloveniji ne poznam primera, kjer bi se držali take oblike prenove. Bi bilo pa to zaželeno.
Kje je po vašem mnenju meja med podjetniško svobodo in urejeno podobo mesta?
Podjetniška svoboda bi morala biti v mestnih jedrih do neke mere omejena. Sicer je razumljivo, da podjetnik kot uporabnik določenega objek-
ta v mestnem jedru svojo dejavnost oglašuje. Do tega ima vso pravico, saj zanj to pomeni preživetje, privabljanje uporabnika. A vendar bi morali biti napisi in barve omejeni do te mere, da bi bili bolj poenoteni.
Kako komentirate razkorak med tem, da lahko na primer gostinci v želji po privabljanju gostov na svoje terase namestijo plastična drevesa, medtem ko se v središču mesta izkoplje drevored dreves, ki naj bi bil po mnenju projektanta neprimeren za urbano okolje?
Krajinski arhitekt ali botanik lahko oceni, kako zdravo je neko drevo in koliko časa bo še zdržalo v prostoru. Pomembno je, da se zavedamo, da mestnega jedra ne prenavljamo za desetletje, ampak za naslednjih 50 let. Menjava dreves je na prvi pogled videti zelo brutalna, a moramo kljub vsemu razumeti, če je potrebna, kar večkrat tudi je. Glede dreves iz umetnih materialov pa se moje mnenje skriva že v prejšnjih odgovorih.
TINA VENGUST
Žalska izkušnja
Zdaj ohlapna pravila, brez nadzora, a po novem tudi odlok o zunanji podobi lokalov
Projekt prenove starega mestnega jedra v Žalcu, ki vključuje tudi novo urbano opremo, je občino spodbudil k pripravi novega odloka o videzu in urejenosti naselij. Bo s prihodnjim letom konec pisanih dežnikov na vrtovih lokalov?
Odlog o ureditvenem načrtu za staro mestno jedro v Žalcu iz leta 1996 že predpostavlja nekatera merila za oblikovanje gostinskih vrtov in ostalih zunanjih površin, vendar jih v večini niso dosledno izvajali. Med drugim so predvideni tip gradnje znotraj mestnega jedra, tlorisna površina in naklon strehe. Pri fasadah objektov se morajo ohraniti obstoječe odprtine za okna in vrata in se razmerja
med njimi ne smejo spreminjati. Tudi pri podobi vhodov, vež in prehodov je treba v starem mestnem jedru Žalca spoštovati obstoječa razmerja ter elemente. V pritličnih prostorih so predvidene gostinska, trgovska in poslovna dejavnost, v etažah pa so predvidena predvsem stanovanja. Se pa v obstoječem odloku niso neposredno dotaknili urbane opreme lokalov in trgovin v mestnem središču. To naj bi bilo urejeno s posebnim katalogom zunanjih ureditev in urbane opreme, ki bi ga morali glede na 60. člen obstoječega odloka izdelati do leta 1999, a ga do danes še niso.
Bodo pa to področje zdaj natančneje opredelili s projektom prenove starega me-
Javni interes v
Urbanistično načrtovanje je zadnji dve desetletji prepuščeno t jedru je krivo to, da je zasebni interes prevladal nad javnim
stnega jedra, ki določa območja in velikost letnih vrtov ter predpisuje ustrezne senčnike (dežnike). Da bi dokončno dosegli poenoteno urbano podobo in preprečili neustrezno pobarvane fasade, neustrezne reklamne panoje in postavljanje druge neprimerne opreme ter plastične zasaditve, v Žalcu pripravljajo odlok o videzu in urejenosti naselij. V njem naj bi med drugim omejili barvno lestvico in določili sprejemljive materiale za zunanjo postavitev letnih vrtov pred lokali. Lastnikom oziroma najemnikom bodo naložili tudi skrb za redno vzdrževanje zelenic v okolici lokalov. Omenjeni odlok ne bo veljal le za žalsko mestno jedro, temveč tudi za druga naselja v občini. Se bodo pa pravila od naselja do naselja glede na njihove posebnosti razlikovala. Odlok, ki bo predvidoma sprejet do konca tega leta, bo določal tudi pravne osnove za ukrepanje ob kršitvah.
LEA KOMERIČKI
Osnova za kakršne koli posege v starem mestnem jedru v Celju je še vedno odlok o zazidalnem načrtu za to območje s konca 80. let prejšnjega stoletja. S tem družbenim dogovorom, ki je bil kasneje še nekajkrat dopolnjen, je bil usklajen zasebni in javni interes na območju mesta, še dodatno pa pravila o tem, kako je treba ravnati s prostorom, določajo s posameznimi odloki. Mestnega arhitekta v Celju ni več - a kot ugotavljajo tudi v občinskih strokovnih službah, bi bil še kako potreben in dobrodošel.
Kot pojasnjuje vodja občinskega sektorja za prostorsko načrtovanje Darja Zabukovec, so zadeve na papirju dobro urejene, pogosto pa se zatakne kasneje. »Usklajene morajo biti tri stvari, dobro načrtovanje, izvedba in nadzor. Tudi v Celju so svetle izjeme, a osveščenost ljudi je na splošno slaba,,« pravi in dodaja, da so trenutno najbolj
izpostavljene prenove pritličij, kjer se v mestnih zgradbah hitro menjavajo najemniki, vsak pa ima svoj pogled na to, kaj je lepo in sprejemljivo. Praviloma bi morali biti v vsak poseg v mestnem središču vključeni strokovnjaki zavoda za varovanje kulturne dediščine, ki dajejo tudi soglasje k načrtovanim delom, ter občinskih strokovnih služb, ki bi investitorjem dali potrebne usmeritve. »Žal ljudje ne prihajajo k nam. Občutek imam, da so naše usmeritve do neke mere celo nezaželene. Potem
namreč ugotovijo, da njihova zamisel ni vselej tako z lahkoto uresničljiva.«
Tudi zakonodaja kriva za degradacijo prostora
V Celju je z odloki dobro urejeno, kaj in kako se sme oglaševati, kakšne smejo biti izložbe, od jeseni je podrobneje določena tudi uporaba javnih površin za gostinske vrtove. Kot pravi Zabukovčeva, ta določila sproti dopolnjujejo in junija bodo mestni svetniki
Vloga mestnega arhitekta ni določena v zakonodaji, a ponavadi je to svetovalec župana, ki deluje kot usklajevalec med stroko in politiko. Podlago za delo mora imeti v odlokih in predpisih, a če je prepoznan kot človek, na katerega se lahko obrneš po pomoč in nasvet, lahko ima močno usmerjevalno vlogo. Osnovni predpisi glede ravnanja z mestnim prostorom so bolj kot ne enaki, spremembo je čutiti pri ljudeh. »Odkar je pred 20 leti urbanistično načrtovanje prešlo na trg, se je nota varovanja in upoštevanja javnih prostorov in javnega interesa močno zmanjšala. Če je prostorsko načrtovanje na trgu, je vpliv investitorja veliko večji in javni interes potisnjen v ozadje.«
»Verjamem, da se bo praznjenje mestnega jedra počasi ustavilo, da se bo krivulja obrnila in bo mestno jedro spet privlačno za ljudi. Pri tem se ne smemo nekritično zgledovati po tujini - Celje ni srednjeveško mesto, ki bi bilo privlačno le za turiste, ampak je in mora biti mesto, v katerem bodo ljudje tudi radi živeli in delali v njem. Temu je treba prilagoditi tudi prometno ureditev in stanovanjsko politiko. Mestu je bila storjena škoda z drobljenjem stanovanjskih površin, kar pomeni več ljudi, več avtomobilov...«
NAŠA TEMA
17
obravnavali še bolj specifičen odlok o oglaševanju, ki bo nedvoumno omogočal tudi sankcioniranje odklonov.
A po drugi strani tudi zakonodaja nosi del krivde, saj včasih s populističnimi odločitvami povzroči veliko škode. Zadnja sprememba Zakona o graditvi objektov je namreč določila, da za spremembo videza fasade ni več potrebno gradbeno dovoljenje. Posledice so vidne po vsej državi, neprimerne in kričeče barve pročelij pa zlasti bodejo v oči v središčih mest. »A zdaj niti inšpektorji nimajo več v rokah orožja, da bi lahko takšno barvanje fasad sankcionirali,« pravi in dodaja, da kljub temu, da kazen ni vselej najboljša pot, včasih brez nje ne gre. V Celju se tako hitro lahko zgodi, da bo zdajšnji blokovski kompleks Plava laguna postal »mavrična« laguna ... Kljub temu se Zabukovčeva ne zavzema za to, da bi morali prav vse natančno predpisati. »Prostorski akt ne more biti izgovor, češ da v njem o fasadi nič ne piše. Svoboda je tudi odgovornost, vse, kar ni prepovedano, tudi še ni dovoljeno,« meni, da je treba ob gradnji oziroma pre-
Za prehodnost Muzejskega trga
V mestni občini se skupaj s strokovnjaki spomeniškega varstva trenutno ukvarjajo s tem, kako ohraniti prehodnost Muzejskega trga. Lastnica, ki je dobila po denacionalizacijskem postopku vrnjeno hišo na zahodni strani trga, namreč želi zapreti prehod na parkirišče. Kot pravi Zabukovčeva, v Celju tudi sicer lastniki stavb težko dou-mejo, da mora biti v mestu vse podrejeno javnemu interesu. Ne vzdrži stališče, češ, hiša je moja, pa mi ljudje hodijo mimo okna. Tako je po vsem mestu, zato zaseben interes v središču mesta ne more biti v ospredju.
»Za gostinske vrtove je predpisan minimalen obseg dovoljenega in prepovedanega, določena je oprema, kot so mize, stoli, premični senčniki... Ostala oprema je omejena, za vsak objekt pa se odloča posebej. Nekatere gostinske vrtove že odpirajo, a dokler obnova mestnega jedra ne bo končana, na tem območju ne izdajamo soglasij in mnenj, potem pa se bo od primera do primera odločalo na terenu. Želimo, da bo vrt na Krekovem trgu drugačen od tistega na Glavnem trgu.«
Državni pomen in kitajski znaki
Lastnika poslovnih prostorov v stavbi v Razlagovi ulici, ki je razglašena za spomenik državnega pomena in na kateri bodo v kratkem prenovili fasado, so v mestni občini pozvali, naj pridobi soglasje zavoda in skladno z njim uredi pred časom odprto kitajsko trgovino. Izpred vrat lokala sta izginila vsaj zmaja, a ne izložba ne napis se nista spremenila. »Na vsebino ne želimo vplivati, zato pa moramo na pojavnost,« pravi Zabukovčeva in opozarja na močno ukoreninjeno prepričanje med ljudmi, da lahko s prostorom vsak ravna, kot se mu zdi.
Pogovarjajmo se o mestu
ospredju
rgu - Za degradacijo prostora v mestnem
»Časi so težki, a to ni opravičilo za slabo ravnanje s prostorom. Za investitorja je najlažja in najboljša pot poiskati soglasje zavoda in mnenje naše službe, sicer ga lahko doleti kazen.«
Urejenost mesta je odraz stanja duha v družbi. Tako so na primer plastične palme, ki jih imamo ob Ljubljanski že nekaj let, zdaj pa še ob Mariborski cesti, pokazatelj vzdušja v Celju in odnosa ljudi do mesta. »Zakonsko sicer lahko predpišeš, da je plastika na javnih mestih prepovedana, toda bolj se zavzemam za to, da bi ljudje sami spoznali, da nekatere stvari pač ne sodijo na določen prostor v mestu,« pravi celjski urbanist mag. Gorazd Furman Oman.
So pa po njegovem tovrstni posegi posledica večletne pasivnosti tistih, ki z mestom
bomo sami zavedali, kaj v nek prostor sodi in kaj ne, bodo te razprave nepomembne.« Dokler te zavesti oziroma kulture ni, gre samo za gašenje nečesa, česar ni mogoče ustaviti. »Če ne bodo palme, bo kaj drugega,« meni Furman Oman in pravi, da je zato treba vzgajati že otroke, jih učiti o barvah, materialih ...
Tlak bo premalo
Strinja se, da je treba urejati mestno jedro. Tlak pa je samo preproga, na katero je treba postaviti vsebino. Pri tem ga skrbi, kaj se bo zgodilo po končani prenovi. Ne samo, da večina lastnikov nima de-
novi zgradb uporabljati glavo ter prisluhniti stroki.
Poslovna ideja in mestni interes
Investitor, ki ve, kaj želi doseči z obnovo objekta, zdaj potrebuje soglasje zavoda za varovanje kulturne dediščine in pozitivno mnenje občinske strokovne službe. Če gre za dela, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje, lahko začne obnavljati. In kot ugotavljajo v Celju, pri tistih, ki uberejo to pot, ne prihaja do zapletov. Pred kratkim narejena analiza je pokazala, da so bili v preteklosti ljudje bolj skrbni in so občinske usmeritve jemali kot strokovno pomoč, zdaj pa v njih vidijo oviro za umestitev določene vsebine, še en papir več, ki ga morajo pridobiti ... Najpogostejši kratek stik je v slabih projektih obnove oziroma v tem, da jih investitorji sploh nimajo. Čez noč se urejajo lokali, spremeni se dejavnost in ker za ta manjša dela razen soglasja zavoda ne potrebujejo praktično nobenega dovoljenja, je obseg kršitev tolikšen, da za »male« kršitelje niti inšpektorji ne najdejo dovolj časa.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
»Pri projektih je problem investitor, če ne ve, kaj želi, in začne vmes varčevati ali spreminjati stvari. Nazadnje nihče ni zadovoljen s tistim, kar nastane. Po projektni nalogi je bila na primer celjska tržnica v osnovi odprta, ne zaprta in tudi tla so bila zamišljena drugače. Tudi hotel na Celjski koči je bil v osnovi zamišljen kot planinski dom.«
upravljajo. Če ti ne kažejo dovolj aktivnega odnosa do prostora, se enako zgodi pri zasebnikih, ki prostor pač po svoje urejajo. »Ko bomo nekoč prišli do točke, da se
narja, da bi objekte prenovila. Problem bo tudi oprema lokalov in trgovin. »Kataloga urbane opreme v Celju ni! Ko kupiš avto, dobiš navodila, pri dragi obleki veš, kaj
Gorazd Furman Oman: »Celje imam zelo rad, všeč mi je tržnica, čeprav vem, da je problem mraz.«
zraven sodi, v mestu pa tega ni.« Po njegovem mnenju bi morale biti vsaj smernice, na primer glede barve ali materialov. Tako pa bodo imeli eni lesena korita, drugi plastična, tretji tende, četrti dežnike, da ne govorimo o vseh mogočih mizah in stolih. Na ta način se izgubi učinek urejenega tlakovanja. Drage trgovine se zato med kitajskimi trgovinami zagotovo ne bodo pojavile.
Kaj želimo?
To, kar Gorazd Furman Oman v Celju pogreša in na kar vedno znova opozarja, je nujnost pogovora o tem, kaj želimo z mestom. V takšnih razpravah bi se oblikovale ideje. Če bi se že pred predstavitvijo projektov o prenovi
»Knjižnica pa je vrhunski projekt na odlični točki,« pravi urbanist Gorazd Furman Oman.
mestnega jedra pogovarjali o tem, kakšno mesto želimo, verjetno danes ne bi razpravljali o tem, ali ohraniti ali podreti platane pred Metro-polom. Tudi glede oživitve mestnega jedra bi lahko v posebni mestni pisarni umetniki, arhitekti in navdušenci izmenjavali zamisli in zbirali predloge občanov. »To ne stane veliko, bi se pa lahko domislili, kaj želimo. Novogradenj ne potrebujemo, lahko pa damo vsebino objektom, ki so prazni, lahko bi uvajali nove programe.« Možnost vidi v številnih mladih, ki so izobraženi in imajo zamisli. Če bi jim dali ustvarjalni prostor, bi pomagali pri razvoju mesta. »Mesto ni finančni inštrument, saj vidimo, da zdaj štirje lastniki obvladujejo polovico vseh lokalov, ki pa so prazni.« Z novimi programi bi se povečala kakovost bivanja, ki ni v le velikih hišah, avtih in dragih potovanjih, pač pa nam jo lahko na drugačen način ponudi mesto: da greš zjutraj na kavo ali zajtrk, v knjižnico, v gledališče ...
Občina se po njegovem mora naučiti komunicirati z občani in lastniki, šele nato lahko pripravi projekte, ki zahtevajo vključitev stroke. Ta naj svoje ideje predstavlja na javnih natečajih, s katerimi dobiš najboljšo in ne zgolj najcenejšo rešitev, meni sogovornik.
TC
Foto: GrupA (arhiv NT)
»Vzorčno prenovljenih hiš je v mestu zelo malo. Ena prvih pravih prenov, ne samo arhitekturnih, tudi vsebinskih, je bila stavba nekdanje trgovine s pohištvo, danes Leonarda. Za njo namreč stoji družina, ki živi z mestom, ki ima tu hišo in podjetje in gleda vse skupaj dolgoročno.«
NA KRATKO
Nagrajeni umetnost in dobrodelnost
BISTRICA OB SOTLI - V torek zvečer so se sestali občinski svetniki in potrdili izbor letošnjih občinskih nagrajencev.
Župan Franjo Debelak bo ob občinskem prazniku, ki ga občina praznuje 29. junija, podelil tri priznanja občine. Župnijska Karitas bo priznanje prejela za dolgoletno pomoč socialno šibkim občanom, za nesebično pomoč prizadetim v naravnih nesrečah in za čas, ki ga člani podarijo ostalim pomoči potrebnim ljudem. S priznanjem se bosta okitili tudi Melita Denžič in Špela Drašler. Obe že leta skrbita za pester kulturni utrip v občini. Denžičeva med drugim vodi domači dekliški cerkveni zbor, je asistentka in pevka v bistriškem mešanem pevskem zboru, aktivna pa je tudi v sosednjih občinah, saj vodi Moški pevski zbor Kozje in uspešno vokalno skupino Osti Jarej. Špela Drašler je predsednica Kulturnega društva Bistrica ob Sotli, tudi ona je zaprisežena glasbenica, saj vodi domači moški pevski zbor in moški pevski zbor iz sosednjega Podčetrtka. Pogosto sede tudi za orgle, ob tem pa je izredno aktivna še v bistriškem mladinskem klubu. Župan bo ob občinskem prazniku podelil tudi denarni nagradi. Razveselila se je bosta Kulturno društvo Bistrica ob Sotli in Prostovoljno gasilsko društvo Bistrica ob Sotli.
AD
Sava tudi za turizem
RADEČE - Občini Radeče in Sevnica sta minulo soboto gostili 18. srečanje objezerskih krajev Slovenije. Gre za srečanje predstavnikov turističnih društev objezerskih krajev in ostale javnosti, ki je povezano z mednarodnim letom sodelovanja na področju voda.
Dogodek, ki je bil turistično in družabno obarvan, je potekal s sporočilom, da nas vode povezujejo. Prav to je bila tudi tema okrogle mize na sevniškem gradu. Organizatorji so na njej namreč izpostavili problematiko ureditve področja plovbe po naši največji reki. Prepričani so namreč, da bi poleg energetskega potenciala, ki je pomemben za vso Slovenijo, Savo lahko izkoristiti tudi za turizem. Občine v Posavju potrebujejo za plovbo na akumulacijskih jezerih ob hidroelektrarnah posebno uredbo in dovoljenje države, na katero pa kljub pridobljenim mnenjem in soglasjem pristojnih ustanov še vedno čakajo.
TV
Računajo na pomoč države
ZREČE - Lanske novembrske poplave so močno uničile lokalno cesto proti Skomarju. Občina jo je takrat le zasilno uredila, zdaj upa na podporo države, ki bi omogočila celovito obnovo uničenega odseka.
Občina je že pozimi pripravila projektno dokumentacijo za sanacijo ceste, popis škode na 210 metrov dolgem odseku pa ob prijavi Sektorju za odpravo posledic naravnih nesreč, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo in okolje, označila kot prioriteto. Ker bo ministrstvo del pomoči zagotovilo že letos, občina prav v teh dneh zbira prijave kandidatov za izvedbo del. Če bo občina pridobila državno pomoč, bo, kot razlaga svetovalec za investicije in komunalo Andrej Furman, takoj podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem in začela obnovo, v nasprotnem primeru bo morala projekt, dokler ne zagotovi denarja, preložiti. Projekt sicer predvideva popolno rekonstrukcijo odseka ceste, z novim nosilnim in zaključnim slojem ter odvodnjavanjem. Obnova odseka bo sicer zahtevala popolno zaporo ceste za približno mesec dni, obvoz bo urejen preko Resnika.
AD
Policisti na kolesih
VELENJE - Župan Bojan Kontič je policistom Policijske postaje Velenje predal tri kolesa z vso potrebno opremo, za kar so v občini namenili skoraj 2.700 evrov.
Gre za prispevek občine za dobro delo policistov in tudi za to, da se bodo občanke in občani v mestu dobro in tudi varno počutili. Z novimi kolesi bodo policisti še bolj opazni in mobilni na območjih, do katerih so do zdaj teže dostopali. Kot je omenil komandir Iztok Mori, po njegovih izkušnjah občani policiste na kolesih dobro sprejemajo. Kolesa bo uporabljalo sedem policistov, ki bodo imeli vsa pooblastila enaka kot drugi policisti. Njihovo področje dela bo med drugim zagotavljanje varnosti, javnega reda in miru, delovali bodo na področju kriminalitete, sodelovali bodo tudi pri kolesarskih izpitih za osnovnošolce. V preteklih letih je mestna občina Policijski postaji Velenje že pomagala z nakupom motornega kolesa, računalnika, tiskalnika, projektorja, fotoaparata, mobilnega telefona in druge opreme, ki policistom omogoča uspešnejše opravljanje vsakodnevnih del in nalog.
US
Soglasno potrdili rebalans
PREBOLD - Na zadnji občinski seji so svetnice in svetniki po krajši razpravi soglasno sprejeli in potrdili predlagan rebalans proračuna za tekoče leto.
Kot je pojasnil podžupan Frnac Škrabe, ki je tudi vodil sejo, so se za zgodnji rebalans odločili zaradi odkupa Režajeve in ureditve Roglove domačije. Dodatna sredstva je bilo treba zagotoviti še za dokončanje vrtca in njegove okolice ter za gradnjo kanalizacije v Matkah. Nekaj sredstev bodo po rebalansu namenili še za odškodnine iz naslova gradnje kanalizacije. Skupni prihodki se tako z rebalansom povečajo za dobrih 34 tisoč evrov, medtem ko se načrtovani odhodki v splošnem delu povečujejo za malo več kot 180 tisoč evrov. Primanjkljaj znaša dobrih 450 tisoč evrov, pokrivali pa ga bodo s prenosom sredstev iz preteklih let.
LK
Komunalni prispevek še naprej razburja
ŽALEC - Nezadovoljstvo zaradi višine komunalnega prispevka se še naprej širi po krajevnih skupnostih žalske občine. Potem ko so se krajani do zdaj povezovali zgolj znotraj krajevnih skupnosti, so tokrat naredili korak naprej.
Na pobudo civilne iniciative Kasaze-Liboje za znižanje komunalnega prispevka so se sestali krajani krajevnih skupnosti, kjer je problematika komunalnega priključka v zadnjem času še kako pereča. Čeprav so jim predstavniki občinskih oblasti že nekajkrat pojasnili formulo izračuna in se zavezali, da bodo naredili, kar je v njihovi moči, da bo strošek priključnine vendarle nižji, večine - po besedah Ane Feldin, pobudnice civilne iniciative - niso prepričali. Po mnenju Feldinove je trenutno največji pritisk na stanovalce blokov v Kasazah, kjer znaša priključnina za 57 kvadratnih metrov veliko stanovanje 730 evrov. Kot je zatrdil predstavnik Šempetranov Aleš Lazar, se zadeva na tej točki še ne bo končala, saj se številni s prejetimi odločbami ne bodo sprijaznili. Po njegovih besedah se mora cena znižati vsaj za polovico. To bodo skušali najprej doseči preko občinskega sveta, v kolikor ne bodo uspeli, bodo sklicali zbor občanov.
LK

Z jasnim ciljem proti uspehu
Z novim pozivom Podjetno v svet podjetništva (PVSP) so v Razvojni agenciji Savinjske regije (RASR) prijave mladih izobraženih in brezposelnih s tega območja, ki imajo dobro poslovno idejo, sprejemali do 31. maja. Prva skupina desetih mladih petmesečno usposabljanje v projektu PSVP končuje v tem mesecu in bo vse pridobljeno znanje pokazala na trgu. Po besedah Janeza Jazbeca, direktorja RASR, je za takšno izobraževanje z različnih področij ves čas veliko zanimanje. Projekt sofinancirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Zabojčki sveže zelenjave
Po končanem izobraževanju na Fakulteti za policijsko varnostne vede je diplomirana varstvoslovka Tanja Jernejc kmalu ugotovila, da zaradi trenutne situacije zaposlovanja, sploh v javni upravi, dela zanjo ni. Njena poslovna ideja zato predstavlja pravzaprav njene korenine. Prihaja iz srednje velike kmetije v Spodnji Savinjski dolini, iz Grajske vasi, kjer se že 20 let ukvarjajo izključno s pridelavo in predelavo zelenjave. To
Z leve: Tanja Jerneje, Janez Jazbec, direktor RASR in Barbara Skralovnik
pridelujejo naravi prijazno in na integriran način, kar pomeni, da je vse pridelano brez gensko spremenjenih organizmov, tla obdelujejo izključno na podlagi analize tal in brez škodljivih fi tofarmacevtskih izdelkov. Na kmetiji so bili zadnja leta osredotočeni na pridelavo in predelavo kisle-
ga zelja, ki ga ponujajo pod blagovno znamko Grajsko kislo zelje. Sama bo ponujala Grajske zabojčke, polne sveže zelenjave in domačih dobrot, ki jih bo sprva dostavljala v Žalec, Celje in Velenje, prevzem pa bo možen tudi na domači kmetiji v Grajski vasi. Sveža zelenjava v zabojčkih bo prihajala
izključno z njihove kmetije, medtem ko bodo ostali izdelki hladno stiskana rastlinska olja, mlevski izdelki in tradicionalni pekovski izdelki iz okoliških kmetij. S takšno ponudbo bo odjemalcem dala možnost, da jedo sezonsko in lokalno pridelano zelenjavo, polno vitaminov in hranilnih snovi, s kratko
verigo od pridelovalca do potrošnika pa bo vplivala na zmanjšanje emisij v okolju.
Prava beseda na pravem mestu
Moja beseda predstavlja podjetje Barbare Skralovnik, profesorice slo-
venščine in teologije, ki je v to povezala svojo ljubezen, znanje in izkušnje z besedami. Njena poslovna področja bodo lektoriranje, poučevanje slovenščine kot maternega ali tujega jezika in jezikovno svetovanje. Osem let lektorskih izkušenj je pridobila z lektoriranjem diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, strokovnih in znanstvenih člankov, knjig in kot lektorica fakultete. Poučevanje slovenščine bo zajemalo inštrukcije za osnovno- in srednješolce, pripravo na maturo, zaključne in popravne izpite in izvajanje programa začetna integracija priseljencev (ZIP). Jezikovno svetovanje je namenjeno podjetjem, posameznikom, javnim ustanovam, društvom, pravzaprav vsem, ki se zavedajo, da dobro sestavljeno besedilo kaže na odnos ne samo do jezika, temveč predvsem do človeka, ki mu je namenjeno. Tako bodo lahko računali na njeno pomoč pri pisanju ali oblikovanju dopisov, ponudb, poročil, življenjepisov, zapisnikov, statutov, besedil za spletne strani ali predstavitve. Je članica Lektorskega društva Slovenije in se ves čas dodatno izobražuje, udeležuje raznih seminarjev in delavnic, saj po njenem mnenju le nenehno izobraževanje pripomore k širini znanja, ki je nujna v tem poklicu.
RADIO, KI GA BEREMO
19
90.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	HOTAVELJSKI KVINTET: Poljanska dolina
2.	TOPLIŠKA POMLAD: Kam bova vandrala
3.	ANS. JURČKI: Zlato pero
4.	ZASAVCI: Ko se vrnem
5.	ROMANA Z ROMANTIKI IN BORISOM KOPITARJEM: Venček Nika Zajca
20 vročih Radia Celje
		
	TUJA LESTVICA	
1.	GET LUCKY - DAFT PUNK	
	FEAT PHARRELL WILLIAMS	(5)
2.	WALKS LIKE RIHANNA -	
	THE WANTED	(3)
3.	LOVE SOMEBODY - MAROON 5 (2)	
4.	BACK TO LIFE - 3OH!3	(5)
5.	TONIGHT I'M GETTING OVER	
	YOU -CARLY RAEJEPSEN	(3)
6.	WAITING ALL NIGHT -	
	RUDIMENTAL FEAT. ELLA EYRE(4)	
7.	ONE LIFE - MADCON FEAT.	
	KELLY ROWLAND	(1)
8.	COUGH SYRUP - YOUNG	
	THE GIANT	(4)
9.	ONLYTEARDROPS -	
	EMMELIE DE FOREST	(2)
10. DEAR DARLIN' - OLLY MURS		(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	VSTATI IN OBSTATI - MI2	(4)
2.	SIVO NEBO - ANDREJ IKICA	(5)
3.	NOVO UPANJE - MOMENTO	(3)
4.	DEKLETA - KINGSTON IN	
	PERO LOVŠIN	(5)
5. 90TA - 6PACK ČUKUR &		
	RECYCLEMAN	(4)
6.	DEKLE Z NASLOVINCE - ANU	(1)
7.	STRAIGHT INTO LOVE -	
	HANNAH	(2)
8.	NE SEZUVAJ SE - FIREFLIES	(1)
9.	DOBRO JUTRO - TRKAJ	
	FEAT. KORI	(4)
10. BREZ TEBE PADAM -		
	MATJAŽ JELEN	(2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
IF YOU COULD SEE ME NOW - THE SCRIPT
LA LA LA - NAUGHTY BOY FEAT. SAM SMITH
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ZOMBI V KATAKOMBI - SELL OUT SIJ SEVERNI - IN & OUT
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Žlahtni komedijant pred mikrofonom
Gledališki igralec Andrej Murenc je eden vidnejših letošnjih ustvarjalcev celjskega gledališča. Nastopil je v kar nekaj odmevnejših vlogah in si na Dnevih komedije priigral naziv žlahtnega komedijanta.
Murenc pa ni predan le odrskim deskam, temveč tudi filmu in sinhronizaciji. Rojenega Ljubljančana lahko namreč večkrat opazite v kakšni izmed vlog v slovenskih filmih oziroma prisluhnite njegovemu glasu v sinhroniziranih risankah. O letošnjih gledaliških vlogah in o zakulisju v celjskem gledališču ter o življenju s partnerico Vesno Pernarčič, ki je naziv žlahtne komedijantke prejela že štirikrat, bo Andrej Murenc to nedeljo po 10. uri spregovoril z novinarko Špelo Ožir v oddaji Znanci pred mikrofonom.
Foto: SHERPA
Andrej Murenc
VSAK ČETRTEK ob 11.15 )x
www.radioc
POGLED! IUB
Kaj nas čaka po 1. juliju?
Čez slab mesec, 1. julija, se bo zvišal davek na dodano vrednost. Znižana davčna stopnja se bo z 8,5 dvignila na 9,5 odstotka, splošna stopnja pa se bo z 20 zvišala na 22 odstotkov. Od zvišanja DDV si vlada obeta dodatnih 250 milijonov evrov letno, s čimer bo ublažila javnofinančni primanjkljaj, ki bo letos znašal 7,8 odstotka BDP. Za kupce seveda višji davek pomeni podražitev, od ponudnikov blaga in storitev pa je odvisno, kolikšen delež višjih stopenj bodo prenesli v cene. Kaj nas torej čaka po 1. juliju? Se bodo stroški gospodinjstva z dvigom DDV res zvišali le za okoli 2,5 evra na mesec, kot je dejala premierka Alenka Bratušek? Se splača pohiteti z nakupi pred zvišanjem davka? Odgovore bomo iskali v tokratnem Odmevu.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 6. junij_
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 7. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SOBOTA, 8. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 9. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Andrej Murenc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 10. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Andrej Murenc, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 11. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SREDA, 12. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
20
ŠPORT
Velenjski Rudar je DP zaključil na sedmem mestu, s čimer vsekakor niso zadovoljni pokrovitelji. Predstavnik glavnega sponzorja je celo malce oštel igralce, trenerje in vodilne može kluba ter jim za vzor postavil nogometašice Rudarja Škal. Pogodb z NK Rudar niso podaljšali Alen Pašagič, Seba-stjan Berko, Saša Bakarič in Dragoslav Stakič. Nove, dveletne pogodbe so podpisali Rajko Rotman, Ivan Firer in Matjaž Rozman, enoletni pa Uroš Rošer in Senad Jahič.
Po sedmem finalu ostali pri eni lovoriki
V Kopru nič bolje kot v Ljubljani - Tako kot lani klonile tudi Velenjčanke
Priložnost Andraža Žureja, morebiti tudi priložnost generacije, ki pa, žal, ni bila izkoriščena ...
Prav nič se ni spremenilo v primerjavi s prejšnjim letom, ko sta finalna obračuna pokala NZS v Ljubljani pripadla favoritoma. Celjani so tedaj izgubili v Stožicah z Mariborom po enajstmetrovkah, tokrat pa na koprski Bonifiki z 1:0. Velenjčanke so bile na Kodeljevem nemočne proti Pomurju s 4:0, letos pa so na Obali povedle preko Maje Bric, nato pa močno popustile (1:3).
V prvenstvenih tekmah v tej sezoni so Celjani proti Mariboru igrali zelo spremenljivo: odlično, dobro in nezadostno. Pred osmimi dnevi bi jim prisodili oceno prav dobro.
Imeli žogo v nogah
Na zelenici, primerno poškropljeni, so začeli sproščeno in odločno. Vztrajali so pri kratkih podajah in prevladovali v uvodnih minutah. Najprej Bajde, nato Vrhovec in s prostega strela Zajc so zapre-tili z razdalje. Čeprav so bili njihovi ljubljenci v podrejeni vlogi, pa so mariborski navijači začeli svojo pesem. Vedo, kdaj morajo priskočiti na pomoč. Viole so spet imenitno navijale. Takoj so bile nagrajene, toda sodnik Jug je (neupravičeno) razveljavil gol. Celjski obrambi to
ni bilo dovolj veliko opozorilo; Mezga je pritekel sam pred gol, Matic Kotnik pa je izjemno reagiral. Sledil je celjski val. Morda se bo do konca kariere Andraž Žurej spominjal 22. minute, ko je pobegnil obrambi, nato pa zadel zunanji del desne vratnice ... Tudi Miha Zajc bi lahko bolje reagiral, ko je žogo pričakal na robu kazenskega prostora: »Začeli smo fenomenalno. Mariborčanom nismo dopustili, da bi nadzirali igro. Imeli smo žogo v nogah, si priigrali nekaj zrelih priložnosti, ki pa jih žal nismo izkoristili. V
drugem polčasu smo malce padli, a smo bili vseeno dokaj nevarni. Škoda.« Čeprav je Zajčevo nadzorovanje žoge izvrstno, si zaenkrat še ni našel novega kluba.
Premalo tvegali
Tavares sprva ni sprejel Gobčevega opravičila po prekršku, kar je pričalo o živčnosti državnih prvakov, ki pa so vzpostavili ravnotežje. Zadeli pa so v slogu velikih ekip, v trenutku, ko tega ni bilo pričakovati. Cvijanovič je podal tako natančno, da se je Ibraimi, čeprav je pritekel s strani, le enkrat dotaknil
žoge, nemočna pa sta bila ob njem Gobec in Krajcer. Ko mlada ekipa dobi gol v 44. minuti, je to hud udarec. Čeprav je Vrhovec v 2. delu sprožil z dobrih 30 metrov, je bil še najbližje izenačenju. Vstopil je še napadalec Bajic, toda Celje je zaigralo premalo tvegano. Ni poskusilo z glavo skozi zid; izgubiti ni imelo več ničesar. Obenem je treba seveda upoštevati kakovost tekmecev ... Toda slednji so bili ob koncu sezone že pošteno utrujeni, bolj v psihološkem smislu. Celjani pa so dvigovali formo in bili na višku prav med zadnjim
dejanjem sezone. Tako kot lani (Grad, Triglav, Bravo 1 Interblock, Šenčur) pa so, roko na srce, imeli ponovno zelo ugoden žreb v pokalnem tekmovanju: Brda, Dravinja, Aluminij.
Legendi podaljšali
»Vesel sem, da smo bili v finalu dostojen nasprotnik Mariboru. Pokazali smo, da smo na pravi poti. Ustrezno smo zastopali klubske barve. Upam, da so gledalci uživali. Razočaranje? Seveda je prisotno, v finalu si pač želiš zmagati!« je dejal trener Miloš Rus. Ekipo je prevzel pozimi, pred dnevi pa je podpisal triletno pogodbo, zato se bo začasno preselil v Celje. Pogodbi sta za eno leto podaljšala tudi najizku-šenejša nogometaša, legendi, Sebastjan Gobec in Amel Mujčinovič. Klub bodo zapustili David Tomažič Šeru-ga, Klemen Medved, Alen Romih, Žan Horvat, Srefan
Ristovski, Lutfi Bilali, morda tudi Aleksandar Bajic.
Celjani se bodo zbrali že v sredo. Tekmeca v prvem predkrogu kvalifikacij za evropsko ligo bodo dobili na žrebu v Nyonu 24. junija. Tekmi bodo odigrali 4. in 11. julija, državno prvenstvo pa se bo začelo 13. julija. Za Celjane najbrž dan kasneje. Nekaj ur se jim je nasmihal štart šele v drugem predkrogu. Tako je objavila NZS, nato zbrisala novico, naslednji dan pa je počitek v 1. pred-krogu pripadel Olimpiji. Je tako določila UEFA ali kdo drug, pa je bilo posledično vprašanje mnogih.
DEAN ŠUSTER Foto: DAMIR MRKONJIČ
Celje (4-2-3-1): Kotnik -Gobec, Krajcer, Žitko, Korošec - Vrhovec, Zajc - Bajde, Verbič, Srdič - Žurej. Igrala sta še Plesec, Bajič.
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Na kratko
Lapornik po Pipanovi poti?
V	košarkarskih taborih s Celjskega v zadnjih tednih vlada zatišje. Vse skupaj se bo razživelo v času evropskega prvenstva, domača prvenstva pa se bodo znova začela oktobra.
V	tem obdobju bodo v ospredju prestopi košarkarjev. Največji osip se pričakuje v laškem Zlato-rogu, ki je sezono končal v polfinalu končnice. Večini igralcem se je pogodba iztekla, med njimi tudi Luki Laporniku, ki ima za sabo izjemno uspešen drugi del sezone, ko je bil ključen mož zasedbe trenerja Miloša Šporarja.
Kako bi ocenili sezono, ko je bilo precej nihanj, a ste se kljub temu uvrstili med štiri najboljše ekipe?
Iz sezone smo iztržili, kar smo lahko. Imeli smo težave, predvsem v pokalu, kjer se ne bi smeli tako hitro posloviti. Ekipa Maribora je bila naša nočna mora. Kljub temu smo v prvem delu sezone zasedli prvo mesto. V drugem delu smo na začetku imeli dva nesrečna poraza v podaljških, a potem stopili skupaj in nekako prilezli do polfinala.
Luka Lapornik
Ste na širšem seznamu reprezentantov za bližnje EP. Ste v pripravljenosti za morebiten vpoklic selektorja Božidarja Malj-koviča?
Po počitku po sezoni skrbim za telesno pripravljenost. Redno sem v fitnesu, na štadionu, v dvorani pa dajem pozornost tehniki. Sem v pripravljenosti in ob morebitni priključitvi reprezentanci bi tja prišel pripravljen. Želim biti med 18 igralci na pripravah.
Pogodba z Zlatorogom se vam je iztekla, zdaj želite
narediti korak naprej oziroma stopiti stopničko višje.
Res je. Pogodba mi je potekla, a Laščani zdaj kažejo pripravljenost po sklenitvi nove. Vendar si želim vsaj ponovno igranje v Jadranski ligi, zato bom najprej iskal to možnost.
Vaš nekdanji trener v Laškem Aleš Pipan je v torek postal trener Uniona Olim-pije, ko je Skopje zamenjal za Ljubljano in podpisal enoletno pogodbo. Bi bil vaš skok v »zmajevo gnezdo« presenečenje?
Ja, v Sloveniji sta možnosti le Union Olimpija in Krka, ostalo ne pride v poštev. Aleš Pipan? Z njim sva se prvo sezono, ko sem prišel v Laško, zelo dobro ujela. Gre za odličnega trenerja in meni osebno je ustrezal, če se lahko tako izrazim, saj smo tisto leto kot ekipa izvrstno funkcionirali. Rezultati so bili zelo dobri, prišli smo do Jadranske lige, zato je bilo resnično prijetno. Če bi prišlo do stika oziroma bi izrazil željo, da se mu pridružim v Ljubljani, bi priložnost zgrabil z obema rokama. Ko si v takšnem klubu, imaš za naprej vse odprto.
Se pravi, da Zlatorog ne pride več v poštev?
Zgodba še ni povsem končana, saj v taboru Zlatoroga želijo, da ostanem, a že v tej sezoni sem stagniral, kajti igrali smo le v državnem prvenstvu, sam pa potrebujem težke tekme, ko si želim nadaljnjega razvoja. Sem pa v Laškem preživel tri lepe sezone, čeprav v drugi ni bilo vse tako lepo. Igrali smo sicer v Jadranski ligi, ko so se trenerji in igralci menjavali kot po tekočem traku. To je tudi pri nas, ki smo ostali, pustilo slab vtis, ko nismo bili z mislimi več le pri košarki in smo čakali, kdo bo nov trener, kako dolgo bo ostal in kdo od igralcev bo spet prišel in odšel.
Zdi se, da je kakovost domače lige zelo padla. Se strinjate?
Se, tudi sam imam tak občutek. Kakovost pada in to se vidi v tem, da lahko vsaka ekipa premaga vsako. Morda bo čez čas spet bolje, a trenutno ni nič kaj obetavno. Za mlade igralce posledično odskočni deski ostajata le Krka in Olimpija, drugače je težko napredovati, ko te tuji klubi praktično ne vidijo.
MITJA KNEZ
Za Tejo tudi Sanja
Celje: ŽKK Athlete Celje je ostal brez najboljših igralk. Za Tejo Oblak je klub zapustila kapetanka Sanja Orozovic. Imela je še enoletno pogodbo, tako da bo celjskemu klubu pripadla odškodnina. Orozovice-va odhaja v Pecs. Najkoristnejša igralka pokalnega turnirja ter finala DP je v celjskem dresu igrala dve sezoni in bila v zadnji s povprečjem 21 točk najboljša strelka Jadranske lige.
Ultra Nataša
Veszprem: Celjanka Nataša Robnik se je udeležila 212 kilometrov dolgega Ultrabalatona. Okoli Blatnega jezera na Madžarskem je tekla 24 ur in 13 minut in osvojila tretje mesto kot najboljša Slovenka. Robnikova je bila na ultramaratonu v absolutni konkurenci, torej vštevši tudi moške, odlična deveta.
All-in stoodstoten
Celje: Po sedmih krogih 1. celjske lige malega nogometa vodi ekipa All-in, ki je zbrala vseh 21 točk. Sledijo: Šargi&Kralj, Intercom 18, Maček tisk 11, Bolnica Celje 10 ...
Žalčani v vrhu
Polzela: Slovenski karateisti so se borili za ekipne državne naslove. V moškem finalu je Žalec izgubil s Shotokanom Kranj z 2:0, v ženskem pa je Nestor iz Žalca premagal drugi karate klub iz gorenjske prestolnice - Kranj. Med klubi je bil najuspešnejši Športno društvo Gorica, sledil je KK Nestor s tremi zlatimi, srebrno in bronasto medaljo, tretje mesto si je priboril KK Shoto-kan Velenje. (DŠ)
ŠPORT
21
Polnoleten in privlačen
Peric se je boril za vsako žogo tudi na svoji zadnji tekmi.
Slovo velikana
Na 18. mednarodnem atletskem mitingu v Velenju je za edino slovensko zmago v osrednjih disciplinah poskrbela Snežana Rodič (troskok), drugi so bili Primož Kozmus v metu kladiva (78,83), ki bo še deset dni vadil v Celju, ter atletinji celjskega Kladivarja, Marina Tomič na 100 metrov ovire (13,18) in Martina Ratej v metu kopja (58,54).
Marljivi in natančni sekretar mitinga Luka Steiner je priznal, da so se najbolj potrudili za prihod Martinine tekmice Abakumove in Kozmusovih nasprotnikov, Tadžikistan-ca Nazarova, Madžara Par-su, Ukrajinca Sokirskega in Nemca Esserja. Izpostavil je še odličnega Rusa Jurija Bor-zakovskega, olimpijskega in evropskega prvaka ter vice-šampiona s svetovnega prvenstva v teku na 800 metrov, ki je seveda slavil tudi v torek.
Še napreduje
Tomičeva je navkljub zelo hladnemu vremenu za normo za svetovno prvenstvo (13,10) zaostala le za za osem stotink: »Vsekakor mi je bil pomemben predvsem čas in ne toliko uvrstitev. Presrečna sem, 13,18 v tem zimskem vremenu je super dosežek. Letos sem zelo dobro pripravljena in upam, da bom tudi uspešna na tekmovanjih. Lanska sezona je bila moja najboljša doslej in upam, da bo podobna tudi letošnja. Vsekakor pa kmalu pričakujem normo za nastop na svetovnem prvenstvu.« Pred njo je bila Nemka Nadine Hildebrand (13,15), za njo Rusinja Tatjana Dektjarjova (13,28). Veter je pihal z močjo 1,6 m/s. Marina stopnjuje formo, prvi višek načrtuje na sredozemskih igrah v turškem Mersinu. Pravi, da napreduje tudi pri svojih 30 letih in da je zato imela težave pred ovirami na prvih tekmah, saj je bila zelo hitra in je posledično zamujala pri odrivu. Osebni rekord je ne bi presenetil.
Preoster ritem
Okoli 2.000 gledalcev je (brezplačno, drugače dandanes seveda ne gre) spremljalo miting, po objavi rezultata
odličnega meta svetovne prvakinje Marije Abakumove (64,42 m) pa, žal, niso zaploskali. Ratejeva ni imela možnosti za zmago, močno je zaostala, njen izid je bil sila povprečen: »Ni kaj skrivati, seveda nisem zadovoljna. Pričakovala sem met prek 60 metrov, kar mi je na prejšnjih dveh tekmah v Združenih državah Amerike tudi uspelo. Prav pot iz ZDA je pustila posledice in nisem bila sveža. Boljšo formo pričakujem čez tri tedne, na sredozemskih igrah. Nato pa se bom skušala čim bolje pripraviti za vrhunec sezone, na svetovno prvenstvo.« Ni se izgovarjala na hladno in vetrovno vreme, očitno jo je dejansko zdelal povratek iz Eugenea, kjer je na tekmi diamantne lige osvojila 4. mesto. Drevi si v Rimu želi vsaj ponoviti takšno uvrstitev.
Čudežni otrok spet udaril
Letošnji okrepitvi Kladivar-ja sta bili zelo dobri, 17-letni Luka Janežič peti na 400 metrov (47,64), šesti pa Mi-
tja Krevs na 800 m (1:48,53), s čimer je za slabi dve sekundi zaostal za normo za SP. Kaj pa je ostalo neopaženo? Fantastičen izid Celjana Aneja Zupanca v teku na en štadi-onski krog - 49,46. Skoraj za sekundo je izboljšal osebni rekord, njegov izid je med najboljšimi vseh časov na svetu v njegovi starostni kategoriji. Anej je star 14 let! O njem smo obširno že pisali. Medtem je še zrasel, toda to ni zmotilo njegovega napredka. Na dostopnih tablicah bi bil s tem izidom drugi najboljši vseh časov med vrstniki v Angliji. Z omenjenim časom je izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, ki pa se ga ne bo udeležil, saj nima pravice zaradi prenizke starosti! »V Velenju so me tekmovalci pred menoj enostavno povlekli naprej. Ko tečem z vrstniki, težje dosegam vrhunske rezultate. Ja, tokrat pa sem se pošteno zadihal,« je priznal skromni in postavni mladenič, ki bo 15 let dopolnil konec septembra.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
V Zlatorogu je zadnjo tekmo Dejana Perica spremljalo štiri tisoč gledalcev, ki so lahko uživali v spek-takularni tekmi. Po pričakovanjih je bilo seveda ganljivo.
S 26:23 je zmagala ekipa Peričevih prijateljev. Zanjo je Perke branil v 1. delu, za Celje Pivovarno Laško pa v drugem. Zbral je 15 obramb. Priložnostni darili so mu med odmorom izročili madžarski in celjski navijači, po koncu tekme pa bivši predsednik kluba Tone Turnšek in predsednik upravnega odbora kluba Bojan Cizej.
Dobrodelno
Viškov je bilo več, prvi že v uvodu. V filmu je Periča igral Luka Žvižej. Imenitno ga oponaša v vsem, pri hoji, branjenju, jezi med treningom, kajenju in otresanju cigarete, ribolovu, pozdravu v slačilnici .... Poleg Žvižeja in Toskiča so za ekipo Peričevih prijateljev igrali še Peruničič, Eklemovič, Gulyas, Brumen, Manaskov, Lazarov, Pungar-tnik, Terzič, Balič, Matič in Dordič. Na klopi sta bila še Bašič in Načinovič. Vse prisotne je vodja Florijanov Igor Šolman pozval, da za-pojejo pesem Za dobre stare čase. Prav ob koncu jo je ob glasbeni podlagi zapel še Pe-rič. Njegov dres, v katerem je branil za Celje in Barcelono, je odkupil Slavko Kolar, 450
Panorama
NOGOMET
Pokal NZS, finale: Maribor - Celje 1:0 (1:0); Ibraimi (44).
3. SL - vzhod, 24. krog: Ra-kičan - Zreče 1:2 (1:0); Janžič (25), Obrovnik (66), Kovinar Štore - Dravograd 1:3 (1:0); Jockovič (42), Šmarje - Bistrica 2:3 (1:0); Asllanaj (9), Firšt (55). Vrstni red: Veržej 49, Beltinci 46, Odranci 44, Šmarje 43, Dravograd 41, Ljutomer, Čarda 34, Tromej-nik 33, Bistrica 32, Zreče 29, Malečnik 28, Grad 26, Raki-čan 22, Kovinar 17.
evrov bo šlo v dobrodelne namene. Izkupiček bo namenjen Celjanu s cerebralno paralizo. Kolar je pred časom odštel 400 evrov za celjski dres s številko 22, denar pa je dobila Varna hiša.
»Obisk pove vse«
Če bi Perke imel čas, bi se rokoval z vsemi v dvorani. Poudaril je, da je šlo prav vse tako, kot si je želel. Solze so v oči stopile tudi Nenadu Peruničicu: »23 let sva prijatelja, preživela sva veliko težkih in lepih trenutkov, saj sva bila >cimra< v reprezentanci kakšnih sedem, osem let. Perke je eden najboljših vratarjev vseh časov. Danes
r $ P S;
L t
k: Jb 3
HjM
■ vTf
Štajerska liga, 20. krog: Šentjur - Slovenj Gradec 2:1 (0:1); Krel (60-ag), Džafero-vič (92), Žalec - Lenart 2:1 (2:1); Gajič (3, 43), Peca - Šoštanj 1:5 (0:1); Rednak (21), Verhovnik (52), Celcer (58), Šlutej (74), Verhovnik (83). Vrstni red: Šoštanj, Šentjur 39, Žalec 37, Pesnica 35, Marles hiše 34, Radlje 32, Pohorje, Peca 29, Lenart 18, Slovenj Gradec 16, Paloma 15, Tezno 14.
MNZ MČL Celje, 20. krog: Radeče - Pivovar 1:0 (0:1); Pukl (64), Vojnik - Rogaška 1:3 (1:0); Osovnikar (41); Kantolič (68), Grošič (82), Vtič (86). Vrstni red:
je bilo čustveno, toda dobro se je držal, na koncu je le malo popustil.« Vladan Matic je vztrajal, da se Perke vrne v Celje: »Potreboval sem takšnega človeka, jasno, najprej kot vratarja, potem pa tudi kot legendo, ki mi bo pomagala vzgojiti mlade rokometaše.« Alvaro Nači-novic je užival ob spominih na čase, ko se je v celjskem dresu trgal z najboljšimi svetovnimi krožnimi napadalci: »Prekrasno je bilo. Fantastičen človek si je zaslužil takšno slovo.« Takole je povzel Roman Pungartnik: »Obisk dvorane pove vse!«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
GLBH
Krško B 40, Mons Claudius 31, Rogaška, Vojnik 26, Kozje, Radeče 17, Pivovar 4. (MiK)
Športni koledar
NOGOMET
3. SL - vzhod, 25. krog: Šmarje - Veržej, Bistrica - Kovinar Štore, Zreče - Ma-lečnik (17.30).
Štajerska liga, 21. krog: Šoštanj - Žalec, Lenart - Šentjur (17.30).
MNZ MČL Celje, 20. krog: Kozje - Vojnik, Laško: Pivovar - Krško B, Rogatec: Mons Claudius - Radeče (17.30).
23-letni Mitja Krevs (tokrat v oranžnem dresu) iz Mirne Peči je član Kladivarja postal novembra, na prvi dvoranski tekmi pa je postavil državni rekord na 1.500 m.
Na ekipnem državnem prvenstvu v Novi Gorici so atletinje Kladivarja osvojile tretje mesto, atleti pa so bili zgolj četrti, ko so tesno zaostali za Krko in tudi drugouvrščenim Krono-som. Velenjčanke so bile pete, njihovi klubski kolegi šesti. Posamične zmage za Kladivar: Mitja Krevs (1.500, 3.000), Andrej Batagelj (troskok), Luka Janežič (200 m - 21,34), Marina Tomič (100 metrov ovire) in Špela Hus (suvanje krogle). V teku na 400 metrov ovire je prijetno presenetila 15-letna Žalčanka Aneja Simončič, zmagala je s časom 1:00,15.
Marina Tomič je bila tarča mladih domačih atletinj. Mnoge bi si namreč želele biti tako hitre in privlačne.
Da je nabrit in da zna biti duhovit med igro, je dokazal Vladan Matic.
22
KRONIKA
Prvak SDS-a Janez Janša je po izrečeni sodbi brez besed odvihral v bližnji hotel.	Pred sodiščem se je zbrala množica ljudi, tako podpornikov kot nasprotnikov obsojencev.
Prvi sodni epilog v zadevi Patria
Šok in montiran proces za ene ter veselje za druge
Dokazni postopek v zadevi Patria se je končal minuli ponedeljek. Tožilstvo, obramba in obdolženci so končali s sklepnimi besedami, sodbo pa je izrekla ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek včeraj in obtoženim zaradi kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril pri nakupu oklepnikov prisodila poleg zapornih kazni še plačilo 37 tisoč evrov. Nekdanji predsednik slovenske vlade in voditelj največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je dobil dve leti zapora, lastnik Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič pa po 22 mesecev zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna.
Z včerajšnjim izrekom sod- veniji. Zoper njega je razpisana
be se je po dobrem letu in pol končalo sojenje trem od petih obtoženih v primeru domnevnega podkupovanja pri nakupu finskih oklepnikov. V tej kazenski zadevi sta obtožena tudi nekdanji prvi mož HSE Jože Zagožen in poslovnež Walter Wolf, vendar ju je sodnica izločila iz postopka. Zagožna zaradi njegovih zdravstvenih težav, Wolfa pa sploh ni v Slo-
»Sodba je bila napisana, preden se je obravnava sploh začela, neznanega dne, toda na znanem kraju - v političnih Murglah - s strani znanih avtorjev, ki jih poznamo dolgo in so razlog, da smo po 25 letih ponovno sredi politično montiranega procesa,« se je prvak SDS odzval na obsodilno sodbo.
mednarodna tiralica, odrejen je tudi pripor. Proti vsem petim je vrhovno državno tožilstvo vložilo ovadbo že avgusta 2010 na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Sodnica je pri izreku kazni popolnoma sledila tožilčevemu predlogu.
Pred sodbo
Tožilec Andrej Ferlinc je na 27 straneh sklepnega govora
Sodna dvorana je bila premajhna za vse, ki so želeli slišati izrek sodbe. Poleg novinarjev se je vanjo vendarle uspelo zgnesti nekaj deset podpornikom Janeza Janše. Med razlago sodnice in navajanjem kronološkega poteka dogajanja v zadevi Patria je bilo iz ust slednjih nekajkrat slišati cinične pripombe, izrek sodbe pa je vzbudil glasove začudenja. Množica ljudi je, kot rečeno, ostala pred vrati sodišča in celo varnostniki, ki so skrbeli za red, so povedali, da tako velikega zanimanja javnosti za določeno sojenje vsaj v zadnjem desetletju ne pomnijo.
dejal, da je bistvo tega, kot se je izrazil, verjetno najpomembnejšega sodnega procesa, to, da bi morebitna oprostilna sodba Janše po mnenju tožilstva pomenila, da »korupcije nismo sposobni obsoditi, nanjo reagirati, kot da je zlo samo po sebi, ki razžira družbeno tkivo«. Po Ferlinčevem mnenju ni dvoma, da je bil denar, ki je deloma že prišel do avstrijske banke »in bil ... deloma tudi izplačan preko dr. Zagožna ali katerega njegovega zaupnika za Ivana Janeza Janšo in stranko«, pred tem tudi obljubljen. Vse, kar naj bi obtoženi izvajali pozneje, naj bi, tako meni tožilec, bil predvsem »poskus reševanja položaja, ko so se odkrile okoliščine, ki so utemeljevale sum, da gre (pri poslu z oklepniki, op. p.) za podkupnine«.
»Obsodilna sodba je dokaz, da je tožilstvo tudi v tem dolgotrajnem, zahtevnem in odmevnem primeru dobro opravilo svoje delo. Obtožbo je podkrepilo s prepričljivimi dokazi, na podlagi katerih je sodišče izreklo obsodilno sodbo, kar je potrditev strokovnosti tožilskega dela. Delali smo povsem enako kot naši tožilski kolegi v Avstriji in na Finskem in na podlagi istih dokazov,« so po izrečeni sodbi sporočili z Vrhovnega državnega tožilstva.
Janez Janša je v svojem zagovoru poudaril: »Z nikomer od omenjenih iz obtožnega predloga nisem govoril ali na drug način komuniciral ... ničesar nisem storil, nimam nobenega nakazila stranki SDS, nisem prejel obljube darila.« Po Janševih ocenah gre v tem procesu za grobo kršenje ustave, zakona in mednarodnega prava, opis kaznivega dejanja pa naj bi bil v popolnem nasprotju s kazenskim pravom. V javnosti so v zaključnem govoru odmevale tudi Janševe besede, da bi bil zunanji dolg Slovenije dvakrat manjši, če ne bi bilo afere Patria. Pri tem je opozoril, da je treba vprašati za odgovornost tiste, ki so jo sprožili. Po Janševih besedah, izrečenih v zagovoru, je resni-
ca o Patrii drugje, in sicer pri nekdanji vladi Antona Ropa ter podjetjih Viator&Vektor ter Sistemska tehnika.
Obtožbe o korupciji sta zavrnila tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič. Obramba vseh treh in njihovih zagovornikov je predvsem poudarjala, da tožilstvo dokazov nima in je izpeljalo politični proces z namenom odstranitve Janeza Janše iz javnega in političnega življenja.
»Šok in montiran proces«
Sodnica Barbara Klajnšek
je izrek sodbe brala dobrih 40 minut, nato pa obrazložitev podajala skoraj dve uri in dejala, da je Janši obtožba v celoti dokazana:« Upoštevali smo zakonsko dikcijo in dokaze. Besede obrambe, da je obtožilni predlog premalo opredeljen, niso točne. Spregledano je bilo, da je čas natančno opredeljen. Točen kraj ni povsod opredeljen, a je spregledano, da je to možno, da kraj ni natančno opisan.«
Janša je po razsodbi sodišče zapustil brez besed, mimo novinarjev je odkorakal brez izjav, roko je podal le nekaterim svojim privržencem, nato pa zavil v bližnji hotel. Je pa kasneje pripravil novinarsko konferenco, na kateri je dejal, da je bil ta postopek prikaz političnega montiranega procesa: »Sodnica še vedno ni povedala, kakšno nagrado sem prejel. Tisti, ki so denar prejeli, bodisi niso v postopku, bodisi jim je bilo dopuščeno, da izginejo.«
Je bil pa takoj po izhodu iz sodišča bolj kot Janša in Črn-kovič zgovoren Krkovič: »Šok. Nisem pričakoval, da je možno po 20 letih demokracije tako grozljivo zlorabiti tožilstvo in sodišče. Niti približno ne verjamem več v pravno državo! Posvetoval se bom z odvetnikom in se nato odločil, kako naprej, zagotovo pa bom uporabil vsa pravna sredstva, da bom nasprotoval temu, kar je bilo danes odločeno.«
SIMONA ŠOLINIČ, ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Obtožnica za Tovšakovo prehitra
Ta teden so na Vrhovnem državnem tožilstvu RS končali strokovni nadzor nad delom Specializiranega državnega tožilstva v primeru Hilde Tovšak. Nadzor je pokazal, da je tožilec Harij Furlan obtožnico zoper Tovša-kovo (ki se nanaša na kazniva dejanja pri urejanju delavcev za TEŠ) na sodišče vložil preuranjeno.
To naj bi storil, čeprav preiskava še ni bila končana, saj naj bi se zavedel, da bi obtožena lahko na prostosti pobegnila, ker je mariborsko sodišče pripor odpravilo. Fišer to ocenjuje za
tvegano odločitev. Ob spremembi kaznivega dejanja, ki so ji ga očitali, pa bi moral Furlan še opozoriti na njen predolg pripor. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer bo zato za Furlana zahteval izdelavo ocene tožilske službe. To pomeni, da bo odredil obseg in način strokovnega pregleda Furlanovega dela, torej tudi pregled še drugih kazenskih spisov oziroma primerov, ki jih je vodil in ne le zadeve Tovšak. Ravno od te ocene bo odvisno Furlanovo napredovanje, še več, če bo ocena negativna, mu grozi tudi izguba službe in razrešitev.
Tovšakova, ki že prestaja kazen za goljufijo v primeru Čista lopata na Igu, pa bo jutri morala na okrožno sodišče v Celje, kjer ji bodo začeli soditi v primeru obnove dvorca Betnava. S kaznivimi dejanji je bila povzročena škoda Evropski uniji v višini 1,7 milijona evrov.
Obsojenci »ustvarjali« Celje
V celjskih zaporih so v torek pripravili proslavo ob dnevu državnosti, na katero so povabili tudi predstavnike Mestne občine Celje. Ob proslavi so v zaporih pokazali še likovna dela, ki so jih obsojenci pripravili v sodelovanju z Ljudsko univerzo Celje.
Ta namreč že vrsto let sodeluje s celjskimi zapori v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja. V zaporih izvajajo osnovno šolo za odrasle, nudijo učno pomoč, pomagajo obsojencem pri opismenjevanju in pripravljajo likovne delavnice ter različne tečaje. Obsojenci so ustvarjali likovna dela z motivi Starega gradu in naredili mozaik celjskega grba.
KRONIKA
23
Med zbrano množico
Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je včeraj dopoldne zbralo več sto ljudi, številni so s seboj prinesli transparente. Več je bilo podpornikov Janeza Janše in ostalih obtožencev, park čez cesto pa so zasedli tisti, ki so pričakovali obsodilno sodbo.
Slišati je bilo vzklike »Janša, ne damo te!«, petje Zdravlji-ce, opaziti je bilo kar nekaj slovenskih zastav, na transparentih pa napise kot »Nedolžnim sodijo, balkanski bojevniki pa oproščeni«, »Zapor za rdečo mafijo« in »Očiščenje za sodnike«. Ne le podporo Janši, kopica ljudi je prišla podpreti tudi Ivana Črnkoviča. Večina delavcev v njegovem podjetju naj bi po naših informacijah ta dan imela kolektivni dopust, s transparenti pa so opozarjali, da Črnkovič živi več kot 135 družin. Drugačno vzdušje je bilo na drugi strani ceste, na transparentih pa napis »Janšev fašizem« ter vzklikanje »Gotof je«. In odzivi po razsodbi?
Viktor Kirn iz Tržiča: »Danes se je izkazal še vedno velik vpliv Murgel. Ne da sodstvo ni delovalo neodvisno, še več, delovalo je koruptivno. Ve se, kje je bila sodba napisana in kdo jo je izrekel, zato sem takšno sodbo na nek način pričakoval. Še vedno pa trdim, da so Janša, Krkovič in Črnkovič nedolžni, saj ni nobenega konkretnega dokaza, ki bi kazal drugače.«
Janez Zupan iz Kopra:
»Ta sodba je sramota, kriminal. To je zakrivila Kučanova mafija. Njega bi bilo treba zapreti, saj je on zakrivil Patrio in vse te zgodbe. Sicer pa me sodba ni presenetila, saj vemo, kdo je sodnica. Resnično se je zgodil kriminal in šli bomo naprej, vse do Evropskega sodišča.«
Janez Vesel iz Ljubljane:
»Vesel sem, ker je Slovenija zopet krenila na pravo pot. Rekla je ne fašistoidnemu načinu obračunavanja z nasprotniki, korupciji, politiki, ki jo vodi Janez Janša, razdoru, ki ga vnaša, histeriji in izrednim razmeram. Če povem po pravici, nisem pričakoval takšne razsodbe, sem pa z njo zelo zadovoljen.«
Sabina Čorovič iz Ljubljane:
»Tisto, kar so zaslužili, to so dobili. Janez Janša je uničil Slovenijo, to je sramota. Vedela sem, da bo slej ko prej moral biti obsojen in danes sem tu, da izrazim svoje ne-strinjanje z njegovo politiko. Kaplja čez rob je bila lani junija, ko nas je upokojence pobil, ranil nas je v dno duše, ko nam je vzel pokojnine. Tega res ne bi smel narediti.«
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Oba ustrelil v glavo
Prvi umor za družinskimi zidovi letos Celjskem
»Bila sta urejen par. On delaven in tudi ona pridna. Rada je delala okoli hiše,« je bil komentar ženske, ki živi v neposredni bližini prizorišča. Okoli 10. ure sta v njej življenje izgubila 45-letni M. V. in 30-letna U. H. 45-letnik je ustrelil partnerko in nato sodil še sebi. Streli naj bi se slišali v naselju, čeprav so se na vprašanja novinarjev nekateri sosedje zavili v molk, češ da niso nič slišali.
Za pištolo naj bi imel vse dokumente, torej jo je posedoval legalno. Čeprav so nekateri mislili, da je trupli našel storilčev 22-letni sin, ki so ga še dopoldne tisti dan opazili v središču Žalca, ni
Na Celjskem je letno okoli 400 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, od 500 do 600 kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo in toliko tudi prekrškov, ki so povezani z nasiljem v družini.
Sobotni umor pri Žalcu je letošnji prvi umor na območju celjske regije. Lani se je podobno kaznivo dejanje zgodilo v Rogaški Slatini. 55-letni Jože Zbil je takrat prav tako s pištolo ustrelil svojega 30-letnega sina Aleša Zbila, nato je pištolo usmeril vase in se ubil. Ravno značilnost našega območja so bili pred leti družinski umori, ki so se najpogosteje končali s samomorom storilcev. Medtem ko so storilci v takšnih primerih za umore uporabljali nože, je vedno več primerov uporabe težkega orožja. Največkrat gre za kalašnikove ali pištole.
bilo tako. Pokojna je v hiši našel nekdo ob občanov. Policija je s podatki o dogodku skopa. V celjski bolnišnici, kjer so v ponedeljek opravili tudi sodno obdukcijo trupel, so ugotovili, da je M. V. 30-letnico ustrelil neposredno v glavo, nato pa pištolo naslonil še k svoji glavi in sprožil zadnji strel. Kot vsak umor, še posebej, če je storjen v družinskem krogu, je tudi ta primer na plano potisnil številne govorice, ki jih je izredno težko preveriti, saj se mnogi znanci pokojnih zavijejo v molk.
Govorice
Neuradno se govori, da naj bi bila 30-letnica pred umorom tudi brutalno pretepena, celo zavita v odejo, da bi imela čim manj modric. Tudi to je mogoče slišati, da naj bi
bil M. V. že vrsto let nasilen do nje, ukvarjal pa naj bi se s številnimi nečednimi posli. Ko smo na policiji preverjali, ali ga je kdo do zdaj zaradi nasilja v družini že kdaj prijavil, so nam dejali, da prijav o tem nimajo niti ga niso do zdaj zaradi česarkoli preiskovali. Tudi nekaj sosedov, ki smo jih vprašali, če so kdaj karkoli slišali ali opazili policijo pred njuno hišo, je dejalo, da o tem ne vedo ničesar.
Spet drugi povezujejo ta umor z umorom ženske pred leti, ki naj bi moškim na območju Žalca urejala spremljevalke. Žensko naj bi nato našli mrtvo v nekem vodnjaku. M. V. in omenjena naj bi se poznala, toda daleč od tega, da bi njega česarkoli sumili. Čenče gredo bolj v smer, da naj bi le vedel, s čim se je ženska ukvarjala in poznal nekatere nedovoljene
posle, ki naj bi se jih lotevala. Tudi to smo želeli preveriti na celjski policiji, a so nam povedali, da jim te stvari niso znane in da se okoli takšnih primerov pogosto napletejo zgodbe, ki se vedno izkažejo za neutemeljene. Pogosto tudi škodujejo družinskim članom, ki se morajo soočiti že s tako ali tako hudo tragedijo.
Morda ljubosumje
M. V. je delal v podjetju, ki naj bi ga ustanovil skupaj s sinom, ukvarjala pa sta se s polaganjem keramike in z obnovo kopalnic. 30-letnica naj bi opravila šolanje na področju kemije, vendar v zadnjem obdobju v svojem poklicu ni našla službe, zato je delala kot natakarica v enem od žalskih lokalov. S partnerjem naj bi že nekaj časa živela skupaj, medsebojne spore pa sta do zdaj menda vedno uspela zgladiti. Do sobote. Ali je v ozadju ljubosumnost, na policiji ne želijo potrditi, ampak tega neuradno niti ne zanikajo. Par naj bi se pogosto zabaval, tudi v družbi prijateljev in znancev, ki so prihajali na obisk. Sosedje so nam povedali, da težav z njima nikoli niso imeli.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
V soboto so bili več ur na kraju forenziki, policisti, preiskovalni sodnik in tožilec.
Pogojna kazen za zlorabo položaja
Na celjskem okrožnem sodišču se je končalo sojenje zaradi očitkov o zlorabi položaja pri gospodarskem poslovanju. Obtožena sta bila Darko Zupanc in Branko Ši-bakovski. Domnevno kaznivo dejanje, ki naj bi ga storila, je še iz leta 1994. Položaj naj bi zlorabila kot nekdanja vodilna v družbi Gorenje Fining.
S prodajo delnic Banke Celje naj bi podjetje oškodovala za malo manj kot 30 milijonov takratnih tolarjev, saj naj bi delnice prodala po nekajkrat višji ceni glede na trg. Zupanc naj bi pri tem dobil 63 tisoč evrov premoženjske koristi. Oba sta na predobravnavnem naroku sicer krivdo zanikala, zato se je začelo sojenje. Sodnica Jožica Arh Petrovič ju je v začetku tega tedna obsodila na dve leti pogojne kazni in na povračilo storjene škode.
Posebna skupina spet na cesti
Na Celjskem je pred dnevi znova začela intenzivneje delati specializirana skupina policistov za nadzor prometa. Njihovo delo je usmerjeno zgolj v ugotavljanje najhujših kršitev ce-stnoprometnih kršitev in kaznovanje storilcev le-teh.
Na Celjskem se je v zadnjih mesecih namreč spet poslabšala prometna varnost, več je nevarnih kršitev, ki ogrožajo ostale voznike, spet pa se je povečalo tudi število pijanih voznikov. Letos je v prometu na našem območju umrlo že 11 ljudi. V skupini so štirje policisti, ki se odzovejo tudi na klice občanov, ki prijavljajo brezobzirne voznike. To lahko storijo na številko 113, pri čemer ni treba navesti osebnih podatkov klicatelja. Naj spomnimo, da so pred leti na tak način začeli delati ravno na našem območju, način dela pa so potem uvedle še ostale policijske uprave. Prometna varnost pa se je v čas delovanja takšne specializirane prometne skupine izboljšala.
V Mozirju in Šentjurju odslej drugače
Na policijskih postajah Šentjur in Mozirje bodo s ponedeljkom spremenili organizacijo dežurne službe. Na obeh postajah bodo dežurni policisti po novem občanom na voljo vsak dan od 6. do 18. ure.
Med 18. in 6. uro zjutraj bodo vse klice občanov na ti dve policijski postaji avtomatsko preusmerjeni v Operativno komunikacijski center Policijske uprave Celje. Enako bodo preusmerili tudi domofon na objektih policije v Mozirju in Šentjurju. Do reorganizacije je prišlo zaradi optimizacije delovnih procesov in racionalizacije dela, pravijo na celjski policiji. Z drugačnim načinom dela naj bi omogočili več policistov na terenu, saj do zdaj niti v Mozirju niti v Šentjurju ponoči klicev ali obiskov ni bilo veliko.	SŠol
24
RAD DOBRO JEM
Vodja POŠ Nova Cerkev Ida Grobelnik dan začne s sokom, ki ga vsako jutro znova pripravi iz sestavin, ki so sezonske in pri roka. Na vrtu, travniku, povsod se najde kaj, kar je primerno za sok, ki je prava zakladnica vitaminov in koristnih snovi. Svoje znanje o tem z veseljem posreduje dalje, saj je tudi sama na začetku preizkusila marsikaj, brala literaturo o tem, se izobraževala in predvsem takoj ugotovila, da je pravi sokovnik že prvi pogoj, da lahko sočimo res vse. V navadnem, centrifugalnem sokovniku iz kupa zelenih listov ne bo priteklo nič, vse se bo stisnilo in pregreto, zato Grobelnikova uporablja sokovnik s polžastim sistemom. Ob sočenju se lahko vedno znova poigravamo s kombinacijami in z okusi, sploh pomladi in poleti. Vseeno pozimi, ko morda ni vsega na razpolago, Grobelnikova zelenjave in sadja za sokove ne kupuje. Takrat priporoča ohrovt, ki prezimi v pokriti gredi, rdečo peso, skratka zelenjavo in sadje, kiju imamo kot domačo ozimnico.
SOK ZA ZDRAVJE
Sestavine:
solata korenje peteršilj regrat bio limona bio pomaranča
Priprava:
Sestavine vzamemo v poljubnem razmerju in jih s sokovnikom predelamo v sok. Z novimi sestavinami, z okusi, ki so močni, smo varčni in na začetku morda ne naredimo prevelikih količin, dokler se ne navadimo na okus. Sok pripravljamo sproti in ne na zalogo, saj so sestavine zanj vedno pri roki; hkrati pa se tako v njem ohranijo vse sestavine, ki nam koristijo.
PON-PET: od 6:00 do 22:00 SOB: od 7:00 do 22:00 NED: od 10:00 do 18:00
SOK ZA ZAČETNIKE
Sestavine:
bio pomaranča jabolka
Priprava:
Sadje spustimo skozi sokovnik in tak sok bo po okusu ustrezal vsem. To lahko predstavlja osnovo, ki ji nato začnemo dodajati še korenje in kasneje zelenje (solato, smrekove vršičke, regrat, koprive, lucerno...).
KOSILO GRATIS
/~\i___i_____ .«i .i
V.
BEZB0V SIRUP
(recept poslušalke Tilčke)
Sestavine:
30	bezgovih cvetov
31	prekuhane vode I do 3 kg sladkorja še l do 21 vode 3 pomaranče 3 limone četrt citronke
DVA RECEPTA IZ NAŠIH KUHARSKIH BUKEV:
BAIHAHIIHIO MLEKO
(recept poslušalke Homane)
Sestavine:
2 banani I pomaranča malo limoninega soka 4 žlice sladkorja 8 dl mleka
Priprava:
Bezgove cvetove 24 ur namakamo v treh litrih prekuhane vode. Sladkor prekuhamo v enem do dveh litrih vode. Cvetove ožmemo, vodi, v kateri so se namakali, dodamo prekuhan sladkor, pomarančen in limonin sok ter citronko, nakar vse skupaj še enkrat prevremo in še toplo nalijemo v vroče steklenice. Zapremo s plutovinastimi zamaški, kijih zalijemo z voskom.
Priprava:
Olupljeno pomarančo in olupljeni banani sesekljamo v multlpraktiku. Dodamo sladkor, limonin sok in nazadnje še hladno mleko. Nalijemo v kozarce in napitek okrasimo s stepeno sladko smetano.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
K0V7
O

Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure.
UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
PEUGEOT 206, letnik 2000, prevoženih 120.000 km, registriran do 8/2013, servo, el. paket, klima, alu, solidno ohranjen, prodam za 1.550 EUR ali menjam. Telefon 041 584-163.1895

KUPIM
POLO, peugeot, corsa ali drug manjši avto kupim od prvega lastnika. Telefon 070 477-884.	1837
RABLJENO osebno vozilo ali kombi, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.
S 145
STROJI
PRODAM
ENOBRAZDNI plug za TV in klinasto dvodelno brano, tritočkovni priklop, prodam. Telefon 041 511-304.1839 MOTOKULTIVATOR Gorenje, z mulčerjem
in okopalnikom, prodam. Telefon (03) 5824-067.	1851
PUHALNIK za seno, z motorjem, lepo ohranjen, prodam za 420 EUR. Telefon 041 290-613.	1880
Slov« its ka 27, lOOO IjiMjana
KUPIM
TRAKTOR Tomo Vinkovič, Deutz, Ursus, Imt, Univerzal, Zetor ipd. in ostale priključke kupim. Telefon 041 680-684.
p
TRAKTOR Deutz, Zetor, Imt, Ursus, Tomo Vinkovič, lahko v slabšem stanju in brez dokumentacije, kupim. Telefon 070 410-588.	p
m>rodaim
PRODAM
BISTRO v Celju, 55 m2, opremljen, prodam ali oddam. Telefon 041 720-579.
1634
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost Izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
S«
ODKUP
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
GOSTINSKI lokal, opremljen, v Celju, dam v najem ali prodam. Telefon 041 708196.
BREZPLAČNO oddam košnjo trave, sončna lega, Tomaž nad Vojnikom. Telefon 041 224-031.
www.drva.info
1701
STANOVANJE
PRODAM
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
GRADBENO parcelo, 1.350 m2, v obrtni coni Celje, Kulturniška ulica, prodam. Cena 45 EUR/m2. Vpogled dokumentacije in vse informacije: Janez Cerovšek, Celjska cesta 11, soba 15/1 A, Rogaška Slatina, po 15. uri.	1712
HIŠO v 3. gradbeni fazi, 180 m2 (+ man-sarda), parcela 700 m2, sončna lega, Zagrad, prodam. V račun vzamem stanovanje. Cena 129.000 EUR. Telefon 040 665-506.	1826
VIKEND za bivanje na relaciji Celje-La-ško prodam. Telefon (03) 5488-081 ali 041 514-722.	1833
HIŠO v Štorah na lepi, sončni lokaciji prodam. Telefon (03) 5771-276. 1860
■rte
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
BISTRO s stanovanjem (starejšo hišo) ugodno prodam. Telefon 041 550-543.
1888
CELJE, Slance, Teharje. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12, približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, za 72.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku, z lesenim objektom z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2 vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n HIŠO, 12 km iz Celja, prodam. V račun vzamem stanovanje (manjše). Možno tudi delno obročno odplačevanje ali najem. Telefon 051 601-210. 1890 V MIRNEM okolišu Arje vasi, na lepi in sončni legi prodam parcelo v velikosti 1.000 m2. Telefon 041 361-298.
1871
ODDAM
ENOSOBNO stanovanje, 36,70 m2, v Štorah, Lipa, stolpnica, 7. nadstropje, dvigalo, balkon, klet, prodam. Telefon 041 993-528.	1807
VEČJO garsonjero v Celju prodamo. Telefon 041 725-119.	1884 ENOINPOLSOBNO stanovanje v Hotunjah pri Ponikvi prodamo. Telefon 041 725119. 1884 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
/^UGODNO \
/JEKLENA STREŠNA KRITIN Al I OD 6,60 EUR z ddv I GSM: 040 349 992 J V www.lindap.si i V
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 57.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Nova vas. Ugodno prodam stanovanje v 1. nadstropju, blok grajen 2004, lahko z garažnim mesto, 57 m2. Telefon po 17. uri, 070 204-308. 1898
ODDAM
V SAVUDRIJI oddajamo apartma za 3 do 5 oseb v juniju, juliju in avgustu. Informacije po telefonu 041 424-086.
1744
GARSONJERO v Novi vasi, 31 m2, opremljeno in takoj vseljivo, oddamo. Telefon 051 648-478.	1855
MIRNEMU družinskemu paru ali starejšemu paru oddam hišo v najem malo iz centra. Za informacije pokličite 031 490-822.
m\wm\
1870
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE
6SN041404935
V PIRANU oddajam popolnoma opremljeno garsonjero za počitnikovanje po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
1879
ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Bro-darjevi ulici oddam samski osebi ali paru. Telefon 041 864-311. 1883
Dnevno sveža sezonska zelenjava
r na tržnici v Celju
vsak torek, petek in soboto, ob sredah na »svinjskem« sejmu.
Kifeljček krompir, stročji fižol, solata... Domačija Strašek, GsM.:040 842-188
wnm
PRODAM
tel.: 051 359 555
Ingles d.o.o., Proseniško 53,3230 Šentjur
GARSONJERO v Celju, Brodarjeva ulica, bližina centra, oddam. Telefon 041 611-596.	1863
VEČJE stanovanje v Štorah oddamo. Telefon 041 725-119.	18 8 4
HLADILNIK, pralni stroj, štedilnik, zamrzo-040 869-481.	n
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodam. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE, od 120 do 150 kg, prodam. Kupim krave in telice za zakol in suhe za dopitanje. Telefon 031 743-351.
1597
PRODAM
VEČ krav in telic prodam. Telefon 031 249835.	S 130
astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
VRTNIRA*
RASTIJl'NJAI»3>X4ni S KROJENC
FOM'1®
TMPREGNIR ANI MI LES ENIMI IN VEZNIMI ELEMENTI NAREDI SAM
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kukarskß bukye m Mo pri Pew v pome!
za uehke in male cjodpoainj
J- • /
oairiiel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR

S3
2Ž «3 s
^J^ukariLe bu.lt ve itoveniLli go&podinj
Informacije: 03/4225-100
1887 1x1,3 Ponowrc29 m'nut° ie EUR oz. po ceniku vašega operaterja
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod :	(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
n
0100300201303002010108
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
BURSKE koze z mladiči in odrasle z rodovnikom prodam. Telefon 041 649-414.
Š 123
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg ter breje in nebreje mladice linije 12, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1670
KOZO, srnasto, staro dve leti in pol, z mladičem ali posamezno, ugodno prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935595.	1737
KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopita-nje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
TELIČKO simentalko, staro 7 mesecev, pašno, prodam. Telefon 031 840-282.
1784
NA kmetiji Reberšak prodamo bele piščance za nadaljnjo rejo, z možnostjo dostave. Telefon 031 858-087. 1785
PRAŠIČE, težke od 130 do 160 kg, mesni tip, možnost tudi dostave, prodam za 1.50 EUR/kg. Telefon 041 455-732.
1788
PET mesecev brejo telico zelo ugodno prodam. Informacije po telefonu 031 609-069.	1838
TELIČKO simentalko, 170 kg, prodam. Telefon 051 425-851. 1841
TELICO, težko 200 kg in prašiče, 300 kg, prodam. Telefon 041 268-432. 1848 PRAŠIČE, 30 do 50 kg, prodam. Telefon 5798-167, 041 389-370. 1847 PRAŠIČE, od 25 do 35 kg, prodam. Telefon 041 783-292.	1859
BIKCA, starega sedem mesecev, mesni tip simentalca, prodam. Telefon 041 903680.	1877 PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg, prodam. Telefon 070 556-695. Š 143 BURSKEGA kozla, starega eno leto, prodam ali menjam. Telefon 031 204-211.
1868
BIKCA, 150 kg, prodam. Telefon 041 248889.	1869
BIKCA simentalca, težkega približno 300 kg, prodam. Informacije po telefonu 031 705-771.	1886
RAZLIČNE golobe in kokoši prodam. Podarim psa manjše rasti. Telefon (03) 5736-525.	1897
Življenje sem ti dala, a sedaj brez tebe sem ostala,
ker usoda je tako hotela, da cesta prekmalu te je vzela.
V SPOMIN
7. junija 2013 bo minilo sedem let žalosti, kar nas je zapustil ljubljeni sin
THOMAS CVIKL
Leta mnoga bodo še minila, nam ostala žalost in v srcih globoka bolečina, ki zelo boli, ker te z nami ni, dragi Tomi.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, z njim delite lepe misli in mu v spomin prižigate svečke.
Tvoja mami
KUPIM
KRAVO simentalko, brejo ali s teletom, kupim. Telefon 031 582-624. Š 143
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 TELIČKO, rjavo montifonarko, z majhne kmetije, kupim. Telefon (03) 5763258.	1867
PRODAM
DOMAČE žganje prodam, cena 4 EUR/l. Telefon 041 326-217. 1875
PRODAM
ZAHVALA
V 84. letu me je zapustila življenjska spremljevalka
LJUDMILA ŠTEBLE
iz Landeka 6 pri Novi Cerkvi (12. 12. 1929 - 15. 5. 2013)
Vsem dobrim in iskrenim ljudem se zahvaljujem, ker ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Njen zadnji dom je sedaj poleg mojih staršev, čeprav si je nekoč želela, da bi rada imela svoj božji mir zraven svojih staršev Antona in Marije.
Žalujoči Jurij Cvikl
SILAŽNE bale prodam ali menjam in mini koze menjam. Telefon 031 424-547.
Š 148
KORUZO v zrnju, pakirano v vrečah po 50 kg, prodam. Telefon 041 663-137, Peter.	591
KORUZO, naravno sušeno, po 0,30 EUR/ kg in seno v kockah, po 3,50 EUR(kos, prodam. Telefon 041 437-149. 1899
OSTALO
PRAŠIČE, od 80 do 100 kg, silažne bale, rezane, letošnje in lansko krmo, prodam. Telefon 031 862-081, 041 880798.	1893 DVA invalidska skuterja, štirikolesna, en kot nov, v garanciji, drugi malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p
KUPIM
SUHA bukova drva, metrska ali razžaga-na, prodam. Telefon 041 816-277 ali (03) 5772-385.	1831
ŽAGAN suh češnjev les za mizarske izdelke prodam. Telefon 041 410-508. 1830 SUHA bukova drva in novo zračno puško, 5,5, prodam. Telefon 041 871-144.
1873
STREŠNO opeko Bramac, staro 10 let, približno 180 m2, zelo dobro ohranjeno, prodam. Informacije po telefonu (03) 5792-174, 031 422-606. 1881 CISTERNE, 1.000 l, na paleti in rezan les smreka, hrast, jelša, javor, prodam. Telefon 041 663-137. Peter. 591 DVIŽNA garažna vrata na daljinsko opravljanje, v rjavi barvi, komplet z elektro pogonom, mere š 260, v 220, prodam. Telefon 041 326-217. 1874 20 m mešanih metrskih drv prodam. Telefon 031 241-540. 1896
LES na panju ali kamionski cesti, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958.
1626
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator in tovorno vozilo, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
1748
KLIČEM te za medsebojno pomoč in prijateljstvo. Če si mlajša upokojenka ali mamica brez doma, ti nudim prijazno besedo in topel dom. Pokliči 031 43332 7.	17 9 0
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO samostojnega avtokleparja. Avto Princ, d. o. o., Bukovžlak 63 a, Teharje, telefon 041 372-085. 1835 PRIJAZNO in komunikativno dekle z izkušnjami v gostinstvu bi rado delalo v strežbi v Celju in okolici. Telefon 031 559-328.	1850
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011, 041 531-976.	1798
ADAPTACIJE: kompletna prenova stanovanj, hiš, kopalnic, fasad, streh, beljenje sten, fasad, elektro, zidarska, keramičarska, vodovodna dela. Telefon 031 879-739; www.komplet-plus.si. n IŠČEM gospodinjsko pomočnico iz okolice Prebolda. Nudim lahko tudi stanovanje in hrano, vse ostalo po dogovoru. Kličite samo resni interesenti (ženske srednjih let), telefon 041 496-161. p MONTAŽA komarnikov, žaluzij in servis oken. Telefon 040 236-156. Dapis, s. p., Bezovje 14 a, Šentjur. 1872
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ
CAaESAEEGtn
ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA
|NAROČILNICA
: IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let -
novi tednik
Kunin ii.o.s. a naf.-c E n
vedeievanje, astrologija, feng sfiui

dttrcloginja I i DACfl
ffi-ri-m ug.ij	F
■Tltianag^jS	L
vtdtitvalki
JASNA
NlJrLil ( ii.Mr.t.- k.ir[r
.ir, t rolog	I«!	'.■i'dt'jTt'valkj
DAMI EL	F 7 3	EMA
attrttoüiji! feng shui		tor ol dganike torte
k. vi-di'-r^v.ilkji LEA angcL&kekarte figanike karu7-		vadezqratka ANA cigan&ke kam?
vcdcievalkj)		vMftžetfalka
KARINA		ULA
ciganske karte	vM	ciganikfl kniiL" vi limki kljufi
Po k lici te nas ceneje!
Tedenski
SIR
RA
INFORMACIJE
27
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage hčerke, mame, babice, sestre, tete in botre
FRANČIŠKE ROMIH
iz Turnega (9. 11. 1956 - 18. 5. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vikendašem, prijateljem, znancem in pohodnikom iz Gorice, ki ste jo pospremili na mnogo prezgodnji zadnji poti. Iskrena hvala za vso denarno pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše in izražena soža-lja. Iskrena hvala tudi kolektivoma Acer, d. o. o. in Zanzibar. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za
odpete žalostinke ter pogrebni službi Zagajšek. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama Angela, sin Janko, hčerki Urška s Tonetom in Metka z družino, sestra Štefka z družino in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar nas je zapustil naš dragi
ANTON TEMPRAN
iz Vinske Gorice pri Dobrni (1. 1. 1945 - 7. 6. 2012)
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjamo se v spomine. Da nam je lažje, te obiščemo in prižgemo svečko.
Tvoji domači
Poroke
Celje
Poročili so se: Sladena DJAKOVIČ in Veljko ZEC, oba iz Celja, Barbara KOROŠEC in Denis PIRC, oba iz Celja.
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
Laško
Poročili so se: Danica HOLOBAR iz Migojnic in Alojz Andrej DOLINAR iz Ljubljane, Manuela JOSIČ in Manuel FILIPOVIČ, oba iz Velenja, Monika VODOPIVC iz Celja in Matjaž MLAKAR iz Studenca.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Andreja SIVEC in Janez TANŠEK, oba iz Gorice pri Slivnici.
Žalec
Poročili so se: Anita VO-DUŠEK in Boris CVERLE, oba iz Dolenje vasi, Evghenia BOCEAROVA iz Moldavije in Tomislav SKLEDAR iz Prel-
www.radiocelje.com
ske, Zorica GLUVIČ in Boris ŠKET, oba z Ljubečne, Ajda PODGORŠEK iz Dolenje vasi in Gregor BERKE iz Nove Gorice, Valerija PUSTOSLEM-ŠEK iz Šmatevža in Tomaž FARČNIK iz Dolenje vasi.
Mozirje
Poročili so se: Sandra GROŠELJ in Dušan CERAR, oba iz Vira, Suzana DANOJE-VIČ in Andrej LESJAK, oba s Proseniškega, Nina NOVAK iz Gotovelj in Jure KRAVA-NJA iz Bovca.
Velenje
Poročili so se: Maja NA-VERŠNIK iz Velenja in Rok CIZEJ iz Braslovč, Hazemi-na KAVAZOVIČ in Seudin SOFTIČ, oba iz Velenja, Mirhada KAPIČ iz Velikih Lašč in Enid ČAUŠEVIČ iz Velenja.
Zlato poroko sta praznovala zakonca Amalija in Franc STROPNIK iz Šoštanja.
Smrti
Celje
Umrli so: Albin STEPI-ŠNIK iz Trnave, 83 let, Alojzija KOMPAN iz Topolšice, 92 let, Ivan ŠTUKELJ iz Krivice, 62 let, Olga NARAKS iz Ložnice pri Žalcu, 76 let, Marjeta PFEIFER iz Celja, 63 let, Marija ORAČ iz Štor, 70 let, Jožef OZMERC iz Zagra-da, 71 let, Jožefa STOJAN iz Prožinske vasi, 91 let, Ana
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, v majskem si večeru tiho ti zaspal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, brata in svaka
EDIJA LAPORNIKA
iz Kuretnega pri Laškem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala osebju Doma starejših Šentjur za izjemno oskrbo, Lovski družini Rečica pri Laškem, posebej g. Francu Napretu za poslovilne besede, pevskemu zboru Sedraž, cvetličarni Protea Laško, kolektivu vrtnarstva Krašovec ter g. župniku in Komunali Laško za lepo opravljen obred. Hvala vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča hčerka Mojca z družino
Zdaj ne trpiš več. Zdaj počivaš. Zdaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina in očeta
IVANA TAŠKERJA
z Ljubečne, Na gmajni 13 (8. 4. 1954 - 26. 5. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in poslovnim partnerjem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter nam v teh težkih trenutkih pomagali. Posebna zahvala gre gospe Sonji za pomoč, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred in gastro oddelku bolnišnice Celje za lajšanje bolečin.
Žalujoči vsi njegovi Celje, 3. junija 2013
n
i >
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
Minilo je deset let, kar si odšel, spomin nate pa nikoli ne bo zbledel, dragi
VLADO NOVAK
iz Klak pri Lesičnem
Hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ŠKOBERNE ŠPILJAK iz Celja, 90 let, Anton KUNEJ iz Celja, 91 let, Ivan TAŠKER iz Ljubečne, 59 let.
Laško:
Umrl je: Jože MARŠNJAK iz Vodiškega, 36 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Vida BRATINA iz Celja, 87 let, Terezija BELE iz Tlak, 84 let, Branko ŠKET iz Sotenskega pri Šmarju, 44
Še vedno se sprašujemo, zakaj tak' hitro si odšel, zakaj? A s tem se potolažimo, da tam ni več trpljenja, da zate tam je raj.
V SPOMIN
9. junija mineva 10 let, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat
FRANCI ZIKOVŠEK
iz Pečovnika pri Celju
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu.
Njegovi domači
Spet je tu pomlad in vse cveti in tebe, draga Majda, med nami ni.
V SPOMIN
MAJDI PERC
(4. 4. 1966 - 2 6. 2010)
Hvala vsem, ki z mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečko.
Žalujoči vsi njeni
Skozi vse življenje svoje
boriti si se znala, a v tihem majskem jutru nemočna za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
JOZEFE STOJAN
Pekove mame iz Prožinske vasi 62, Štore (13. 3. 1922 - 24. 5. 2013)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so se prišli poslovit od nje, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala velja njeni osebni zdravnici dr. Eriki Povh Jesenšek in sestrama iz Zdravstvenega doma Štore in bolnišnici Topolšica. Zahvaljujemo se govornici gospe Mojci Vrečar za besede slovesa, gospe Jožici Mramor za molitev na domu, pogrebni službi Zagajšek
in gospodu Mlakarju za organizacijo pogreba. Hvala tudi GD Prožinska vas, DU Štore, vinogradniškemu društvu Polič Štore, trobentačema, pevcem s Planine in cerkvenim pevcem za zapete pesmi na koru. Zahvaljujemo se duhovnikoma gospodu dr. Zupančiču
in gospodu Urbanclu za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki jih nismo imenovali, da ste nam stali ob strani in jo pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
let, Ana RAJH iz Rogaške Slatine, 87 let, Marija DRIMEL iz Rogaške Slatine, 91 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Valburga ZA-VSKI iz Šentjurja, 74 let, Edvard LAPORNIK iz Kuretna, 79 let.
Žalec
Umrla je: Marija BREZOV-NIK iz Rečice ob Savinji, 87 let.
Mozirje
Umrla je: Ivanka REPIČ iz Velike Lašne, 76 let.
Velenje
Umrli so: Jožef PEPEL-NAK iz Šentjurja, 74 let, Ana POLIČNIK iz Ljubna, 86 let, Marija ROBER iz Topolšice, 75 let, Štefanija KVARTIČ iz Velenja, 80 let, Adolf TRAMTE iz Jesenic, 78 let, Friderik MUHA iz Šmarja pri Jelšah, 69 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
051 649 780
www.primozic.si
I 24 UR OBISK IMA DOMU |
1866
n
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG
POLAGALEC KERAMIKE - M/Ž; SAMOSTOJNO POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.6.2013; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA LA UR, DEJAN LAZNIK, S.P., POŠTNA POT 22, 3000 CELJE ŽERJAVAR
ŽERJAVIST - M/Ž; DELO NA ŽERJAVU, DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 16.6.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE ELEKTRIKAR
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI - M/Ž; VEZAVA PROIZVODNJIH LINIJ - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.6.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
STROJNI MEHANIK, MEHANIK
ORODJAR, MONTER, DELO V TUJINI
-	M/Ž; MEHANSKA DELA, MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTA, 22.6.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE TRGOVIN, VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2013; PROSIGNAL, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE
MONTER KNAUF SISTEMON - M/Ž; MONTIRA KNAUF V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2013; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA DEJAN JOŠT S.P., MALE DOLE 56, 3212 VOJNIK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
"VODJA PROIZVODNJE /HEAD OF OPERATIONS INDUSTRIAL /AUTOMOTIVE, ELECTRONICS, MANUFACTURING - M/Ž; 1. ORGANIZIRANJE PROIZVODNIH PROCESOV, 2. VPELJAVA PROGRAMSKE OPREME ZA TERMINIRANJE PROIZVODNJE, 3. VPELJAVA SISTEMOV KVALITETE: A) SUPPLIER RELATIONSHIP MANAGEMENT, B) SPC
-	STATISTICAL PROCESS SYSTEM, C) QIS
-	QUALITY INFO. SYSTEM", NEDOLOČEN ČAS, 20.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽINSKE MEDICINE ZA DELO V AMB. ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI V ZD CELJE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMB. ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI, NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
UELAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.6.2013; PREVOZI JANKO MARGUČ S.P., SPODNJE LAŽE 2, 3215 LOČE SREDNJA STROKOVNA ALI
SPLOŠNA IZOBRAZBA
UPRAVLJALEC CNC STROJEV - M/Ž; DELO NA CNC STROJU, PRIPRAVA STROJA IN OBDELOVANCA, IZVAJANJE OPERACIJ STRUŽENJA, RAZREZA, REZKANJA, BRUŠENJA PO TEHNOLOŠKEM POSTOPKU, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI ŽAGI, KONTROLA IN MERITVE NA IZDELKIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.6.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
SKLADIŠČNIK - M/Ž; VODENJE EVIDENC, PREVZEM IN ODDAJA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2013; LUKOM TRGOVSKA DRUŽBA ZA IZVOZ IN UVOZ D.O.O., SAVINJSKO NABREŽJE 5, 3000 CELJE AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU (DRŽAVE EU IN SRBIJA), VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2013; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., PO-LAJNA 4, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
FRIZER
FRIZER - M/Ž; FRIZER, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 15.6.2013; VALERIJ - DIAGNOSTIKA IN PREVENTIVA ZDRAVEGA BIVANJA V SLUŽBI IN DOMA S SVETOVANJEM, STANISLAV REPOVŠ S.P.,, PROSENIŠKO 108, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
DELAVEC BREZ POKLICA
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; DELO Z TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.6.2013; KIT-AK, GRADNJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 28, 3250 ROGAŠKA SLATINA
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
LOGIST - M/Ž; SKRBELI BOSTE ZA NEMOTEN POTEK DELA V CENTRALNEM SKLADIŠČU.STE POZNAVALEC TEHNIČNEGA IN ŽIVILSKEGA BLAGA, PRIPRAVLJEN NA DODATNO IZOBRAŽEVANJE V LOGISTIČNEM SKLADIŠČU. PREDNOST IMAJO KANDIDATI Z IZKUŠNJAMI V TRGOVINI,CESTNEM PROMETU. NEDOLOČEN ČAS, 15.6.2013; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
UE VELENJE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA DOMA IN V TUJINI - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.6.2013; SKAZA TRANS, AVTOPREVOZ-NIŠTVO - OKREPČEVALNICA - TRGOVINSKE STORITVE, PETER SKAZA S.P., ŠKALE 111, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 22.6.2013; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE GRAFIČAR
OFFSET TISKAR - M/Ž; PRIPRAVA NA TISK IN OFFSET TISK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.6.2013; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE STROJNI TEHNIK
KONTROLOR - M/Ž; NAČRTUJE, USKLAJUJE IN IZVAJA DELA ZA ZAGOTAVLJANJE
KAKOVOSTI V SKLADU S POSLOVNIKOM KAKOVOSTI, KONTROLIRA VHODNO BLAGO, IZDELKE, MATERIALE IN SESTAVNE ELEMENTE, VODI ZAPISE O KAKOVOSTI IZDELKOV, POLIZDELKOV IN JIH POSREDUJE VODJI KAKOVOSTI, OPOZARJA IN VODI ZAPISE O UGOTOVLJENIH NESKLADJIH, KI MOTIJO PROCES ALI LAHKO POSLABŠAJO KVALITETO IZDELKA ALIPAKIRANE NEOTE TER NADREJENEMU PREDLAGA UKREP (KOREKTIVNI ALI PREVENTIVNI), MERI IZDELKE IN VODI ZAPISE, EVIDENCE O ME-RITVH, IZVAJA UKREPE ZA ZMANJŠANJE IZMETA V PROIZVODNJI, IZVAJA KONČNO KONTROLO KAKOVOSTI BLAGA, POLIZDELKOV, IZDELKOV, PAKIRNIH EMABALAŽ IN VODI ZAPISE O KONTROLAH, VKLJUČUJE SE V REŠEVANJE REKLAMACIJ IN REŠEVANJE NEKAKOVOSTI (INTERNE REKLAMACIJE) V PROIZVODNJEM PROCESU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.6.2013; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
CNC OPERATER - M/Ž; 2D IN 3D REZANJE NA CNC REZKALNEM STROJU, NEDOLOČEN ČAS, 12.6.2013; EMO-TECH, PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 49 C, 3313 POLZELA
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE NA ODDELKU POHIŠTVA IN NE-POHIŠTVA (TEKSTIL, BUTIK, SVETILA, TE-PIHI, ZAVESE), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2013; LESNINA, D.O.O.; PRODAJNI CENTER TRGOVINA S POHIŠTVOM LEVEC, LEVEC 18, 3301 PETROVČE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POSLOVODJA - M/Ž; ORGANIZACIJA, VODENJE DELA, PRODAJA IN SVETOVANE NA ODDELKU POHIŠTVA IN NEPOHIŠTVA (TEKSTIL, BUTIK, SVETILA, TEPIHI, ZAVESE), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2013; LESNINA, D.O.O.; PRODAJNI CENTER TRGOVINA S POHIŠTVOM LEVEC, LEVEC 18, 3301 PETROVČE
MESAR
MESAR - M/Ž; DELO V PRIPRAVI IN PREDELAVI MESA TUDI PRODAJA, NEDOLOČEN ČAS, 16.6.2013; MESARSTVO ČAS, BOŠTJAN ČAS S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 3310 ŽALEC KUHAR
KUHAR/PICOPEK - M/Ž; DELO KUHARJA OZ. PICOPEKA V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.6.2013; GOSTILNA IN PICERIJA B.U.M, VID ŠTANTE S.P., POLZELA 85, 3313 POLZELA INŽENIR STROJNIŠTVA
VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; UČINKOVITO VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA VSEH PROIZVODNIH OBRATOV (PROIZVODNJA PANELNIH OGRAJ): SKRB ZA IZBOLJŠEVANJE PRODUKTIVNOSTI SKRB ZA NADGRADNJO KVALITETE IN IZBOLJŠAVE V PROCESIH ZAGOTAVLJANJE VARNIH DELOVNIH POGOJEV SKRB ZA REDNO MESEČNO POROČANJE IPD. NEDOLOČEN ČAS, 12.6.2013; OGRAJE KOČEVAR, PROIZVODNJA, MONTAŽA OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 11 C, 3312 PREBOLD
Spored od 6. 6. - 12. 6.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Arbitraža - drama, triler od četrteka do srede: 18.35 Balkanska bojevnica - komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.40 sobota, nedelja: 13.30, 18.40 Čas po zemlji - akcijski, znanstvena fantastika četrtek: 16.30, 20.40 petek: 16.30, 20.00, 20.40, 22.50
sobota: 14.00, 16.30, 20.00, 20.40, 22.50
nedelja: 14.00, 16.30, 20.00, 20.40
ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 20.00, 20.40
Hitri in drzni 6 - akcijski, tri-ler
četrtek: 16.00, 18.15, 20.20, 21.05
petek: 17.25, 18.15, 20.20, 21.05, 23.00
sobota: 12.00, 17.25, 18.15, 20.50, 21.05, 22.00 nedelja: 12.00, 17.25, 18.15, 20.20, 21.05
ponedeljek, torek, sreda: 17.25, 18.15, 20.20, 21.05 Izhod - akcijski, drama, komedija
sobota: 20.00 Labodje jezero - plesni četrtek: 19.15
Prekrokana noč 3 - komedija četrtek: 16.55, 19.10, 20.35, 20.55, 21.20, 22.10, 22.45, 23.30
petek: 16.00, 17.00, 18.10, 19.10, 20.20, 21.20, 22.30, 23.30 sobota: 13.45, 16.55, 19.10, 20.35, 20.55,21.20, 22.10, 22.45, 23.30
nedelja: 13.45, 16.55, 19.10, 20.35, 20.55, 21.20 ponedeljek, torek, sreda: 16.55, 19.10, 20.35, 20.55, 21.20 Skrivnostni varuhi gozda - animirana družinska pustolovščina, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 17.00, 18.30 sobota, nedelja: 11.30, 12.20, 13.00, 14.30, 16.20, 17.00, 18.30 Skrivnostni varuhi gozda - animirana družinska pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.00, 17.40 sobota, nedelja: 12.05, 14.50, 15.30, 16.00, 17.40 Vaje v objemu - drama od četrtka do srede: 19.05 Veliki Gatsby - drama, 3D četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.00 Zambezija - animirana komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.00 sobota, nedelja: 11.40,15.00 Zlobni mrtveci - grozljivka petek, sobota: 23.05 Zvezdne steze: V temo - akcijski, znanstvena fantastika četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.05 sobota, nedelja: 11.50, 16.05
mciro|»ol
ČETRTEK 20.00 Ne - drama SOBOTA 19.00 Ne - drama 21.00 Lov - drama NEDELJA 19.00 Lov - drama 21.00 Ne - drama PONEDELJEK, TOREK in SREDA
20.00 Lore - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Iron man 3 - akcijska pustolovščina 18.30 Tabu - drama 20.30 Polnih 21 - komedija 21.00 Hipnotizer - triler SOBOTA
18.00 Hipnotizer - triler 19.00 Polnih 21 - komedija 20.30 Iron man 3 - akcijska pustolovščina NEDELJA
16.00 Lorax - družinska animirana pustolovščina, sinh. 17.00 Tabu - drama 18.00 Polnih 21 - komedija 19.15 Hipnotizer - triler 20.00 Iron man 3 - akcijska pustolovščina PONEDELJEK 20.00 Ne - drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 6. 6.
10.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Lela B. Njatin: Zakaj je babica jezna
predstavitev knjige
13.00 Knjižnica Velenje Peš čez cestišče
odprtje razstave otrok 1. triade OŠ, VDC Ježek
16.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_
Izdelajmo krone celjskih kraljic
otroška delavnica namenjena otrokom od 6. do 11. leta
16.00 do 20.00 Branibor club
Celje_
After work party in kantavtor Keegan McInroe
16.30 Osnovna šola Zreče Vesoljska delavnica
16.30 in 18.00 Dom kulture Velenje
Podelitev predšolske bralne značke
18.00 Dom krajanov Galicija Gališki dnevi: vrtčevski pozdrav poletju
18.00 Avla II. osnovne šole Celje Alica v čudežni deželi
mali gledališki abonma Frnikola
18.00 Teozofska knjižnica Alma M. Karlin Celje Makrobiotika -ravnovesje v telesu
predava Ica Krebar
18.00 Dvorana Gimnazijka na I. gimnaziji v Celju
Moliere: Smešni preciozi
zadnja ponovitev uspešnice Fedrinega gledališča
18.30 Muzej premogovništva Slovenije Velenje
Zahod jame
predstavitev knjige Petra Rezmana
19.00 Kvartirna hiša Celje Sekvence
odprtje razstave slikarja Janka Kastelica
19.19 Knjižnica Velenje
Armenija najstarejša dežela sveta
potopisno predavanje Štefana Reharja
19.30 Kulturni center Laško
Moški pevski zbor Laško
koncert s kvintetom Dori
19.30 Glasbena šola Velenje
Učenci in dijaki solopetja
letni koncert
20.00 Atrij Prothasijevega dvorca (Local)
Džjezz 2013
LJQS - Ljubljana Saxsophone Jazz Quintet (SI), Igor Matkovič&Sonic Motion (SRB, SI)
20.00 Narodni dom Celje_
Glasbeno pevska skupina Atacayte
koncert
PETEK, 7. 6.
18.00 SLG Celje_
Plesalci Harlekina
letna produkcija
18.00 Telovadnica Trje
Gališki dnevi: Veselo v poletje
18.00 Atrij Savinove hiše Žalec
Resonanca
koncert skupine
18.00 Glasbena šola Velenje
Koncert godalnih orkestrov
glasbenih šol Franca Šturma Ljubljana in Velenje
18.00 Vrtnarstvo Štravs Imeno
Predavanje o zeliščih
predava zeliščarka Fanika Burjan
19.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Junakovo popotovanje
delavnico vodi Nara Petrovič
20.00 Mestna četrt Nova vas
Kako ponovno prebuditi človečnost?
delavnica osebne rasti zdrave atmosfere z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem
20.00 Trg pred Mesnim kinom Metropol Džjezz 2013
Big band RTV Slovenija z mladimi solisti: Nina Strnad, vokal; Žiga Murko, pozavna; Žan Tetičkovič, tolkala in Vid Jamnik, vibrafon
20.00 Dom kulture Svoboda Griže
Kavarniški večer
gostja Jedrt Maležič
20.00 Dvorec Novo Celje
Mal čez črto, modna revija in ...
20.00 Osnovna šola Planina pri Sevnici
Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici
letni koncert
20.00 PoŠ Prevorje_
Z razbojnikom Guzajem pod zvezdami
21.00 Celjski mladinski center Etno urban festival
nastopa makedonska folk-etno-džez zasedba Foltin
21.00 eMCe plac Velenje_
Extreme music for extreme people
družabni večer
SOBOTA, 8. 6.
10.00 do 12.00 Branibor club
Celje_
Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice
10.00 do 12.00 Center sodobnih umetnosti Celje
Abonma sobotne ustvarjalne delavnice za otroke
10.00 do 12.30 Celjski mladinski center
Etno urban festival
sobotnice za najmlajše
10.00 Od Graščine Podgrad na Tabor
Vranska pravljična pot
pripovedovalka in vodnica Irena Cerar bo na poti pripovedovala ljudske pravljice
11.00 Pred Celjskim domom Dinozavri
pustolovska komedija; igra in animacija: Alja Kapun in Tina Oman
11.00 Celjski mladinski center Etno urban festival
najmlajši člani KUD Desanke Maksimovič, učenci OŠ Ljubečna in Folklorna skupina Lintvar iz Šentjurja
16.00 Atrij Savinove hiše Žalec
Skupina Dve kajle
koncert in kuhanjepasulja
16.00 in 18.00 SLG Celje_
Mednarodno tekmovanje Opus 1
plesna miniatura mladih plesnih ustvarjalcev v avtorskih koreografijah sodobnega plesa
18.00 Pri gradu Komenda na Polzeli
Srečanje malih vokalnih skupin
18.00 Dom kulture Velenje Na križišču kultur
projekt
19.00 do 21.00 Teozofska
knjižnica Alme M. Karlin Celje_
Junakovo popotovanje
delavnico vodi Nara Petrovič
VODNIK
29
19.00 Grad Podsreda_
Člani društva steklarjev
odprtje steklarske razstave
19.00 Kulturni dom Šentjur
Ljubezen na parketu 2 - Dekleta v uniformah
plesno gledališka predstava
20.00 Pred Domom kulture Velenje
Soul, Jazz in Jaz
funky disco večer
21.00 Celjski mladinski center Etno urban festival
večer urbane glasbe
21.00 Prireditveni prostor med Galactico in štadionom Velenje
Jan Plestenjak
koncert
21.00 eMCeplac Velenje_
Ro(c)k
družabni večer
NEDELJA, 9. 6.
9.00 do 17.00 Teozofska
knjižnica Alme M. Karlin
Celje_
Junakovo popotovanje
delavnico vodi Nara Petrovič
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi 11.00 Citycenter Celje
Lahko noč za medveda
pravljična urica
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice
20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur
Slovensko dekle
večer pod Ipavčevo lipo KD Glasovir; gostje: kvartet Shalom
PONEDELJEK, 10. 6.
16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus
16.30 Ustvarjalni pristan Celje Likovna delavnica za predšolske in mlajše šolske otroke
16.30 Osnovna šola Zreče Izdelava nakita
delavnica
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Teozofija, H. P. Blavatsky in spiritizem
predava Domen Kočevar
20.00 Narodni dom Celje_
O notranjem miru
predavanje
TOREK, 11. 6.
17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 18.00 Ustvarjalni pristan Celje Likovna delavnica za šolske otroke
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Naravna gradnja
predava Peter Rijavec
19.00 Velika dvorana Doma kulture Nazarje
proslava ob počastitvi dneva upora proti okupatorju in praznika KS Nazarje
20.00 Velenjski grad_
E. Ionesco: Učna ura
komična drama v izvedbi Mladinskega gledališča Hiše kulture Celje
20.30 Lapidarij Osrednje knjižnice Celje Sofokles: Antigona
gostuje gledališka skupina III. OŠ Celje v sodelovanju s celjskim literarnim društvom in Harlekinom
SREDA, 12. 6.
14.30 Ljudska univerza Šentjur Otroške ustvarjalne delavnice
16.30 in 18.00 Ustvarjalni pristan Celje_
Delavnica oblikovanja z glino
za starejše predšolske in šolske otroke
18.00 Mestna plaža Celje Spoznavanja zahodnoafriških bobnov in ritmov
medgeneracijska glasbena delavnica, vodil jo bo Nino Šloser
18.00 Poš Blagovna_
Mi smo z Blagovne
zaključna prireditev za starše in krajane
19.00 Ustvarjalni pristan Celje Ustvarjalnica za odrasle
19.00 Galerija Nazarje Uroš Potočnik
odprtje razstave akademskega slikarja
19.00 Velenjski grad_
Festival moške zborovske glasbe
20.00 Kulturni dom Šentjur
Kabaret Marlene Dietrich
glasbeno-gledališka predstava v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj
Društva vabijo
PETEK, 7. 6.
17.00 Ribnik Vrbje
Jezdenje ponijev
SOBOTA, 8. 6.
8.00 do 12.00 Parkirišče KS Migojnice Kmečka tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Velenje
Bolšji sejem 8.00 Atrij Centra Nova Velenje Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 Telovadnica Trje
Gališki dnevi: razstava ročnih del
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
NEDELJA, 9. 6.
9.00 Telovadnica Trje
Gališki dnevi: razstava ročnih del
SREDA, 12. 6.
6.30 do 8.00 Celjski mladinski center
Tradicionalni brezplačni zajtrk
Zaupate nam že
—68 let—
□n
a
K obisku vabi
ETNO URBAN FESTIVAL
6. do 8. 6. 2013
CELJSKI MLADINSKI CENTER
Več na www.mc-celje.si
SREDA, 12. junij
18.00, MESTNA PLAŽA, Savinjsko nabrežje MEDGENERACIJSKA GLASBENA DELAVNICA SPOZNAVANJA
ZAHODNOAFRIŠKIH BOBNOV IN RITMOV
Delavnico bo vodil NINO ŠLOSER, profesor glasbe.
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
Več info TIC Celje, www.celeia.info
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 8. 5.
9.00 Bio park Nivo Žalec_
3. eko družinski piknik
vstopnine ni, zaželene donacije za družino Kolenc
19.30 Kulturni center Rogaška Slatina
Dobrodelni akustični aktivizem
prostovoljni prispevki za pomoč socialno ogroženi družini iz okolice Rogaške Slatine
Razstave
Pokrajinski muzej Celje:
Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru);
Galerija Sodobne umetnosti Celje: razstava Manja Vadla: I who/Jaz kdo, do 16. 6.
Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan; Čas za igro - It's playtime/Umetniška interpretacija II., zbirka Otroško življenje, do do 30. 6.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica.
Galerija Mercator centra Celje: razstava slikarja Rajka De Martija, do 27. 6.
Savinov likovni salon Žalec in Dvorec Novo Celje: razstava Oko. Misel. Roka., grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana, do 16. 8.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava zbirateljskih predmetov s podobo Josipa Broza Tita, do 10. 6.
Muzej Laško: razstava Naravoslovje v Vrtcu Laško, do 22.
6.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij Mojce Cerjak, do 1. 9.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava slovenske slikarke, grafičarke in violinistke Avguste Šantel ml., do 30. 6.
Galerija Doma kulture Slovenske Konjice: Kamen, voda ..., fotografska razstava Vilija Šusterja, do 14. 6.
Grad Podsreda: Heroji časa, razstava slikarskih del Jožeta Marinča, do 23. 6.; Darovi narave, fotografska razstava Ivana Tomšeta, do 30. 6.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava akademske slikarke Klementine Golija, do 30. 6.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno in umetnostnozgodo-vinska razstava, Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
ŽALSKA NO®
SOBOTA, 22.6. 2013
*	RAZPNIMO JADRA Spoft™nhm
M VÜ[? ijeneiracijc
- PREDSTAVITEV MALIH PIVOVARJEV v RAZSTAVA STARIH VW VOZIL - HROŠČEV *IN&0UT * UROŠ ZAGOŽEN - SKATER
*	ROCK PARTYZANI - GODBA NA PIHALA
*	HLAPCI
poveiuje Franci Pcrfbrežnik
*	SKEC - igra Pohorski hlapci	VIŽARJI
Vstop prost na vsa prizorišča!
Več na www.zkst-zatec.sl
y	Mwrlina skupnost
^ Občina Žalce IjLpc Medijski spoiuor
ŽKiT Zavud ta »• u .liru, £<)crl ih Kir<Jep> A^ker isvfi ^-a, 33 HI SalK
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeia-park in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje -Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
1i
OKNA - VRATA - STEKLO
EIMMMSLAS
OD PROIZVODNJE, DOBAVE DO KVALITFTNE MONTAŽE
PE VEtENIE
(lil 677 trt nje» Hm
IhlanlL ^..^rL IJltl. llfli
»OLIUU
JJLET5TEKL*ft51E lmmtlJE f»lIvOCl(«HMTOlHfJWtl»»H
PE Store
<111 iilll"T i liirnftitfr«Mi|i|iii Mi
UD . UhttA^fn Hlpipmqv

Na naših straneh se trudimo, da bi braicem lahko ponudili čim ved ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje koristite storitve oz kupujete ceneje. Bodite pozorni na rdeče dodatke k oglasom, na katerih najdete ugodnosti, ki vam jih oglaševalci nudijo.
Oglaševalci, bodite konkitrenčnejSi in dostopnejši -pokličite telefonsko številko
031 692-860
POLICISTI NAM TOKRAT NIČ NE PRIKRIVAJO*
Letna policijska poročila razkrivajo zaskrbljajoca dejstva o strmo naraščajočih kaznivih dejanjih. Saj lahko Lud I sami vsak dan zasledimo Številne vlome, kraje in poškodovanje tuje lastnine. V teh Časih so v lomilci ieda Ije bolj predrzni i n ne ogrožajo samo lastnine, temveč tudi ljudi.
KOLIKO PASTE VI PRIPRAVLJENI NAMENITI VARNOSTJ SVOJEGA PREMOŽENJA IN VARNOSTI SVOJIH NAJBLIŽNJIH?
statisiika nam dokazuje, da se največ vlomov zgodi skozi okna in skozi steklene površine. S pravilno preventivo [a h ko že sami zmanjšamo ali onemogočimo la lovom, da bi vsto pil I v naše domo ve. S Te rmo g las o kn i vas d o ko n ca j u I Ij a zaš čila s
protlvlo
FASADERSTVO 040 42 73 11
davor zagoien
I:
tel./fax:03 70S 33 g^Tl w w s li ko p les karst vo. e u I info@slikop les k arst vo ,Otf
Lepotni center Ba Mercator center Store i	41m,
KäfflfiiS v enega otVlt^s jpwtfCTJr j^psMi salam, 1 trier so mi m wj^jj Jfcviine fcamtas'SfE m'ta \ innaäxSpeafxÜBBä ,	
041/675-556 dm mu siisa M mm MRSF, mwiSw u (Hi mosiqk	
STRIŽENJE BREZPLAČNO, pri barvanju las vseh dotžin . ^■ ^ ^ j	
r
ZtATAfSfVO TAJNSBK
Romuna Tqjn$t>k - Korošec
^—ajveAe gic
ona
MIKLOŠIČEVA ULICA 5 3000 CELJE TBL-i 03 6100 701 B-POSTA;
SPANJE IN PRODAJA ZAVES KAHNISE LAMELNE ZAVESE ROLO -2AUJZUE IZDELAVA PUSSEJE V PRODAJA VOLNE. KVACKANCOV ZAPRaSU WNCEVntAKCM ÜPKE GOBEIJNI TAPETNIŠKO BLAGO ■ TAPETNIŠKE GOBE PRkPPASNfKI
10% P°PUst ™= izdelke v maaccB Junjiu

Obuti/ig !7. 3C0OCaijr 03 544 17 13
04! C34 044
OKNA - VRATA - STEKLO
wwW.z*veni-|;loria.«i
ZD
ill p
DOBAVE tO KVAUTHNF MONTAŽ
JPON:ob naročilu oken do 30.6.2013 vam v okna j GRATIS VGRADIMO VARNOSTNO SKRITO OKOVJE
F>£ V. K nit (Ml 677 TOS] In fE StOM («»1 «10 9»|
CVETLICAH NA IN DARILNI BUT1K
Nat*U Hriberrilf i.p.
Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Ceije Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-1 J-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITVI GflOBOI/, DELO BREZPLAČNO!
JGP1D9
HITRO. KVjIMTETHD Mirio KukmiEs.p,	, .	. . ._ . ,
C«» Ho*** oi^i, ftobm' P"»'«'""1™	glede
„i^i., n,,,. „,, „,	na vrsto materiala
-barvarj«poÄAL- lestvid POSE6HI EFEKTI! - izdelava v CrtCfn dnevu- predhodna naročilo! ■ ugodnosti za »ranke
gim:M1741 094
www.strajeplastika.si
BREZPLAČNO SVETOVANJE
KLEPARSKA, KROVSKAIH TESARSKA DEtA
IgorGOMINSEKsp
LOŽnica phi Žalcu 11 b. 33io Žalec GBM: 031 593 573; E-MAIL )GQfl.SKG@GMA1LÜ3M
AKCIJA! Do - 35% popusta
na »o hritina
d o m o f i n a I
GSM: 041 756 66S-
-tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo - mon tažo Velux oken - izdela va nadstreškov ~ izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^p
2m stresnih cevi Vm PODMMO
pri zamenjni/i strešne kritine.
:(!)hi
hiša skorja ne c
KIA MOTORS avt
Tlwfloww to Surprise" Mariborska 11 S, Celje. 01/426OB H4,031 609 416
VELIKA IZBIRA LETNIH GUM IN PLATIŠČ
Ugodne cene - močnost nakupa do 12 obrokov brez obresti
Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo
- raztegljiv ključ za kolesa xnastavkom 17 in 19 mm
Premorttaža in centriranje - 30 % ¥ 1 liter tekofine za vetrobranska stekla
<PTIKK
/&MWV
MARJAN TERŽAN.4*
MaffoOfSka 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tal,:03/491-30-00, Fax: 03/491
DELOVNI ČAS: delavniki od 0,00-10,00. sobota od 8.00-12,00 - o
10% popust * ob nakupu
•k Horeftcijshih in sončnih očal
C STRANKE V OPTIKI mail Ml
. etnÜKOViMt-AtOUO WM i* OCAL*
*	KUA1.ITET1IA STEKLA WOKVHUE ZA KOHEKCuSKA C£ALA
■ SrnOHWWPHEGlEI? ZA KONTAKTNE LEČE
*	KVM.ITETNE KOtfTMfTNE LEČE
*	CJSUJ ZA KONTAKTNE LEiE
. SO«4N* CltJMJlRlliHVfH H»(»LMi£W
U.SIEN MflKlfiNI PflOSTOH ZA STRANKE OPTIK£ -
VSI NAŠI MOJSTRI
31
V ¥ •
• s/
Varstvo pred škodljivci na vrtu z naravnimi sredstvi_
Namen vsakega biotičnega vrtnarja je tudi v težavnih trenutkih ohraniti naravno ekološko ravnovesje med škodljivimi in koristnimi živimi bitji ali ga spet vzpostaviti. Sredstva proti škodljivcem smemo šteti le kot obrambne ukrepe v sili. Zato v naravnem vrtu ne govorimo o zatiranju škodljivcev, temveč o varstvu pred škodljivci.
Tudi določene rastline nam lahko učinkovito pomagajo v vrtu, saj lahko preženejo celo škodljivce. V rastlinah se namreč nahajajo posebne snovi, fitoncidi, ki spodbujajo ali ovirajo življenjske procese sosednjih rastlin in majhnih živih bitij. Lahko ubijajo giive iti bakterije, lahko zastrupijo žuželke in Črve, lahko pa spodbujajo tudi sosednje rastline k posebno bujni rasti, Fitoncidi se oblikujejo v tistih in plodovih, prav tako pa tudi v koreninah. Izločajo se v zrak, vodo in tla, kjer imajo različne vplive.
Mrčes odganjajo tudi nekatere rastline. Vonji zeli (vsebujejo eterična olja], kot so na primer pelin, rožmarin, žajbelj, poprova meta, sivka,.., odganjajo uši, mravlje, polže... Zelo koristna je tudi okrasna roža tagetes (žametnica), ki zaradi svojega vonja po urinu preganja celo vrsto škodljivcev. Znano je tudi, da česen in čebula zatirata plesen, ki napada jagode in vrtnice. Ce skupaj posejemo in posadimo korenje in čebulo, ubijemo dobesedno dve muhi na en mah, korenjevo in čebulno, saj ju smrdljiv vonj ene in druge rastline zanesljivo prežene,
Naravni sovražniki - pikapolonice, tre-petavke, tenčičarice, najezdniki, strigali-ce, plenilske präice.
Ukrepi - tla večkrat rahljamo, krepko zalivamo, obiramo živalce in jih stisnemo ali pa odtrgamo okužene poganjke in liste. Rastline lahko operemo z močnim vodnim curkom. Koprivna prevrelka ali tekoči gnoj iz alg krepita odpornost proti njim. Kot naravna Škropiva in prašiva delujejo: algo v prah, pepel, kamninske moke, pa tud) Škropilne brozge iz kopriv, vratiča, praproti, pelina in rabarbarinih listov ali čaj iz čebulnih lupin.
Kako se lahko obvarujemo pred listnimi uSmi
Obstajajo Številne, zelo različne vrste. Od pomladi do poletja se razvijajo le samice teh uši, ki dnevno rojevajo mladiče. Poleti se nenadoma pojavijo krilate uši, ki se z letom lahko razširijo na večje razdalje. Šele jeseni se za kratek čas pojavijo tudi samci teh uši. Po parjenju in oploditvi ležejo samice jajčeca v razpoke skorje zemlje in na večletne rastline. Tako zadnja generacija preživi zimo in se izleže naslednjo pomlad. S sesanjem uši odvzemajo rastlinam hranila, Njihovi izločki, ki vsebujejo sladkor, privabljajo mravlje in z njimi glivo, ki povzroča na rastlinah črno sajavost. Listne uši prenašajo tudi virusne bolezni.
Preprečevanje - potrebni so zdrava, harmonična prehrana vrtnih rastlin, ugodno rastišče, redna biotična oskrba tal, mešani posevki. Preveč gojene rastline z mehkim, nabuhlim tkivom so posebno občutljive za napad uši.
Kako se lahko obvarujemo pred voluharji
To so bližnji sorodniki miši in podgan. Kako prepoznamo, da imamo na vrtu voluharja in krta? Kupčki zemlje, ki jih iz-rijejo voluharji, so bolj ploski kot krtine. Rovi voluharjev imajo gladke stene brez koreninskih ostankov, potekajo naravnost, prerez rovov je ovalen in podoben pokončni obliki jajca. V rovih krtov pa vi-
sijo ostanki korenin, so večinoma okrogle oblike, redko prečno ovalni, potekajo pa v zavojih ali cikcakastih črtah. Voluharji zaprejo rove vedno navzven,
Marsikdaj postanejo prava nadloga, saj žrejo korenine vrtnin in sadnega drevja in objedajo skorjo vrtnic in sadnih rastlin. Prav tako prenašajo kužne bolezni,
Preprečevanje - v ogroženih vrtovih moramo zastirko skrbno pregledovati. Ta naj bo tanka.
Naravni sovražniki - ptice roparice, gozdna sova, pegasta sova, podlasica, dihur, domače mačke.
Ukrepi - okoli vrta ali ogroženih mest posadimo rastline, ki jih ti glodavd z občutljivim nosom ne želijo vohati: cesarski tulipan, česen, križnolismi mleček, pasji jezik, ribez, narcise, medena detelja. V rove polagamo snovi, iz katerih hlapijo odbijajoče vonjave: vejice tuje, orehove liste, stroke česna. V odprtine rovov zalivamo bezgovo brozgo. Steklenice zakoplje-mo prečno v tla. V njih dela veter žvižgajoč glas, ki je občutljivim ušesom voluharjev neprijeten.
Se bolj učinkovito je nadlegovanje s hrupom. Na mestih, ki jih ogroža voluhar, porinite v tla krepak železni drog. Večkrat na dan potolči te s kladivom po kovinskem drogu. Oster zvok in tlačni val, ki ob tem nastane, preženeta voluharje, če je vrtnar dovolj vztrajen.
Obrobne zasaditve s topinamburjem privabljajo kot posladek voluharje in se zato ne podajajo na druge grede ali k drevju.
Poskusite skupaj s sosedi ukrepati proti temu požrešnemu glodavcu, sicer se pozneje žival iz sosedovega vrta spet preseli nazaj, Žal proti voluharjem ni nikakršnega »zdravila«. Pogosto imajo opisane rastline, ki odvračajo voluharje, le »spremljevalno vlogo«. Največji uspeh obeta kombinacija več obrambnih ukrepov.
ma,
ki H nahaja t Pia nflii tui v C* lju, vam ofc nakupu korekcijskih tfa I IlikraL ted tnskonud i hrt:plaf nI zdravnici pregled oä i amhulanü, opremljen I po mjvli jih itandjrdlh.
Maracila na zdravniki pregled I ni £L~)r\ Q7 Cf\ in za informacije na te feftm: I UJ O^U?/ ÖU
r MU
Ob nakupu enih korekijski/i očal ihuji dunja z enako enožarilčno dioptrijo podarimo.
/itowili4ču laško
THERMANA
l«ilil
MANUALNA TERAPIJA
Itvaia- Dw. A. VERÄININ pktopet» revmatolog
FTTEX d.cmJh Put»Ajs«A TZO K1 C0Q Ltuaj«^, HL: 03 /73^57-00, (lil 56ti 262; {PUT; WWJTTULH; V-POSTA: maer-2.tjn
BREZPLAČEN orteopatski pregled
INSTALACIJE VBHOVSEK
Z vami že 20 LET.
□ □pp ŠVEDU VODOVODNIH M (nnULMH
NAPELJAV TERSANAflJA KOPALNIC
Proilniica vas 34/d. Štore, g srn: 341 632 907
Kupon za 25 El/fiOl/
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
STEHfl ZA Uit GfNfKflCIJ-' www srrehii-inernffco.ii
EJNirjJT/l BU(jW f.p.PjnlinsJui irai }Z20tI0R[ ZSM Olt 33J-6I3
flim. CUT I JI <1 S31. «im ■ D 51 <10 3 i 79 Tet] 03/5/71 «HS./nkirOJ/S? 71 <TS9
€■ II] □ jj: L i t, 11 [| [, l!'].>i ].jm .1(1, meialb.buf(u4iiDl.iipr
jimtUf izdelawo preJrtrfuiia polriifrte riascrjii
specialista ta Jtofte Trii™ tU 11 (1 r (J 5i }5Q-S91
PODARIMO l/m ZIIBOI/E
Pri iidkupu strehe METALKO.
ŠMLjM gR-VK FLIkLCA
ut. M. GnatoMiT, Td.l 091 V& 021
Nwu vai 9000 Celje	-----
kMKANje HLAČ Po Polni ^vkte&tUjNIH
IN USNJENIH OBLAČIL
Daovwi ČAf:
pn - ftfj o&Z-dffH-Mt inmHV.djrlt. wxrlr- od?d<r1?-tfri
VSE NA ENEM MESTU
^OPBAINI»
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL

03/749 1710
P1ULEJ DEJAN s.p. Dl. Točite Čečeve 17. 3230 ŠENTJUR
32
ZANIMIVOSTI
NAJINA POROKA
Na isti dan drug za drugega rojena
V maju usodni da Damijane Grašič in Draga Marguča iz Draže vasi
Bilo je 30. marca leta 1982, ko sta se Danica in Martin v celjski porodnišnici razveselila svoje tretje štručke, male Damijane. Istega dne je deklici pri prvem joku pritegnil Drago, prvorojenec Anice in Tončka. Morda sta se po dojenčkasto že takrat kaj domenila, a usoda ju je v prihodnjih letih otroštva in odraščanja odpeljala vsakega na svojo pot.
Damijana je svoje otroštvo preživela v družbi sestre Nevenke in brata Uroša. Kot najmlajša v druščini je bila pač najbolj pripravna za bolj ali manj poučne lekcije; od tega, da je lepo in prav stvari deliti, pa četudi ima vsak otročiček pravico do svoje
dude, kakšne so osnove fizike z elektriko ali zakaj ni dobro stati bos v mokri travi in v družbi električnega pastirja, pa tudi to, da te starejši bratje in sestre čisto brez utemeljenega razloga mimogrede razglasijo za cmero.
Drago, na drugi strani, je bil kot edinec za vse te sladkosti prikrajšan, a si je znal čas izvrstno zapolniti s številnimi hobiji. Najbolj so mu k srcu prirasli harmonika, motorji in različne živali, ne nujno v tem vrstnem redu, se razume.
Pred 12 leti sta se njuni poti spet križali, kako simbolično, ravno na avtobusni postaji. Kot bi se v njiju zganilo nekaj dobro znanega, sta kmalu ugotovila, da drug
brez drugega ne moreta. V skupnih letih je bilo veliko lepih in manj lepih trenutkov, izkušenj in preizkušenj, veselja, smeha in solz. A vsak skupen korak ju je le še utrjeval v prepričanju, da se tistega marca pred 31 leti v porodnišnici nista le rodila drug ob drugem, ampak predvsem drug za drugega. Na poročni dan so z njima delili srečo družina in prijatelji. Najbolj pa so se oči svetile mali Evi in malemu Tja-nu. Na njuno veselje nevesta kljub novemu priimku ostaja dobro znana, najljubša teta Damijana. Iskrenim željam po vsem dobrem pa se malima dvema pridružujejo vsi, ki ju imajo radi.
StO
Pa naj bo sv. Florijan
Krožišče pri Novi Cerkvi, na cesti iz Vojnika proti Dobrni in Vitanju, so okrasili s kipom sv. Flori-jana, zavetnika gasilcev. V Gasilski zvezi Slovenije pravijo, da gre za edino s sv. Florijanom okrašeno krožišče v Sloveniji.
V Novi Cerkvi so najprej razmišljali, da bi na kroži-šču opozorili na zdravilno vodo na Dobrni, nato je predsednik KS Nova Cerkev Slavko Jezernik predlagal,
da bi opozorili na gasilstvu posebno predane kraje. Na območju KS Nova Cerkev delujejo namreč kar tri gasilska društva, na območju Gasilske zveze Vojnik-Do-brna jih je kar šest. Še več, mladinci iz Nove Cerkve so sodelovali kar na dveh gasilskih olimpijadah, tako na Švedskem kot na Hrvaškem. In še bi lahko naštevali.
Nad Jezernikovim predlogom sta bila navdušena tako dekan Alojz Vicman
kot župan Beno Podergajs,
da o prizadevnih gasilcih niti ne govorimo. Krožišče tako krasi sv. Florijan, ki ga že od nekdaj upodabljajo z vedrom vode nad gorečo hišo. Pa še tole za osvežitev spomina: sv. Florijan je bil vojak rimske vojske, ki je zaradi pripadnosti krščanski veri umrl mučeniške smrti (leta 304). Rojen je bil na območju današnje Avstrije, tam je tudi umrl.
BJ
Kip sv. Florijana, namenjenega za krožišče pri Novi Cerkvi, je pred zbranimi gasilci blagoslovil dekan Alojz Vicman.
Kakovost življenja se meri tudi po udobju
Tega se pri Chevroletu dobro zavedajo
V življenju se želimo počutiti dobro. Tako v krogu svojih najbližjih, v našem poslovnem okolju, na poti, kot tudi vsepovsod drugje. Kvaliteta življenja se meri po udobju le-tega. Na žalost stresi vsakdanjika dobro počutje ne postavljajo vedno na prvo mesto. Zato si ga moramo privoščiti tam, kjer le lahko. Na primer v našem avtomobilu.
Avtomobilska znamka Chevrolet je ena najhitreje rastočih globalnih avtomobilskih znamk. Vsakih 7 sekund je na svetu voznik chevroleta več, v Evropi jih lahko naštejemo kar milijon. Milijon zadovoljnih strank
pa je zagotovo razlog, vreden obiska salona Chevro-letovih vozil.
Pooblaščeni prodajalec chevroleta v Celju je avtomobilska hiša AC Frimobil. Da jim lahko zaupamo, prepričajo govorice, polne hvale, ki krožijo od ust do ust, pa tudi statistika. Četrt stoletja na tržišču je številka, ki jo velja izpostaviti, prav tako 25.000 pri njih kvalitetno servisira-nih vozil. Nedolgo nazaj so zamenjali lokacijo. Najdete jih na Dečkovi cesti 43.
Velik izbor
Prva stvar, ki pri Frimobilu pritegne, je zagotovo velik izbor vozil znamke Chevrolet.
Bodisi da vas mika športna izvedba in potrebujete avto za kratke izlete v prostrano in neznano, bodisi da spadate med družinske ljudi, ki v avtomobilu potrebujete še toliko več prostora in udobja, vsak izmed Chevroletovih modelov zagotavlja kakovostno izdelavo in zadovoljstvo uporabnikov.
Nasmeh nas ne stane veliko, a naredi toliko dobrega. Tega se še kako zaveda ekipa AC Frimobila, ki vam poleg toplih besed ob vstopu v njihov salon za nameček podari še kavico. Pogovor, kjer kot stranka čutiš, da si resnično poslušan in slišan, razkrije, kateri chevrolet vam je naj-
bolj pisan na kožo. Testna vožnja z izbranim jeklenim lepotcem to le še potrdi.
A ko vas prepriča chevrolet (in nedvomno vas bo) in ko v vas zraste želja, da bi bil čisto vaš, se tu zgodba nikakor ne konča. AC Frimobil je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Chevrolet in za vaš avtomobil poskrbijo od glave do peta. Nanje se lahko obrnete, ko potrebujete avto-mehanične ali kleparsko-li-čarske storitve. Optično vam nastavijo podvozje vozila in očistijo ter napolnijo klimatsko napravo. Vse za to, da bi se v vašem chevroletu počutili udobno, ležerno, kot doma ...
Antonio Čamažar odkrito priznava, da ma je chevrolet enostavno zlezel pod kožo: »Nad chevroleti sem navdušen. Vozim že drugi chevrolet aveo. Odkar sem prvič sedel v vozilo, znamke ne zamenjam nikoli več. To so res super avti. Ko sedeš vanj, je občutek nepopisen, vse je udobno, pri roki, dobiš veliko opreme za zelo dobro ceno. Avto je popoln. Ljudje pa tudi, prijazni, vse uredijo. Pridem k njim, dobim kavico in že se sproščeno pogovarjamo, kot da bi bil doma. Pri njih se res dobro počutim.«
NOVI TEDNIK
kriv Kekec
stran 35
Št. 27 Gf6. 6 2013
Zdravljenje bolečine kot izziv
stran 39
ISCEMO NASE NOVOROJENČKE
Z roko v roki z zaporniki
Silvo Arnšek iz Šmartnega v Rožni dolini eden izmed naših novorojencev - Danes mentor vzdrževalec v celjskih zaporih
Eden izmed »naših novorojenčkov«, ki ga je ekipa naše medijske hiše obiskala v celjski porodnišnici pred 49 leti, je tudi Silvo Arnšek iz Šmartnega v Rožni dolini.
»Še danes se povsem dobro spominjam začetka leta 1964. Bila je huda zima in zato poledica. Novoletno noč sem najprej preživela v reševalnem vozilu, s katerim me je medicinsko osebje prišlo iskat domov, in nato v celjski porodnišnici,« je pogovor začela mama našega novorojenca, ko smo ga obiskali v Šmartnem v Rožni dolini, kjer danes Silvo Arnšek živi z ženo Matejo, s hčerjo Polono in sinom Mitjem ter starši. Zaradi vseh obveznosti v službi in šoli so skupni trenutki, kot radi poudarijo Arnškovi, še toliko bolj dragoceni. Poleg tega, da se nemalokrat povzpnejo na Kunigundo, hrib na skrajnem severozahodnem delu celjske občine, pod katerim živijo, ob nedeljah obiskujejo tudi ženine starše v Šempetru v Spodnji Savinjski dolini.
Mali nogomet . njegova sprostitev
Pred leti ni bilo vasi, v kateri se ne bi fantje družili ob nogometu in tako preživljali prostega časa. Zaradi hitrejšega tempa življenja je nogometnega vrveža na podeželskih športnih igriščih vse manj. Spodbudno je, da Silvo s svojimi prijatelji še vedno najde čas za enega od mladostniških konjičkov, v katerem je z ekipo osvajal najrazličnejše pokale v regijskih ligah malega nogometa. Med drugim ima Slivo prav zara-
di številnih kolegov v mislih tudi praznovanje svoje okrogle obletnice. Glede na to, da ponavadi s 1. januarjem zaradi napornega veselega decembra nastopi zatišje pri zabavah, nasmejani Šmartin-čan že vneto razmišlja, kako bo obeležil abrahama in god, ki ga praznuje na silvestrovo. Najverjetneje bo, kot se rada pošali njegova žena, na bližnjem klancu organiziral kar sankanje in kepanje.
Inštruktor vzdrževalec
Če je njegovo družinsko življenje na majhni kmetiji mirno, je zato toliko bolj dinamična in nevsakdanja njegova služba. Zadnjih štirinajst let opravlja delo zaporniškega mentorja v celjskih zaporih. Zaporniki pod njegovim okriljem opravljajo najrazličnejša dela in na ta način koristno preživljajo čas, saj pridobivajo nova znanja, hkrati pa so tudi družbeno koristni. Kadar se pokvarijo vtičnice, pipe, školjke ali se razbije steklo oziroma poškodujejo vrata, zaporniki pod nadzorom Silva vse to popravijo sami. Seveda pa, kot pojasnjuje Šmartinčan, ne gre vse tako gladko. Zavedati se je namreč treba, da so v vrstah zapornikov večinoma problematični ljudje, ki bodisi težko nadzorujejo svojo jezo bodisi nimajo delovnih navad. Prav zaradi tega nemalokrat pride do kakšnega manjšega izgreda, ki na srečo do zdaj ni prerasel
Ekipa Novega tednika in Radia Celje že skoraj pet desetletij vsako novo leto obišče celjsko porodnišnico, kjer novopečenim mamicam in njihovim štručkam zaželi vse dobro in jim tudi pokloni darila. V vseh teh letih se je tako nabralo kar nekaj novorojencev z zanimivimi življenjskimi zgodbami. Eden izmed njih je tudi Silvo Arnšek iz Šmartnega v Rožni dolini. »Naše novorojenčke« iščemo še naprej. Če ste med tistimi, ki ste se rodili na novo leto in vas v Novem tedniku še nismo predstavili, nam pišite na e-naslov: tednik@nt-rc.si in obiskali vas bomo ter skupaj z vami obudili spomine na »prve korake«.
še v nič hujšega. Seveda se zaporniki trudijo, da delovne naloge vestno opravljajo, saj si na ta način zagotovijo določene ugodnosti, kot so prosti konci tedna in dopusti. »Delo je precej stresno, saj je človek v stiku z osebami, za katere nikoli ne ve, kako se bodo odzvale na določeno situacijo,« pripoveduje Silvo, ki ima sicer to srečo, da ima med zaporniki drugačen status kot pazniki, saj ne nosi uniforme, kar ima na zapornike drugačen psihološki učinek. Mogoče so ga prav zaradi tega, kot mimogrede navrže, že tudi prosili, da jim posodi kakšno orodje. Tovrstne izkušnje so le še dodatno opozorilo, da mora biti še toliko bolj pozoren pri varovanju opreme in opravljanju dela. Nenazadnje so tudi ukrepi in varovanje v celjskih zaporih čedalje strožji.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Slivo se je rodil kot drugi od treh Arnškovih otrok. Kot edini sin je ostal na domačiji, kjer danes živi s starši in z družino. Z Matejo sta poročena že petindvajset let. Imata najstnico Polono, ki obiskuje srednjo zdravstveno šolo, in sina Mitja, ki je z eno nogo že preseljen na Primorsko, zato ga pot redkeje zanese na Štajersko.
avašopop
obveščenost
PONEDELJKOVO
do rxn O DOPOLDNE
95.1 I 95.9 | 100.3 | 90.6 MHi www.radiocelje.com
VSAK PONEDELJEK od 10-15 do 11,45
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
		Stanje na računu dne 5. 6. 2013					
							
n U	n U	/	A	P J	n U	n U	n U
Za ultrazvok -	- Za bolnike s hudimi bolečinami -			- Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!			
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827,
34
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
»Ko sva se sredi zime vrnila iz Soče je imel Tilnov prijatelj izpit, moj brat je bil v službi. Spraševala sem se, kako bom poskrbela zanj, sploh glede na to, da ima plenice, da štirikrat na dan dobiva injekcije in mora imeti temu primerno razporejene obroke. Takrat so nama pomoč poiskali v celjskem društvu delovnih invalidov,« se spominja Vesna Leskovec, ki sina sama ne more nositi po stopnicah, saj je invalidsko upokojena zaradi težav s hrbtenico.
Da bi gibal
se lahko svobodno
Po končanem zdravljenju so invalidi pogosto ujeti med štirimi stenami
Da bi lahko Tilen Leskovec brez pomoči drugih odšel ven, si prizadevajo tudi v zavodu Zadnje upanje, ki ga vodi Valerija Kršlin. Odkar so opozorili na njegove težave, so naleteli na veliko pozitivnih odzivov. Med drugim se je javila fizioterapevtka iz Šentjurja, ki bo k njemu prihajala trikrat na teden, v zavodu razmišljajo tudi o organizaciji dobrodelnega koncerta. Poleg finančne pomoči zanj zbirajo tudi diabetično hrano, tiha želja Vesne Leskovec, ki je hvaležna vsem ljudem, ki so po nesreči njej in njenemu sinu ponudili roko, pa je nakup prilagojenega avtomobila, s katerim bi lažje premagovala razdalje in ga vozila na zdravniške preglede.
Tilna Leskovca do svobodnega gibanja z vozičkom ločita dve nadstropji stopnic. Oba z mamo Vesno se želita preseliti v stanovanje, ki bo prilagojeno invalidom in od koder bosta zaradi sladkorne bolezni, ki Tilna spremlja že od otroštva, imela čim hitrejši dostop do zdravniške oskrbe.
Družina Leskovec se je znašla tudi v težki finančni situaciji. Po smrti moža leta 2002 so ženi namreč ostali krediti njegovega podjetja, zaradi katerih je morala prodati hišo in se preseliti v stanovanje. Poškodovanega sina je želela karseda pogosto obiskati v rehabilitacijskem inštitutu, vožnja v Ljubljano pa je obremenila njene prihranke, zato je prodala premoženje, ki ji je ostalo, avtomobil pa si je izposodila. Pojasnila je, da s svojo pokojnino in z dohodkom, ki ga prejema Tilen, težko odplačuje tudi dolg, ki je nastal zaradi večmesečnega neplačevanja najemnine neprofitnega stanovanja, v katerem je Tilen stanoval pred poškodbo. Na Občini Šentjur so pojasnili, da so zato z Vesno Leskovec po sinovi poškodbi odpovedali najemno razmerje, na njeno prošnjo pa z njo sklenili dogovor o obročnem odplačilu starega dolga.
Trajna invalidnost s sabo prinese številne spremembe za posameznika in njegovo družino. Pri prehodu iz institucionalnega varstva v domače okolje se invalidi pogosto srečajo tudi s težavo, kako premagati pragove in stopnice do lastnega stanovanja. Na tako oviro je po težki prometni nesreči naletel tudi Tilen Leskovec. Na šentjurski občini zanj aktivno iščejo primerno nastanitev, a ker so vsa neprofitna stanovanja zasedena, bo premagovanje stopnic v drugo nadstropje najverjetneje še nekaj časa krojilo njegov vsakdan.
Tilen Leskovec se je oktobra lani, ko je bil star 26 let, huje poškodoval v prometni nesreči. Po pripovedovanju mame Vesne Leskovec si zdravniki v celjski bolnišnici dolgo niso upali napovedati, kako bo z njegovim okrevanjem. Po treh tednih so ga začeli prebujati iz nezavesti. Njegovo zdravljenje so ote-ževali sladkorna bolezen, pljučnica, povišana temperatura in drugi zapleti. Mama se je z njim veliko pogovarjala, mu brala in na slušalkah predvajala glasbo. Po nekaj mesecih je spregovoril prve nerazločne besede, skupaj sta znova začela spoznavati številke in črke. Kasneje so njegovo rehabilitacijo prevzeli v inštitutu Soča, kjer je bolniško posteljo počasi zamenjal za invalidski voziček in se za nekaj sekund prvič postavil na noge.
»Štuporama« do doma
Ko se mu je zdravje začelo izboljševati, je vsak konec tedna preživel doma, od letošnjega aprila pa se v Sočo vrača le še na preglede, saj je skrb zanj prevzela mama. Ob vsakem opravku, obisku zdravnika, kadar želita na sprehod ali na dvorišče, morata skupaj premagati dve nadstropji brez pomoči dvigala. Pri tem so jima doslej pomagali sorodniki in prijatelji, ki so fanta dvignili z vozička in ga prenesli na hrbtu. »Ko sva se sredi zime vrnila iz Soče je imel Tilnov prijatelj izpit, moj brat je bil v službi. Spraševala sem se, kako bom poskrbela zanj, sploh glede na to, da ima plenice, da štirikrat na dan dobiva injekcije in mora imeti temu primerno razporejene obroke. Takrat so nama pomoč poiskali v celjskem društvu delovnih invalidov,«
se spominja Vesna Leskovec, ki sina sama ne more nositi po stopnicah, saj je invalidsko upokojena zaradi težav s hrbtenico. Zato se želita preseliti v stanovanje, ki bo prilagojeno invalidom in od koder bosta zaradi sladkorne bolezni, ki Tilna spremlja že od otroštva,
imela čim hitrejši dostop do zdravniške oskrbe.
Prednostna lista polna
Lokalne skupnosti morajo po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov zagotoviti prilagojena neprofitna stano-
vanja vsem tistim invalidom, ki se prijavijo na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj in se uvrstijo na prednostno listo upravičencev. Na Občini Šentjur za Tilna Leskovca iščejo rešitev, ki bo čim bolj optimalna za njegovo bivanje in s tem kakovost
življenja ter zdravljenje. Ker je občina razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v letu 2012 in 2013 objavila v začetku leta 2012 in na tej podlagi oblikovala prednostni listi, ki še veljata, so vsa neprofitna stanovanja že zasedena. V času pred nesrečo pa je Tilen Leskovec že bil najemnik občinskega neprofitnega stanovanja na Planini pri Sevnici.
Iščejo nove možnosti
Čeprav Tilen in Vesna Leskovec trenutno nista uvrščena na veljavni listi za najem neprofitnega stanovanja, na Občini Šentjur iščejo primerne rešitve. Vodja oddelka za gospodarstvo - službe za gospodarjenje s premoženjem - Konrad Pušnik je pojasnil, da je zaradi posebnih potreb Tilna Leskovca njegova namestitev možna le na lokacijah, ki so primerne za invalide, takšnih zmogljivosti pa Občina Šentjur trenutno nima oziroma je treba bivalne prostore pred tem prilagoditi. »Eno od lokacij, kjer bi to bilo mogoče in je občina pripravljena prostore urediti, smo Vesni Leskovec že ponudili, vendar gospa na to možnost ni pristala. Zato v tem trenutku iščemo drugo invalidu primerno nastanitev, kjer bodo prav tako zagotovo potrebne prilagoditve bivalnih prostorov. Neprofitna stanovanja v lasti Občine Šentjur pa so trenutno popolnoma zasedena, najemniki imajo sklenjene pogodbe za nedoločen čas oziroma se stanovanja dodeljujejo po veljavnem seznamu čakajočih.«
Različne potrebe invalidov
Kriteriji za točkovno vrednotenje prednostnih kategorij upravičencev za neprofitna stanovanja zajemajo različne tipe, stanja poškodb oziroma stopnje invalidnosti. Ti pa po besedah Pušnika terjajo tudi različne bivalne pogoje. Med neprofitnimi stanovanji, ki bi bila primerna za občane na vozičkih, je v občini Šentjur 16 stanovanj v blokih Na Livadi, kjer so stanovanja dostopna z dvigalom. Namestitev, primerna za bivanje invalida,
bi bila mogoča tudi v Loki pri Žusmu, kjer se neprofitno stanovanje nahaja v individualni hiši. Možnost za namestitev invalida pa je tudi v neprofi-tnem stanovanju na Ponikvi, v katerem je že bival invalid na vozičku.
Težava je prehodna namestitev
Pri urejanju stanovanjske problematike invalidom pomagajo tudi različna društva. Društvo paraplegikov JZ Štajerske v sodelovanju s krovno organizacijo svojim članom, ki doma nimajo ustreznih bivalnih razmer, pomaga pri iskanju novega stanovanja, ob pomoči strokovnjakov pa tudi pri njegovi obnovi. Predsednik društva Janez Hudej poudarja, da je največja težava iskanje prehodne namestitve za čas, dokler stanovanja ne prilagodijo potrebam invalida. »Če je človek prej stanoval v nadstropju bloka, kjer ni dvigala, in je prenova po meri invalida nemogoča, je težko čakati na občinske razpise.«
Danes razmišljati za jutri
Ko človek pristane na invalidskem vozičku, se mu po besedah Hudeja svet obrne na glavo, kljub temu pa je izjemno pomembno, da začne poškodovani takoj razmišljati, kako bo živel. Če stanovanja ne more prilagoditi sam ali s pomočjo svojcev, mora čim prej poiskati pomoč, da po končanem zdravljenju ne ostane ujet med štirimi stenami. Zato člani Zveze paraple-gikov Slovenije enkrat mesečno obiskujejo rehabilitacijske centre, kjer invalide osveščajo o pravočasnih prilagoditvah bivalnih razmer oziroma iskanju drugega stanovanja. Hudej je še dejal, da so invalidi najpogosteje prosilci za neprofitna stanovanja, saj poškodba s sabo prinese tudi padec življenjskega standarda. »Invalidi se invalidsko upokojijo, pogosto so odvisni od denarne socialne pomoči in zato nimajo možnosti za nakup ali odplačevanje pro-fitnega stanovanja.«
TINA VENGUST Foto: SHERPA
FOTOREPORTAZA
35
Na svoji domačiji rade volje priskrbi zavetišče zapuščenim živalim. Papiga v kletki je na primer brez ene noge, na smrt prehlajene želve je spet spravil k sebi, posebno živahno pa je v zaboju z lučko, kjer se podijo mladi piščančki štajerci.
V botaničnem svetu Janeza Senegačnika s Ponikve zanimajo predvsem malo posebne vrste. Nekaj jih je posadil tudi ob domačiji. Ob tem so seveda vsak letni čas in vsa vremenska odstopanja posebna preizkušnja tako zanj kot za rastline. Kot nas pouči, je bilo v bližini Ponikve še pred nekaj leti približno 50 kvadratnih metrov pravega pohorskega barja, kjer so rasle tudi mesojedke rosike. Posluha za tako posebnost ni bilo in danes je tisti del izsušen.
Čeprav je kmetija praktično sredi naselja, se tja zatečejo tudi divje živali. Kot pove Janez, se z ježkom letos še nista osebno srečala, vendar se v gnezdu pod kozolcem naseli vsako leto.
Vsega je bil kriv Kekec
Janez Senegačnik s Ponikve je bil med prvimi, ki so pri nas spet odkrili krave cike
Pravzaprav je bil bolj Rožle. Morda se tudi vi spomnite enega od filmov o Kekcu, kjer se Rožle pogovarja s svojo kravico. In morda ste se kdaj na Veliki planini bolj kot temu, da ne bi stopili v kravjak, posvetili kravam, ki jih sejejo naokrog. No, potem se lahko že kar prištejete k povprečnim poznavalcem avtohtone slovenske goveje pasme cik. V času, ko se zaradi različnih razlogov spet vračamo h koreninam, mnogi ugotavljajo, da so bile tudi avtohtone slovenske živalske pasme dolga leta po krivici pozabljene in zapostavljene.
Janeza je narava tako ali šoli izbral smer vrtnarstva. drugače zanimala že od ma- Ko se je pozneje ponudila lih nog. Zato je že v srednji možnost, da v bližini svoje-
ga doma prevzame domačijo svojih prednikov, kljub veliki odgovornosti in preprekam na poti ni pomišljal. Kako preživeti na majhni kmetiji, pa je seveda drugo vprašanje. Potem ko se je na sejmu v Gornji Radgoni tudi v živo srečal s kravami cikami, pa je tudi to vprašanje stopilo v ozadje. »Cike so posebne. Ne ustrezajo ravno kriterijem današnjega časa, ki pri
govedu vidi le mesnatost ali intenzivno molžo,« pravi Janez Senegačnik, ki se je v zadnjem desetletju naučil marsičesa o teh živalih.
Čistokrvne cike danes vodijo v posebnih pasemskih knjigah, vzrejitelji pa se združujejo tudi pod okriljem svojega društva, izdajajo glasilo Cikasti zvonček ter organizirajo različna druženja in razstave. Janez je bil v naši
regiji med prvimi, ki se je na svoji kmetiji posvetil tej pasmi. Danes pa, kot pravi, so tudi v našem okolju cike vse bolj razširjene in tudi cenjene. »Obogateti z njimi verjetno res ni mogoče, bodo pa vsekakor ostale na kmetiji,« zagotovi Janez. Glede na to, da krave niso edina avtohtona živalska pasma pri njem, da je njegova kmetija skoraj že pravo malo živalsko zavetišče
»Krave cike imajo trdoživ karakter in so v mnogih pogledih izjemne. Glede na to, da so avtohtona slovenska vrsta, so nam Slovencem po svoje podobne.«
in da se lastnik ponaša tudi z bogatim botaničnim znanjem, so poti za prihodnost kljub vsemu polne optimizma in različnih možnosti.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
—"... £% ■
Diktat kmetijske politike bi jih skoraj pokopal
Cikasto govedo je avtohtona slovenska pasma, ki je pred leti pod diktatom intenzivne kmetijske pridelave z naših kmetij praktično izginila. Ohranilo se je pri planšarjih na Veliki planini in nekaterih manjših kmetijah.
Cike so izjemno materinske, navezane na svojega gospodarja in zaščitniške pred ljudmi, ki jim niso všeč. Odlikujejo jih prava slovenska trma, dobre pašne lastnosti, skromnost, trdoživost in dolgoživost. Njihovo mleko je polno-mastno, zelo okusno in kot nalašč za izjemen sir ter druge mlečne izdelke. Pri nas se marsikomu cike še vedno zdijo premalo donosne, medtem pa v sosednji Avstriji vzrejo podobnih pasem spodbujajo z visokimi subvencijami. A očitno se tudi pri nas stvari počasi spreminjajo.



P*	,. , J',, ... ^^Se^i a»**-
M -v •
vtmm* m

36
VETER V OMARI

riva dragulje v sebi
Mateja je zaposlena mamica dveh otrok, ki se ji velikokrat zdi, da za pretirano skrb glede lastne garderobe enostavno nima ne časa ne volje. Tudi v delovnem okolju si lahko privošči svoja najljubša oblačila, pri katerih v prvi vrsti prisega na udobje. Tudi zato, da bi jo spet opozorila na diamant, ki ga skriva v sebi, jo je na akcijo prijavila kar mama.
Ne glede na vsesplošno krizo, ki so je polni mediji in vsakdanje življenje, ima večina ljudi še vedno veliko izbiro, ko govorimo o oblačilih. Sploh ni treba, da so draga ali vsaj nova. Kljub temu pa je vsakodnevno oblačenje in tudi nakupovanje le redko komu v resničen užitek. Stiska, ko pred polno omaro ni česa za obleči, je za večino žensk praktično vsakdanje, ponavljajoče se opravilo. Blanca Chara zato poskuša v vsaki omari izbrskati vse tisto, česar ljudje ne znamo ceniti in nositi, in hkra-
ti svetovati, kaj nam pristoji in česa se moramo navkljub dolgoletnim prepričanjem o dobri izbiri raje izogibati. Mateja Pesjak je ena tistih srečnic s popolno postavo, za katere je večina žensk prepričana, da nimajo prav nobenih težav z oblačenjem. Manekenske postave pa res dobro izgledajo v prav vsakem oblačilu, ki ga dajo nase, boste rekli. Sama pa pravi, da je prav nasprotno. Očitno za vsakogar velja, da je sosedova trava vedno bolj zelena. Tudi tokrat je v svoji omari odkrila nekaj privlačnih, nosljivih in udobnih kombinacij, ki jih je že tisto popoldne preizkusila za sprehod po domačem mestu.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Večno elegantna črno-bela kombinacija je tokrat dobila svoj poseben okvir z velikim črnim šalom in s srebrnim pasom, ki je nekoč služil povsem drugi vlogi. Pri modnih dodatkih nam domišljije res ni treba omejevati. Če imamo na primer posebne vrste ogrlico, je morda lahko uporabna tudi kot pas ali obratno.
A AKCIJA NOVEGA TE IN BLANCE
Mateja ni človek, ki bi si v vsakdanjem življenju ravno želel stati pod žarometi izpostavljenosti. A tokrat je v vlogi fotomodela naravnost blestela. S kratko obleko s črno kombinacijo in z visokimi petami je kot ustvarjena za večerni zmenek z možem.
Tudi če greste le v bližnjo trgovino ali v vrtec po otroke, trenirka ni edina možna izbira. Za piko na i in sprehod do mame, ki je za Matejo izpolnila kupon v Novem tedniku, sta z Blanko izbrali jeans hlače, romantično belo bluzico, črn suknjič, za dodatek pa velik šal in črno torbo. Verjamemo, da je bila tudi Matejina mama navdušena.
33H37
»Očaraj sebe. Očaraj svet. ,, Naj obleka govori, kdo ste!«
AKCIJA
37
NAJ MATURANT
Po štirimesečni akciji imamo
končna zmagovalca
H


Od začetka februarja je trajala naša akcija Naj maturantka in naj maturant. V njej se je zvrstilo 116 maturantov s 15 srednjih šol s Celjskega. Po glasovanju bralcev in posebnih glasovih, ki so jih kandidatom lahko namenile njihove šole, sta znana končna zmagovalca akcije. To sta Lidija Lubej in Anže Brezovšek, mesečna zmagovalca februarskega kroga.
Maturantski razredi so pred začetkom akcije izbrali svoja predstavnika, ki sta ga zastopala v tekmovanju. Bralci pa ste imeli možnost, da ste vsak mesec glasovali za »svojega« kandidata. Maja ste izbirali samo še med šestimi finalisti, in sicer so bili to Lidija Lubej iz Šolskega centra Šentjur in Anže Brezovšek iz Gimnazije Lava (zmagovalca februarja), Mojca Bezgovšek iz Ekonomske šole Celje - lokacija Vodnikova ulica in Žiga Deršek iz 1. gimnazije v Celju (zmagovalca marca) ter Aleksandra Cmok in Luka Rošer, oba iz Srednje zdravstvene šole Celje (zmagovalca aprila).

V
V akciji smo prejeli 7.400 glasov. Najbolj prizadevni ste bili tisti, ki ste glasovali februarja, saj so takrat kandidati zbrali več kot 2.400 glasov. Naslednji mesec so jih imeli kar tisoč manj, še najmanj so jih zbrali aprilski kandidati, in sicer skupaj le okrog tisoč. Tudi v finalu ste se dobro izkazali, in sicer zlasti zadnje dni glasovanja. Skupaj smo za šest finalistov prejeli vpč kot 2.400 glasov.


w
\
m
L
/
Lidija in Anže bosta s Turistično agencijo Palma potovala v Pariz!
(vikend paket z letalom za eno osebo)
Ob podelitvi nagrad bomo na kosilo povabili oba razreda, iz katerih sta Lidija in Anže, to so njuni sošolci iz Šolskega centra Šentjur in z Gimnazije Lava.
Zmagala sta Lidija in Anze
Izidi glasovanja finalnega kroga
Vrstni red pri dekletih
1. Lidija Lubej
glasov I Vrstni red pri fantih
1.039
Šolski center Šentjur
2. Mojca Bezgovšek
Ekonomska šola Celje - lokacija Vodnikova ulica
3. Aleksandra Cmok
Srednja zdravstvena šola Celje
1. Anže Brezovšek
glasov
594 503 44
38
AKCIJA
(S)hujšajmo
Novim tednikom in Radiem Celje
Ne le govorili o hrani, tokrat tudi okušali
Hujšarji« večerjali na celjski gostinski šoli
»
Tokratno delavnico so udeleženci naše akcije hujšanja še posebej težko pričakovali. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje jih je namreč povabila na večerjo. Ker so se »hujšarji« pred tem, kot vsak torek, pridno potili na skupinski vadbi v Top-fitu, slabe vesti ni bilo. Tudi sicer pa je gostitelj Boštjan Bezgovšek poskrbel, da je bila na mizi le zdrava, niz-kokalorična hrana.
Že ob vstopu v šolsko kuhinjo so prijetne vonjave nakazovale, da bo večerja odlična, ko je začel profesor praktičnega kuharskega pouka pred udeležence akcije postavljati prve jedi, so se sline že pošteno cedile.
Ključ je v pravilni pripravi
Zdrave jedi z malo kalorijami za Boštjana Bezgovška in dijake, ki so mu pomagali pri pripravi, ni bila poseben izziv, saj na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje tudi sicer veliko pozornosti posvečajo zdravi prehrani. »Dijake skušamo navdušiti, da pripravljajo čim več zelenjavnih jedi ter predvsem, da hrano pripravljajo na zdrav način,« pravi Bezgov-šek, ki pri tem poudarja, da
v petek 07. junija
< Pf
'U! =
mi _3
g- ^
je treba pri kuhanju paziti, da živil ne razkuhamo, saj tako izgubijo dobre lastnosti, pri peki pa, da hrane ne pečemo pri previsoki temperaturi, pač pa raje dlje časa na nekoliko nižji temperaturi. Ob tem se pri pečenju poslužujemo kakovostnih maščob, okus hrani pa dodajamo z najrazličnejšimi zelišči in se tako kar se da izogibamo soli.
Lahko bodo kuhali tudi sami
»Mmmmmmm, odlično in uau,« so bili zlogi in besede, ki jih je bilo med večerjo največkrat slišati. Dokaz, da so bili škarpena z blitvo, zelenjavni krožnik s popečenim sirom, puranji medaljon s polnozrnatimi testeninami, sadno-zele-njavna pogača ter zelenjavna juha izjemno okusni. Posebej široke nasmehe na obraze naših »hujšarjev« je privabila sladica. Jogurtova strnjenka s svežim sadjem je dovolj zdrava in ne pre-sladka popestritev obroka. Sicer pa bodo lahko udeleženci akcije dobrote poskušali tudi v domači kuhinji, Bezgovšek jim je namreč zaupal prav vse recepte.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Izbor jedi je bil pester, večina je poskusila vsega po malo. Tako so v mislih že lahko kovali načrte, kaj se bo morda že kmalu znašlo še na domači mizi.
Kar lahko, je najbolje pridelati doma. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje skrbi za svoj vrt, napolnjen z zelišči in nekaj rožami za bolj živo pisan izgled. Imajo tudi svojo brajdo, ponašajo pa se celo s potomko najstarejše trte na svetu.
DOBRODELNA AKCIJA
39
»Že takoj, ko sem začela delati kot specializantka anesteziologije, se mi je tematika obvladovanja in zdravljenja bolečine zazdela velik problem, a hkrati tudi izziv. Že od začetka sem tudi članica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, kjer sem se pridno udeleževala skoraj vseh izobraževanj in sestankov,« pravi Sonja Marn Skok.
Zdravljenje bolečine poseben izziv
Sonja Marn Skok se zaradi pomoči bolnikom vozi iz Ljubljane
Že večkrat smo zapisali, kako dobrodošel bo ultrazvočni aparat, za katerega v okviru akcije Za manj bolečin v Novem tedniku zbiramo prostovoljne prispevke. Ultrazvoka, ki bo precej olajšal delo, se že zdaj veseli tudi zdravnica Sonja Marn Skok, ki bolnikom v Ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin celjske bolnišnice hude bolečine pomaga premagovati vsak petek.
Sonja Marn Skok poudarja, da bo ultrazvok omogočil predvsem natančnejše in tako še varnejše delo, saj je prav natančnost odmere zdravil pri odpravljanju bolečin še kako pomembna. Delo bo olajšano predvsem pri
blokadah perifernih živcev, kjer je treba protibolečinsko zdravilo vbrizgati čim bližje živcu, po katerem se prenaša bolečina.
Dobra ekipa in potrpežljivi bolniki
Specialistka anestezio-logije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, sicer zaposlena v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru, je s celjsko bolnišnico začela sodelovati na pobudo predstojnika oddelka za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin Rajka Kandareta. Nekdanja zdravnica v protibolečinski ambulanti se je odpravljala
v pokoj in nujno so potrebovali nekoga, ki bi jo nasledil. Ker je z delom v takšni ambulanti že imela izkušnje, se je tako kot tudi prim. Majda Šarman, ki smo jo v Novem tedniku že predstavili, pridružila ekipi. »Ambulanto sva prevzeli misleč, da bova ostali neko krajše obdobje, morda pol leta ali največ
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vam»
Za manj bolečin
Stanje na računu dne 5. 6. 2013
n	n n	a c n	n	n
U	U /	t J U	U	U
Vse zgodbe vendarle niso žalostne. Vsaka ublažitev bolečine je razlog za veselje tako za bolnika kot za osebje. Neizmerno hvaležnost ob vsakem obisku na primer izkaže bolnik z zazdravljenim rakom prostate, ki so mu neznosno bolečino uspeli zmanjšati do te mere, da je postala znosna, posebej ponosna pa je Marn Skokova na to, da so uspeli k sodelovanju pritegniti tudi njegovo osebno zdravnico. Ta je namreč za bolnika praviloma lažje dosegljiva kot zdravniki v protibolečinski ambulanti, ki v Celju na primer deluje dvakrat tedensko.
leto, a potreba je bila tudi kasneje,« pravi Marn Sko-kova in dodaja, da ji je ambulanta tudi zaradi dobrih odnosov v ekipi prirasla k srcu. Pri tem izpostavlja tudi bolnike, ki so, kot razlaga na podlagi bogatih izkušenj, v Celju precej drugačni kot v prestolnici. V celjsko ambulanto namreč po pomoč prihajajo številni bolniki s podeželja, ki so praviloma bolj potrpežljivi in tudi iznajdljivi. »Tudi sami skušajo čim bolj aktivno sodelovati v procesu zdravljenja, saj jim že oddaljenost od bolnišnice včasih predstavlja velik problem. Mestni ljudje so nasprotno manj potrpežljivi in že ob najmanjši težavi poiščejo pomoč v zdravstveni ustanovi,« razlaga.
Znanje in trud včasih nista dovolj
Sicer pa se tudi izkušene zdravnice dotaknejo usode ljudi, ki so iz tega ali onega razloga prisiljeni obiskovati protibolečinsko ambulanto. Pravi, da naredi kronična bolečina človeka nemočnega, ranljivega, zaradi česar
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Spoštovani bralci, naročniki, poslovni partnerji ... Prijazno vabljeni, da se nam vse do konca leta pridružite v dobrodelni akciji zbiranja sredstev za nakup ultrazvočnega aparata za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice.
Veliko smo že zbrali od januarja do maja letos in hvala vsem, ki ste po svojih močeh in zmožnostih že donirali. Zelo ustvarjalni so bili doslej tudi šentjurski skavti, ki so posebej za našo akcijo izdelali papirnate rožice in jih po simbolični ceni prodajali sokrajanom ter tako zbrali več kot tisoč evrov za ultrazvočni aparat. Zagotovo se tudi v vašem kraju, društvu, podjetju dogaja marsikaj zanimivega, polni idej ste in tudi dobrega srca . Pridružite se nam na svoj, ustvarjalen način v naši skupni dobrodelni akciji, v Novem tedniku pa bomo o vaših prizadevanjih za skupno dobro bolnikov, ki trpijo zaradi bolečin, o tem z veseljem poročali.
UREDNIŠTVO
Zdravnica Sonja Skok Marn v protibolečinski ambulanti poleg klasičnih protibolečinskih terapij opravlja tudi aku-punkturno terapijo, po kateri je vedno večje povpraševanje. Pravi, da pogoji kljub lepo urejenim novim prostorom, ki so sicer še kako dobrodošli, niso najbolj optimalni. Ne zagotavljajo namreč dovolj intimnosti in miru, ob tem pa akupunkture ni možno izvajati večkrat tedensko. Omejeno je tudi število bolnikov, a to je že druga, zgodba, za katero bi morala poskrbeti država.
je še kako dobrodošlo, da si medicinsko osebje poleg nudenja zdravniške pomoči odtrga tudi trenutek za pogovor. Lepa beseda je še kako pomembna, naloga zdravnika pa je tudi, kot je prepričana Skok Marnova, da bolniku pomaga pri soočenju z realnostjo in pri uskladitvi pričakovanj z možnostmi ter ga spodbuja, naj se pogumno spopada s težavami. »A včasih je prav težko, ker
kljub znanju in trudu zdravljenje ni uspešno, s čimer se tudi sama težko soočam. Posebej pri rakavih bolnikih, ki pridejo nemalokrat v našo ambulanto z upanjem v očeh, mi pa jim to upanje vzamemo, saj jim moramo nekako povedati, da lahko zdravimo le bolečino, ne pa tudi bolezni,« pravi naša sogovornica.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
DZJEZZ 2013
4. MEDNARODNI FESTIVAL KNEŽJEGA MESTA, PROJEKT: CELJE DOGAJA!
Atrij Prothasijevega dvorca (Local) in trg pred Mestnim kinom Metropol
Od srede, 5., do petka, 7. junija
Zdravnica Sonja Marn Skok izjemno rada dela z bolniki, a tudi administraciji se v tem poklicu ni mogoče izogniti.
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Prireditev bo v vsakem vremenu. Več na www.dzjezz.org, info@hisakulture.si, 041 708 945. Hiša kulture Celje
ZAVOD CELEIA CELJE
«MViattLIiFMI 1
M
40
FOTOREPORTAŽA
»Brejkali« najboljši plesalci
4. mednarodno tekmovanje Break the floor
Plesni forum Celje se je pretekli konec tedna tresel od vseh zasukov, akrobacij, poskokov in poplesovanj ter nenazadnje vzklikov navijačev. Gostil je namreč mednarodno tekmovanje v breakdancu, na katerem se je v sedmih kategorijah pomerilo 140 breakdancerjev iz 15 različnih držav.
Večina ljudi ob besedi bre-akdance najprej pomisli na vrtenje na glavi in akrobacije. A kot smo se lahko obiskovalci tekmovanja prepričali na lastne oči, je ples, ki se je razvil v 70. letih v Združenih državah Amerike, ko so didžeji
ugotovili, da je lahko tudi preskakovanje plošč zabavno, veliko več. Kot pojasnjuje organizator tekmovanja Dejan Gregl, član skupine Cele attack, je breakdance enako kot matematika. Plesalec mora nastop prilagoditi svojemu smislu za glasbo, tehniki, moči in ostalim osebnostnim lastnostim. Bistvo plesne točke je namreč poleg zapletenih gibov in obratov, da plesalec element zaključi na »bit« glasbe. Kar pomeni, da mora tekmovalec, ko se glasba konča, vsaj nekaj sekund ohraniti položaj ne glede na njegovo zahtevnost.
Najprivlačnejše, ne nujno najzahtevnejše
Mednarodna druščina tekmovalcev se je v Celju pomerila v sedmih kategorijah. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali svetovno znani breakdancerji iz Mehike, Bolgarije in Rusije, je v sobotnih kvalifikacijah izbrala 70 tekmovalcev, ki so se nato pomerili še v nedeljskem polfinalu in finalu.
Če so gledalcem še posebej jemali dih zasuki in akrobacije na glavi, so bili sodniki še posebej osredotočeni na
elemente, pri katerih so se tekmovalci na hitro zaustavili in spremenili gib. Sicer pa so žiranti ocenjevali nastop kot celoto, kar pomeni stil plesa, pravilo zaključene gibe, izvirnost, ustvarjalnost, tehniko in nenaza-
dnje odnos do nasprotnika. Pri breakdancu so namreč še posebno zanimivi plesni »battli« oziroma bitke ena na ena, pri katerih je bilo tudi ta konec tedna nemogoče spregledati spoštovanje med nasprotniki. Kljub temu, da so
drug drugemu z gibi zadajali najrazličnejše težke plesne izzive, sta si nasprotnika po končani bitki vedno znova prijateljsko segla v roke oziroma se potrepljala.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Pomembno vlogo še iz časov, ko je breakdance veljal za ulični ples, imajo tudi skupine prijateljev, ki skupaj trenirajo in tekmujejo. Ena od kategorij na Break the flooru je bila tako tudi plesni »spopad« pet na pet. Med njimi se je najbolje odrezala balkanska zasedba, ki so jo sestavljali predstavniki iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije in s Hrvaške. V ostalih kategorijah so bili med najprepričljivejšimi tekmovalci Italijani.
Uvod v nekajminutni nastop je »top rock«, začetni ples, s katerim plesalec pokaže svoj stil in smisel za glasbo. Ker gre v prvi vrsti za ples na nogah, je ta podoben hip hopu. Sledi »footwork«, kar bi lahko imenovali ples po tleh s premikanjem nog v stilu »sixstepa« in »threestepa«.
Tekmovalec mora pri plesu in izvajanju najrazličnejših gibov imeti dober občutek za glasbo ter vsak gib končati na »bit«. Zadržane gibe breakdancerji imenujejo »freeze« oziroma zamrznitev.
Tekmovalci morajo imeti dober posluh za glasbo in prav tako morajo biti odlično fizično pripravljeni.
V Slovenji je breakdance, ki se je prvotno imenoval bboying, postal priljubljen v začetku 80. let predvsem po zaslugi videospota It's like that skupine Run DMC. Sicer pa se je razvil v 70. letih v newyorški četrti Bronx kot eden od elementov hip hop subkulture.
^ i
A . #
w jt
4
.> Is
REKREACIJA
41
Mednarodno priznan strokovnjak fitnesa Marko Geršak je kardio trening in sproščeno zabavo v uri power
Luciano Mottola se je predstavil s precej zahtevno plesno koreografijo, ki je navdušila vadeče. Njegov stepa obarval z osebno noto. Njegov moto je: »Sanjaj, kar bi rad sanjal; pojdi tja, kamor si želiš; bodi, kar nastop so pospremile tudi njegove varovanke iz Italije.	želiš biti, saj imaš samo eno življenje in samo eno priložnost, da storiš vse, kar si želiš storiti.«
»Švicali« v dobri družbi
Pilates, zumba, dance, step, kik, salsa in za konec maratona aerobike še »coctail party«
Ljubezen do skupinskih aerobnih vaj je botrovala, da se je Celjanka Tina Pihlar s prijatelji odločila, da bo organizirala maraton aerobike. Pravi, da je pobuda za tovrstno aktivno druženje prišla tudi iz tujine, od svetovno priznanih vaditeljev. In zgodilo se je. Preteklo soboto se je v Ločici ob Savinji cel dan migalo in smejalo.
Prvič je slovenske ljubitelje aerobike navduševal vrhunski italijanski trener Luciano Mottola, ki je z energično plesno uro maraton tudi začel. Športnega spektakla z dobrodelno noto so se poleg ljubiteljev aerobike udeležili številni inštruktorji iz vse Slovenije. »Takšna srečanja so imenitna priložnost, da pokažemo vse, kar znamo, kar se učimo na urah. Za nas vaditelje je to idealna priložnost, da znanje nadgradimo in dobimo ideje za nove koreografije,« je
po uvodnem treningu z Lucianom Mottolo povedala priznana slovenska vaditeljica zumbe Nastja Štern. Obljubila je, da se bodo tečajniki na njenih urah odslej še bolj vrteli.
Vadba kot način življenja
Aerobike v primarni obliki po besedah enega najbolj priznanih slovenskih aerobičarjev Marka Ger-šaka že dolgo ni več. V zadnjih letih so se razvile različne oblike skupinskih fitnes vadb. Tako danes poznamo številne aerobno-anaerobne aktivnosti, od plesnih do krepilnih tehnik in koordinacijskih ter vzdržljivostnih vadb. »So pa takšni dnevi odlična priložnost, da se javnosti predstavijo zadnji trendi in načini, kako zmigati ta zadnjo,« pravi Geršak, ki je prepričan, da nas gibanje navdaja z energijo in posle-
dično pozitivno vpliva na naše zdravje ter povečuje delovno vnemo. »Tako smo lahko bolj optimistični v teh ne optimističnih časih,« dodaja.
Vadijo dekleta, inštruktorji so moški
Zanimivo je, da med inštruktorji prevladujejo predstavniki močnejšega spola in tako so tudi ob tej priložnosti z zanimivimi bolj in manj zahtevnimi koreografijami občinstvo navduševali fantje. Poleg že omenjenih so nastopili še Teddy Fit iz Kenije, ki je navdušil z izjemno zanimivo obliko vadbe »filla kick«, ter avstrijska trenerja Daniel Bata in Nenad Jevtic. Pod njihovim vodstvom je vadila tudi aktualna slovenska mis Nives Orešnik.
LK, foto: GrupA
Kljub temu, da je udeležba na tovrstnih skupinskih vadb pri nas še vedno v domeni nežnejšega spola, se v številnih drugih državah za takšno oblikovanje telesa odloča vse več moških. »To stanje pri nas je posledica slovenskega mačizma,« je prepričan Marko Geršak.
Dobrodelna rekreacija
Številni ljubitelji zumbe in aerobike so se v soboto zbrali v Badminton centru Celje. A v središču tokratnega druženja nista bila izključno šport ter skrb za zdravje in boljše počutje, temveč predvsem pomoč socialno ogroženim družinam.
Organizacija rekreativno-dobrodelnih dogodkov celjski zumba inštruktorici Mateji Jan-čič ni tuja. »Že pred časom sem spoznala bolno deklico, ki mi je dejala, da je, ker ne more v šolo, lačna. To se me je izjemno dotaknilo in porodila se mi je ideja o združitvi športa in dobrodelnosti.« Sobotna prireditev je bila tako že tretja, s katero so ljubitelji zumbe pomagali socialno ogroženim družinam. A tokrat niso zbirali denarja, temveč je vstopnico za sodelovanje predstavljala podarjena hrana. Preddverje badminton centra so tako preplavile vreče, napolnjene z najrazličnejšimi živili, s tistimi, nujnimi za preživetje, kot tudi s takšnimi bolj sladkimi, ki predvsem najmlajšim zarišejo nasmeh na obraz. Hrano, ki jo je podarilo okoli 200 udeležencev dogodka, je Jančičeva predala dobrodelni organizaciji Anina zvezdica. Ta jo je razvrstila v pakete in jo bo v prihodnjih dneh predala socialno ogroženim družinam s Celjskega.
Za to, da so se ljubitelji športa dodobra prepotili, je sicer poskrbelo kar osem inštruktorjev zumbe in aerobike, manjkala pa ni niti zabava, za katero je poskrbelo več znanih glasbenikov. Vsi so se odpovedali honorarju.
AD, foto: GrupA
Veliko ljubiteljev športa je dokazalo, da gresta športni duh in dobrodelnost z roko v roki.
Kolesarili
Kljub kislemu vremenu so minuli konec tedna pedala zavrteli pravi kolesarski navdušenci iz šestih občin celjske regije in spravili pod streho že 8. družinsko rekreativno kolesarjenje.
Prireditve Na kolo 2013 se je udeležilo 200 kolesarjev, med katerimi je bilo kar 50 najmlajših, ki so prekolesa-rili otroško, 10-kilometrsko progo. Prav slednja je bila letošnja novost že utečene rekreativne prireditve. Na skupnem cilju pred Citycentrom Celje so se udeleženci lahko okrepčali s toplo malico, za sodelovanje pa so prejeli številne nagrade in spominsko darilo.
Foto: GREGOR KATIČ
Koledarček rekreativnih prireditev
V športnem parku pri Trnuljčici (za šolo Trje) športno srečanje krajanov KS Velika Pirešica-Galicija. Pomerili se bodo v kegljanju, streljanju z zračno puško, metanju pikada in krogov. Tekmovanje bo potekalo med zaselki, med društvi ter med ustanovami, ki delujejo v krajevni skupnosti. Info: Društvo upokojencev Velika Pirešica-Galicija, Martin Sedovnik (041 546 314)
KOŠARKA
Na igrišču Velika Pirešica, ob 17. uri košarka v trojkah, info: ŠD Hofrein (041 857 170)
Priporočamo
Mali maraton Mozirja, 15. junija ob 18. uri. Tudi letos se bodo lahko pomerili malčki v teku na 200 m in si tako prislužili praktično nagrado. Prijava na tek otrok je brezplačna. Info: www.mm-mozirja.com
42
PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
Ni problematičnih otrok, so le otroci s problemi
Vzgoja otrok je trdo delo, pravi celjska psihoterapevtka Ksenija Centa
Gotovo ste že kdaj slišali pripovedovati starše, kako jim je žal, ker so tako malo časa preživeli s svojimi otroki, ali ste morda takšen stavek pogosto uporabili tudi vi?
»Kar je mimo, je mimo,« pravi psihoterapevtka Ksenija Centa. »Nobeno posipavanje s pepelom ne pomaga, tudi občutek krivde je odveč. Škoda je sedanjost, na katero še lahko vplivamo, izgubljati zaradi preteklosti. Bolje je izkoristiti današnji trenutek in večkrat, ne da smo pri tem nadležni, poklicati svoje že odrasle otroke ter jih povabiti na kosilo ali piknik.«
Kako torej vzgajati otroke, da bodo zrasli v srečne ljudi in bodo srečni tudi njihovi starši?
To je gotovo ena najtežjih nalog. Vzgoja je trdo delo, pri katerem si starši želijo biti čim bolj uspešni. Enotnih vzorcev ni in jih ne more biti. Vzgoja temelji na osebnostnih lastnostih staršev in otrok, na medsebojnem partnerskem odnosu staršev, na prenašanju vzgojnih vzorcev, ki so jih bili starši deležni od svojih staršev. Vsak otrok je svet zase. Pri vsakem otroku se moramo na novo roditi kot starši. Ker so otroci drugačni, morajo
»Ne zamerim otroku, če kaj zahteva, bolj zamerim staršem, če ugodijo vsem njegovim zahtevam.«
biti drugačni tudi starši. Biti drugačen pa ne pomeni biti krivičen. Za vsakega otroka je treba pri vzgoji najti svojo pot. Nekdo potrebuje več spodbude, ga je treba tiščati naprej, drugega je morda treba držati malo nazaj ... Nekaterim staršem ne bo treba nikoli brati knjig o vzgoji, ker jim pač otroci ne postavljajo takšnih izzivov, drugi spet bodo pri vsakem otroku potrebovali novo knjigo.
Ali otroci danes odraščajo hitreje?
Bolj se mi zdi, da bi starši radi, da bi njihovi otroci odraščali počasneje. Morda so starši tisti, ki zaostajajo v spremljanju otrokovega razvoja. Tu mislim na razvoj kot usposobljenost in pripravljenost na življenje. Je pa res, da si otroci želijo več samostojnosti in manj odgovornosti. Več zahtevajo. Ne zamerim otroku, če kaj zahteva, bolj zamerim
staršem, če ugodijo vsem njegovim zahtevam. Otrok ni vsemogoč, da bi lahko dobil vse, kar hoče. Lahko pa dobi tisto, kar potrebuje.
Kje delajo starši največje napake pri vzgoji otrok?
Da jih vodijo čez cesto tudi takrat, ko so stari že petnajst let. Ko so otroci majhni, je normalno in smiselno, da starši delajo vse za otroka, da zanj skrbijo na vsakem koraku. Temu sledi faza dela ob otroku. Takrat ga je treba učiti, vendar mu tudi pustiti, da sam poskuša različne stvari. To je kreativno obdobje, obdobje raziskovanja, ko se pečejo piškoti in so kuhinje polne moke ali pa mize umazane od barv in plastelina. Starši morajo otroke spodbujati, jim dovoliti, da poskusijo. Pogosto slišim starše, ki pravijo, naš otrok noče risati in tudi mi ga k temu ne bomo silili. Velika razlika je med siljenjem in spodbujanjem. Eno je siliti otroka v nekaj, kar ne mara in mu ne bo nikoli koristilo, drugo je spodbujati ga in mu omogočiti, da spozna svoje zmožnosti. Ko se je otrok naučil od nas, kar se je znal in zmogel, sledi obdobje, ko ga lahko pustimo samega. To ne pomeni, da ga zapustimo, ampak mu preprosto reče-
mo: krasen človek si postal, če me boš kdaj rabil, sem zate še vedno tu. Pomembno je, da dobi otrok skozi vsa ta obdobja izkušnje o sebi, da ve, da za vsak problem obstaja rešitev. To je še zlasti pomembno v današnjih časih, ki nam niso najbolj naklonjeni.
Ali pri svojem delu opažate, da kriza že pušča brazde tudi na otrocih?
Veliko več kot včasih so tako starši kot otroci obremenjeni s stresom, več je tudi odtujenosti. Vse več je tehnoloških pripomočkov in bližnjic, ki vodijo do zadovoljstev. Ker mame in očetje rabijo malo sprostitve in odklopa, pošiljajo otroke pred televizor. To so poti, ki so kratkoročno učinkovite, dolgoročno pa ne. Starši v tem hitrem tempu življenja niso pozorni, da tudi otroci hitro odraščajo. In ker jim zmanjkuje časa, so pri vzgoji velikokrat bolj usmerjeni v neko dresuro, v nek trening, kot pa v usposabljanje za življenje. Iščejo načine, kako bi otroka naredili zase čim bolj nemo-tečega. Potem so tu še šola in učitelji, ki imajo sicer kar veliko upravičenih pritožb na vedenje otrok. Ne želim, da se sliši kritizersko, ampak, ko opazujem z razdalje,
Ksenija Centa je univerzitetna diplomirana psihologinja, psihoterapevtka realitetne terapije in nosilka evropske diplome za psihoterapijo. Je soustanoviteljica Inštituta za realitetno terapijo v Kranju, kjer je tudi članica strokovnega sveta in učiteljskega zbora. Ima 21 let delovnih izkušenj, od tega deset let v Zdravstvenem domu Celje na dispanzerju za psihohigieno otrok in mladine ter na centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Zadnja štiri leta ima tudi zasebno prakso, v okviru katere nudi psihološko svetovanje, psihoterapijo in izobraževanje. Kot prostovoljka je sodelovala pri svetovanju mladostnikom in odraslim. Je mati dveh deklet.
velikokrat vidim, da se kar nekaj učiteljev vede do otrok tako, kot da so kos lesa, ki ga skušajo obdelati po svoji podobi idealnega učenca. Ker pa otroci niso objekti in so pri takem načinu prezrte njihove psihološke potrebe, se bodo temu prej ali slej uprli. Predstavljajte si: to početje je tako neučinkovito, kot da bi poskušali spremeniti svojega moža ali ženo, da bi bil
takšen ali bila takšna, kot si mi želimo zase.
Je torej treba najprej spremeniti starše, da bi se lahko spremenili tudi
otroci?
Ne moremo kar tako spreminjati drug drugega. Lahko samo ponudimo drugačen pogled. Pogled na Celje s Starega gradu je drugačen od pogleda z Miklavškega hriba. Starši in otroci morajo na te-
BfcUZINfKA PUJTOLOVfCINA V AQUALUNI!
Kopanje za 2 odrasla + 1, 2 ali 3 otroci + hrana in pijača za vso družino + »živalsko dobra« majica za otroke + nori tobogani + zabava ...
že od 44 € dalje.

M m
WWW.TEftME-01IMIA.C0M
)3 829 78 36, info@terme-olimia.com
Poletje v Termah Olimia bo letos v znamenju nove vodne adrenalinske atrakcije.
Terme Olimia s Termalnim parkom Aqualuna kot naj kopališčem v Sloveniji letos pripravljajo nepozabno vodno izkušnjo! Obstoječim bazenom, toboganom ter atrakcijam za najmlajše - Aquajungle 1 in 2 ter safari živalim v naravni velikosti - se bo letos pridružila še edinstvena in adrenalinska kača King Kobra.
Osnovna značilnost najbolj divjega tobogana v Sloveniji King Kobra je edinstvena oblika, ki omogoča vratolomno dirko po dvocevni konstrukciji, preko krožnih poti, preobratov in zavojev. V zaprtem delu tobogana je popolna tema, ki ji nato v odprtem delu tobogana sledi nepričakovani konec. Ko obiskovalec misli, da je že vsega konec, sledi padec za 50 stopinj, 8 metrov v globino s hitrostjo 51 km na uro. Vznemirljivost nepričakovanega padca predstavlja fantastično adrenalinsko doživetje ter višek vožnje. King Kobra je edinstven tobogan, na katerem se lahko peljejo tudi starši z otroki, saj dve tubi drvita proti odprtim ustom kobre.
Letos bodo v Termalnem parku Aqualuna nekateri zagotovo kričali od strahu, drugi od užitka ... Si upate tudi vi?
Več na www.terme-olimia.com
Promocijsko besedilo
ZA MALE IN VELIKE OTROKE
43
Thermanine rojstnodnevne zabave za otroke
»Fizična kazen, tudi samo ena po riti, je izraz starševske nemoči.«
žave gledati z enake višine. Šele v takšnem primeru se želijo spremeniti. Če otrok »šprica« pouk, tega najbrž ne počne zato, ker hoče sebi slabo. Zato bi starše in učitelje moralo zanimati, zakaj otrok v izostajanju od pouka ne vidi grožnje zase. Zelo je namreč pomembno, kako gledamo na vse te razmere in odnose okrog nas. Niso problemi tisti, ki nas tepejo, ampak to, kako jih gledamo. Če gledamo na otroka ali dijaka kot na nekoga, ki je problematičen, torej dela neumnosti, ne prihaja v šolo, ne sodeluje pri pouku, ga gledamo skozi očala »to je problematičen otrok«. Če bi ga pogledali vsaj malo bolj pretanjeno, bi videli, da ima probleme. Ni problematičen, ampak je otrok s problemi, vendar se tega ne zaveda. Ker se doma in v šoli ukvarjajo le s tem, kako ga popraviti, se otrok še naprej upira. Morali bi ga usmeriti, mu podaljšali domet gledanja. Da bi sam ugotovil, kaj bo njemu koristilo na dolgi
rok. Najlažje je reči, da je nek otrok problematičen ter prelagati vso krivdo in odgovornost nanj. Starši se s tem izogibajo lastni neodgovornosti. Ne vidijo možnosti, kako mu pomagati.
Pa starši znajo ločiti, kaj otrok v resnici potrebuje, in kaj je tisto, kar si samo želi ali zahteva?
Starši pogosto delajo napake. Da otroci kje v javnosti, na primer v trgovini, ne bi delali cirkusa, popuščajo njihovim zahtevam in se potem tolažijo, češ, če imajo drugi, naj ima še naš, ali pa, če jaz tega nisem imel, naj ima vsaj moj otrok. Vendar, če starši v takšnih situacijah razmišljajo predvsem o tem, kakšni bodo oni v očeh drugih, potem se ne ukvarjajo z vzgojo otroka, ampak s seboj. Takšno vzgojno šibkost staršev zelo radi izrabljajo trgovci, ki prav pred blagajnami razstavijo izdelke, mamljive otrokom. Trgovska središča so pravi socialni oziroma psihološki laboratoriji.
Zadnje čase spet pogosteje slišimo, da je otrokom treba postavljati meje tudi s fizičnim kaznovanjem. Da sta ena po riti ali terapevtska klofuta učinkoviti metodi, ko želimo postaviti otroka na mesto, ki mu gre.
Če naj bi bili ena po riti in klofuta vzgojni, bi morala biti dva, ki tako mislita. Otrok in starš. Fizična kazen, tudi samo ena po riti, je izraz starševske nemoči. Lahko se sicer zgodi, da bo pri kakšnemu otroku učinkovala in bo sam naredil zaključek, česa ne sme delati. So pa tudi otroci, ki udarca ne bodo razumeli na tak način, ampak bodo točno vedeli, da je znak nemoči staršev. In se začnejo še bolj upirati, ker želijo sami pridobiti čim več moči. Lahko se tudi umaknejo, kar pa še ne pomeni, da so bolj zreli in odgovorni. Najlažje je dati eno vzgojno, namesto da bi se usedli z otrokom in ga vprašali, kaj je razmišljal, ko je naredili kaj narobe. V vsakem primeru je uporaba fizične moči izraz psihološke nemoči.
Kakšno je vaše stališče do permisivne vzgoje, za katero velja, da starši otroku vedno vse dovolijo?
Recimo, da imamo na eni strani trdo vojaško disciplino, na drugi pa brezmejno ljubezen. Vendar nobena skrajnost ni dobra. Sama se nagibam k discipliniranju z ljubeznijo. Pri tem pa je treba smiselno slediti otrokovemu razvoju in paziti, kaj je primerno pri določeni starosti. Kot sem že dejala, je pri treh
--^	J, n	j
Naročila na zdravniški pregled in za informacije po telefonu:
ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Najboljša cena za dobljeno kvaliteto in storitev,
pogosti pregledi, razstavljenih več kot 1.200 korekcijskih in sončnih očal ter velik Ray Ban kot.
Sončna očala in otroci
Starši se pogosto sprašujemo, ali tudi naši otroci potrebujejo sončna očala ali pa gre samo za komercialno zvijačo.
Da je pri izpostavljenosti soncu treba kožo zaščititi s kremo, ni nobenega dvoma, enako je potrebno storiti z očmi. Otroške oči se razvijajo do 10. leta in so v tem obdobju še posebej občutljive.
Vsi poznamo škodljivost UV-se-vanja za oko, večinoma smo ga že tudi doživeli in sicer, ko smo po celodnevnem izpostavljanju soncu brez zaščite zvečer v temi zaprli oči in doživeli barvno migetanje pred očmi, podobno kot pri kalejdosko-pu. To migetanje je znak da je prišlo do poškodbe roženice - opeklino podobno kot na koži. Na srečo to ne povzroča trajnih posledic, vendar pa se ob ponavljanju povečuje možnost degenerativnih sprememb. Hujša oblika poškodbe roženice zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom se kaže kot snežna slepota. V gorah na snegu ali ob vodi prihaja do odboja, tako da se količina škodljivih UV-žarkov, ki vstopajo v oko, poveča za 80 odstotkov.
Razprave o tem, da očala kupljena na tržnici in kvalitetna očala iz optike enako ščitijo oči, so nesmiselne. Aparature, ki lahko natančno izmerijo prepustnost UV-žarkov, imajo samo največji proizvajalci očal, saj so izredno drage. 2al niti aparature v optikah ne morejo natančno izmeriti prepustnosti UV-žarkov, saj ne merijo celotnega UV-spektra, hkrati pa imajo velika odstopanja. Pri nakupu očal v optiki dobimo proizvajalčev certifikat in največji proizvajalci skrbijo, da leče ustrezajo certifikatu, saj si ne želijo negativne publicite-te. Očala neznanega izvora lahko imajo nekvalitetne nanose, ki prepuščajo določene spektre UV-žar-kov, v steklih so lahko prizme in cilindri, kar škodno vpliva na otrokove oči. Zatemnjeno steklo povzroči, da se zenica razširi, steklo s slabo UV-zaščito pa prepušča večjo količino škodljivih UV-žarkov v oko, kot bi jih brez očal.
Vsa mineralna stekla v očalih priznanih proizvajalcev so kaljena, tako da v primeru po-
škodbe ne nastanejo ostri delci. Nekatere znamke imajo še posebne standarde, tako morajo stekla v očalih Oakley zdržati pritisk kovinske kroglice, ki v očala prileti s hitrostjo 170 km/h.
Material, ki se uporablja v okvirjih priznanih proizvajalcev, je npr. acetat, ki je narejen iz bombaža, slovenska tovarna Carerra Optil iz Ormoža uporablja optil, material z izjemnimi lastnostmi, ki je bil razvit za vesoljske projekte, prav tako so materiali, ki jih uporabljajo priznani proizvajalci, alergijsko testi-rani.
Kot pri vsem v življenju, je treba tudi pri nošenju sončnih očal pri otroku najti pravo mero. Prvo vodilo pri nakupu očal naj bo, da morajo biti očala kvalitetna, kar nam zagotavlja certifikat. Otrok jih naj nosi ob vodi ali na snegu ter ob močnem soncu, ko tudi njegovo kožo ščitimo z zaščitno kremo.
Promocijsko besedilo
letih treba otroka prijeti za roke, ko ga pelješ čez cesto. Pri petnajstih pa tega res ne potrebuje več.
Vzgoja otrok je vse bolj prepuščena starim staršem, televiziji, računalniku, tradicionalna vloga staršev vse bolj izginja ...
Današnji nori tempo življenja je zelo neprijazen do družine. Imamo dve skrajnosti - na eni so ljudje, ki imajo službo in so preobremenjeni, na drugi strani so brezposelni, ki se mučijo z vprašanjem preživetja. Tako prvim kot drugim najbrž ostaja malo časa za otroka. In prav to je tisto, kar me skrbi. Vzgajati otroka pomeni živeti z njim, ne le sobivati. Otrok je praviloma tukaj zaradi naše odločitve. Nenehno se sprašujem, ali bomo postali novodobni sužnji diktature ekonomije ali se bomo končno začeli zavedati, da smo najprej ljudje, ki jim lahko srečo in zadovoljstvo prinesejo le odnosi z drugimi. Ljudje premalo kažemo, da nam je mar drug za drugega.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
»Za vsakega otroka je treba pri vzgoji najti svojo pot. Nekdo potrebuje več spodbude, ga je treba tiščati naprej, drugega je morda treba držati malo nazaj...«
Rojstnodnevni žur
na bazenih Izberite paketa ŽURKA ali MEGA ŽUR, ki vsebujeta vabila, bogat animacijski program z animatorji, kopanje, možnost izbire različnih menujev, CD s fotografijami ter darilo.
lil
THERMAlMAIflšfeo
Informacije in rezervacije: T: 03 423 20 40 E: weiiness-spa@thermana.si
Zaključni plesni spektakel vseh skupin Plesnega vala!
Sobota, 8. junij 2013, v športni dvorani Gimnazije Celje - Center!
ob 17. uri
MINI PRODUKCIJA
ob 19. uri
MAXI PRODUKCIJA
Vabljeni!
... kmetija Župnek v Vojniku
Dodatne informacije o praznovanju na: Celjska cesta 28, 3212 Vojnik 040 665 538 (Greta Vene) in na kmetija@t-1.si,
več o kmetiji pa si ogledate na www.raznolikost-podezelja.si.
... kmetija Tauses pri Laškem
Dodatne informacije o praznovanju na: Velike Gorelce 13, 3270 Laško 040 425 513 (Martina)in na martina.tauses@siol.net,
več o kmetiji pa si ogledate na www.raznolikost-podezelja.si.
ftojstiii d
^Cmalo&v^
Naj se vam predstavim:
sem črna ovčka. Ime mi je Brihta, zelo sem radovedna in željna novih spoznanj. Če si takšen tudi ti, te vabim, da z mano preživiš rojstni dan ali počitnice na kmetiji:
... Ranč Kaja in Grom pri Vojniku
Dodatne informacije o praznovanju na:
Razgor 11, 3212 Vojnik 041 639 822 - Darja, 03 427 0118 in 031 414 283 ali aron@siol.net,
več o kmetiji pa si ogledate na www.ranckajaingrom.com.
... Kmetija Vesenjak v Jagočah
Dodatne informacije o praznovanju na: Jagoče 5, 3270 Laško 030 642 764 in na info@vila-aina.com,
več o kmetiji pa si ogledate na www.vila-aina.com
I
[L ; u ä
i" I
varstvo ai/^v
...Župnek v Vojniku v tednu od 1. do 5. julija
Dodatne informacije in prijava na: 040 665 538 (Greta Vene) ali kmetija@t-1.si. www.raznolikost-podezelja.si.
... Pirc v Laškem v tednu od 8. do 13. julija
Dodatne informacije in prijava na: (Katarina Pražnikar) 03/573 14 55, 031/704 930 ali katarina_praznikar@t-2.net, www.kmetijapirc.si
... Ranč Kaja in Grom pri Vojniku cel julij in avgust
Dodatne informacije in prijava na: 041 639 822 - Darja, ali aron@siol.net. www.ranckajaingrom.com.
... Kmetija Vesenjak v Jagočah
cel julij in avgust konjeniški tabori za otroke
Dodatne informacije in prijava na: 030 642 764, info@vila-aina.com www.vila-aina.com
44
ZA MALE IN VELIKE OTROKE
Špinača in solata nista bav bav!
Zdrava prehrana je eden ključnih dejavnikov dobrega zdravja. Vse, kar zaužijemo, vpliva na naše telo. In če se odrasli povečini zavedamo razlike med dobro in slabo prehrano ter zavestno posegamo po slednji, to težko trdimo za otroke, ki naše prehranske navade zgolj posnemajo.
Vse več otrok debelih
Hitra in energijsko bogata hrana je danes pogosto na jedilniku. Pomanjkanje časa za pripravo hrane in za uživanje v njej ter lahka dostopnost - to so razlogi, zakaj se pice, bureki, hot dogi na naših jedilnikih znajdejo tako pogosto. Kombinacija tovrstne hrane in sedenja v šoli, nato pa še doma pred računalnikom, vodi v zaskrbljujoče naraščanje deleža debelih otrok in mladostnikov. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da naj bi v Evropi prekomerno telesno težo imel že vsak peti otrok! Če otroku želimo dolgo in zdravo življenje, mu je treba privzgojiti
zdrave prehranske navade, kar lahko najučinkoviteje naredimo v krogu družine. Starševski zgled je najpomembnejši. Če boste želeli otroka prepričati v to, da je zdravo solato, vi pa se boste medtem mastili z ocvrtim krompirčkom, bo izkupiček bolj boren.
Se zavedate učinkov sadja in zelenjave?
Raziskave Inštituta za varovanje zdravja RS kažejo, da med šolskimi otroki sadje uživa enkrat ali večkrat dnevno nekaj manj kot polovica deklet in le tretjina fantov. V šoli je sadje otrokom ves čas na voljo v posebnih košaricah, da si ga lahko vzamejo sami, tudi šolski jedilniki so skrbno sestavljeni, a otroci sadja, kot pravijo raziskave, ne jedo. Pri zelenjavi je stanje še slabše, kar je zaskrbljujoče, saj sta tako sadje kot zelenjava vir življenjsko pomembnih hranil, ki jih telo samo ne more proizvesti.
Otroka lahko z uravnoteženo prehrano, katere del sta tudi sadje in zelenjava,
T A. U r \1 1 ^ fc^PPF^y M	r i7"®".* i [fw*J	
	T	
t * * J		— .lt —
1L J	L T A	■ c » j c p
L %}	& M	r i1 - i
sezonsko sadje in zelenjava iz lokalnega okolja, saj imata še posebno vrednost zaradi optimalne dozorelosti in višje biološke vrednosti.
Vsebnost vitaminov med skladiščenjem in s kuhanjem upada, zato je priporočljivo, da čim več zelenjave uživamo presne.
Iz zelenjave lahko nastanejo zabavni motivi, ob katerih bo otrok pozabil, da nima rad te hrane.
obvarujemo pred številnimi infekcijskimi obolenji, dolgoročno pa pred boleznimi sodobnega časa. Sadje in zelenjava namreč vsebujeta veliko antioksidantov, med katere sodijo znani vitamini A, C in E ter karotenoidi, ki nas obvarujejo pred nekaterimi škodljivimi snovmi, ki nastajajo s presnovo v našem tele-
su. Antioksidanti dokazano zaščitno delujejo pri razvoju kardiovaskularnih obolenj in pri rakavih celičnih spremembah. Sadje in zelenjava sta tudi dober vir prehranske vlaknine. Ta deluje varovalno, saj redči energijsko gosto zaužito hrano in tako uravnava našo telesno težo. Za otroke sta najprimernejši
Drobne zelenjavno-sadne ukane
Če tudi vaš otrok sadje in zelenjavo odklanja, uporabite drobne ukane:
1.	Z otroki nabirajte gozdne sadeže, privoščite si jabolko z drevesa, izobrazite se o užitnosti divjeraslih rastlin. Vse to bo otroka približalo naravi.
2.	Sladkarije zamenjajte s suhim sadjem ali pa z doma pripravljenimi, presnimi sladicami, ki bodo potešile željo po sladkem.
3.	Zeleno listnato zelenjavo skrijte v zmešančke - kašaste sokove iz sadja in zelenjave. Najprej v mešalniku pripravite zgolj sadne sokove, nato pa počasi dodajajte zelenje.
4.	V pripravo jedi ali napitkov vključite otroke. Naj pomagajo, naj operejo in režejo sadje in zelenjavo ter ga pod vašim nadzorom mečejo v mešalnik. Otroci bodo prej pojedli ali popili tisto, kar bodo pomagali pripraviti sami.
5.	Uporabite domišljijo in ustvarite zanimive zelenjavne zgodbice. Brokoli naj postane dinozavrov rep, zeljno glavo je zajček pozabil na bližnji njivi, korenček pa je padel Snežaku z glave, medtem ko se je topil.
6.	Vklopite domišljijo in iz zelenjave ustvarite razne možičke. Zelenjava bo kar naenkrat postala neustavljivo privlačna.
Ne pozabite, pomembni sta vztrajnost in doslednost ter zgled. Starši vendar želimo svojim otrokom le najboljše. Zato se bomo tega držali tudi pri uvajanju boljših prehranskih navad.
GIBITUS
Agencija za šport
GIBITUSOVA POLETNA ŠPORTNA ŠOLA
Zakaj vaš otrok letos ne bi preživel poletnih počitnic aktivno, zabavno, poučno?
Kaj bomo počeli? Vsak dan bomo športno dejavni, ustvarjalni, se zabavali in se poskusili kaj novega naučiti.
Kdaj bomo skupaj? Od 1. do 5. julija ter od 8. do 12. julija 2013, od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro.
Kje se bomo dobili in družili? Pri Pušn šanku pri Tini, Šmartinsko jezero.
Kdo se nam lahko pridruži? Otroci od 4. do 12. leta.
Cena in program: 110 EUR! Vključeno: vsak dan zajtrk, dopoldanska malica, kosilo in popoldanska malica + pijača; šola plavanja in igre v vodi v Wellnes parku Laško, kamor bomo šli z vlakom; šola rolanja in igre na rolarjih; šola golfa; igre brez meja; šola mini športnih iger; ustvarjalne delavnice; spoznavanje zanimivih poklicev ...
Naše skupine so MAJHNE: 1 animator na 6 otrok!
URNIK
7.00-9.00 Prihod, zajtrk in ustvarjalne delavnice, družabne igre, športni kvizi, jutranje razgibavanje 9.00-12.00 Športne dejavnosti 10.15 Dopoldanska malica 12.15 Kosilo
13.00-15.00 Poučne in zabavne dejavnosti (spoznavanje poklicev, orientacija, obiski presenečenja) 14.30 Popoldanska malica 15.00-16.00 Družabne igre, risanke ....
www.gibitus.si
i/
o paleti, fiüle&fiketfotMamm&muL, je odfvda, sooja, Matu ftled bMuti tetam dni.
V njej lahko kupite rabljena otroška oblačila in obutev za vse letne čase in vseh velikosti. Izbirate lahko med več kot 10.000 izdelki. Oblačila so lepo ohranjena, nekatera še nova. Zakaj bi kupovali draga oblačila za otroke, če pa jih lahko po izredno ugodnih cenah od 0,50 eur naprej.
V bogati ponudbi Komisijske trgovine LUČKA so tudi otroški vozički, didaktične igrače...
Če imate doma oblačila, ki jih ne nosite več in bi jih lahko še kdo uporabljal, jih prinesite v Komisijsko trgovino LUČKA. Tam bodo v primeru, da so lepo ohranjena, počakala novega lastnika. Prinesite sezonska oblačila, kajti v trgovini prijazne trgovke skrbijo za to, da so na policah oblačila, ki so primerna letnemu času.
Starši, ko boste poskrbeli za otroke, lahko med bogato ponudbo oblačil za odrasle poiščete kaj tudi zase.
- prevzem ženskih, moških in otroških oblačil ter otroške opreme (po predhodnem dogovoru)
prodaja rabljenih ženskih, moških in otroških oblačil ter otroške opreme
- izdelava unikatnih izdelkov (nakit, zimske kape in šali,...)
Promocijsko besedilo
pivovarn a Pivmefl pizzeria
DlflVOLO
JnUtlo
« Fizza
(dostava na dom)
03 541 20 24
'otroška
v, ,	rojstnodnevna
OtrOSkl	praznovanja _
kotiček	^
z igralnico	™ (vJ
Delovni cas:
ponedeljek-petek
9.00-13.00 in 16.00-19.00
Sobota
8.00-13.00
Nedelje in prazniki
ZAPRTO
Delovni čas:
pon. - pet. 8:00 - 23:00, sob. 11:00 - 23:00, ned. 12:00 - 22:00
ZI&M d.o.o.; Mariborska 118, Celje
ZA MALE IN VELIKE OTROKE
45
USTVARJAJTE SKUPAJ S STARSI
ZA OTROKE
ZA ODRASLE
Jogurtova torta
Pripravi si testo iz: 25 dag ostre moke, 1 pecilnega, 1 vanilij sladkorja, 10 dag sladkorja, 4 rumenjakov, 15 dag masla ali margarine, ščepca soli in 1 do 2 naribane limonine lupine.
Vse skupaj daj na desko in zamesi v gladko testo. Če je presuho, dodaj še nekaj kapljic mleka. Testo razdeli na dva dela, malo več kot polovico razvaljaj in daj na namaščen in pomokan pekač. Drugo polovico daj v skrinjo za 15 minut.
Testo enakomerno razdeli po pekaču ter daj v pečico za približno 10 min. Ko je testo lepo rjavo, ga vzemi ven in dodaj nadev iz: 4 navadnih jogurtov, 3 kislih smetan, 15 dag sladkorja, 1 vanilij sladkorja, 3 žlic ostre moke, 1 naribane limonine lupine in snega iz 4 beljakov.
Vse skupaj zmešaj, razen snega, ki ga dodaj na koncu. Maso zlij na pečeno testo. Testo iz skrinje naribaj po nadevu. Peči približno pol ure.
uMliüErot N Itti NEJT
Mil rOCiTNiCE V tALCU
29. 7. - 2. 8. 2013 / 5. 8. - 9.8. 2013 / 19. 8. - 23.8. 2013
Program vsebuje: Celodnevno počitniško varstvo za otroke (od 4 do 12 Let) med 7.30 in 15.30. Program je sestavljen iz turističnih in zabavnih vsebin, treh dnevnih obrokov in tedenskega izleta (Jama Pekel, Gozdna učna pot Hrastje, Rudarski muzej Griže, Učna potTrje in Kmetija Podpečan). Cena: 10 €/dan, za drugega otroka iz družine 9 €/dan.
*MMM*MMMM*MMMM*MMMM*MMMM*MMMM*~J
M3STNÖ0NEVNE tABAVE
z različnimi vsebinami organiziramo pri Ribniku Vrbje in v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Primerno za otroke od 4 do 12 Let.
K OGLEDU VABIJO IN ŽELIJO BITI DEL VAŠIH POLETNIH IZLETOV Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, rojstna hiša Rista Savina, Ribnik Vrbje, Jama Pekel, Rimska nekropola, Bio Park NIVO, Dvorec Novo Celje, Bazilika Petrovče, Vinski keuder, Cerkev sv. Nikolaja, naravna plezalna stena Kotečnik, planinske postojanke na Homu, Brnici, Bukovici, MrzLici, Gori in druge. Sveta Jedert, turistične kmetije: Turistična kmetija Podpečan, Turistična kmetija Pri Mlinarju, Turistična kmetija Cokan - ribnik Steska, Turistična kmetija Tratnik in drugi turistični ponudniki, kolesarske poti, tematske poti. Večna www.zkst-zalec.si.
ŽALSKA NOČ IN DAN	flflkl S vi
Zabava za vse generacije. Nastop glasbenih skupin
in predstavitev pivovarjev.	ci/ncPCT
22.6.2013 ob 19. uri pred Hotelom Žalec, na	10 "
Podeželski tržnici v Žalcu in v ŠC Žalec	Radostno doživetje narave, človeka in energije
v Zeleni dolini. Delavnice, predavanja, tržnice,
KOLESARJENJE PO SPODNJI	predstavitve, športne aktivnosti...
SAVINJSKI DOLINI	& - 8.9.2013, Ribnik Vrbje, Ekomuzej hmeljarstva
Kolesarska pot 01, dolžina poti 56 km.	pivovarstva Slovenije, Bio Park NIVO in druge
S5ÄSÄ .VELIKA PON.RKOVA ZABAVA
-	Zaključna pnreditev poletnih aktivnosti
to PRIČETEK OBIRANJA HMELJA	(ustvarjalnice, predstave, športne aktivnosti...)
Etnološka prireditev s prikazom ročnega obiranja	14.9.2013 ob 15. uri pri Ribniku Vrbje
hmelja in šaljivimi igrami.	Ve£informacij o prireditvah poiščite na
17- ?: 2013obl6.uri.Dolina Rupe nadI Jamo Pekel	www.zkst-zalec.si ali pokličite TIC Žalec
POHOD PO HMEUSKI POTI	na telefon 03 710 04 34
Pohod s pričetkom pred Ekomuzejem hmeljarstva in	, ^
pivovarstva Slovenije.	— / I /	J
Startnina: 10 € (darilo, okrepčilo na poti, malica)	== ==- --■ =1
31.8.2013, start ob 8. uri pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
NO N AIV
•	PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE:	• IZPOSOJA DALJNOGLEDOV, NORDIJSKIH PALIC,
Vsak vikend (po urniku) od junija do septembra MOŽNOST NAKUPA BREZALKOHOLNIH
•	JEZDENJE PONIJEV:	PIJAČ, SLADOLEDA, SPOMINKOV V juniju, septembru in oktobru • VADBA ZA KREPITEV MIŠIC CELEGA TELESA:
(po urniku)	Vsako sredo od junija do septembra ob 19. uri
(izvaja Fit club, telefon: 070 563 664)
Dodatne informacije:
TIC Žalec, Šlandrov trg 25, Žalec, telefon: 03 710 04 34, e-mail: zkst.tic@siol.net ZKŠT Žalec, OE turizem, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
VSE ZA NEPOZABNE
OTROŠKE ZABAVE!


Naj se zabava prične!
Akcija velja v izbranih trgovinah Tuš od ponedeljka, 20.5.2013 do razprodaje zalog.
46
GOSTUJOČA MNENJA / PODLISTKI
GOSTUJUCE MNENJE
O kulturi malce drugače ...
... oziroma ali je ljubiti v današnjih časih še smiselno
Poskušajte odmisliti vse, kar ste v zadnjem času slišali na temo kulture in nacionalnega interesa. Zlasti fiskalna pravila, ki se prebijajo v ustavo in modna ter, tako pravijo - neobhodna dejstva, da je nujno varčevati tudi tako, da narodu odrežemo glavo, misleč na znanost in izobraževanje, ki sta del tega, kar razumemo pod širšim pojmom kulture. Kulture iz slovarja; načina življenja pripadnikov neke družbe, celotnega področja idej, navad, prepričanj, jezika, vzorcev vedenja, znanja, materialnih proizvodov, ki jih je proizvedel in oblikoval človek in ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Sploh pa ne iščite pojma ljubiteljska kultura v kakšnih pravnih aktih in zakonih, ker definicije sploh ne boste našli, četudi je ta različica kulture neločljiv del slovenskega naroda. A ker danes to ni posel, je pač strošek in teh pa res ne maramo ... Da se ljubiteljska kultura ljubiteljsko kulturo vpetih več druženja po dejavnosti, za
ne opira na profesionalnost, nikakor pomeni, da zapostavlja kriterije kakovosti in izvirnosti. Vanjo je vloženega obilo znanja, talentov, časa in materialnih sredstev posameznikov, ki na ta način izražajo sebe in neposredno prispevajo h kakovosti skupnega bivanjskega prostora. Sodeč po statističnih podatkih, je v
kot sto tisoč Slovencev vseh generacij in profilov. V niz dejavnosti, kamor se vključujejo prostovoljno in za to ne prejemajo nobenega plačila, vsaj ne takšnega v denarju. Pet odstotkov državljanov se vsaj enkrat tedensko vozi na srečanja, plačuje članarino, aktivno preživlja svoj prosti čas, si vzame uro ali dve za neobvezna
» ... a zdi se, kot da se država kulture boji. Te ljubiteljske najbrž še bolj kot profesionalne, ki je vendarle od proračuna mnogo bolj odvisna. Obema reže vedno manjše kose pogače, saj lačni menda gospodarja spoštujejo bolj kot siti in zadovoljni.«
klepet z isto mislečimi kolegi v bližnjem lokalu ali društvenih prostorih, se angažira v društvenih organih, v organizacijo in umetniško dejavnost vlaga svoje znanje. Poskusite izračunati denarno vrednost zapisanega, vseh trošarin in dajatev, dodajte še naravnost neverjetno stopnjo mobilnosti in transferjev oseb in znanja,
GREGOR DELEJA, vodja projektov v Hiši kulture Celje
pa neposredno podporo vsem suportivnim dejavnostim, in dobili boste številke, ki presegajo celo famozne fiskalne izračune naših finančnih perspektiv. Dodajte vsemu še ščepec državotvornosti in nacionalne zgodovine, tam od Brižinskih spomenikov, preko Trubarja, filharmonične družbe, narodnobudilnih čitalnic, taborov, Glasbene matice, Orlov in Sokolov, ljubiteljskega kulturnega aktivizma v času NOB in - ko se ravno spominjamo dogodkov na ljubljanski Roški cesti v 80. letih - še
takratne alternativne mladinske kulture, ki je skupaj s progresivnimi mediji in slovensko intelektualno elito začela pisati tudi samostojno poglavje slovenske zgodovine.
Vključevanje
ljubiteljskih
presežkov
Slovenska ljubiteljska kultura je unikum. Edinstven narodni zaklad, s katerim se ne moreta pohvaliti niti Evropa niti večji del preostalega sveta. Je zibelka znanja, varuh pestrega kulturno-zgodovin-skega bogastva, prvorazredna šola demokracije z najdaljšo tradicijo na sončni strani Alp, neusahljiv vir sposobnega in predanega kadra, ki še pozna vrednoto, kot je nesebično delovanje. Z njo je kakovostna kulturna ponudba prisotna v slehernem delu naše dežele in ni skoncentrirana zgolj na velika urbana središča, zlasti pomembno pa je, da gre za neizpodbitno podstat za vse profesionalne kulturne
ustanove, ki so se v preteklih desetletjih razvile iz ljubiteljskih korenin. Naloga vseh, ki so danes vpeti v profesionalno kulturo, zlasti pa politike, bi morala biti čuteča skrb za ogromno kulturno ljubiteljsko mrežo, ki jo zaenkrat še premoremo, prepoznavanje presežkov in njihovo vključevanje v profesionalne povezave. A zdi se, kot da se država kulture boji. Te ljubiteljske najbrž še bolj kot profesionalne, ki je vendarle od proračuna mnogo bolj odvisna. Obema reže vedno manjše kose pogače, saj lačni menda gospodarja spoštujejo bolj kot siti in zadovoljni. A saj veste, kako je ...
Ko zarežete v meso, krvavi; brez posameznih delov še gre, narodu odrezati glavo in srce pa pomeni neizbežen konec, saj izključimo tako čustva kot tudi razum ... Ob koncu razmislite, kaj vse je mogoče, ko ljubite ... In česa nikakor ne bomo zmogli, če tega ne bomo več sposobni .
Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (5)
Zelenjava v domači kuhinji
V srednjem veku so bile na podeželju vrtnine redko na mizi, saj je imelo celo pridelovanje repe in zelja bolj ali manj vrtnarski značaj. Podobno je bilo s pridelovanjem stročnic, kot so bob, leča, čičerka in grah. Pomembnejši za pridelavo zelenjave so bili vrtovi ob samostanih in gradovih, ki so za svoje prebivalce gojili več zelenjave kot drugod in tudi uvajali nove rastline. Velikega pomena so bili tudi meščanski vrtovi.
Po podatkih iz prve polovice 19. stoletja je bilo v Celju okrog 200 vrtov, ki so obsegali okrog 11 ha, na njih pa so celjske meščanke zelenjavo pridelovale za svoje potrebe.
Kmetje so imeli v tistem času ob hišah le majhne, nepomembne vrtove, kjer so gospodinje gojile fižol, lečo, ze-
lje, repo in kasneje krompir, nekatere pa tudi buče in kumare. Med vsemi kulturami je bilo daleč v 20. stoletje najpomembnejše zelje. Uživali so ga predvsem kislega, saj so ga na podeželju pripravljali k različnim jedem, na primer k žgancem ali fižolu. Pogosto so jedli tudi kislo repo.
Žitna prehrana in krompir sta kar nekako v pozabo odrinila nekatere vrste zelenjave, na primer stročnice, tako da so z njimi posajene površine do sredine 20. stoletja znatno upadle. Gospodinje v celjski regiji so uporabljale zelenjavo, vendar je bila njena uporaba, vsaj na
podeželju, še vedno precej sezonska.
Celje je kot regijsko središče imelo to prednost, da se je lahko oskrbovalo tudi od drugod. Na trg so zelenjavo nosile ženske iz Šmartnega v Rožni dolini in od drugod, kasneje pa so jo dovažali tudi po železnici in s kamioni.
Kuhinjski pribor; prva polovica 20. stoletja, Celje, Vransko.
Kašča
f POGLEDI |U1?J)S VSAK ČETRTEK ob
12.15
rad i oft
lj|| 95.1 I 95.9 I 100.3 I 90.6 l\
AKCIJA / PISMA BRALCEV
47
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Samohranilec Uroš Ribič (v sredini) je v letošnjem zaključku akcije Do polnega vozička brez mošnjička za svojo družino prejel živila v vrednosti 382,12 evrov. Pridružili sta se mu naša in Tuševa ekipa.
Nakupovali smo zadnjič, tokrat dobrodelno
Letošnja akcija Do polnega vozička brez mošnjička, ki smo jo pripravili v naši medijski hiši skupaj s podjetjem Engrotuš, je dosegla izjemne rezultate. Tako pri številu vaših poslanih kuponih kot tudi pri zneskih, ki smo jih nizali od srede do srede. Niti enkrat nismo nakupili za manj kot 100 evrov! To verjetno pomeni, da ste bili vsi, ki ste nam pošiljali kupone, dobro pripravljeni na naš klic.
Tuševa trgovina je tudi letos na svojih policah ponujala dobrote, ki jih pozna vsako gospodinjstvo. Pa naj ga vodi ženska ali moški. Kar nekajkrat ste srečni izžrebanci dokazali, da se tudi gospodje odlično znajdete v nakupovanju. Vsakič smo opravili uspešen nakup, ki je ne samo nam, ampak tudi ostalim, ki so spremljali akcijo, prinesel nasmeh na obraz. In prav je tako. Bistvo akcije je, da nare-
dimo nekaj dobrega in vam, dragi bralci in bralke, polepšamo trenutke.
Kot je v navadi, smo zadnje nakupovanje namenili dobrodelnosti. Brezplačno smo nakupovali za očeta samohra-nilca iz Celja, ki skrbi za štiri otroke. Uroš Ribič ima tudi zdravstvene težave, saj ga poleg sladkorne bolezni pestijo resne težave s srcem, vendar skrb za otroke vselej postavlja pred svoje zdravje. Zato smo se v naši akciji odločili, da ga tokrat razbremenimo vsaj stroškov nakupa prehrane. Predstavljate si lahko, da je ta strošek za petčlansko družino precej visok. V teh težkih časih pa je še toliko težje zagotoviti zdravo prehrano za zdrav razvoj.
Naša ekipa v Tušu je napolnila kar dva vozička. Po tokrat kar malo bolj zadihanem nakupovanju smo naša vozička napolnili z dobrotami v končnem znesku 382,12 evra. In
tako za letošnje leto več kot dostojno zaključili našo akcijo. Se strinjate, kajne?
Ekipa gre zdaj na zaslužen počitek, prihodnje leto pa
bomo začeli kondicijske priprave za novo sezono brezplačnih nakupovanj. Boste z nami?
SP, foto: TimE
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Taksa
Obdobje virusov in prehladov je zelo neprijetno in nepredvidljivo, saj pride čez noč in zbolite sami ali kdo v družini. In kaj sledi? Pregled zdravil, ki jih imamo doma in hop v lekarno, da se oborožimo z zdravili, ki jih tako ali tako dobimo na beli recept. Ampak kaj, ko najraje zbolimo čez noč, pa še to v soboto na nedeljo. Če hitro ukrepaš, še bolniški uideš. Hvala bogu in naši obubožani državi, da imamo dežurno lekarno, do katere imam petnajst kilometrov. Ampak, glej ga, zlomka. Za vsako škatlico ali karkoli v lekarni v času dežurstva plačate takso v višini 1,20 evra na eno škatlico. Brez nuje v dežurno lekarno ne greš, sploh pa ne petnajst kilometrov, plačaš z gotovino visok znesek za zdravila, pa še takso, ki v povprečju znaša 20 odstotkov cene zdravila. Srčno upam, da si bo zaradi takse vsaj kdo opomogel, ali pa je to kot kazen, ker hodiš tja v nedeljo. Ostanite zdravi!
Če bi v trgovini računali nedeljsko takso, bi imeli več časa
za karkoli, nedeljsko kosilo, kjer se zbere družina ...
ZLATA VIDEC, Svetina
Pohvala
Pohvala avtošoli
Lep slovenski pregovor pravi, da lepa beseda lepo mesto najde. V življenju je pač tako, da se srečujemo z najrazličnejšimi ljudmi. Zato bi izkoristil to priložnost, da bi se iz srca zahvalil Avtošoli AMD Laško ter izredno prijazni ter pošteni inštruktorici Anici Kirn, ki me je uspešno pripeljala do vozniškega izpita. Iz te avtošole sem odhajal notranje zadovoljen in srečen, da bom to znanje, ki sem ga dobil, uporabljal celo življenje. Zahvaljujem se tudi izpitni komisiji iz Trbovelj za prijaznost. Kako se človek lepo počuti, ko mu reče izpitna komisija: »Odlično ste opravili izpit.«
MARKO AMON, Šmarje pri Jelšah
Modri telefon
Na kolesarski stezi
Bralka iz Celja se s kolesom vozi po kolesarski stezi na Mariborski cesti. Zelo jo moti, ker se med vožnjo srečuje s kolesarji, ki vozijo v napačni smeri, zato želi, da policisti nadzor nad kolesarji povečajo.
Predstavnica Policijske uprave Celje za odnose z javnostmi Milena Trbulin odgovarja: »Policisti Policijske postaje Celje v zadnjem mesecu na omenjeni cesti tedensko izvajajo poostrene nadzore, v katerih sodelujejo policisti kolesarji. Pri nadzoru, ki so ga izvajali prejšnji teden na omenjeni cesti, so petnajstim kolesarjem, ki so kršili cestnoprometne predpise, izdali plačilne naloge. Tovrstni nadzor bodo policisti Policijske postaje Celje opravljali tudi v prihodnje.«
BRANE JERANKO
Finančni lizing
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
rachccelje
POGLED! IUBJ)S
v.radiocelje.com 96.1 j 95.9 I 100.3 j 30.6 MHf
r.
Bližnjica/do dobrega/curtomobilcu
48
BRALCI POROČEVALCI
Združena zbora sta zapela pesem Slovenija, od kod lepote tvoje in očarala občinstvo.
Sen o vrnitvi
Mešani pevski zbor Orfej iz Celja je ob koncu devete sezone pripravil letni koncert z izjemno zanimivo tematiko, saj je prvi del koncertnega programa posvetil skladateljem in pesnikom, ki so ustvarjali v tujini, večinoma v Argentini, kjer so s posebnim zanosom tkali spomine na prelepo deželo Slovenijo in sanjali o vrnitvi. Tako ni naključje, da so koncert poimenovali Sen o vrnitvi, kot je tudi naslov prelepe pesmi, ki so jo zapeli v uvodu.
V drugem delu koncerta umetnih pesmi in skladate- to čutenja do človeka, narave, so se poklonili mojstrovinam ljem, ki so v skladbe ujeli lepo- duhovnih razsežnosti. Zelo
pomembno vlogo pri izbiri odličnega programa je opravila zborovodkinja Monika Lojen.
V drugem delu koncerta so dobili priložnost tudi odlični inštrumentalisti, ki so spremljali pevce: na klavirju David Kostanjevec, na flavti Zoja Zorko in kongih Tomaž Lojen.
Gostje na letnem koncertu so bili člani Mešanega pevskega zbora Mavrica z Vrhnike, s katerimi so preteklo leto sodelovali na koncertu treh zborov na Vrhniki. Pevci zbora Mavrica, ki ga vodi Darinka Fabiani, so prvič gostovali v Celju in bili izjemno navdušeni tako nad pre-
krasno dvorano Narodnega doma kot nad celjskim občinstvom, ki zna nagraditi dobro petje. Zbor je odpel raznovrsten program popevk in umetnih pesmi in jih nadgradil z recitacijami iz Cankarjevega dela Popotovanje Nikolaja Nikiča.
MARIJANA KOLENKO
Projekt učenja in povezovanja
Na poti iz Male Reke v Marija Reko blizu kmetije Govekovih so postavili nov križ, ki ga je izdelal domačin Dani Vasle.
Delati je začel že lani, ko so nepridipravi oskrunili star križ in z njega odnesli tudi ves baker. Ta križ so postavili že takoj po drugi svetovni vojni
na mestu, kjer so po pripovedovanju domačinov med vojno Nemci ustrelili nekega partizana. Za nov križ je Jezusov korpus izdelal Peter Bizjak s Polzele, s cvetjem iz papirja pa so ga okrasile domačinke iz Marija Reke, ki se s tem ljubiteljsko ukvarjajo že kar nekaj let. Nov res lepo narejen križ
je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc, približno 150 udeležencem blagoslovitve križa pa je prepeval mešani cerkveni zbor župnije sv. Pavla iz Prebolda. Slovesnost se je potem nadaljevala s prijateljskim druženjem, prepevanjem in klepetom.
JV
To šolsko leto je v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje prineslo novost na področju mednarodnega sodelovanja. Prvič smo se namreč vključili v podprogram Vseži-vljenjskega učenja Comeni-us. Namenjen je dvigu kakovosti šolskega izobraževanja, pri čemer mladim omogoča spoznavanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter pridobivanje različnih kompe-tenc, potrebnih v poklicu in vsakdanjem življenju.
V projektu E. A. R. T. H. sodelujemo partnerji iz Italije, s Finske, iz Slovenije, Nemčije in s Poljske. Po takem vrstnem redu potekajo tudi srečanja, ki nas izjemno bogatijo. Za nami sta že obisk juga in severa. Oba tako drugačna, posebna in enkratna.
Med 2. in 6. marcem smo se odpravili iskat pomlad na Sicilijo v Cefalu in pri tem odkrili še marsikaj drugega. Gostili so nas mojstri gostoljubja, ki so nas osupnili z ležernim načinom življenja, južnjaškim ritmom vsakdana in zanimivo sredozemsko naravo. Sprva smo raziskovali ljubko ribiško vas Cefalu in se povzpeli na La Rocco - razgledno točko, ki jemlje dih. Kasneje smo se približali vulkanu Etna, kjer ni manjkalo smučarjev, mi pa smo občudovali ugasle kraterje. V dimu in megli smo se spustili v turistično mesto Taormina, ki nas je še posebej prevzelo zaradi prijaznih ulic, dostopnih le pešcem, in številnih serpentin.
Konec aprila (20. do 26.) smo se podali na sever, in si-
cer na Finsko v najvzhodnejše mestece celinske Evrope. Ilo-mantsi je povsem druga zgodba. Pomlad se še ni prebudila, narava je navidez še počivala, saj je senčna območja ponekod prekrival sneg. Ledena skorja na jezerih je postajala tanjša, tako da je že bilo mogoče hlajenje po savnanju. Velike površine smrek in brez so navdajale z mirom in obljubljale skriti kotiček za oddih. Na drugi strani so bili nasmejani, gostoljubni prebivalci, ki brez oklevanja povabijo v svoj dom in postrežejo s finskimi dobrotami. Nepozabno ...
Jeseni bomo zgodbo nadaljevali pri nas in vsi se že veselimo novih izzivov, ki nas čakajo.
LIDIJA KOKOL, mag. NATALI BORINC
Sodelujoči dijaki GCC v projektu Multicultural Musical Theatre (Foto: Katarina Tadina, arhiv GCC)
Avstrijski finale Korenin večnosti
V soboto, 25. maja, se je pred razprodano veliko dvorano Kongress&Theaterhausa Bad Ischl s predstavo Roots of eternity (Korenine večnosti) zaključilo uspešno dvoletno sodelovanje Glasbene šole Ivana Matetica Ronjgova iz Pulja, Deželne glasbene šole Bad Ischl in Gimnazije Celje - Center.
Več kot sto mladih je v dobro uro trajajočem glasbeno-gleda-liškem spektaklu na inovativen način povezalo bogato kulturno izročilo in folkloro vseh treh držav in si za svoj nastop prislužilo stoječe ovacije. Predstavo so si ogledali tudi številni ugledni gostje, med njimi pred-
stavniki deželne vlade Zgornje Avstrije, veleposlanika Hrvaške in Slovenije v Avstriji ter predstavniki avstrijskega zveznega ministrstva za kulturo, o projektu in predstavi pa je obsežno poročala tudi avstrijska nacionalna televizija ORF. Projekt je bil del evropskega programa Comenius, Vseži-vljenjsko učenje.
Projekt Multicultural Musical Theatre so vse tri sodelujoče šole pripravile z namenom, da med mladimi vzbudijo zanimanje za odkrivanje kulturnih korenin in ljudskega izročila. Cilja projekta sta bil tvoren medkulturni dialog in spodbujanje strpnosti ter timskega dela, rezultat pa izjemen dosežek mladih, ki so v produkcijskem delu predstave z mentorji
postorili vse - od ideje, zasnove in realizacije scenarija, libreta, priredb ljudskih pesmi treh dežel, režije, koreografije in končne inscenacije.
Knežje mesto in Slovenijo sta v projektu zastopali Gimnazija Celje - Center in Hiša kulture Celje, ki nista sodelovali le v umetniškem delu, ampak sta skrbeli tudi za koordinacijo med partnerji, prevode v vse jezike, oblikovanje in pripravo vseh tiskovin, projektno spletno stran www. mmtheatre.eu ter video- in fo-todokumentiranje.
Zaključek projekta MMT nikakor ne pomeni konca sodelovanja med partnerji, ki so na sklepnem sestanku v Bad Ischlu že zasnovali prihodnje produkcije.	GD
Nov križ v Marija Reki
Na Siciliji
BRALCI POROČEVALCI
49
Dan mladosti na Lavi
Gimnazija Lava (Šolski center Celje) je 23. maja pripravila prireditev Dan mladosti, na kateri je izrekla priznanja in zahvale dijakom, ki so bili v tem šolskem letu izjemno uspešni. Letos so ti dijaki (po zgledu ameriških oskarjev in slovenskih viktorjev) prvič prejeli tudi simbolične nagrade - vulkane.
Vulkani so bili podeljeni v treh kategorijah: izjemni uspehi na tekmovanjih v znanju in športu, nadpovprečni
ustvarjalni in poustvarjalni dosežki v interesnih dejavnostih ter delo v dijaški skupnosti. Na koncu je bil izročen še vulkan presenečenja - razredu, v katerem učitelji najraje poučujejo.
Podelitve vulkanov je spremljal bogat kulturni program, ki so ga pripravili dijaki pod vodstvom svojih mentorjev. Povezovali so duhovite skeče in glasbene ter plesne točke. Sodeč po odzivu, so dijaki in učitelji nov način nagrajevanja zelo dobro sprejeli, kar
je v času krize vrednot, ki spremlja sedanje družbene razmere, zelo pomembno. Dan mladosti z vulkani namreč dokazuje, da je mladost kljub svoji pregovorni norosti tudi danes polna zagona, idej, ustvarjalnosti in volje po znanju. Mladi znajo dokazati svoje sposobnosti, znajo se truditi, da dosežejo cilje, in pri tem sodelovati. To je zagotovo nekaj, po čemer bi se lahko zgledovala celotna družba.
JK
Praznik Savinjskih vinogradnikov
Na letošnjem prazniku vina, ki so ga pripravili člani Društva savinjskih vinogradnikov v atriju Savinove hiše v Žalcu, se je zbralo približno sto udeležencev, med njimi župan Občine Žalec Janko Kos, župan Polzele Jože Kužnik in podžupan Občine Braslovče Anton Repnik.
Na vodeni degustaciji spe- Plevnik so vinogradniki po-cialistke za vinogradništvo in nudili 15 najbolje ocenjenih vinarstvo Kmetijskega zavo- vin. Podelili so tudi zlate in da Maribor Tadeje Vodovnik srebrne plakete za ocenjena
Znanje tujih jezikov je vrednota
Na Ekonomski šoli Celje so 30. maja že 13. leto zapored slavnostno podelili Nemško jezikovno diplomo 2 (Deutsches Sprachdiplom 2), ki jo podeljuje Konferenca Ministrstva za kulturo ZR Nemčije. To je mednarodno priznan izpit, ki dokazuje aktivno znanje nemščine in prejemnikom med drugim odpira tudi pot do študija v Nemčiji in Avstriji.
Ekonomska šola Celje je edina šola v celjski regiji, ki pripravlja dijake na ta izpit. Priprave sta vodili profesorici Tatjana Ivšek in Marjeta Marko.
V letošnjem letu je pet dijakov pridobilo ta certifikat na stopnji C1, ena dijakinja pa na stopnji B2. To so Jasmina Brči-na (EŠ Celje), Anja Cokan (EŠ Celje), Maruša Pečovnik (1. gimnazija Celje), Blaž Škrablin (Gimnazija Celje - Center),
Thomas Krajnc (Gimnazija Lava) in Eva Valentina Velj-kovič (Gimnazija Lava).
Diplome je podelil dr. Reinhard Zühlke, koordinator in svetovalec za nemški jezik. Podelitve se je udeležila tudi predstavnica Mestne občine Celje Marija Lokovšek, vse prisotne je pozdravila v. d. ravnateljice - direktorice Bernarda Marčeta. Slovesnost so popestrili dijaki ekonomske šole s kulturnim programom, ki je bil v znamenju nemške pesmi in glasbe.
TATJANA IVŠEK
vina. Vinogradniki so se izkazali, saj so za lanska vina prejeli kar 53 zlatih diplom in 20 srebrnih, povprečna ocena pa je bila 18,12 (18,10 je meja za vrhunsko vino oziroma zlato diplomo). Ob pokušini so se udeleženci prepričali, da so vina res odlične kakovosti in da so številna izobraževanja, ki jih prirejajo celo leto, obrodila sadove. Praznik vina 2013 je povezoval David Sopotnik, ki je zapel tudi nekaj napitnic.
TT
Tek očkov
V organizaciji Javnega zavoda Socio je bil 25. maja v IV. OŠ Celje četrti Tek očkov. Kljub slabšemu vremenu se je zdaj že tradicionalnega teka udeležilo veliko neustrašnih otrok in aktiviranih očkov. Pridružili so se nam tudi super dedki. Veseli nas, da imamo v Celju in okolici toliko aktivnih staršev in otrok.	AP
Praznovali obletnico
Folklorno društvo Sveti Štefan obeležuje letos 10 let delovanja. Njegovi prvi koraki so bili na odru pri cerkvi sv. Ane v Babni Gori. Idejna pobudnica je bila Milena Razpotnik, domačinka, ki živi v Ljubljani.
V društvu aktivno pleše devet parov, ki jih spremljata dva harmonikarja. Nastopili so v domačih krajih, po Sloveniji in tujini. Tako so bili v Makedoniji in na Hrvaškem, kjer so pobrateni s FD Češka beseda Zagreb - Jeteliček. Leta 2010 so uprizorili igro Sv. Štefanska ohcet po starem. Besedilo je napisal Karel Artiček.
S trdim delom, odrekanji in z željo, da ohranijo stare plese, pesmi in običaje, so uspeli dočakati svoj praznik, pravi predsednik Martin Slatenšek. Folklorna skupina Mestinje, Folklorna skupina Ponikva pri Žalcu, Mešani pevski zbor Gerečja vas pri Ptuju, Vaški kuharji, Štefanski fantje ter Ivica Bukač iz Zagreba so popestrili kulturni program. Pravo presenečenje je bil nastop 85-letne Milice Presiček, ki je s »frajtonarico« požela dolg aplavz. Na koncu so podelili priznanja. Srečanje prijateljev je ob dobri hrani in kapljici trajalo še dolgo v noč.
MILENKA BLAŽEVIČ, foto: IVAN ŽABERL
50
OTROŠKI ČASOPIS
V OŠ Prebold »ful dogaja«
Tudi spomladi nam v naši šoli ni dolgčas. Poleg kopice testov imamo čas še za mnoge odmevne prireditve.
Aprilsko vreme smo uspešno pregnali s tradicionalnim, že 18. pesniškim natečajem Naj pesem pove. Na zaključni prireditvi so učenci
12 šol celjske regije brali svoje pesmi na temo vrednote. Prireditev so popestrili mlada pesnica Maša Strožer, bivša učenka naše šole, kitarist Jaša Sagadin, plesalki 8. razreda, udarni dvojec skupine Mi2, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, ter naš hišni bend Rock out.
V petek, 17. maja, je bil v OŠ Prebold zaključni koncert pevskih zborov in komornih skupin. Na odru so nas pričakali pevci mlajšega otroškega zbora in njihova zborovodkinja Vanja Krajnc. Sledila sta jim otroški in mladinski pevski zbor, ki ju vodi Bojana Hrovat. Kot
vsako leto so se med zbori predstavili učenci glasbenih izbirnih predmetov 7., 8. in 9. razreda. Moramo pa še omeniti, da se je 14 deveto-šolcev izbirnega predmeta glasbena dela udeležilo celo državnega srečanja Orffovih skupin v Dravogradu, 22. junija pa jih boste lahko slišali tudi na Festivalu Lent v Mariboru.
Na koncertu smo lahko občudovali tudi plesalke iz
3. razreda, ki jih vodi Ida Strožer. Močno pa smo zaploskali tudi plesni skupini Magic Touch, ki jo sestavljajo učenci 8. in 5. razredov, vodi pa jo učenka Samanta Šolaja. V nabito polni dvorani smo vsi nestrpno pričakovali udaren nastop rok skupine Rock out, ki jo sestavljajo simpatični devetošolci. Čeprav se naših prireditev vedno udeleži veliko staršev in ostalih krajanov, opažamo, da do-
stikrat sedeži v prvih vrstah samevajo.
Ta večer je bil namenjen tudi slovesu devetošolcev pevcev, z rožico pa smo se zahvalili Karmen Zazijal za klavirsko spremljavo. Novinarji pa smo ob vhodu za simbolično ceno delili šolsko glasilo Veseli veter, ki je po dveh letih spet izšlo v papirnati obliki.
Mladi novinarji OŠ Prebold
OPZ Nazarje
OPZ Gustava Šiliha Velenje
Pesem odmevala od Celja do Koroške
Zadnjo soboto v maju je bilo v Kulturnem centru Laško v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Laško, 5. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Od Celja do Koroške.
Na prireditvi so se pred- godic, samostojne strokovne stavili številni zbori, enajst svetovalke za vokalno glasbo otroških in štirje mladinski, JSKD, pokazali znanje na vseh ki so po besedah Mihele Ja- ravneh. Po celodnevnem pre-
pevanju in medsebojnem druženju mladih pevk in pevcev je strokovna žirija v sestavi predsednice Danice Pirečnik, Manje Gošnik Vovk in Majde Hauptman podelila kar dve zlati priznanji z odliko - prejela sta ju Otroški pevski zbor
OŠ Nazarje pod vodstvom zborovodkinje Katje Gruber, ki je hkrati prejel tudi posebno priznanje za najboljši otroški pevski zbor, in Otroški pevski zbor OŠ Gustava Šiliha Velenje, katerega zborovodkinja je Andreja Ostruh. Žirija je 5
otroškim in mladinskim zborom podelila zlato priznanje, 6 zborov si je pripelo srebrno priznanje, bronasto nagrado pa sta domov odnesla 2 pevska zbora. Posebno priznanje za najboljši mladinski zbor regijskega tekmovanja je prejel
Mladinski pevski zbor Glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega Velenje, ki ga vodi Matjaž Vehovec. Vsi zbori, ki so domov odnesli zlato priznanje in zlato priznanje z odliko, se bodo lahko tudi neposredno uvrstili na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto v Zagorju ob Savi.
NK, foto: FOTO FLEŠ
Potovanje v svet energije
V torek, 14. maja, smo imeli sedmošolci Osnovne šole Frana Roša naravoslovno-tehniški dan. Z avtobusom smo se odpeljali v Krško, kjer smo v interaktivnem multi-medijskem centru Svet ener-gije-GEN energije spoznavali energijo in energetiko.
Izvedeli smo veliko novega o pomenu energije in njene uporabe v vsakdanjem življenju, v različnih tehnologijah proizvodnje električne energije, prava poslastica pa so bile vaje, ki smo jih izvedli
v eksperimentalnici, kjer se nas je električna energija tudi fizično dotaknila - »stresla«. Energija poganja človeštvo, saj je kot življenje samo v nešteto različnih oblikah. Takoj ko je človek začutil potrebo, da z delom preoblikuje svoje okolje, je zaznal, da so nekatera opravila težja od drugih. Kmalu je ugotovil, da je obdelovanje zemlje lažje, če v plug namesto sebe vpreže žival. Ne da bi se tega zavedal, je uporabil eno prvih oblik alternativne energije. Namesto vesel je
za plovbo uporabil jadro. Pri tem je izkoristil energijo vetra. Namesto rok je za vrtenje težkih mlinskih kamnov uporabil energijo tekoče vode ali vetra. Odkritje premoga in drugih fosilnih goriv je spodbudilo nov način življenja, v katerem človek, šibko in utrudljivo bitje, s svojimi zamislimi upravlja energijo fosilnih goriv, ta pa neutrudno premika orjaške mehanizme. Kralj premog se je z razvojem počasi umaknil kraljici nafti. Industrijske parne stroje je nato zame-
njala elektrika s čudovitimi lastnostmi. Toda elektrika v resnici sploh ni energija, je le orjaški prenosni sistem. Njena največja slabost je v tem, da je ni mogoče uskladiščiti.
Če vam znanja v življenju ni nikoli dovolj, če želite spoznati in razumeti osnove nastanka sveta in energije kot temeljna gibala, obiščite Svet energije. Šolarji pa lahko enostavno počakajo do sedmega razreda, ko bodo vse to spoznali s sošolci!
ROBIN VODEB, 7.b
ŠTIRINOŽCI
51
Zanimivo je, da imajo v večini trgovskih sediščih tudi trgovine za živali, kamor bi bil vstop psa včasih nujen, sploh če je treba preveriti velikost kakšnega oblačila. V takšnih primerih je nakup pač opravljen po občutku in nasvetu trgovcev, čeprav, po naših opažanjih, včasih kakšnega manjšega psa očitno »pretihotapijo« v takšno trgovino.

X
Takšni znaki s prepovedmi nas običajno pričakajo na vhodih v lokale in trgovine. Ponekod pa so psi dobrodošli.
So psi povsod nezaželeni?
V nekaterih lokalih vas v družbi štirinožca ne bodo zavrnili
Lastniki psov se pri vhodih v trgovine, lokale ali ustanove pri nas večinoma srečujejo z oznakami, ki jim prepovedujejo vstopanje z njihovim štirinožcem. V tujini marsikje ni tako in so kosmatinci enako dobrodošli kot njihovi lastniki. Nekatere izjeme najdemo tudi pri nas, vendar so te redke kot bele vrane. Med njimi so večinoma gostinski lokali s terasami, na katere lahko pridejo tudi psi. Redkeje pa jim dovolijo v lokale, sploh če v njih strežejo hrano. Podobno velja tudi za trgovine.
Zanimalo nas je, ali obstaja kakšno zakonsko določilo
o vstopanju psov v lokale in trgovine ali je odločitev povsem prepuščena lastnikom. Iz zdravstvenega inšpektorata so nam sporočili, da predpisi s področja živil ne prepovedujejo vodenja živali v prostore, ki so namenjeni gostom. Torej je odločitev prepuščena lastniku lokala. V upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pa so dodali, da se edina omejitev, ki izvira iz zakonodaje, nanaša na dostop živali v prostore, kjer se pripravlja hrana (kuhinje). Morajo pa lastniki, ki se odločijo za prepoved dostopa osebam s psi, to jasno označiti. Sicer pa ne obstajajo
strokovni razlogi za to, da s psi ne bi smeli v gostinske lokale, trgovine ali na delovna mesta, če je le mogoče zagotoviti, da žival s svojim obnašanjem ne moti ali ogroža ostalih, pojasnjujejo v UVHVVR. V tujini je to običajna praksa, številna podjetja celo dovolijo svojim uslužbencem, da na delovno mesto pripeljejo svoje hišne živali. Seveda je vse to treba izvesti pod pogojem, da se lastnik živali dobro zaveda, da mora zagotoviti varnost ljudi na teh krajih.
Brez omejitev
Da vsi niso navdušeni nad pasjo družbo, ko sedijo v go-
stilni ali nakupujejo, je jasno. To so na primer pred časom izkusili v celjski kavarni Leonardo, kjer so psom prijazni, kar je nekatere obiskovalce očitno zmotilo in so se pritožili. Kljub temu so štirinožci pri njih še vedno dobrodošli tako na vrtu kot v kavarni.
Podobno velja za celjski lokal Tamkoučiri, kjer pritožb doslej niso imeli. Kar nekaj gostov se pri njih oglasi s pasjim prijateljem in menijo, da bi po zgledu tujine tudi pri nas morali širše odpreti vrata lokalov.
Po tem načelu so se ravnali tudi v piceriji Štorman v Bra-slovčah, kjer so ugotavljali, da se pri njih ustavi kar precej gostov, ki jih spremljajo psi. Dovolijo jim vstop, saj je to bolj prijazno do gostov. Doslej ni bilo težav, kljub temu, da ponujajo hrano, saj so psi mirno počakali ob mizi lastnika.
V trgovsko središče sami
Če lahko v gostinskem lokalu lastniki psov izbirajo in sedejo na vrt, kjer je žival še najmanj moteča za okolico, je v trgo-
vinah in večjih nakupovalnih sediščih drugače. Po nakupih morajo sami, saj jim vstop večinoma ni dovoljen. Psa lahko tudi pustijo pred vhodom v trgovino, česar pa večina ne želi početi, ker tudi kraje živali niso izključene. Imajo pa marsikje zanje pripravljene posebne priveze in sklede z vodo (Mercator, Tuš). Izjemoma ponekod dovolijo vstop majhnim psom, ki so v ustrezni torbi ali naročju. Tako so nam pojasnili v Tušu. Pravijo, da gre za ustaljeno prakso, ki je med lastniki hišnih ljubljenčkov sprejeta z razumevanjem, zato jo tudi upoštevajo. Za tak korak so se odločili zaradi težav v preteklosti, ko lastniki niso upoštevali pravil o povodcu ali nagobčniku, kar je ostale obiskovalce in kupce zelo motilo.
V Citycentru Celje nobenim psom vstop ni dovoljen. Tako so se odločili na osnovi »inter-
nih« poizvedovanj med obiskovalci in kljub zelo različnim mnenjem so vedno dobili več odklonilnih odgovorov, zato se za sprostitev vstopa zaenkrat še niso odločili.
Podobno razlagajo v Merca-torju, kjer pravijo, da se ravnajo po stališču večine kupcev in obiskovalcev. V hipermarkete oz. živilske prodajalne psom vstop ni dovoljen zaradi stika z živili, po njihovih izkušnjah pa kupci tudi v drugih prodajalnah ne želijo psov. Zgodilo se je namreč, da so se pritožili, četudi je šlo za majhnega psa in v naročju lastnika. Zaenkrat kupci niti niso izražali potreb, da bi v trgovine prišli s psi, razen ko je šlo za pse vodnike. »Če pa se bodo stališča v javnosti o tem spremenila, se jim bomo prilagodili,« pravijo v Mercatorju.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Vsi lastniki psov ne želijo voditi svojih ljubljenčkov v lokale in velika trgovska središča, saj menijo, da zanje to niso primerni prostori, pač pa jim raje privoščijo sprehod v naravi. To vsekakor drži, je pa včasih možnost izbire dobrodošla. Tudi zato so na spletnem portalu Pes, moj prijatelj, sprožili akcijo iskanja lokalov in trgovin v Sloveniji, ki so psom prijazni. Seznam je vse daljši, vsak tak lokal pa lahko pridobi posebno nalepko Dog welcome (psi dobrodošli).
TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED
Četrtek, 6. junij: Luna še vedno biva v biku, zato bosta danes močno povečani strast in želja po razkošju. V pozitivnem smislu bosta mirnost in zbranost tisti, ki bosta lahko nadgradili medsebojne odnose, vendar lahko o opoldanskih uricah trma in nepopustljivost močno motita harmonijo.
Petek, 7. junij: Luna bo ob 5.33 vstopila v znamenje dvojčkov. Neptun, ki potuje po znamenju rib, bo stopil v tem dnevu v retrogradno pot ob 10.27, kar bo predstavljalo zaustavljanje določenih zadev. Venera bo v lepem trigonu s Plutonom omogočala uspešno analizo čustvenega življenja. Kasnejši aspekt Venere v tem dnevu s Saturnom bo postavil razum na prvo mesto, čustva na drugo. Vendar bo Merkur-jevo nasprotovanje Plutonu v večernih urah postavilo
vse skupaj pod vprašaj, saj bosta razum in nezavedno v konfliktu. Vsekakor dan ne bo dober za sprejemanje pomembnejših odločitev.
Sobota, 8. junij: Ob 16.57 bo nastopila prazna luna ali
iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na www.dolores.si
mlaj v znamenju dvojčkov. Treba bo umiriti telo in duha. Merkur bo v večernih urah v kvadraturi z Uranom, kar bo prinašalo povečan stres in nepredvidljivo ravnanje. Previdno pod tem vplivom.
Nedelja, 9. junij: Luna se bo v jutranjih urah srečala z Venero, kar je čudovit vpliv, ki bo močno povečal lepe okoliščine v ljubezni. Luna bo ob 18.17 vstopila v znamenje raka, v katerem se odlično počuti, saj je njen naravni vladar. Medsebojni odnosi bodo igrali pomembno vlogo, pojavila se bo močna potreba po zaščiti in varnosti.
Ponedeljek, 10. junij: Luna bo v nočnih urah v tri-gonu s Satrunom in z Neptunom, kar bo prinašalo lepo energijo, lahko se kakšne konfliktne energije uravnotežijo. V dopoldanskem času se bo Luna srečala z Venero,
kar je čudovit aspekt za ljubezen in tudi denar. V zgodnjih večernih urah pa bo Luna v kvadraturi z Uranom, pride lahko do kakšnega preobrata.
Torek, 11. junij: Venera bo v opoziciji s Plutonom prinašala temačne misli in strahove na čustvenem področju. V porastu bosta pomanjkanje samozavesti in ljubosumnost. Kasnejši položaj Saturna, ki bo v trigonu z Neptunom, bo obrnil situacijo v drugo smer, saj si bosta domišljija in razum podala roke.
Sreda, 12. junij: Luna bo ob 6.59 vstopila v znamenje leva. Kvadrat Venere z Uranom povzroča nestabilnost v čustvenih odnosih in prenagljenost v odločitvah z namenom šokirati ali izzivati. To zagotovo ni dobra taktika za doseganje harmonije.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tal. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Čas za presajanje je od 8. junija ob 23. uri do 22. junija ob 15. uri.
6.	ČE	plod do 15. ure, od 17. ure korenina
7.	PE	cvet do 17. ure, od 18. ure plod
8.	SO	korenina
9.	NE	korenina do 13. ure, od 14. ure cvet
10.	PO	cvet
11.	TO	cvet
12.	SR	list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
52
ZA ZDRAVJE
Zdravstvena oskrba na domu
Delo patronažne službe pestro in odgovorno
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman.
Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
Patronažno varstvo je pomemben del javnega zdravstvenega sistema. Gre za posebno obliko zdravstvene nege, ki se izvaja v okolju, v katerem bolnik živi, vključuje pa zdravstveno-social-no obravnavo posameznikov, družine in skupnosti, zdravstveno nego otročnice in novorojenčka na domu ter zdravstveno nego bolnika na domu.
Predstojnica patronažnega varstva v Zdravstvenem domu Celje Magda Brložnik izpostavlja, da je delo patronažne službe sestavljeno iz preventive in kurative. Pri kurativi patronažna medicinska sestra izvaja posege in nego, ki jih z delovnim nalogom odredi osebni zdravnik ali specialist, pri preventivi pa je v središču pozornosti zdravstvenovzgoj-no izobraževanje. Sem sodi predvsem nega nosečnic, otročnic in novorojenčkov, tudi ob obiskih bolnih ljudi na domu pa se preventivi, kot poudarja Brložnikova, ni mogoče izogniti, saj patronažne sestre bolnike in njihove družine usposabljajo za karseda samostojno življenje.
Spodbujajo samostojnost
Patronažno zdravstveno varstvo na domu je namenjeno predvsem nepremičnim in težko pomičnim osebam, ki po zdravstveno storitev ne morejo priti v zdravstveni dom ali bolnišnico. Kot pravi predstojnica celjske patronažne službe, ki v patronaži dela že tri desetletja, je dandanes največ dela s prevezi. Bolniki so namreč zaradi znižanja stroškov in zmanjšanja tveganja za okužbe hitreje spuščeni iz bolnišnic kot nekoč. Precej je tudi dajanja zdravil in injekcij kroničnim bolnikom, pri čemer je cilj patronažne službe, da tako bolnika kot njegove svojce usposobi, da lahko določene posege, kot je na primer vbrizgavanje inzu-lina pri sladkornih bolnikih,
Naloga patrona-žne službe je tudi zagotavljanje preventive širših lokalnih skupnosti. Patronažne medicinske sestre celjskega zdravstvenega doma so tako med drugim enkrat mesečno prisotne na sedežih krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Občani lahko pridejo po zdravstveni nasvet in pogovor, sestre pa ob tej priložnosti izvajajo tudi meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi ter holesterola, kar že nekaj časa financira Rdeči križ. V društvih in krajevnih skupnostih patronažne sestre pripravljajo tudi predavanja o skrbi za zdravje.
opravijo sami. »Na začetku je to marsikdaj težko, a hitro vidijo, kako dobrodošlo je, da so neodvisni in da ni treba čakati patronažne sestre. Ob tem je medicina do danes tako napredovala, da nekateri posegi resnično niso zahtevni in se jih lahko naučijo tudi na primer starejši ljudje,« pravi Brložnikova. Pri določeni bolj zahtevni oskrbi, kamor sodi menjava dihalne kanile ali urinskega katetra, poleg pa-tronažne medicinske sestre obisk na domu opravi tudi zdravnik, ki lahko v primeru zapletov primerno ukrepa.
Graditi na zaupanju
Patronažno varstvo je veliko več kot le zdravstvena nega, saj je še kako pomemben tudi socialni vidik. Patronažna sestra namreč izredno dobro pozna razmere, v katerih živi bolnik, kar, kot določajo pravila, tudi vestno dokumentira. Patrona-
žna služba za zagotovitev primerne socialne in zdravstvene varnosti tako tesno sodeluje s številnimi organizacijami, kot so centri za socialno delo, domovi upokojencev, varstve-no-delovni centri ... Sicer pa je po besedah Magde Brložnik patronažna sestra pogosto edini stik bolnika z zunanjim svetom in kratek pogovor lahko, kot dodaja, včasih bolniku pomeni veliko več kot prejetje na primer protibolečinskega zdravila. Ker sestra poseže v
intimo doma in družine, ker mora pridobiti zaupanje bolnika in ker mora navsezadnje izredno dobro poznati njegovo zdravstveno stanje, je organizacija dela takšna, da posameznika, z redkimi izjemami v dopustniškem času, obiskuje izključno ena patro-nažna sestra. »Vsaka sestra ima svoj teren in ker nismo prav mlad kolektiv, se dogaja celo to, da je sestra na začetku svoje poklicne poti oskrbovala nekega bolnika, danes, po 30
Patronažna služba dela neprekinjeno, tudi ponoči, ob koncih tednov in ob praznikih. Vozni park je po besedah Br-ložnikove dobro urejen, ker sta racionalizacija stroškov in varčevanje še kako pomembna, pa se patronažne sestre na bližnje terene odpravijo s kolesom, v mestnem središču obiske opravijo peš.
Patronažna medicinska sestra Branka Kocuvan je ena od 26 patronažnih sester pod okriljem patronažne službe celjskega zdravstvenega doma. Brez primerne opreme, shranjene v kovčkih, na terenu seveda ne gre.
letih, pa pride v isto hišo, kjer oskrbuje njegovega sina. Ta ji seveda zaupa, saj jo pozna.«
Teorija marsikdaj drugačna od prakse
Patronažne sestre zelo dobro poznajo tudi nosečnice in mamice z novorojenčki in majhnimi otroki. Standard določa, da mora patronažna sestra otročnico in novorojenčka prvič obiskati med 24 in 48 urami po odpustu iz porodnišnice. Ta obisk je obvezen, nadaljnji so priporočljivi. Patronažna sestra nudi predvsem podporo mladi družini, ki se znajde v novi situaciji. Čeprav so starši danes o negi otroka zelo dobro izobraženi, je praksa, kot poudarja Brložnikova, nekaj povsem drugega kot teorija. Sestre starša - zelo priporočljivo je, da sta ob obisku prisotna tako mama kot oče - poučijo o negi otro-
Predstojnica patronaže z nego v celjskem zdravstvenem domu Magda Brložnik
Delo patronažne službe ni kuhanje, pospravljanje in umivanje bolnika, pač pa nudenje zdravstvene oskrbe. Magda Brložnik pravi, da se patronažne sestre ob prvem obisku kdaj srečajo tudi s takšnimi zahtevami in pričakovanji, a bolniku in družini takoj razložijo svoje poslanstvo. Ob tem jim svetujejo, kam se lahko po pomoč obrnejo, če potrebujejo še drugo oskrbo.
ka, dojenju, spanju, veliko je vprašanj o prehrani, sestre oskrbijo otrokov popek, prisotne so tudi pri prvem kopanju. Pozornost vedno namenijo tudi materi in preverijo, ali po porodu dobro okreva. Število obiskov je različno, prve dni je vsakih nekaj dni, patronažna sestra pa družino praviloma obišče tudi ob začetku uvajanja hrane ter po posvetovalnicah v sedmem ali osmem mesecu otrokove starosti. Patrona-žna sestra je na voljo tudi, ko imajo starši kakršnokoli vprašanje ali težavo.
Foto: GrupA
Darovalcev krvi vse več
V torek smo obeležili dan slovenskega krvodajalstva. 4. junija 1945 so namreč v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi.
Prvo organizirano krvodajalsko akcijo so pripravili osem let kasneje v Zagorju, na njej je kri darovalo devet tamkajšnjih rudarjev. Od takrat so krvodajalske akcije stalnica v slovenskem prostoru. Organizira jih Rdeči križ Slovenije v sodelovanju s transfuzijskimi centri, po podatkih Rdečega križa pa se jih redno udeležuje okoli pet odstotkov Slovencev, kar zadostuje za vse potrebe v državi. Ob tem z zadovoljstvom ugotavljajo, da se število krvodajalcev veča.
Krvodajalstvu bomo več pozornosti namenili v prihodnji številki Novega tednika, saj 14. junija obeležujemo še svetovni dan krvodajalcev. In predstavili vam bomo tudi zgodbo krvodajalca, ki je daroval življenjsko tekočino že več kot stokrat ...	AD, LK
Najboljša naravna zaščita
Zavod za zdravstveno varstvo Celje je pred sedmimi leti pilotno izvedel projekt Varno s soncem, ki se je že leto kasneje razširil na vse slovenske regije. V program je letos vključenih največ otrok doslej, okoli 50 tisoč.
Projekt so kljub s soncem nostmi pretirane izpostavlje-
ne najbolj radodarni pomladi zagnali ob dnevu sonca, 28. maja. Cilj programa je vrtčevske otroke in otroke v osnovnih šolah osvestiti o nevarnostih pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom in o najučinkovitejših ukrepih zavarovanja pred soncem. Otroci svoje pridobljeno znanje predajajo tudi svojim staršem, tako da program doseže zelo veliko ljudi.
In kako najučinkoviteje in najenostavneje pred nevar-
nosti soncu zavarovati svoje zdravje? Vodja oddelka za zdravstveno ekologijo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo mag. Simona Uršič svetuje izogibanje dejavnostim na soncu takrat,
ko je to najmočnejše, torej med 10. in 16. uro. Če smo na prostem, poiščemo naravno ali umetno senco. Ker se soncu v tem času vedno povsem vendarle ne da izogniti, je potrebna tako imenovana individualna zaščita, ki pomeni izbiro primernih oblačil in pokrival. Uršičeva priporoča gosto tkana pokrivala s širino krajcev klobuka vsaj sedem
centimetrov in pol. Če nam je ljubša kapa s ščitnikom, ne gre pozabiti na dodatno zaščito vratu, izredno dobrodošla je kapa legionarskega kroja. Tudi oblačila morajo biti iz gosto tkanin, a lahkotnih materialov, najbolje temnejših živahnih barv, ki prepuščajo manj svetlobe od svetlih barv. Rokavi in hlačnice naj bodo dolgi.
Uporabo zaščitnih krem v projektu Varno s soncem obravnavajo le kot dodatno zaščito, ki naj bo le nadgradnja že omenjene naravne zaščite. Kremo namažemo le na izpostavljene dele kože. Krema za otroke naj ima zaščitni faktor vsaj 30, pri čemer je moramo nanesti zadostno količino ter nanos obnoviti vsaj vsaki dve uri.
i
UNIJI
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 -35 PI
www.pirnat.si
ft. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor_
NA KOLESIH
53
Aco Brajen. Glede na število kolesarskih medalj in prevožene kilometre bi bil za slovenske občine dober sogovornik, kadar je govora o urejanju kolesarskih stez, ki naj zagotovijo visoko varnost kolesarjem.
Disciplina zagotavlja
varnost V Žalcu najbolje poskrbeli za kolesarje
Kolesar, nikar proti Laškemu!
Za kolesarja je pomembno, da ima »odprto cesto«, kar pomeni, da ima dober pogled na vozišče, saj s tem lažje oceni prometno situacijo, ki bi ga morda ogrozila in se ji pravočasno izogne. Zato kolesarjem nikakor ne priporoča vožnje po najbolj prometnih cestah. »Nikar po cesti Celje-Laško! Tam si lahko srečen, če kolesarjenje do Laškega sploh preživiš. Predvsem kolesarjem amaterjem nikakor ne priporočam te vožnje,« pravi dolgoletni kolesar Aco Brajen.
Varnost kolesarjev v prometu se je v zadnjem letu izjemno poslabšala. Več jih je poškodovanih ne le zaradi lastne neprevidnosti, ampak tudi zaradi premajhne pozornosti ostalih voznikov v prometu. Čeprav policija opaža, da se je cestna infrastruktura, namenjena kolesarjem, nekoliko izboljšala, pa je to še daleč od tistega, kar bi kolesarjem nudilo popolno varnost v prometu.
Užitek kolesarjenja in hkrati nevarnost zelo dobro pozna Aco Brajen iz Celja, ki kolesari že vse življenje in dnevno prevozi več kot 70 kilometrov. Njegov dom krasijo številne
medalje z maratonov in s tekmovanj. »Kolo za kolesarja pomeni, kot da bi sedel v osebno vozilo. Prav tako mora poskrbeti za varno vožnjo, biti pozoren na druge udeležence in popolnoma upoštevati prometna pravila in prometno signalizacijo,« pravi Brajen. Pasti na cestah so ogromne, še dodaja. Če kolesar nanje ni pripravljen, primerno varnostno oblečen in zaščiten, se nesreča zgodi v trenutku. Poškodbe pa so pri kolesarjih še toliko hujše, saj gre za najbolj ranljive udeležence v prometu. Brajen pravi, da so nekateri ljudje v prometu še vedno nedisciplinirani, kole-
sarji pa se premalo zavedajo, da veljajo pravila tudi zanje. »Disciplina in upoštevanje pravil vodita v varnost,« trdi Brajen. Drugače je s tistimi, ki se s kolesarstvom redno in dnevno ukvarjajo, saj ti za svojo varnost zelo dobro poskrbijo. Kot pravi, mora biti kolesar v prometu viden: »Luči in to zelo dobre, se v trgovini dobijo že za 4 evre, na cesti pa lahko kolesarjem rešijo življenje.«
Kako pa kaj kolesarske steze?
Toda ali je skrb za varnost edina stvar, ki pomeni v prometu preživetje? »Ko sem ko-
lesaril po Avstriji, sem opazil, da tam vozniška kultura ni nič kaj drugačna kot pri nas. Je pa res, da imajo tam boljše ceste,« posredno odgovori na vprašanje Brajen. In slaba urejenost nekaterih cest postaja v Sloveniji večni problem, ki pa katastrofalno vpliva na prometno varnost. Nekatere kolesarske steze na Celjskem še do danes niso očiščene peska, tak primer je kolesarska steza ob Zahodni obvoznici, na kateri je poleg peska še razbito steklo. Kolesarjem nevarne so tudi nekatere lokalne ceste, prav tako zaradi peska na vozišču. Zgodba zase pa je mestno središče, pravi Brajen.
»Mestno jedro je zabito z vozili, po Gosposki ulici se skoraj ne moreš peljati s kolesom. Ni kolesarske poti, po kateri bi se sproščeno vozil s kolesom, tudi če greš samo do trgovine. Da sploh ne omenjam Ljubljanske ceste, in to ravno nasproti policije, kjer na kolesarsko stezo ali z nje sploh ne moreš zapeljati varno, saj je vse zaparkirano z avtomobili. Na tak način so nam vzeli še tisto malo, kar smo imeli,« pravi legenda celjskega kolesarstva. Ve, da so tudi prehodi s kolesarskih stez na cesto in obratno prav tako nevarni, nekateri kolesarji se temu izognejo na način, da vozijo kar po cestišču, čeprav je kolesarska steza urejena, toda očitno ne tako, kot bi morala biti.
Na območju Policijske uprave Celje so lani umrli štirje kolesarji, poškodovanih pa jih je bilo več kot 170.
Skrbijo za kolesarje
Pohvali predvsem žalsko občino in njeno okolico, ki je lahko balzam za kolesarje in je po njegovem mnenju vodilna občina, kadar je govora o skrbi za kolesarje. »Tudi na stranskih cestah so postavili prometne znake, ki opozarja-
Celjski policisti so v zadnjem letu izvedli številne preventivne akcije, namenjene varnosti kolesarjem. V sklopu regijske preventivne aktivnosti Kolesarim, ali sem varen? so izdelali posebno zloženko, v akcijah ozaveščanja pa so sodelovali tudi z ultra kolesarjem Markom Balohom.
jo na kolesarje, žal pa takšnih znakov zelo malo vidimo v Celju. Tudi v Rogaški Slatini imajo zelo dobro speljane kolesarske poti, v Šmarju pri Jelšah prav tako, v zadnjem času so veliko za varnost kolesarjev naredili še v Šentjurju,« omenja naš kolesarski sogovornik. K seznamu zanimivih in dokaj varnih kolesarskih poti dodaja še pot med Arjo vasjo, Podlo-gom in Polzelo, pa tudi vožnjo skozi Mozirje ali Vransko.
V Celju je še najbolj urejena pot za kolesarje proti Šmartin-skem jezeru, preko Šmartnega v Rožni dolini in Lopate ali pa iz smeri jezera proti Vojniku. »Tam je bilo še nekaj udarnih jam na cestišču, kar pa so v zadnjem času popravili in zato se je tam prav prijetno peljati s kolesom,« ocenjuje Brajen.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA


ICflTJURcie... Dobietinika 17 imniuc Roga/ka cc/ta 16
d.o.o.
/03)746 11001
Vet
čkotS®
let z vami,
f-
Mini avto šola
Čeprav je bila na prvem mestu športne akcije Razpri-mo jadra v Žalcu zabava, niso pozabili na izobraževanje. Tako so se osnovnošolci lahko na mini poligonu v Športnem centru Žalec preizkusili v šoli varne vožnje z mini štirikolesniki.
Otroci promet spoznavajo le kot pešci, kolesarji ali sopotniki. Tokrat pa so prevzeli vlogo voznika in dogajanje v prometu doživljali z voznikovimi očmi. Spoznali so, kako jih na cesti vidi voznik, kako pomemben je varnostni pas, kako težko je vozilo pravočasno ustaviti in da se včasih voznik kljub previdnosti ne more pravočasno odzvati, če se otrok neprevidno in nepričakovano vključi v promet.
Med vožnjo po poligonu so morali mladi vozniki upoštevati cestnoprometne predpise in slediti prometnim znakom ter prometni signalizaciji. Fantje in dekleta so pokazali veliko spretnosti in znanja, čeprav vselej ni šlo vse gladko. »Ko sem obstala v koloni in nisem mogla zaviti desno, sem zapeljala v levo. Ker nisem upoštevala prometnega znaka obvezna smer, me je inštruktor ustavil in mi pomagal nazaj do mesta, kjer sem naredila napako,« je pojasnila petošolka, ki je na poligonu zapeljala v nasprotno smer. S sošolci se je naučila, da vožnja v nasprotni smeri nikakor ni dopustna, tudi na mini poligonu ne.
LK, foto: GrupA
54
RAZVEDRILO
ANEKDOTE
Spraševali smo vas, kdo sta župana Zreč in Štor. Pravilen odgovor se glasi: mag. Boris Podvršnik in Miran Jurkošek.
Majico Novega tednika in Radia Celje bo za pravilen odgovor po pošti prejela Marta Čerčnik, Brezova 42, Šmartno v Rožni dolini.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kdaj ima rojstni dan Novi tednik (v pomoč naj bo namig, da je bilo to pred kratkim)?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 11. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjižno nagrado.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Ko je na koncert Franza Liszta v nekem nemškem mestecu prišlo le približno dvajset ljudi, se je hitro znašel: »Dame in gospodje,« jih je nagovoril veliki umetnik, skrivajoč svoje razočaranje, »srečen sam, ker vas vidim, in obljubljam vam, da bom igral kot nikoli doslej. Ampak tale dvorana je prevelika za našo majhno skupino. V salonu hotela, kjer spim, imajo odličen klavir in predlagam, da gremo tja.«
Liszt je v hotelu za vse naročil bogato večerjo in na veselje poslušalcev igral do zore.
Škoda
Janez gre s prijateljico v kino, pred vhodom si kupi čokolado, ki jo med predvajanjem odvije in začne grizljati. »A je dobra?« ga vpraša prijateljica.
»Odlična. Škoda, da si je nisi kupila še ti.«
Brez zvez
»Mladi mož, zaposlili vas bomo na delovnem mestu pomočnika generalnega direktorja. Bi radi še kaj vprašali?«
»Ne, hvala, oče!«
Pravljice
Hči vpraša svojo mamo: »Mami, ali se vse pravljice začnejo nekoč pred davnimi časi?«
»Ne, hčerka. Tvoj oče jih na primer začne draga, danes zvečer imam ponovno poslovni sestanek!«
Prvič in zadnjič
Sinko si ogleduje poročno sliko in vpraša: »Oče, je bil ta dan zelo pomemben?«
Oče pogleda, zavzdihne in reče: »Zelo, sinko moj. To je bil edini dan, ko je mama rekla da.«
Šale nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici.
Požar
Možakar je iz lokala zagledal drveči gasilski avto, vstal in in poklical natakarja: »Takoj plačam, požar je, moram iti!«
»Torej ste gasilec,« je ugotovil natakar.
»Ne, gasilec je mož moje ljubice!«
Pomota
Sprevodnik potniku: »Vaša karta je za Jesenice, ta vlak pa pelje proti Zagrebu!«
»O, hudirja, a se vaš strojevodja večkrat takole zmoti?«
Že ve
»Kaj boš rekel ženi, ko boš spet tako pozno prišel domov?«
»Nič.«
»Kako nič?«
»Če spi, me ne bo slišala, če pa bedi, mi tako ali tako ne bo pustila do besede.«
Skrite vezi?
Nekdo v redakciji: »Tea!«
Glasovi: »Tea ali Lea? »
Bojana Avguštinčič: »Ah, to še ni nič. Ko nekdo pokliče: Aljoša, se oglasi Urša.«
Kot v filmu ...
Gostja pride v uredništvo in ob pogledu na velik prostor za novinarje, kjer ima vsak svojo mizo in kotiček, vzklikne: »O, pri vas je pa tako kot v filmih!«
Tatjana Cvirn: »Ja, kot v grozljivkah ...«
MODROSTI
Kdor ljubi, ne razmišlja, ali bo zmogel. Kdor ljubi, ne dvomi, ker ljubi in zmore.(Rudi Kerševan)
Po podpisu pogodbe ...
»Tako Velenje skrbi za razvoj sosednjih občin, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Če bomo spet velika skupna občina, pač ne želimo nerazvitih območij.«
Prispevek velenjskega župana Bojana Kontiča k razpravi k trenutno aktualnemu vprašanju o vnovičnem združevanju občin. Župana sosednjih občin, Darko Menih in Janko Kopušar zaradi gostoljubne ponudbe nista ravno poskakovala od veselja.
			7			2		
2	9	3				6		
			1			3		
	1	2					4	
				6			5	
4		9		1				
1	2				9			
	3							8
					4			7
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Sanjska poroka, ki zahteva jeklene živce
Stoli, odeti v belo, lesen obok, okrašen z živobarvni-mi cvetlicami, pod njim pa majhna preproga, ki jo pred lahkotnim vetričem varujejo velike školjke. Pod nogami najfinejša bela mivka, ki vodi do kristalno čistega rahlo valovitega morja. Priznajte, da bi se temu kar lahko reklo idealna poroka. A dame, pozor! Preden zatežite svojemu dragemu, naj začne varčevati za sanjsko poroko ob mehiški obali, preberite tale zapis do konca.
O tem, kako sem pristala na poroki v Mehiki, tukaj ne bi, bistvo zgodbe je namreč poroka sama ali bolje rečeno priprave nanjo in njena izvedba. Resda je bilo na koncu vse lepo in prav, obred na plaži dih jemajoč in »fešta« nepozabna, a pot do tja je zahtevala jeklene živce. Ne zame, za nevesto in ženina. Natančno dva tedna pred dnevom poroke je bilo poskrbljeno in dogovorjeno praktično vse. A ko sta večer pred poroko na prizorišče prinesla pijačo, v restavraciji ni delal hladilnik. Čeprav je bil mrtev že nekaj dni, ga lastnik pač še ni uspel popraviti. »Mogoče mi bo uspelo jutri zjutraj, saj se bo pijača do večera že ohladila,« je mirno povedal in mimogrede še navrgel, da barman, ki naj bi na poroki stregel pijačo, ne bo utegnil priti. Mora nekam drugam. Ko sta ženin in nevesta skoraj opolnoči le uspela najti natakarja, ki bo naslednji dan mogoče le imel čas, so bili živci že malo načeti.
Še bolj so se nafrcljali tik pred opoldnevom, ko je bila na matičnem uradu napovedana civilna poroka. Pet minut čez dvanajsto polovice svatov še vedno ni bilo. Šli so na napačen matični urad. Zamudili so pol ure, a nič ne de. Tudi matičarja še ni bilo. V stavbi pa novi šok. Pri skoraj 40 stopinjah klima namreč ni delala, upravnik pa je nevestinemu očetu ob pritožbi zabrusil le: »Vprašali ste, če imamo klimo, in imamo jo.
REŠITEV SUDOKU 52
9	3	7	1	2	8	5	6	4
8	5	2	4	7	6	9	3	1
1	6	4	5	3	9	8	2	7
6	2	8	3	1	7	4	5	9
4	1	3	2	9	5	7	8	6
7	9	5	8	6	4	3	1	2
5	8	1	7	4	2	6	9	3
3	4	6	9	8	1	2	7	5
2	7	9	6	5	3	1	4	8
Če bi vprašali, ali dela, bi vam povedal, da ne.« Razen potoka pretečenih potnih srag je obred na srečo minil brez zapletov. Takoj zatem pa spet težave. Ker je bilo do majevskega obreda na plaži še štiri ure, bi morala ena od družic ženina, zdaj že moža, in njegovo družino odpeljati v hotel na počitek, a avto je mrknil. Pol ure je preteklo, preden so uspeli napolniti akumulator. Nevesti, zdaj že ženi, ne gre zameriti, da se je v poročni obleki podala v prvi supermarket, za ohladitev popila pivo in za umiritev prižgala cigareto.
Nevšečnosti pa še ni bilo konec. Z družicami se je odpravila k frizerju, da jim izpopolni že dodobra načete frizure in ličila. Čeprav je bilo dogovorjeno in še isto jutro potrjeno, da bosta na voljo dve frizerki, je bila le ena. Druga pač ni mogla priti. Pet punc in slabi dve uri časa. Misija nemogoče, sploh ob maskerki, ki je nevesti na belo obleko kapnila maskaro. In se ni niti opravičila, pač pa začela madež spirati z navadno vodo. Njeno življenje je rešilo, da je imela nevesta za poroko na plaži pripravljeno drugo obleko.
Medtem je bilo obsedno stanje tudi na plaži. Vsaj po videnju Evropejca, Mehiča-ni so se premikali le po polžje. Deset minut pred napovedanim začetkom obreda so začeli v miru pripravljati mize in stole in šele takrat je prispelo cvetje, s katerim je bilo treba okrasiti plažo. Ob tem so bile namesto štirih rož za v lase družic le tri, poročni šopek pa se je nekje izgubil. Pripeljali so ga pol ure po končanem obredu. Pa čeprav se je ta začel z debelo uro in pol zamude, saj so poleg cvetličarjev zamujali tako nevesta in družice - ena med njimi si je med vožnjo do plaže za nameček z neko temno tekočino polila obleko - kot šaman, zadolžen za vodenje majevskega obreda, in prav tako fotograf.
Vas še mika sanjska poroka na mehiški plaži? Če ste pripravljeni spregledati mehiški čas, ki teče še počasneje kot črnogorski, ter mehiško ravnodušnost, le kupite letalsko vozovnico. Če se ob podobnih zapletih ne boste sposobni le nasmehniti, skomigniti z rameni in reči: »Kaj moreš, to je Mehika,« pa se raje poročite kar na domačih tleh.
SVATOVKA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
eh
njiva svo-bodnikav fevdalizmu
veuka navdušenost zakaj
časovna oblika glagola
otrdelo mesto
avtobus (rog.)
izraelski nemška pisatelj igralka (amos) parlo
avtomobilska oznaka andore
slovenska avtocestna družba
obdelovalna površina
zimsko jab0u<0 rdeče rumene barve
reka, ki teče skozi muenchen
karel triller
Križam Ke &
uganKe
popolna praznina
čanska boginja
slovensko pecivo
kar se ulovi
krajši del besedila
zelo suh človek (ekspr.) čarovnik
ameriška igralka (marlee) orjaški kuščar
pripomoček za pokrivanje
am. igralec (casper
van) hrv. pevka (josipa)
nekdanja atletinja bikar delavec všou
jadranski otok z. od lošinja
izvirno imeItristanova
japonske ljubica
švedski avto slovensko podjetje
krau živali
konec moutve
17
dopoldanska filmska prireditev mount
16
zgornji
del stopala
konec (ang.)
gorske reševalne sani

i

snežni človek
država vjzazui
posledica
raziskovalnega dela
14
kravja antilopa
am. fiziol. (charles) herbert)
10
rim. bog. uubezni
žuželke, ki sesajo kri
zlat kovanec
amy irving pripadnik uudstva naga
18
priprava
za vbadanje kustir
gledališče
zobato kolo
posoda za molžo nadmorska višina
lana turner
ena (ang.)
prvi mitološki letalec
ivan tavčar
podjetje
(star.)
igralka rina
23
_.,„. slovenski beograj-f™ turistični ska pevka kraj (zana)
arabski plemič
kos sukanca prebivalec barake
samci goveda
predplačilo
indijanski čoln
ivo daneu
vladarjevo bivališče
20
19
korejski denar tuja in našačrka
mesto v severni angüji
kraj na koroškem
enorožec
snov v korenju
prebivalka sudana
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
2.	nagrada: bon za kitajsko medicino v Celju
3.	nagrada: bon za veliko pico v gostišču Hochkraut
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 11. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 26
Vodoravno: EMŠO, ČAST, TAKSISTKA, ADOLF, LAN, NATO, TAKT, OGA, ISAR, GOLA, BOL, ČA, AKROBAT, SKOBEC, GLOBEL, OKUŽENOST, REPA, AJDARED, DIE, UTOR, PATRON, MARK, MATA HARI, ŠAPA, ES, IRA, AGASSI, IRINA, ČELO, TOM JONES, OF, MOSTAR, LANA, PARIZ, OPEKA, RJA, ATENE, FOLIJA, IOS, LAZE, KUTIN, NY, NT,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ona: Imeli se boste dobro kot že dolgo ne, saj vam bo šlo na ljubezenskem področju vse kot po maslu. Nikar se ne držite nazaj, ampak zajemite življenje z veliko žlico, saj si to v tem trenutku tudi pošteno zaslužite.
On: Iz prihajajočega tedna poskusite izvleči kar največ, saj so vam zvezde naklonjene kot že dolgo ne. Torej izkoristite ugodno obdobje, kolikor le morete, sprostite se in si dobro odpočijte. Čaka vas prijetno presenečenje!
Ona: Ne spuščajte se v avanture, ker si boste na glavo nakopali nepotrebne težave, ki jih boste le stežka razrešili. Ne izplača se, še posebej glede na to, da je trenutno vaše življenje urejeno bolje, kot ste pričakovali.
On: Uspeli se boste pobotati s svojo partnerko in si zagotoviti malce bolj umirjen tempo v vajinem odnosu. Očitno je včasih bolje malo popustiti in si tako prihraniti marsikateri grenek trenutek.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Z ljudmi boste ravnali precej v rokavicah, saj se bodo obnašali veliko bolj občutljivo, kot ste navajeni. To se vam bo sprva zdelo precej čudno, ko pa boste izvedeli vzrok, boste povsem pomirjeni.
On: V kratkem boste stopili za več korakov po poti, ki vas vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Vaša večja uveljavitev bo predvsem posledica trdega dela, seveda pa ne smete zanemariti tudi pomoči prijateljev.
msm
Ona: Premišljevali boste o ponudbi, ki ste jo prejeli pred nekaj dnevi, in na koncu spoznali, da celotna zadeva sploh ni tako nepomembna, kot je izgledalo na začetku. Poklicali boste prijatelja in mu sporočili svojo odločitev.
On: Morda je ravno zdaj pravi čas za avanturo, ki bi lahko kaj kmalu začela preraščati v veliko resnejšo zvezo, kot ste predvidevali. Pazite, da se ne boste zapletli tako globoko, da se ne boste uspeli izmazati.
DVOJČKA ■ STRELEC ^
Ona: Ne poskušajte združevati stvari, ki enostavno ne gredo skupaj. S tem boste samo izgubljali čas in zaupanje vase in še v velike težave lahko za-idete. Le zakaj bi si povzročali probleme, zaradi katerih vas bo še močno bolela glava?
On: Pojavil se bo nepričakovan problem, ki vam bo popolnoma spremenil že izdelane načrte. Toda nikar ne vrzite puške v koruzo - nič še ni izgubljeno. Z malo sreče boste uspeli načrt izpeljati do konca in bogato se vam bo obrestovalo!
Ona: Nikar se ne sprenevedajte, da o celotni stvari niste imeli niti najmanjšega pojma. Nekdo vam bo postregel s prav nasprotnimi dokazi, ki vas bodo spravili v izredno neugoden položaj. Raje se malce potuhnite.
On: Nekdo, ki vam že dolgo izkazuje naklonjenost, vas bo povabil na zabavo. V prijetnem okolju boste preživeli čudovit konec tedna, poln sreče, veselja in ljubezni. Sprostite se in uživajte, to je vaše srečno obdobje.
LAMPA, ECO, GUMAR, PIN, OMAKA, POLETI, ASKETIKA, MILORAD, STARINAR, TKANINA.
Geslo: Enkratno zaščiteno otočje
Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Angela Degen, Poženelova 5, Laško.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Martin Darko Bohorč, Košnica 29e, Celje.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Maja Ciglar, Petrovče 217, Petrovče.
Nagrajencem čestitamo. Prvo in drugo nagrado lahko v mesecu dni prevzamete na oglasnem oddelku NT&RC, tretjo bomo poslali po pošti.
Ona: Nikar ne razlagajte problemov tistim, ki mislijo, da jih nimate. Pomoč boste našli na povsem naključen način, a ne bo zato prav nič manj dobrodošla. Konec tedna se vam obeta prijeten dogodek, ki vam bo ostal v spominu.
On: Ponudila se vam bo odlična poslovna alternativa, za katero se bo treba hitro odločiti, ne pa odlašati na jutri. Vsekakor se vam splača tvegati, saj sami veste, da ste sposobni tudi večjih izzivov, kot je ta.
DEVICA
Ona: Končno se vam bo uspelo sporazumeti glede nekega posla, ki vam že dlje ne pusti spati. Še vedno bo pred vami precej dela, ki ga boste s prijateljevo pomočjo igraje opravili.
On: Presenečenje, ki vam ga bo pripravila partnerka, bo popolno, saj enostavno ne boste mogli verjeti svojim očem. To bo iz vašega srca pregnalo še zadnje dvome o tem, da je vajina zveza res tisto, kar si želite.
Ona: Prepričani ste, da ste velikodušni in razumevajoči, toda ali vas tako vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se lahko le zagovorite, zato bodite malo bolj objektivni. Nekdo pričakuje od vas veliko več, kot ste pripravljeni dati.
On: Ne jezite se na soljudi: skupna inteligenca na svetu je konstantna - število prebivalstva pa nenehno narašča ... Razmislite o tem in ukrenite kaj, da bi to spremenili. Četudi samo v svojem okolju!
KOZOROG
Ona: Nekdo si bo na vse kriplje prizadeval, da bi vam kar najbolj nagajal, vendar se za tem skriva veliko več kot le nagajivost. Poskusite ga malo spodbuditi in kaj hitro boste opazili, da vas mogoče celo ljubi.
On: Po napornem tednu si boste privoščili večerjo v dvoje, kar bo v veliki meri razbremenilo vaše prenapete živce. Partnerka vam bo namignila nekaj, kar že dolgo pričakujete, a si sami niste upali začeti pogovora.
Ona: Poskušajte užiti življenje, vendar pri tem nikar ne zanemarite svojih dolžnosti -predvsem kar se tiče partnerja. Ob prijetnem klepetu se boste popolnoma sprostili in si nabrali novih moči.
On: Privoščili si boste miren konec tedna in se spočili. S partnerko se bosta podala na sprehod v naravo in izmenjala svoje poglede na trenutno situacijo med vama. Prav prijetno boste presenečeni.
Ona: Nikar ne nasedajte na navidezno hladnost svojega novega prijatelja, saj se za bledo krinko skriva prav prijetna osebnost. Poskusite ga malo bolj spoznati in mogoče se boste odločili za nekaj precej vročega...
On: Žilica vam ne bo dala miru, vse dokler ne boste tudi vi poskusili prepovedanega sadu. Pričakujete lahko veliko odmevnost zaradi ideje, njena realizacija pa bo odvisna predvsem od vas.
12
3
9
22
4
6
8
5
7
11
13
15
2
21
56
RUMENA STRAN
Za
dobre ideje ni krize
Modna revija na ulici? Nekaj novega v središču Celja, kjer je butik Thaler na ta način proslavil 27. obletnico. Oblikovalka Jolanda Thaler se lahko pohvali, da za svoje stranke dela z isto ekipo že vsa leta od odprtja in da za dobro oblikovalsko zamisel ni krize niti v teh časih. Pri praznovanju so se ji pridružili številni znani Celjani.
NC
Po stoletni poti
Čestitke prijateljev
Grafičnemu oblikovalcu Jožetu Domjanu so se v petek na odprtju njegove pregledne razstave Oko. Misel. Roka v dvorcu Novo Celje pridružili številni prijatelji in ljubitelji kulture s Celjskega. Ena izmed njih je bila tudi ravnateljica Osnovne šole Lava Marijana Kolenko. Če je pred leti redno spremljala kulturne prireditve kot vodja celjskega javnega sklada za kulturne dejavnosti, jih danes kot ljubiteljica, ustvarjalka in obenem podpornica.
ŠO, foto: GrupA
Pred časom, ko je Elektro Celje obeležil sto let, smo v laški Thermani videli tudi nekaj mladih menedžerjev, ki bi verjetno svoja podjetja z veseljem peljali po poti stoletnice. Predpostavljamo, da to velja tudi za Darjo Lesjak in Neno Horvat iz celjskega Citycentra, ki jima je prva navodila izdal Mitja Terče, direktor elektrove bistveno mlajše hčere Elektro Celje Energija.
US, foto: SHERPA
Pivo ali vino?
Migale in pomagale
Ena bolj aktivnih inštruktoric zumbe na Celjskem Mateja Jančič (levo) je na svoj dobrodelni dogodek v Celje privabila tudi nekaj zvezdniških obrazov. Medtem ko je Werner prepeval, da ga ne gane, so se punce, z njegovo ženo Andrejo na čelu (druga z leve), nastavljale fotografom in zatrjevale, da jih še kako gane. Usoda otrok namreč, za katere so na prireditvi zbirali hrano. Tretja z leve je pisateljica in lastnica založbe Marjanca Scheicher, ki bo morda na to temo napisala kakšno novo knjigo. Nana Zaneli (skrajno desno) pa je na dogodek prišla v družbi svojega Gene. »Zumbala« ni, je pa veselo prepevala in poplesavala, po dogodku pa je šla, kot smo ujeli, preveriti še celjsko gostinsko ponudbo.
AD, foto: GrupA
Upamo, da sta Aleksander Jurkovič oziroma Nani Poljanec (levo) ter Tone Kregar
rekla kakšno o kulturi in se nista prepirala o tem, kaj je bolje, vino ali pivo. Tako kot ima vsak svoj glasbeni okus, tudi o pijačah nima smisla razpravljati. Glavno, da sta bila videti zadovoljna.
NC, foto: GrupA
Z leve: Mateja Sotošek, Alenka Godec, Karmen Cverle in Jolanda Thaler
Sejemske novosti
Nestrpno pričakujemo, če in kakšen nov sejem so »naumili« izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar ter Vanesa Čanji in Jože Volfand iz celjske Fit medie. Če sprejemajo nasvete, bi jim prišepnili kakšno bogatejše knjižno dogajanje.
US, foto: SHERPA