AKTUALNO VPRAŠANJE Z izdelavo pravilnikov o delovnih razmerjih ne kaže odlašati v podjetjih. Nekateri problemi (delovni čas v gozdarstvu, gradbeništvu, sezonskem gostinstvu itd.) terjajo čim prejšnjo ureditev. S tem pravilnikom je treba uzakoniti socialistične odnose v delovnih razmerjih v praksi. Seveda pa nam bo tudi pri tem morala služiti analitična ocena delovnih mest kot metoda znanstvene racionalizacije organizacije dela. Na tej osnovi bo razen drugega možno: — objektivno ugotoviti dejansko odgovornost za posamezno delovno mesto; — objektivno ugotoviti pogoje dela za politiko zaposlovanja, predvsem glede na zaposlovanje invalidov, žena in mladine; — ugotoviti možnosti za profesional- no rehabilitacijo invalidnih oseb; — izdelati sistem napredovanja v podjetju in urediti vrsto vprašanj, od katerih je odvisno uresničevanje socialističnih odnosov v delovnih razmerjih v praksi. Društvo pravnikov bi morda lahko aktivneje nudilo pravno pomoč pri urejanju za delovna razmerja tako važnih vprašanj. C. B. AKTUALNO VPRAŠANJE Izpit državljanske dolžnosti GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 23 — CENA DIN 10.— KRANJ, 24. MARCA 1958 Visoka udeležba na včerajšnjih skupščinskih, volitvah te v jutranjih urah so bila včeraj volišča polna. Tako je bilo tudi na volišču osemletke »France Perešeren« v Kranju r Na številnih gorenjskih volišč h so že dopoldne volili vsi volivci Volilna udeležba večja kot na prejšnjih volitvah Se preden se je včerajšnji dan začel dobro svitati, je že zavladalo svečano volilno razpoloženje, saj so nekatera volišča, denimo na Jesenicah, oživela že ob petih zjutraj. Prvi so volili delavci, ki so potem odhajali na redno delo. Čeprav je bil včeraj že tretji spomladanski dan, so jutranji volivci imeli sneg na plaščih in klobukih, ko so stopali na volišča. V nekaterih hribovskih krajih pa so morali sneg kar krepko gaziti. Sele čez dan je posijalo sonce. Kljub takemu jutranjemu vremenu pa so "Judje, ki so v gručah postajali pred zvočniki, lahko že v prvih dopoldanskih urah ugotavljali iz poročil izredno lepo volilno udeležbo. Volivci so odločno izpričali svojo državljansko zavest, svojo pripadnost socialističnemu razvoju domovine in miru v svetu. Volilna udeležba na včerajšnjih skupščinskih volitvah je bila namreč še mnogo boljša kot bržkone na katerihkoli dosedanjih volitvah. To je dokaz, da volivci zelo pozitivno ocenjujejo rezultate našega družbenoekonomskega razvoja in uspehe naše zunanje politike. O pol en>h opoldne je v celotnem okraju Kranj volilo že 77,3'/» Vseh volivcev, medtem ko je ob tej uri lansko jesen, na volitvah v ljudske odbore, volilo le 69,4% gorenjskih volivcev. Ta podatek je a«»vdušil vse, tiste, ki dotlej iz kakršnihkoli razlogov še niso volili, pa je zvabil, da so se nato hitreje namenili proti svojemu volišča. HRUSIČANI SO SE ZBUDILI OB ŠTIRIH Po vseh večjih krajih jeseniške občine so godbe na pihala poskrbele za uvod v slavnostno razpoloženje. Na Hrušici so zaigrali budnice že ob štirih zjutraj. Volišči in hiše na Hrušici so lepo okrašene. Po zvočnikih so neprestano objavljali rezultate z volišč. Ko smo se zjutraj oglasili na 13. volišču, so nam navdušeni pripovedovali, da so ob 8.30. uri zabeležili že 65% volilno udeležbo. Tudi na 13. volišču je bila udeležba že v zgodnjih jutranjih urah lepa. Od 347 volilnih upravičencev je pred deveto volilo že okoli 225 ljudi. LETA JIM NISO PREPREČILA . . . Nekatera volišča v jeseniški občini so odprli že ob petih zjutraj. . * r Po volitvah na delo" Ura še ni bila sedem. Za običajno nedeljo je pravzaprav to zgodnja ura. Toda 1'ni bila le običajna nedelja... lJo vs.)h krajih Gorenjske so se zbirali danes ljudje, ivali so se stari znanci, zbirali so se pred volišči in °ddajali svoje glasove za lju-«li ki naj bi zastopali njihove " v Ljudskih skupščinah. Tudi ni Kokrici pri Kranju M bilo danes že navsezgodaj živo kot malokdaj. 2e pred '8dmo uro zjutraj so se zbrali ljudje na volišču. Rahlo je snežilo. Toda — kokr.sk h gasilcev, kot je kazalo, dane:; ne b| zadržal nihče doma. Skledi so, da mora biti gasilski «Om čimprej dograjen in obljubo hočejo tudi na vsak na-f'n izpolniti. Ke malo prod sedmo je pri- f:"' pred volišče i(OVrenc Beton, "Ostali še pridejo,« je po-dejal. »Ob sedmih smo zmenili, da se dobimo tu, ►►Fantje, koliko nas je? Le pohitimo!« ►►Koliko pa pričakujete, da vas bo? Morda kakih 30?« ►►O, 30 nas pa mora biti. Saj se nam na Bobovku priključijo še drugi. Les mora biti na mestu čimprej.« ►►Ali sodelujejo pri prostovoljnem delu vsi člani gasilskega društva?« Društvo ima 64 članov in do seđaj, zdi se mi, da so že vsi delali.« PO kakih 10 minutah se je pred voliščem na Kokrici /.bralo že kar lepo število mož, nekateri z orodjem, drugi brez njega. Vsi ti so delavci kranjskih tovarn, le oni trije s konji in vozovi, kot so nam povedali, so kmetje. ►»Fantje, gremo!« je zaklical Lojze. Lojze je član upravnega odbora gasilskega društva na Kokrici, sicer pa je delavec v kranjskem podjetju -Vino«. ►►Se kmalu vrnete?« ►►Tako kmalu pa res ne. Delo nas čaka in — obljubo moramo čimprej uresničiti!-. Lj. da Volimo, nato pa skupaj °didemo v gozd. Les za novi ■BSllskl dom je treba Čimprej Dribiaviti. Sicer pa, kaj i>i •OVoril, star sem že in ne ^ kaj dosti. Bo lo že mlajši 1 v'<-r 1. i u ,j;,7 sam() pomagam, '"hm, da |6 tO tudi mo-!;i dolžnost Pa kaj bi govoril, 00 ze Loize povedal.« 1'OJzo Snoclie, je prav tedaj J"' :,1 s tovariši na volišče. — 1 i" dolgo žago, ki jo j0 »«>m1 prek rame. Preden so odšli na delo, so kokrški gasilci i/polnili še svojo državljansko dolžnost na volišču Vsa so bila dokaj lepo okrašena in tudi razpoloženje je bilo dobro. Sedemdesetletni Karel Koblar je tokrat že zgodaj vstal. Ob petih zjutraj je bil že na 29. volišču na Jesenicah — v Internatu jeseniške metalurške šole. Neža Makovec iz Rateč, ki ima že 72 let in je razen tega še slepa, ni hotela izostati. Ze ob pol osmih zjutraj jo je pripeljala na volišče v Ratečah njena sestra. Ko je opravila svojo državljansko dolžnost, se je mamca zadovoljno vrnila domov. Ko smo se mudili na volišču osemletke na Jesenicah, je prav tedaj prišla volit tudi 82-letna Francka Javorskv. »Kako se počutite, ste že velikokrat volili?« Počutim se ne prav dobro, ker me noge bolijo. Kolikokrat sem volila, pravzaprav ne vem. Vem samo NEKAJ NEPOPOLNIH PODATKOV O VOLILNI UDELEŽBI Po nepopolnih podatkih, ki smo jih prejeli ob zaključku redakcije, je znašala volilna udeležba v okraju Kranj do 17. ure: Na Na volitvah v ljudske odbore L 195 Občina včerajšnjih volitvah samo do 17. ure KONČNI REZULTAT Cerklje «1,8*1* 63,9*/* Kranj 89,0°/* 82,9*1* Škofja Loka 87,8*1» 86,0*1* Gorenja vas 75,3*1» 78,8*1* Železniki 80,9*1» 79,6*1* Žiri 88,7*1* 86,1*1* Radovljica 93,1*1» 87,8*1* Tržič 90,3*1» 87,6*1» Jesenice 89,0*1* 87,0*1* Bled 89,7*1* 84,7*1» Bohinj 88,7*/* 89,3*1* Skupno v ok raju 88,1*1* 84,6*1» Vključno z volivci JLA 89,8*/» Natančne uradne podatke o vili v petkovi številki. volilni udeležbi bomo obja- prikorakali s praporom na volišče in vsi opravili svojo državljansko dolžnost. Pred tem so imeli gasilske vaje. BLEJSKI IN BOHINJSKI MLADINCI SO SE DOBRO ODREZALI Bled je glede okrasitve nekoliko zaostajal za drugimi gorenjskimi kraji. Kljub temu so volitve dobro Po nekaterih drugih krajih so snežni zameti onemogočili hiter potek volitev. Toda ljudi sneg ni zmotil, prihajali so na volišča, volili in se vračali domov. Treba je bilo poskrbeti le še za poročevalsko službo. Za to pa so skrbeli tamkajšnji smučarji, predvsem mladinci. Na volišču v osemletki na Jesenicah je bilo takole živahno . to, da včasih nisem imela te pravice, ker sem pač ženska. Potem je počasi odšla skozi vrata. TUDI V JESENIŠKI BOLNIŠNICI SO VOLILI Tudi bolniki v jeseniški bolnišnici so danes volili. V bolnišnici so imeli lepo urejeno volišče in volitve so v redu potekale. Tudi za ostale ljudi, ki zaradi bolezni niso mogli priti na volišča, so v jeseniški občini poskrbeli. Do 15. ure je v občini volilo 27 takih ljudi za katere so preskrbeli prevozna sredstva. Na volišču Planina pod Golico je bilo posebno živahno okoli pol desete ure. Tamkajšnji gasilci so in v redu potekale. Precejšnjo aktivnost je na Bledu pokaza'a mladina, ki se je po nekaterih krajih — Zg. Gorje, Krnici, Mlinem, odločila, da bo volila prva že v zgodnjih jutranjih urah. Vse to ni bilo brez uspeha, saj je na Bledu volila mladina do 10. ure že 9"%. Mladina Lancovega se je to pot dobro odrezala. Do osmih zjutraj so vse mladinke in mladinci z Lancovega prišli na volišče in glasovali 10C%, teže pa je bilo po okoliških krajih, kjer je snežno vreme preprečevalo enake uspehe. Kljub vsemu pa so v nekaterih krajih bohinjske občine zabeležili prav lepe volilne rezidta'e. 2e do 9 30. ure so n. pr. v Ravnah zaključili volitve s 100% udeležbo. 2E ZGODAJ POPOLDNE NAD 90% Nekako ob pol štirih popoldne se je procent udeležbe v radovljiški občini že dvignil nad 90. Takrat je pripeljal Jeseničan delavce, ki so dopoldne delali v Železarni. Tudi sicer so v radovljiški občini že od zgodnjega jutra dobro v-olili. Ob 8. uri zjutraj je od skupno 7746 volivcev že 1796 ali 23,2% oddalo svoj glas. Do 10. ure je procent narasel na 58,3, do 12. ure na 83,5 in do dveh popoldne na 88,1. Volitve so najprej zaključili t Srednji Dobravi. Tudi v Kropi so kmdu popoldne že vsi volili. Ven-, dar vobšča niso mogli zapreti. To (Nadaljevanje na 6. strani) KRANJ, 24. MARCA 1958 LJUDJE IN DOGODKI ENOMESEČNA BILANCA PAS SMRTI Francoski ministrski rezident za Alžirijo Robert Lacoste se je menda že odločil, zgraditi ob tuniško-alžirski meji pas smrti. Sistem vojaških utrdb naj bi preprečil dejanje pomoči alžirskim osvobodilnim borcem. Za začetna dela je bilo odobrenih 650 milijonov frankov, celotna izvedba pa bo stala nekaj desetin milijonov dolarjev. Namesto naporov v smeri pomiritve v Severni Afriki, torej novi napori za podaljšanje krvavega spopada. Ogromnemu francoskemu proračunu za vojsko v višini 1326 milijard frankov — kar je več kot četrtina celotnega francoskega proračuna, bo treba dodati nova sredstva na račun ostalih civilnih služb. Kot da bi še tako trdna vojaška linija lahko preprečila širjenje osvobodilnih teženj tlačenih narodov! ODGOVOR »El džihad«, organ jordanskega dvora, ki ga izdajajo v jordanskem delu Jeruzalema, je pred kratkim ostro grajal Združeno arabsko republiko. Nekaj dni nato je bilo uredništvo lista napadeno in x bombami popolnoma demolirano. Težnje Arabcev po združitvi so namreč tudi v Jordanu močnejše, kot interesi peščice vladajočih. IGRA S POLITIKO? »New York Timest je pred kratkim komentiral vzroke vladne krize v Grčiji. V komentarju je med drugim rečeno: »Osnovni vzrok krize kaže, da je bil preprosto grški smisel in želja za igranjem s politiko, ne da bi se pomislilo na posledice, ki lahko nastanejo.« Ni nobena skrivnost, da je do krize prišlo v veliki meri zaradi raketnih oporišč, ki so jih nameravali zgraditi v Grčiji. Zato se upravičeno sprašujemo, ali je prišlo do krize res zaradi igranja s politiko, ali pa zaradi strahu pred igranjem s smrtjo?! SPET PRETEP V tuniškem parlamentu so se pred kratkim stepli zato, ker je vladajoča stranka očitala opoziciji, da je protiverska. V italijanskem parlamentu pa je prišlo do pretepa zato, ker je opozicija očitala krščanskim demokratom, da dopuščajo vpliv cerkve v politiki. * ABC IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 81-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA •00 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V splošnem nestalno vreme s padavinami, večinoma snežnimi. Možne so krajše razjasnitve. — Temperatura se bo dvignila. Minilo j*e mesec dni, odkar se je pojavil Amerikanec v Parizu — eden najspretnejših ameriških diplomatov Murphv, da bi se lotil kočljive naloge zglajevanja zaostrenih francosko-tuniških odnosov. Po mesecu dni razgovorov, pogajanj in potovanj med Tunisom in Parizom je rezultat Murphvjevega posredovanja dokaj pičel. Za zdaj je edina — dasi zelo važna — postavka med uspehi: popuščanje tuniškega predsednika Habiba Burgibe. Burgiba je med drugim odstopil od dosedanje zahteve, naj bi alžirsko vprašanje povezali s francosko-tuniškim sporom. To je pomembna koncesija francoskemu stališču. Zato pa Burgiba nikakor noče slišati ničesar o tem, da bi tuniško pristanišče Bizerta ostala še naprej pod francosko upravo. Prav tu pa tudi Francozi nočejo popustiti. Zato je usoda Bizerte postala zdaj glavni kamen spotike na poti urejevanja tuniško-franco-skih odnosov. Seveda so še tudi druga sporna vprašanja. Tunizijci zavračajo francosko zamisel, da bi ob alžirsko-tuniški meji zgradili poseben nadzorstveni pas, od koder bi izselili vse prebivalstvo. Prav tako Tunizija predlaga, naj bi francoska letališča na njenem ozemlju nadzirale nevtralne komisije, medtem ko Pariz meni, da bi bolj ustrezale francosko-tuniške mešane komisije. Mimo teh razlik pa je seveda tudi različna stopnja pripravljenosti za sporazum in kompromis. Burgiba je to s svoje strani že izpričal, medtem ko pa na fran- coski strani precej vztrajajo na nespremenljivih postojankah. Tu zlasti trmoglavi francoska desnica, ki se še vedno ogreva za politiko »►čvrste roke« v Severni Afriki. Prav desnica pa je tista, od katere je v glavnem odvisna usoda sedanje Gaiilardove vla- FELIX GAILLARD de. Ob zadnjem glasovanju so desničarski glasovi rešili vlado pred padcem, toda desnica je hkrati postavila ultimat vladi: ali naj vztraja na svojih zahtevah do Tunizije, ali pa odstopijo njeni ministri in tako povzročijo vrne, bo po lastni krivdi spravil vladno krizo. Gaillard se je tako znašel pred neprijetno izbiro: če sprejme tuniške predloge, bo prisiljen odstopiti, če jih pa za-pogajanja v tako za'vato, iz katere ni zlepa videti izhoda. Položaj predsednika francoske vlade Gaillarda je zato vse prej kot zavidanja vreden. Zato je tudi zaupnica, izglasovana v poslanski zbornici, prej dokaz, da se skupščina boji nove vladne krize, kot pa potrdilo trdnosti Gaillardovega kabineta. Konservativni britanski časopis -Dailv Telegraph« je s precejšnjo po-smehljivostjo takole pokomenti-ral izglasovanje zaupnice: »Kadar neki francoski ministrski predsednik dobi zaunnico pri glasovanju v skunščini. to včasih pomeni samo, da njegovi tekmeci uživajo še manj zaupanja kot on sam.« Kdo so ti še manj priljubljeni Gaillardovi tekmeci, na katere namiguje britanski konservativni časnik, ni več nikakršna skrivnost. Gre za predstavnike kolo-nialistične desnice, ki menijo, da bo kmalu napočil čas, ko bo treba »z odločnimi in brezobzirnimi-« ukrepi zatreti vse osvobodilne težnje v Severni Afriki, nevarne za francoske imperialistične koristi. Ti krogi na srečo še ne vodijo francoske politike, žal pa imajo velik vpliv nanjo. Prav zato pa spravljajo tuniško-francoska pogajanja v slepo ulico in resno ogrožajo mir v Severni Afriki. MARTIN TOMAZlC v nedelio smo zabeležili PREKO 530 MLADINCEV GORENJ. ŠOL NA SMUČEH Včeraj je bilo v Kranjski gori izvedeno srednješolsko prvenstvo Gorenjske v smučanju. — Udeležba je bila res številna, saj je nastopilo v vseh treh smučarskih disciplinah nad 530 tekmovalcev iz gorenjskih šol, torej je bilo to tekmovanje letos najbolj množično na Gorenjskem. Tekmovali so v slalomu, tekih TRČENJE V LESCAH Danes sta na ovinku pred pošto v Lescah na poledeneli cesti trčila dva osebna avtomobila. Kot vedno pri takih prilikah se je takoj nabralo polno radovednežev. Ko je naš fotoreporter hotel slikati avto, pa mu je šofer osebnega avtomobila S-3082 z nogo zakril številko in ►►ponesrečeni« del avtomobila. in skokih na 20 in 40 m skakalnici. REZULTATI: Teki — ^pionir-ke: Ivanka Torkar, Stražišče; pionirji na 1000 m: Pavel Peter- nel, Kranjska gora; mlajše mladinke na 1000 m: Ana Volčan-šek, Bled; mlajši mladinci na 2000 m: Pavel Kobilica, Bled; starejši mladinci na 4000 m: Janko Kobentar, Jesenice. — Veleslalom — pionirke: Ivanka Hribar, Bled; pionirji: Mile Pavlo-vič, Kranj; mladinke: Betka Rav-tar, Kr. gora; mladinci: Andrej Klinar, Jesenice; starejše mladinke: Vida Koder, Kranj. Skoki — pionirji: Jože Tolar, Ovši-še; mladinci: Alojz Kerštajn, Kranjska gora; starejši mladinci: Ludvik Zaje, Jesenice. SPET PRIREDITEV AMD CERKLJE ZA PIONIRJE Cerklje, 23. marca. — V Velc-sovem je danes dopoldne AMD Cerklje priredilo tekmovanje pionirjev s skiroji. Prireditve se je udeležilo 24 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v dve skupini: predšolsko in šoloobvezne otroke. V prvi skupini je bil najhitrejši Andrej Globočnik s časom 42 sekund, v drugi pa Franc Ku- 1 MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA m. 9 ■ > •. ■ * ;» *• 0 VČERAJŠNJEM RAZPOLOŽENJI VOLIVCEV Ko smo včerajšnjo nedeljo hodili novinarji po gorenjskih voliščih, smo se pomenkovali z nekaterimi volivci. Med njimi smo naleteli tudi na take, ki so tokrat prvič volili. Na volišču na Zlatem polju je med drugimi prvič oddal svoj glas na voltvah za poslance v Zvezni in Republiški zbor Ljudske skupščine tudi mladi Ivan Kepic, predsednik osndVne organizacije LMS tovarne »Planika«. Tudi Andrej Triler, član OK LMS in Jože Valant, predsednik osnovne organizacije LMS STTS Kranj, ki ju kranjska mladina že dobro pozna po njunem delu v mladinski organizaciji, sta tokrat prvič volila. Na volišču v poslopju I. gimnazije v Kranju smo že navsezgodaj srečali tudi študentko Andrijano Grobelnik. Ko je spustila listek v skrinjico, smo jo povabili na kratek razgovor. Povprašali smo jo za njeno današnje razpoloženje, kaj meni o poteku in organizaciji volitev itd. Andrijana Grobelnik nam je dejala: -Tokrat volim prvič in — dobro se počutim. Malo me je skrbelo, kako bo, pa so mi člani komisije vse lepo objasnili. Kandidate, ki sem jih volila, poznam, ker že dlje časa spremljam naše politično in gospodarsko življenje.« Franc Oman je volil na volišču na Kokrici pri Kranju. »Zgodaj je še in zato ne vem, kaj naj bi rekel o današnjem dnevu,« nam je dejal. »Menim, da bo tekmovanje, ki so ga napovedale Predoslje Kokrici, dobro vplivalo na izid volitev. Da nihče noče zaostajati, se vidi že v tem, ker so volišča v obeh vaseh zelo lepo okrašena. Kdo bo boljši, bomo videli, saj je za končni uspeh potrebnih več stvari — tudi čimvečja udeležba.« Na Jesenicah smo povprašali še Ivka Saksido. ►►Nekatera volišča so odprli na Jesenicah že ob 5. uri zjutraj,« nam je med drugim dejal. »Volitve potekajo v redu. Ze po včerajšnjih pripravah je videti, da se ljudje zavedajo pomena teh volitev. Ko smo v soboto zvečer pregledovali volišča v jeseniški občini, je bilo že vse pripravljeno in v najlepšem redu. Skrinjice so bile zapečatene že do 19.30 ure. Za volitve se zanimajo tudi bolniki in taki, ki ne morejo priti na volišče. Za te skušamo preskrbeti prevozna sredstva. Tako se je n. pr. samo na Potokih prijavilo že 5 takih ljudi, ki bi kljub svoji bolezni radi volili. Lj. har, ki je potreboval za 200 m dolgo progo 32 sekund. -s- ZMAGA KRANJCANK Na štiristeznem kegljišču »Triglava« je bilo sinoči prijateljsko srečanje med kegljačicami »Invalida« iz Ljubljane in domačega »Triglava«. Kranjčanke so prepričljivo zmagale z rezultatom 2071:1854 kegljev. Med domačimi je bila najboljša Ivanka Kavčič s 394, pri gostih pa Milena Zakrajšek s 338 keglji. Zadnji šoortni rezultati I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Dinamo : Split 4:1 Budučnost : Vojvodina 3:1 Beograd : Partizan 1:1 Hajduk : Vardar 4:0 Veleš : Radnički 3:0 Crv. zvezda : Željezničar 2:2 Spartak : Zagreb 6:2 I. CONSKA NOGOMETNA LIGA Odred : Elcktrostroj 2:1 Branik : Šibenik 3:1 Uljanik : Lfubljana 1:1 Lokomotiva : Rijeka 1:0 Orient : Trešnjevka 0:1 Segesla : Jadran 1:0 Mcta'a- : Varte'rs 0:1 80 LET TURISTIČNEGA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA KRANJ Redni letni občni zbor TOD Kranj, ki je bil v petek, 21. marca v dvorani OLO Kranj, je bil hkrati združen z jubilejem, in sicer z 80-letnico ustanovitve društva. Razprava je zabeležila več koristnih pobud, ki utegnejo ugodno vplivati na razvoj turizma v kranjskem okolišu. Osrednja misel je bila: pomanjkanje noei.še za domače in tuje turiste v Kranju postaja bolj in bolj občutno. Spričo majhne zmogljivosti hotela Evropa bo moč zapolniti vrzel 1; s sobami privatnikov. Dalje so govorili tudi o aktivnem Bodel0V8nju kranjsko mladine v TOD in o dvigu števila članstva sploh ter o dejavnosti društva v skladu z letošnjimi finančnimi sredstvi. Ob koncu zbora je Turistična zveza I,RS podelila najzaslužnejšim članom TOD odlikovanja. — Zlato značko je prejel Miro Peteri in, srebrno značko Duša*> Horjak, medlem ko tO bili z bro nastimi znaki odlikovani Frane Dolinar, Jože Dvoršak, Jakob Pi-skernik, Jože Pogačar in Brane Tomac. S. I naša j kronika OBČINSKI LJUDSKI ODBORI NAJ BOLJ MISLIJO NA RAZVOJ TRGOVINE. OBRTI IN TURIZMA Na posvetovanju o blagovnem prometu, ki je bilo v petek v Kranju, so govorili o najvažnejših aktualnih problemih s področja blagovnega prometa v okraju. Posvetovanje je sklicalo Tajništvo za gospodarstvo pri OLO Kranj v sodelovanju s Sekretariatom za blagovni promet pri Izvršnem svetu LRS. Pokazalo se je, da občinski ljudski odbori niso posvečali dovolj pažnje razvoju trgovine, obrti in turizma. Odtod tudi nesorazmerje med proizvodnjo in potrošnjo oziroma zaostajanje teh panog za razvojem industrije. Občutno premajhno je še predvsem omrežje trgovskih obratov za prodajo kmetijskih pridelkov. Tudi izbira je v trgovinah še nezadovoljiva. Predvsem pa na Gorenjskem še vedno pogrešamo specializiranih trgovin in tudi tržnic. Razvoja turizma si brez predhodne izboljšave v trgovini in tudi obrti ne bomo mogli misliti. Na vse to bodo morali ob-činskJ ljudski odbori v bodoče več misliti in upoštevati to tudi pri sestavljanju družbenih planov. Letos bo kreditnih sredstev za investicije v trgovini, obrti in turizmu verjetno dovolj na razpolago in če bodo le smotrno uporabljena, se bo sedanje stanje lahko kmalu izboljšalo. Lj. KRANJSKA KULTURNA SKUPINA SE PRIPRAVLJA ZA MLADINSKI FESTIVAL V PRIŠTINI Od 23. do 25. maja bo v Prištini IV. mladinski festival. Lani je bil festival v Slavonskem brodu, kjer so v skupni oceni skupine kranjskega okraja zasedle prvo mesto. Tudi letos se že pripravljajo na to veliko manifestacijo. Medtem ko za športnike še ni odločeno, kdo se bo udeležil festivala, so sklenili, da bo odšla na festival skupina Glasbene šole iz Kranja in baletna skupina DPD Svoboda-conter Kranj. Glasbena šola bo pripravila solistične točke klavirja, violine, flavte, klavirskega tria, narodnega instrumentalnega ansambla, razen tega pa bo sodeloval tudi godalni orkester glasbene šole pod vodstvom Petra Liparja. Program bo prav gotovo pester, saj bodo poslušalci lahko slišali vse od moderne do narodne in zabavne glasbe. Lj. KORISTNO PREDAVANJE Občinski odbor Bled je za prosvetne delavce blejske občine organiziral p'sedavanje o zobni gnilobi otrok. Predaval je specialist za zobne in ustne bolezni dr. Vilko Peltzer. O isti temi je govoril blejski mladini tudi predavatelj blejske osemletke Valentin Zupan. Učenci ter učitelji in profesorji so si ogledali tudi poučni film »Naše zobovje«. Ze mesec dni namreč učenci in dijaki vseh šol v blejski občini prejemajo tablete proti zobni gnilobi. PRED TRETJIM NASTOPOM GOJENCEV GLASBENE BOLE KRANJ Tukajšnji glasbeni zavod bo po dveh uspelih javnih glasbenih nastopih gojencev priredil se tretjega. Koncert bo v sredo, 26. marca ob l(». uri, v Prešernovem glod ili .m v Kranju. To pot bo nastopilo la gojencev od 2. do 8. razreda, in sicer iz oddelkov za klavir, godala in pihala. Izvajali bodo dela iz domaće in tuje glasbene literature. Kot posebna privlačnost tega večera bo nastop godalnega orkestra glasbene šole pod vodstvom Rudolfa Fajona. Orkester bo izvajal Ant. Foorsterja »Tro-lisl.ek iz slovenskih logov« in Bortkievvicza op. 39 Malo Suito za coiiala »Iz mladih dni«. Nedvomno bo tudi tretji glasbeni nastop kranjske mladine dobro obiskan. S. RAZSTAVA AMD FODNART V preteklem tednu je bila v Podnartu razstava o Pr°" metu in prometnih nezgodah, ki se je je poleg učencev iz vseh okoliških šol ogledalo tudi pr<-_ cejšnie število Podnartčanov B> okoličanov. KRANJ, 24. MARCA 1958 Toda Ana je ostala trda, tako, trda, da takšne še ni poznal. Zavrnila ga je zelo odločno in rekla, da Dominik tega premoženja nikoli ne bo dobil. Nikoli! — je ponovila, in če bi bilo vredno samo groš, Dominik Aleševe lastnine nikdar ne bo imel. Nadvse čudno pa je bilo to, da se tudi Dominik sam ni potegoval za Aleševo premoženje. Ko mu je Ana razodela svoj sklep, da bo premoženje obdržala in ga dala pozneje zapisati otroku, je samo rekel: »Stori, kakor te je volja, tvoja dediščina je.« Stric Miklavž bi dal roko v ogenj, da Ana vsaj sluti Dominikov zločin in da je Dominika strah samega sebe, zato ne upa iztegniti roke po krvavem premoženju. Počasi je Miklavž korakal proti trgu. Voda pod cesto se je zaganjala in besnela, travniki so bili vsi poplavljeni. Dan je bil pust in se je že nagibal. Ko je prišel mimo »Jarma«, je bil tako truden in žalosten, da je znova postal ob vodi, se zagledal v razpenjene valove in si rekel: »Najbolje bi bilo, ko bi ne živel več, toda mene niti voda ne bi požrla.« Spet se je vprašal, zakaj se vrača domov. To vendar ni več njegov dom! Oh, koliko lepih načrtov je koval za prihodnost, kako rad bi bil delal za Aleša, za poslednjo mladiko Gašperinove krvi. Zdaj nima nikogar več. V Gašperinovo hišo se je ugnezdil Zgonc in celo otrok, *Anin otrok, nosi prekleto Zgončevo ime! Zgonc je odsekal poslednjo mladiko, ki je toliko obetala. Ne da bi se zavedel, se je znašel na Jarmovem pragu. Segel je v žep in otipal še nekaj drobiža. Dovolj bo za nocoj. Hotelo se mu je piti, zamegliti misli in spomine, pozabiti, pozabiti! Ni se kesal pjančevanja kakor drugekrat. Ne! Če bi imel denarja, bi pil, dokler bi ga ne bilo konec. Stopil je čez prag. Gostilna je bila prazna. Pod stropom je brlela nizko privita petrolejka. Jarem je prišel in se začudil, ko je videl Miklavža. »Sem mislil, da te je že voda vzela, ko se tako dolgo nisi vrnil.« »Prekleto malo škode bi storila,« je nataknjeno odvrnil Miklavž. »Toda mene, veš, mene še voda noče. Šel sem čez otoški most, zibal se je pod menoj, podrl se pa ni, hudič!« Izbrskal je drobiž in ga vrgel na mizo, ne da bi ga štel. »Zelenega prinesi!« Jarem se je sklonil in od blizu ogledoval drobiž, nato ga je pometel v pest in prinesel Miklavžu frakelj zelenega. »Za poldrugi frakelj je bilo,« je rekel, ko tega izpiješ, ti prinesem še pol fraki ja.« Sedel je k samotnemu pivcu in ga izpraševal, kolikšno škodo je že naredila ta voda in če je res, da je odneslo most v Pod-nartu. Stric Miklavž mu je povedal vse, kar je vedel, tudi tisto o zibelki, v kateri je ležal živ otročiček in Jarem se ni mogel dovolj načuditi. Zaradi sebe je bil brez skrbi, hiša je stala tako visoko, da je voda ne bo dosegla, tožil pa je zaradi škode, ki jo voda dela na njivah in travnikih. Vse bo zablateno, težko se bo trebilo in po povodnji je trava pusta, malovredna. Bal se je za svojo ozimino, ki je tako lepo kazala. Take povodnji že dolgo ne pomni več, je rekel, samo nekoč, otrok je še bil, je tekla voda celo tukaj čez cesto. Njegov oče pa je pomnil, da je voda segala do hiše, na zidu se še zdaj pozna vrisano znamenje, do kam je narastla. »Vigenci bodo hudo trpeli,« je rekel zgovorni birt, »tudi Gašperinovim najbrž ne bo prizanešeno.« »Naj jih voda vzame,« je srdito rekel Miklavž. »Saj ne veš, kaj govoriš,« ga je zavrnil gostilničar. »Kaj ne vem?« se je razjezil Miklavž, ki je med birtovim pripovedovanjem izpraznil že pol fraklja. »Gašperinovih vigen-cev ni več. Zdaj so samo še Zgončevi in za tiste meni nič mar.« »Ali ni Ana obdržala Aleševo polovico?« »Je, obdržala je polovico tega krvavega premoženja.« »Dokazati ne moreš,« je previdno opomnil Jarem. »Podrezal jo je,« je zamrmral Miklavž. »Marsičesa na svetu ni mogoče dokazati.« V krčmo je prikrevsal stari Sonc. »Jarem!« je zavpil že med vrati. »V Španovi fužini gori!« • Volavškovo družino z Zlatega polja v Kranju je te dni presenetil nenavadni dogodek. — Med limonovci in drugim okrasnim grmičevjem imajo že približno deset let pomarančevec. Drevesce, ki je doslej vsako leto le vzcvetelo, je letos tudi obrodilo. Zrastli sta namreč dve veliki pomaranči, premera 10 in 12 ZA RAZVEDRILO centimetrov. Plodova sta trenutno še zelena, vprašanje pa je, če bosta v našem podnebju sploh pordela. Ta dogodek je predvsem zanimiv zategadelj, ker uspevajo pomaranče v naših krajih le v Južni Dalmaciji. V — Očka, bodita z Micko malo pri miru. Mamica mi je za vsako sliko ob ljubila sto dinarjev. NERAZUMLJIVO — Ampak, tovariš direktor, najprvo pošljete mojega moža na službeno potovanje, potem pa ga hočete obiskati... I l II i I I I I I i l .1-1 II l Mil l I I I l I III I IttfMI 'I I HITREJŠE DOZOREVANJE SADJA Ne samo sadje, tudi zelenjava hitreje dozoreva, če jo obsevajo z atomskimi žarki. Metodo uporabljajo v ZDA in pravijo, da bo sedaj izvoz sadja tudi v oddaljenejše kraje boljši. Pošiljali bodo namreč nezrelo, predčasno c brano sadje, ki pa bo potem dozorelo na tržišču s pomočjo atomskega »bombardiranja«. Poglejmo v čem je osnova nove metode: Kisli okus nezrelega jabolka je odvisen od ocetne kisline. Ko jabolko dozoreva, pa se ocetna kislina vse bolj spreminja v druge kisline, ki v dobršni meri dajejo zrelemu sadežu okus in aromo. Z atomskimi žarki pa v hipu dosežejo spremembo ocetne kisline v tiste kisle snovi, ki so v zrelem jabolku. Zanimivosti 21 LET UJETNIKI SREDI AFRIKE Leta 1936 se je nad Belgijskim Kongom ponesrečilo nemško letalo. Rešili so se samo trije potniki, en moški in dve ženski. Ti so prišli v roke nekemu divjemu plemenu, ki jim ni pustilo oditi iz pragozda. Divjaki so bili prepričani, da je bele ljudi poslalo kako božanstvo in mislili so, da jih bo zadela huda nesreča, če jim pustijo oditi. Nudili so jim sicer vse, kar so mogli, toda vedno jih je stražilo petdeset s kopji oboroženih mož. Sele nedavno so tri ponesrečence odkrili lovci, ki so prileteli v te divje predele s helikopterjem, in Jih rešili 21-letnega ujetništva. SNOBIZEM Neki teksaški milijonar se je zaželel poročiti visoko nad oblaki. Najel je letalo in se dogovoril s pilotom, da bo v svečanem trenutku poroke z dimom napisal po nebu besedi: »Ljubim te!« Pilot, ki se mu je tako početje zdelo neumno, je pa zarisal z letalom po sinjem nebesu le eno besedo: »Idiota;« Ko je letalo spet obstalo na trdnih tleh, se je užaljeni ženin zapodil v pilota. Tepežu je napravila konec šele policija. NAJVEČJA RAZSTAVNA PALACA V EVROPI Za jesensko avtomobilsko razstavo v Parizu bodo zgradili novo velikansko razstav, palačo »Umetnost in tehnika«. Veličastna zgradba francoskih betonskih tehnikov bo pokrila 40.000 kvadratnih metrov triangularnega gradbišča in bo nudila 100.000 kubičnih metrov koristnega prostora. Pokrival jo bo velikanski svod z 200 m razponom. Poleg razstavnih dvoran predvidevajo tudi dvorane za kongrese vseh vrst. Razstavno palačo bo obdajal velik park z drevjem in cveticami iz vseh evropskih dežel. Podaljšana bo do razstavišča tudi podzemeljska železnica, v načrtu pa je še podzemeljska proga za avtomobile. URAN PROTI PROTINU Uranski rudnik Boulder v državi Montana v ZDA se Je povsem slučajno izkazal kot velik dobrotnik človeštva, ki ga tare naduha ali muči revmatizem, predvsem pa tistih nesrečnikov, ki jih Je protin položil na bolniško posteljo. Zdaj romajo bolniki trudoma v rudnik, težko obolele nosijo vanj. šest dni zaporedoma se pustijo v njem obsevati od nevidnih uranovih žarkov in proč so vse bolečine in nevšečnosti. ZLATO IZ SVINCA Radio Moskva je objavil novico, da gradijo v Sovjetski zvezi posebno napravo, v kateri bodo razne prvine pod vplivom radiacijo spreminjale svoje lastnosti. Tako bo na primer mogoče spremeniti svinec v zlato in podobno. Postopek temelji na spremembi strukture atomov. IZ INTERNATA Ampak, Janez, kaj pa delaš vendar z Joževimi gumbi? Iščem drugo postajo ... ATOMSKA ELEKTRIČNA CENTRALA MED DVEMA OGNJEMA Spomini na volitve pred 70 leti J** sano bili v volilnem vrtincu, ^)rn Pa še jaz napisal, kako je pred '**ti moj oče župana volil. Pri nas , hribih namreč je bila občina že tisti-vr;>t precej velika ter se je sestajala iz $ vasi in naselij. V največji vasi J« c°nter, tam je bil tudi župan, po jJJjWl vaseh in naseljih pa do eden D- a odbornika, kakor je bila vas His Volika- Volitve so bile v občinski |T '*rrd. To je bila navadno kmečka hi-,• Največkrat last dotedanjega župana. 'Hib so se zbrali župan in vsi stari bilb°rniki, pa tudi novi kandidati, če je Ust° ^ Predlaganih. Volitve so bile j0,ne lr> javne. Vsak volivec, ki je prišla V p*sarn°. Je glasno povedal, ali vj Su^e Za starega odbornika aH za no-'? kandidata, kajti vsak volivec je Pa OVal le za kandidata svoje vasi. Će ^ 1 bilo nobenega novega kandidata 0stal t 8C Je dostikral zgodilo — Je °dn i r Kt'ir* odbor in volitve so sploh naši Takrat> Prod 70. leti, je bil v si; iT***' Pf)l°K starega odbornika, po-^vlJori tudi nov kandidat, na kak ni-• rni ni znano. Odborniki oziroma kandidati so bili samo veliki kmetle -gruntarji, ki so morali izdatke volitev sami kriti. Tudi volivce so kandidati lovili sami. Tako je prišel moj oče med dva mlinska kamna. Bil je dninar pri kmetih, doma smo imeli kajžico in kravicu, za katero pa ni bilo dosti krme in nastilja, tudi na pašo poleti ni bilo misliti. Vso krmo za poletja je morala moja mati nažeti s srpom v grmovju zraven senožeti, ki je bila last kmeta-kandidata. Pri drugem kmetu, ki jo bil tudi kandidat, in sicer novi, pa je dobival moj oče nasteljo za kra-vico. Pa pride nekoga večera stari odbornik k mojemu očetu in ga začne nagovarjati oziroma mu kar ukazovati, da mora naslednji dan iti volit in da mora seveda njega voliti. Oče se je branil, da ne pojde nikamor: -Saj si bil drugekrati tudi voljen brez mene, boš pa vendar tudi zdaj,« je dejal moj oče. K m 11-1 :< pa ni odnehal in ni odnehal. Ilazlagal je, kako potrebno je, da ostane on odbornik in kaj vse bo naredil U našo vas, posebno pa še za bajtarje. Ko pa se oče le ni podal, je rekel kmet: -Kakor hočeš, saj te ne silim, stori, kakor veš, da je prav, samo to ti povem, da trave v mojem ne boš več kosil.« V ta prepir se je vmešala nazadnje tudi mati, ki se je bala, da bo kravica lačna in je še ona prigovarjala, naj oče odneha že zaradi kravice. Pod takim pritiskom se je oče omehčal in obljubil, da pojde volit. Kmalu za prvim kandidatom pa stopi v hišo tudi drugi kandidat, pri katerem je moj oče dobival nasteljo za kravico, ter ga vpraša, če pojde volit. Kmet je bil toliko pameten, da očetu ni več prigovarjal, ker ga je dobro poznal, da ne bo sm del dane besede. Lepo se je poslovil, med vrati pa se je okrenil in dejal: »►Nastelje pa pri meni ne boš več dobil, naj ti jo pa tisti da, ki ga boš volil,« in zaloputnil je vrata. Moj oče je tako robantil, da sem se jaz, majhno fante, kar tresel, mama pa je tiste dni dosti prejokala. J. R. Bistrica, p. Duplje Po petnajstih letih, ko so prvič spustili v pogon prvi atomski reaktor na svetu, je začela s proizvodnjo električne energije atomska električna centrala v Sheepingportu, ki ni niti najmanj podobna svojemu zgodovinskemu predhodniku. Medtem, ko je prvi reaktor 1942. leta proizvajal le pol \vatta energije, ta velikanska elektrarna proizvaja tolikšno količino energije, ki danes zadošča vsem potrebam 250.000 prebivalcev v industrijskem mestu v bližini Pittsburca v 1'ensih aniji (ZDA). 4 Cio« Gorenjske KRANJ, 24. MARCA 1858 neofumik IZPITOV Reportaža o tem, kako so najditelji izgubljenih" pisem z denarjem in pozabljenih" čevljev prestali poštenostni izpit hranke 150 dinarjev. Naslovljenec pisma pa je bil prav blizu — Pokojninski zavod. Toda niti pisma niti denarja ni bilo več iz velikega cekarja najdi-teljice. Čevlje ste pozabili! Pol enih je odbilo na gimnazijski uri. Dijaki in šolarji so se vsuli po cestah. Po blatni Golniški cesti v Kranju, mimo fizkulturnega stadiona, so šle tri dijakinje. ►►Glej, pismo,« je rekla ena od dijakinj »Giej pismo,« je dejala ena od njih in pobrala s ceste, kraj snežnega roba dokaj moker zavitek. Iz odprtega zavitka so vzele s črnilom spisano pismo, med papirjem pa je bilo 150 dinarjev. Globoko zamaknjene niso opazile, da jih je skozi špranje lesene ograje zasledovala fotografska leča in da je nekdo, ki je namerno -zgubil« pismo, dvakrat šel gor in dol po cesti s časopisom v roki. Prebrale so vse do zadnje vrstic, pismo, v katerem je neka Marija prosila za razne usluge in za to priložila tudi 150 dinarjev. Toda v pismu je omenila samo 100 din. Na zavitku z znamko pa je bil točen naslov: Tom5 Marčan, Cesta na Golnik, uprava -Projekta«, Kranj. Ce jc bilo kaj rahlih pomislekov in nihanja med sladoledom in vrnitvijo denarja, ni bilo moč ugotoviti. Res je. da so tri dijakinje položile izpit človečnosti z odličnim uspehom, kajti dobrih 10 minut potem, ko so pismo prebrale, so bile že pred vrati naslovljen-ca in mu izročile pismo in denar. Izročile so vseh 150 din, dasiravno bi lahko zadržale 50 dinarjev, ker je v pismu bilo govora le o 100 dinarjih. prvo razočaranje Četrt ure kasneje je bilo podobno pismo -zgubljeno« pred bivšo gostilno -na Bekslnu«. Mimo so šli otroci in odrasel moški. Nihče od njih ni opazil pisma. Zena srednjih let, ki je priko-lesarila sem z Zlatega polja, pa je zaustavila kolo, stopila nazaj in pobrala. Po nekaj okornih kretnjah, nervoznih pogledih naokoli in na pismo, je s kolesom šla za ograjo — na dvorišče. V pismu je brala, kako šolar Fran-celj prosi strica Marjana za risalni papir in hkrati pošilja tudi skromne pri- — Nihče me ni videl. dvojni preizkus Naslednje odprto pismo, prav tako 3 150 dinarji in znamko, je pobrala priletna žena na Savskem bregu. Morda Pismo je vrgla v nabiralnik zato, ker je bila v družbi z drugo ženo, ni niti čitsAa pisma, morda ni niti opazila denarja. Toda preizkušnja je uspela. -Nekdo ga je izgubil,« je dejala Ne praskaj se, kjer te ne srbi f Saj ni važno, da sva bila dobra prijatelja in da sva oba delala v organizacijah ter se pogosto sre-čavala. Zelo pogosto, kajti delala sva precej in zastonj. Pa sva z drugimi vred stegovala jezik, ko ga po mnenju nekaterih •■merodajnih lokalnih faktorjev« ne bi smela. In sva seveda -zletela«. Organizaciji, ki sem ji posvetil nekaj let trdega dela in kjer so mi očitali izmišljene grehe, ki jih nikdar nisem storil, sem obrnil hrbet - dokler bodo vedrili in oblačili v njej ljudje, ki jim moje delo ni bilo po volji. On tega ni storil. Tisti »zakaj« puščam ob strani. Le ko sem želel dobiti od njega v poštenem razgovoru nekaj informacij o delu organizacije, mi je zabrusil v obraz: -Ze zadnjič si poročal o nas. Pisati je lahko, kritizirati še laže. Pridi nazaj in začni spet delati; potem ne bo časa za pisanje. In sploh — take neumnosti vlačiti v časopis! Kaj sploh pišeš o nas, če aktivno ne delaš z nami?« Z njim sva se srečavala vsako jutro. Nikdar nisem utegnil, da bi ga naprej pozdravil. Vedno me je prehitel I prisrčnim -Dobro jutro!« Pogovarjala sva se o vsem mogočem, kadar sva našla čas za to. Se sanjalo se mi ni, da je prav ON predsednik delavskega sveta v svojem podjetju. Pa je naneslo, da sem se razpisal o skrajno nečloveškem ukrepu prav tega delavskega sveta. Seveda v -Glasu Gorenjske«. Ix dopisnikove beležnice Zdaj mi obrne hrbet, ko grem mimo njega. Nekajkrat sem poskusil s prijaznim pozdravom, vendar odmeva ni bilo. Po -kanalu« sem izvedel za njegove besede: -Vrag se praska, kjer ga prav nič ne srbi!« Napisati sem hotel članek o njihovem delu. Marsikaj dobrega so že naredili in bil bi res že čas, da se jih spomni tudi časnik. Ko pa sem začel brskati po zapisnikih in poročilih — sami hvalospevi! In toliko tega, tam to in ono — kdo bi vse naštel! Ampak — saj res, prav v zadnjem trenutku sem M spomnil: kako pa je s tisto rečjo okrog lokala in sprejemanja novih uslužbencev, o čemer že vrabci čivkajo? Menda ja kdo ne misli, da bom kar čezin hvalil vazo, ki je vsa počena? Rezultat: članka nisem napisal. Sava, pomešana z umazanijo iz hudournikov, le ni Čista studenčnica. Oni pa hočejo v časniku dokument, ki se bodo nanj lahko sklicevali. Samo trije ljudje so to. Trije različni ljudje, ki drug drugega niti ne poznajo. Vsem trem pa ]6 skupno eno hotenje: časnikar naj ne piše o stvareh, ki posredno ali neposredno lete nanje! Po njihovem mnenju bi smel pisati le, če bi aktivno delal v vseh organizacijah od SZDL preko AFZ pa tja do pionirske organizacije. Ubogi športni časnikarji' Po prepričanju takih ljudi boste morali obvladati vse športe od nogometa do jiu-jitsu! In kaj pravite vi, delovni ljudje? n-o-J glasno, pogledala naokoli ter stopila nazaj do nabiralnika in ga potisnila skozi odprtino. Tu je bil sedaj še en preizkus poštne službe. Ce bo poštar nepošten, bo iz odprtega zavitka smuknil denar, če bo uradno pošten, bo denar poslal po položnici, če je človeško elastičen, bo samo zalepil in vse poslal na naslov. In prav zadnja možnost se je uresničila. Ze naslednij dan je dobil naslovljenec Joško Gorjanc na Koroški cesti 2, -izgubljeno« pismo z vsem denarjem, ki je šlo skozi dvoje poštenih rok. sreča v regincevi ulici Pred mizarsko delavnico v Reginčevi ulici so imeli mimoidoči 25. februarja med 13. in 14. uro izredno srečo. Kar trije zapovrstjo so dvigali tu -izgubljena« pisma z denarjem. Proti -Delikatesi« je šel mlad fant z žlebom pod roko. Morda kleparski vajenec. Pobral je pismo, ga gledal, šel naprej, se počasnih korakov spet opletal in gledal vsebino. Gotovo je bral pismo, v katerem neka Anica zelo prosi teto Klemenčič Ano v Tavčarjevi 28, naj ji pošlje tablete za bolno Milen-kico. Seveda je priložila v pismu 150 dinarjev, kolikor misli, da te tablete stanejo. Najdenca pa ni ganila bolezen malega otroka in nestrpnega pričakovanja njeno mamice v neki zakotni vasici. Niti pisma niti denarja ni dobila naslovljenka. -vzel 50 dinarjev« Dobrih 10 minut potem, ko je fant z žlebom in pismom zavil za »Delikateso«, je bilo prav na istem mestu že naslednje pismo. Nekje od -Knedelj-na« sta počasnih korakov prišla starejša zakonca: žena približno 60 do 65 let in mož s palico in očali. Pobrala sta pismo, zagledala bankovce. -Na pošto nesiva,« je dejala ona naprej grede. On pa je obračal pismo, dvigal in spet uravnaval očala ter dejal: »Čakaj, da pogledava, kaj je. Tako sta šla počasnih korakov proti -Jelenu«. V pismu je neka Nežka z okorno pisavo prosila Petra, naj ji vendar pošlje še malo volne, da bi končala pu-loverček malemu Tinčku, in opisuje težke razmere v družini. Drugo jutro je naslovljencu na Koroški 19 že prinesel poštar omenjeno pismo. V pismu pa je bil majhen listič, kjer je pisalo: -Pismo našli odprto v Kranju, 50 din odvzeli in dali na pošto. N.« Vsekakor lepo. 50 dinarjev za uslugo; ni moč oporekati. Prav tam, v Reginčevi ulici je bilo zatem -izgubljeno« še eno pismo. V njem je spet neka Marija prosila prijatelja za zdravila in priložila 150 din. Zdravila naj bi ji naslovljenec poslal po šoferju večernega avtobusa. Toda vse kaže, da moža, ki je to pismo pobral, to ni ganilo, kajti naslovljenec ni dobil nobenega obvestila ne denarja. klic zene z golnika -Zelo mi je dolgčas. Poslana knjiga je bila v veliko uteho. Po kolegu, ki gre danes v Kranj, pošiljam 150 dinarjev in prosim, da mi čimprej še pošljete kako knjigo.« Tako je med drugim prosila neka Alojzija iz Golnika teto Ano iz Tavčarjeve ulice. Toda deklo v zelenem plašču in rdečo barotko, ki je to pismo našlo prav blizu naslov-ljenke, se ni zmenila za klic z Golnika. Pobrala je pismo in negotovih korakov šla proti pošti. Tam se je spet malo ustavila in čitala. Toda prav ko je bilo pričakovati, da bo s pismom stopila k nabiralniku, je hitrih korakov zavila čez viseči most in... nič več. tovariš, Čevlje ste pozabili; Tako je na vso moč klical mlad potnik skozi okno železniškega voze n odhajajočim -pozabljivim« tovarišem, ki je v Zabnlci izstopil in na so ležu pozabil zavitek s čevlji -Peko«. Poštenost se je izkazala. Lahko bi bil molčal in si pozneje prisvojil zavitek, kajti v kupeju je ostal sam. 1'rav isti zavitek čevljev je -zamišljeni« potnik pozabil v čakalnici škofjeloške postaje. — Tokrat so vsi hkrati planili k prihajajočemu vlaku in zavitek s čevlji je ostal neopazen na klopi v prazni čakalnici. Zelo brezbrižen je bil starejši gospini z ženo na kranjski postaji. Ko je »rai i ni« sopotnik oblekel plašč, vzel baretko in rokavice ter izstopil, je poleg njiju ostal zavitek s čevlji. Pogledala sta ga in se pogovarjala dalje, no 0 Športni tednik. 18.30 I/, zakladnice jugoslovanskih samospevov. 18-45 Domače aktualnosti. 20.00 VVilliam Shakespeare: San kresne noči. ^•15 Za prijatelje jazza. Sreda, 20. marca Jto Pisana paleta. ».00 prof d,- Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. Radi vam ustrežemo! l,35 Radijska šola za višjo stopnjo: Delo v ljudski skupen* ^'nL 405 Mali koncert solistične l2 Klasbe. '30 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Peternel: Naloge živinorejskih odborov za na-Pfedek živinoreje. 15 Oblačimo pevce in godce na Hrvaškem, v Vojvodini, 14 0 ,);,lmac'Ji in Makedoniji... 5 ft-'idijska šola za srednjo stopnjo: Prvi koraki v svet Klasbe. 15.40 pri klasičnih mojstrih — 14.20 lanez Mencinger: Moja 16.00 ">ja na T,"'liV 18.00 Glasba narodov sveta — ,0 k T'1"' P° "'lj;'h' U Kulturni pregled. '>(";mi in ples) narodov "'"t'dozemskoga folklornega območja — II. 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Marij Kogoj: Crne maske, radijska priredba opere. 22.35 Lahko noč vam želita Do-ris Day in Nat King Cole. Četrtek, 27. marca 8.05 Amaterski zbori pred mikrofonom RL Sodelujeta: Moški pevski zbor -Solidarnost« iz Kamnika p. v. Viktorja Mihelčiča in zbor Telesnovzgojnega društva Jarše p. v. Cirila Vremšaka. 9.00 Odprimo glasbeni atlas. 10.10 Plošča v ploščo. 11.00 Orkestralni odlomki iz oper in baletov. 11.30 Cicibanom — dober dan! (Gustav Strniša: Tole pa za cicibana.) 11.45 Ej, pomlad, ti topla, zlata... (otroci pojo pesmi o pomladi). 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Stofan Sedmak: Nevarna gniloba čebelje zalege. 12.40 Slovenske narodne in umetne pesmi pojo zbori in solisti. 13.40 Popoldanski divertimento. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Humoreska tega tedna — Leonid Lenč: Globok duše-slovec - Aleksander Cika-rov: Kolački z mezgo. 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji. 18.00 Radijska univerza — ing. Miljutin Zeljeznov: Podoba sodobne telefonije. 18.45 Četrtkova reportaža. 19.50 Tedenski notranje-politični pregled. 20.05:Cetrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Obisk pri Slavku Kolarju. 22.15 -Po svetu jazza«: Crna lady Billie Holiday Petek, 28. marca 8.05 Orkestralni matineja. 9.00 Radijski roman — Roger Vailland: 352.000 frankov. 10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe. 11.30 Za dom in žene. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Janez Božič: Gojitev in pospeševanje hitrorastočih listavcev. 12.40 Slovenske narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet. 13.15 Od arije do arije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Vse je narobe — ali Zgodba o Petru Momljaču. 15.40 Iz svetovne književnosti —-Štefan Zeromski: Tabu. 16.00 Koncert ob štirih. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.5') Družinski pogovori. 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Sobota, 29. marca 8.05 Lepe melodije — znani na-pevi. 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Vse je narobe — ali Zgodba o Petru Momljaču. 10.10 Mozart in Paganini. 11.00 Pionirski tednik. 12.00 Opoldanski operni spored. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Gvidon Fajdiga: Kmetijsko gospodarstvo Slovenska Bistrica si je uredilo dober čredinjski pašnik. Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Okno v svet: Sudan. 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. 22.15 Oddaja / i nase izseljence. jo zakonski pari, predvsem z območja Gorenjske. Vloge poslati na SD Jesenice, Ledarska 4 do 1. aprila 1958. 465 AVTO MOTO DRUŠTVA! — Skripta iz motoroznanstva za šoferje-amaterje lahko naročite pri Avto moto društvu Tržič — Cena 250 din. 466 Preklicujem kot neresnične besede, ki sem jih govoril za šalo 20. marca 1958 proti Kolmanu Janezu in Novoselcu Jožu v zvezi s pok. Lombarjem Mihom. - -S. Raunik. 467 PREDAVANJA Izobraževalna sekcija Delavsko prosvetnega društva -Svoboda« Kranj je ta teden poskrbela kar za dvoje predavanj. — Med rednimi predavanji ob četrtkih bo 27. marca 1958 ob pol osmih zvečer v zgornji dvorani Sindikalnega doma zanimivo predavanje: -SODOBNO UREJEVANJE VRTOV IN JAVNIH PARKOV TER NASADOV« Ob lepih barvnih diapozitivih bo predaval znani hortikulturni delavec, univerzitetni profesor tov. Jeglič. Predavanje priporočamo vsem, ki gojijo lepe vrtove in urejajo nasade ter skrbijo za javne parke. — Vstop prost! sprejme v službo skladiščnik«. Prednost imajo kandidati s prakso v skladiščni službi. Nastop službe lahko takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje ni zagotovljeno. Prošnje je vložiti do 31. marca 1958. §§§ S SODIŠČA ODGOVORNI USLUŽBENCI KZ KRIZE IN KOVOR OBSOJENI ZARADI PONEVERB, ZLORA- -STORZlC«, Kranj: od 24. do 26. marca premiera. amer. barv. filma -NEPOZABNA PESEM«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. -TRIGLAV«, Primskovo: dne 25. marca ob 19. uri jugoslovanski film -HANKA«. -SVOBODA«, Stražišče: ane 26. marca ob 19. uri amer. barvni film -VELIKA NAGRADA«. RADOVLJICA: 25. in 26. marca jug. film -MALI ČLOVEK«. V torek ob 20. uri; v sredo ob 17.30 in 20. uri. BLED: 24. marca amer. barvni cinemaseope film -TRIJE NOV-ClCl V VODNJAKU«. Od 25. do 27. marca jug. film ljubavna drama -SAMO LJUDJE«. Predstave: v ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri; v sredo ob 17. in 20. uri. BE URADNEGA POLOŽAJA, GOLJUFIJ IN PONAREJANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V sredo, 26. marca, ob 19. uri -KONCERT«. Spored izvajajo gojenci glasbene šole iz Kranja. Izven. -SPIK«, KRANJ sprejme uslužbenca za knjigovodstvo z daljšo prakso. Tudi honorarni uslužbenci liso izključeni. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite pis--neno komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju. Zaradi velikega zanimanja bo v petek, dne 28. marca, ob pol osmih zvečer v zgornji dvorani Sindikalnega doma že tretja ponovitev predavanja RAK NA MATERNICI IN DOJKI z dvema slovenskima filmoma. Predaval bo specialist ginekolog dr. Veter Igor. Ker je število sedežev omejeno, je vstop dovoljen le z vstopnicami, ki jih boste dobili v knjigarni Simona Jenka od srede dalje. RAZPIS DELOVNEGA MESTA SKLADIŠČNIKA Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij Tovarne finega pohištva v Tržiču V KRANJU V petek smo na kranjskem živilskem trgu zabeležili naslednje cene: ajdova moka 70, koruzna moka 45 do 50, koruzni zdrob 55, koruza 40, kaša 70 do 80, ješprenj 70, krma za kokoši 35 do 40, fižol 60 do 80, šalotka 40 do 50, čebulček 250 do 300, proso 35, oves 20 do 25 din liter; krompir 10, rdeče korenje 40 do 50, navadno korenje 15 do 20, čebula 45 do 60, kisla repa 25 do 28, kislo zelje 35, pesa 40, red-kev 30, jabolka 90 din kg; česen 5 do 8 din kom., koleraba 5 do 20 din kom., hren 10 do 20 din komad, šopek peteršilja 10 din, regrat 20, motovileč 20 do 25, radič 20, špinača 25 din merica; skuta 80 do 90 din kg, surovo maslo 480 do 520 din kg, zaseka 360 din kg, mleko 30 din liter, smetana 200 din liter, jajca 15 do 17 din kom., kokoši 300 do 420 dinarjev komad. OBESIL SE JE V četrtek, 20. marca, je prebivalce z Visokega pri Kranju vznemirila vest, da se je obesil 45-letni kmet Ivan Sajovic z Visokega. Njegovo truplo so našli v domačem hlevu. VSEM ODBORNIKOM OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Na podla-ri L točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) sklicujem 5. SEJO OKRAJNEGA ZBORA IN 5. SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ za sredo dne 26. marca 1958 ob 9. uri v sejni dvorani okrajnega zbora, oziroma zbora proizvajalcev OLO Kranj. Za seji predlagam naslednji dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o odloku o pavšalni obdavčitvi dohodkov od opremljenih sob, ki se oddajajo v najem ali pod-najem. 2. Razprava in sklepanje o odloku o določitvi odškodnine za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča za leto 1958. 3. Sklepanje o potrditvi sklepne bilance Klimatskega okrevališča -Posavc« na Posavcu. 4. Sklepanje o potrditvi zaključnega račana Komunalne banke okraja Kranj za leto 1957. 5. Ureditev statusa industrijskih šol. 6. Sklepanje o ustanovitvi Zavoda za zaposlovanje invalidov in dela manj zmožnih oseb v Kranju. 7. Sklepanje o garanciji Cevljarni -Ralilovec«, Studeno. Za sejo okrajnega zbora še: 8. Določitev števila članov šolskih odborov in imenovanje določenega števila članov v šolske odbore nekaterih šol. 9. Sklepanje o potrditvi sprememb poslovnika sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OLO Kranj. Po končanih ločenih sejah bo v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora Kranj 7. SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Spremembe v organih OLO. 2. Določitev števila zastopnikov OLO na občnem zboru in v upravnem odboru okrajnih zbornic ter določitev družbenih in drugih organizacij ter zavodov, ki imajo svoje zastopnike v vodstvu zbornic. 3. Pooblastitev načelnika tajništva za notranje zadeve, da lahko pooblašča druge uslužbence tega tajništva za odločanje v upravnih stvareh. 4. Imenovanje upravnega odbora in upravnika Zavoda za /aposlovan je invalidov in dela manj zmožnih oseb. Vabim vse odbornike, da se sej zanesljivo udeleže. URADNIH LISTIN Cel register kaznivih dejanj se je nabral nad šestero vodilnih uslužbencev KZ Križe in Ko-vor, ki jim je pretekli teden sodilo okrožno sodišče v Ljubljani. Pri njihovih nečednih manipulacijah so jim pomagali še en lesni manipulant LIP Tržič, dva logarja, en strojni mojster in en gostilničar, vsi znanci glavnih storilcev. Vsa ta druščina bi zaslužila, da bi jo predstavili s polnimi imeni, saj jo je vodila po krivih potih le sla po okoriščanju na škodo splošnega ljudskega premoženja, pokazala je pa tudi zelo neiskren odnos do naše družbene skupnosti, ki s tolikimi žrtvami bije težak boj za višjo življenjsko raven. Najtežje obremenjeni med njimi pa so: Valentin Kokalj, bivši upravnik in poslovodja KZ Križe, Zofija Ribnikar, knjigo-vodkinja KZ Kovor in Ivanka Legat, knjigovodkinja KZ Križe. Njihova nepoštena dela segajo celo do leta 1953, vlečejo se pa še skozi leti 1954 in 1955. Številna dejanja, ki so jih bili osumljeni ter udeležba še osmih sostorilcev oziroma pomagačev je zavlekla postopek vse do zadnjega časa. Tako je bila izrečena sodba po tridnevni obravnavi preteklo soboto. Sodišče je spoznalo obdolžence v celoti za krive 33 kaznivih dejanj ter je po izčrpnem obravnavanju na podlagi delnega priznanja obdolžencev, izpovedi številnih prič in zaseženih dokumentov ugotovilo naslednje dejansko stanje: Valentin Kokalj je poneveril poleti 1955 izkupiček za poldrugi meter bukovih desk, ki so se pojavile kot presežek in ki jih je razpečal za 18.298 din. Izkupiček je delil s soobdolžen-kama Legatovo in P. K., obra-tovodjo iz Retenj. Zlorabil je dalje svoj uradni položaj s tem, da je v letu 1954 preprodal nekaj čez 7 m3 lesa, kupljenega za KZ Križe, z dobičkom preko 20 tisoč din, ki je šel v njegov žep. Poneveril je tudi skupaj z Legatovo v juliju 1954 ca. 33.394 din, kolikor je bila vrednost takratnega viška lesa v izmeri nekaj čez 4 m3. Razen tega pa sta oba vpisala v uradne listine lažnive podatke s tem, da je izdal Kokalj konsignacijo KZ Križe za 4,33 ms lesa na ime kmeta Debeljaka, Legatova pa je izstavila fingiran blagajniški izdatek za odgovarjajoči izkupiček. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža In očeta ANTONA Fn^IPClCA se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem za iskreno sožalje, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekamo dr. Bežku, ki se je z vso svojo izredno požrtvovalnostjo in vsemi svojimi sposobnostmi trudil lajšati bolečine pokojniku v težki bolezni. Žalujoči: žena, hčerka in ostalo sorodstvo. Ivanka Legat je ogoljufala blagajnika KZ Križe za ca. 4.000 din s tem, da ga je v avgustu 1955 prevarila s predložitvijo popravljenega tovornega lista, da so stroški takrat nabavljenega cementa za toliko višji. Skupaj z Zofijo Ribnikar je pomagala Kokalju in lesnemu manipulantu K. B., ki je stal tudi pred sodiščem, pri poneverbi tako, da je izstavila fingiran račun z dne 30. 6. 1954, naslovljen na KZ Kovor za 22 m3 hlodovine v znesku 211.090 din in ga izročila Ribnikarjevi, ta je pa plačala Kokalju zneska 46.000 din in 10 tisoč 840 din, za kar je od tega prejela 11.000 din nagrade, Legatova je pa dobila celo 25.000 din. KZ Križe seveda omenjenega lesa v resnici ni dobavila. Ribnikarjeva je razen tega zlorabila še uradni položaj s tem, da je v konsignaciji lesa, ki ga je KZ Kovor dobavil lesni manipulant Frantar, pripisala nekaj čez 2 m3 drogov v vrednosti 27 tisoč 50 din ter se okoristila s to manipulacijo spet za 12.497 dinarjev. V marcu 1954 je vnesla v konsignacijo o oddaji lesa kmetice Golmajerjeve še lažna 2 m3. Ogoljufala je dalje blagaj-ničarko Maglič Marijo s predložitvijo te lažne konsignacije na škodo KZ za znesek 10.000 din. Napeljala je tudi soobdol-ženo O. K., poslovodkinjo KZ Kovor, da je za kritje nastalega primanjkljaja v zadrugi povišala ceno vinu v steklenicah. Ribnikarjeva, Legatova in bla-gajničarka M. M. so zakrivile še ponareditev uradnih listin, ker so medsebojno izdale firigi-rane dobavnice, blagajniške prejemke in izdatke, s katerimi so skušale prikriti primanjkljaj v višini ca. 25.000 din. Ribnikarjeva in blagajničarka M. M. pa sta poneverili v letu 1954 še posamezne zneske, ki so jima bili zaupani v zadrugi v skupni vsoti 5.252 din. Glede ostalih obdolžencev je dognala obravnava, da so pri že opisanih početjih pomagali, deloma pa so sami prav tako zlorabili svoj uradni položaj, zakrivili pa tudi manjše poneverbe, jemali podkupnine ali pa so zaupani denar neupravičeno uporabljali. Oba obtožena logarja sta se pa dala zapeljati po nekaterih kmetih - domačinih, da sta jim nakazala več lesa, kot jim ga je bilo dovoljeno posekati. Za nagrado za te -usluge« sta prejela nekaj lesa, pa tudi nekaj denarja. Ob upoštevanju olajšalnih okoliščin, da večina še ni bila kaznovana, da imajo skrbeti za družine, da so bili v NOB pozitivni in da so dejanja tudi že nekoliko odmaknjena je naložilo sodišče Valentinu Kokalju in Zofiji Ribnikar po 1 leto, Ivanki Legat pa 11 mesecev zapora. Ostalim so bile odmerjene kazni zapora od 20 dni do 6 mesecev. Za del nadaljnjih kaznivih dejanj podobnega značaja na škodo obeh zadrug ni bilo zadostnih dokazov, vsled česar so bili obtoženci tega oproščeni. Obdolžencem, zlasti pa tistim, ki so bili huje obsojeni, je k razmeroma milim kaznim pripomogel največ čas, ki je vsaj nekoliko že zabrisal umazanost njihovega početja. Ob hitrejšem postopku bi bile pa kazenske mere, ki so jih zaslužili spričo povezanega delovanja, nedvomno precej ostrejše. Nekatere državljane morajo vzgajati za družbeno disciplino žal tudi še kazni. -f. Ob koncu leta bodo ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejeli za redno članarino 320 dinarjev pet, za 550 dinarjev pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je Tone Seliškar VELIKA GALA PREDSTAVA Vsi bodo kaj radi segli po najnovejšem romanu za mladino, ki ga je spisal priljubljeni pesnik in pisatelj Tone Seliškar -Velika gala predstava«. S to knjigo nas popelje pisatelj v vedno mikavni in na pol pustolovski svet komedijantov. Odlike tega novega Seliškarjevega romana za mladino so zlasti preprost, močno nevsiljiv slog, prisrčen oris značajev otrok, staršev, cirkuških artistov, kmetov in potepuhov; sibia vedrost, ki premaga vse težave, izredno dobrosrčen humor, tovarištvo in neomejena vera v življenje. Medtem ko visi groza atomske smrti nad vsem svetom in temne sile kale mir med narodi, je Seliškar zbral pod velikim cirkuškim platnom v slogi in delu artiste različnih narodov sveta, ki z vnetim prizadevanjem razdajajo milijonom vse, kar vede in znajo. POHITITE Z VPISOM! ČLANE VPISUJEJO POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE, KI SO SKORAJ V VSEH ŠOLAH IN VEČJIH PODJETJIH, VSE KNJIGARNE, PODRUŽNICE -SLOi VENSKEGA POROČEVALCA« IN -LJUDSKE PRAVICE* IN UPRAVA V LJUBLJANI, ERJAVČEVA CESTA 14/a. KRANJ, 24. MARCA 1958 VISOKA VOLILNA UDELEŽBA TRIGLAV : POSTOJNA 7:3 (3:1) V prijateljski nogometni tekmi se je danes moštvo Triglava pomerilo s Postojno in jo visoko premagalo z rezultatom 7:3. Tekma je bila odigrana na zelo slabem terenu, tako da se ni mogla razviti kvalitetna igra. Prišlo je tudi do medsebojnih obračunavanj med igralci, ki jih sodnik Kraljic ni znal xatreti. PRVE PTO^tkpk*". ZNAČKE AMD KRANJ AMD Kranj ie na vseh šolah v Kranju in okolici organiziral prometne krožke za pionirje. Na teh krožkih so predavali člani AMD o cestno-prometnih predpisih. Pionirski prometni krožek Staneta Kovačiča s Primskovega je prvi preizkusil na teh krožkih pridobljeno znanje dne 19. t. m. V prostoru, kjer so bili izpiti, je viselo nešteto prometnih znakov in slik, ki so nazorno prikazovale uporabo in posledice, ki nastaiajo, če se jih ne upošteva. Izpite je polagalo 30 pionirjev in pionirk, ki so pokazali zelo dobro znanje in jim je bilo tako podeljenih 27 srebrnih in 3 bronaste značke. r- AVTO-MOTO SKYJORING V CERKLJAH V nedeljo, 16. marca, je AMD Cerklje priredilo avto-moto sky-joring. Prireditev je bila društvenega značaja in je kljub slabi progi dobro izpadla. Najboljši čas na tekmi je dosegel tov. Miha Stenovec (motor) s smučarr jem tov. Grilc Janezom. Drugo mesti je dosegel tov. Andi ej Li-par (avto) s smučarjem tov. Ro-pret Lojzetom in tretje mesto. Franc Vombergar (avto) s smučarjem Ropret Lojzetom, -s- ZIMSKO-ŠPORTNE TEKME -PARTIZANA« JESENICE TVD Partizan Jesenice je pred dnevi priredil za mladince in pionirje tekme v veleslalomu in sankanju. V veleslalomu na progi dol^i 1500 m je tekmovalo 25, v sankanju, na progi dolgi 1500 metrov pa 63 mladincev in pionirjev. Reuzltati: Veseslalom — mladinci: Jože Pogačnik 0,48,8; starejši pionirji: Janez Zmitek 0.53.0; mlajši pionirji: Danilo Omaje 0,2,9; mlajše pionirke: Nataša Tržan 1,54,7. — Sankanje — mladinci: Marjan Žagar 3,04,0: mladinke: Betka Dečman 4,17,0; starejši pionirji: Peter Kapuc 4,17.3; starejše pionirke: Mara Cufar 4,55,2; mlajši pionirji: Milan Svetlin 5,26,0; mlajše pionirke: Nada Šolar 5,40,0. Prepričljiv dokaz polne državljanske zrelosti volivcev ^Nadal)evanje s L strani) jim je preprečil pomanjkljiv volilni imenik. V njem so imeli vpisane tri ljudi, ki so se že pred leti odselili. Dobro so volili tudi Kam-nogoričani, Vrbljani in Leščani. Seveda tudi Radovljičani, saj ob treh popoldne na nobenem od treh volišč ni volilo manj kot 90% volivcev. Nekoliko slabša je bila udeležba na Brezjah in v Ljubnem. RAZGIBANA NEDELJA V KRANJU Zastave, okrašena volišča, skupine ljudi na cestah, poslušajoč pred zvočniki volilne rezultate iz vse države. Volišča pa najbolj polna zjutraj, potem pa čedalje bolj prazna. Tak je bil včeraj Kranj. V tej občini je Gorenja Sava napovedala tekmovanje Centru. Do 9. ure dopoldne je zato na Gorenji Savi volilo že 73 odstotkov volilnih upravičencev. Naj-debelejši volilni imenik so imeli na Zlatem polju, toda od 1080 vpisanih volivcev jih je že do osmih prišlo na volišče kakih 300, do desetih pa že kakih 770. Tu so nekateri delavci volili že ob šestih. V Dupljah so nekateri volivci čakali pred voliščem že pol ure prej, preden se je odprlo. Na Golniku pa so bili glede volilne udeležbe do desetih najboljši v občini. Pridni so bili tudi v Tr-steniku, na Visokem, na Kokri. . . Na Jezerskem je prišlo zjutraj skupno na volišče 82 upokojencev, 81-letni Zaplotnik pa je kot že na vseh volitvah prišel peš več kot uro hoda daleč na volišče. DESNI SAVSKI BREG V KRANJSKI OBČINI JE OSTAL ZADAJ Slabši sloves pa so si ustvarili kraji na desnem bregu Save v kranjski občini. Ne samo v številni krajih te občine, marveč tudi izven nje so se posmehovali Bregu. -Ste slišali? Do pol devetih zjutraj je na Bregu glasovalo vsega skupaj 6 ljudi, pa še ti so bih iz volilnega odbora.« Spričo izredno visoke volilne udeležbe drugod, so si ti kraji ob desnem bregu Save sami sebi pokvarili ime v javnosti. Cud.no je njihovo ravnanje: hkrati, ko pričakujejo od skupnosti pomoč za razna komunalna dela, denimo za vodovod, pa se po drugi plati — če pomislimo na nizko udeležbo na voliščih — nekateri tamkajšnji volivci ne zmenijo dovolj za skupnost. SLAVNOSTNI MLAJI OB CESTAH -V Vopovljah so že vsi do zadnjega volili,« so nam povedali v Cerkljah, ko smo se ob pol enajstih pozanimal, kako kaj potekajo volitve v tej občini. Drugo najboljše volišče v cerkljanski občini je bilo ob tisti uri v Dvorjah, kjer je že takrat volilo 87 % volivcev. -Ta odstotek ne drži več,« je pripomnil aktivist, ki je pravkar prispel od tam. -Samo še 14 volivcev čakamo, tako da znaša volilna udeležba v Dvorjah že kakih 93 %. V vsej občini je do pol enajstih volilo 48,5 % volivcev. — Ljudje so torej dokaj prej prihajali na volišča kot na lanskih volitvah v ljudske odbore, ko je prav tako do pol enajste ure dopoldne prišlo volit le kakih 33 odstotkov volivcev. Povsod ob cestah pa mlaji, mlaji. Kdo bi jih v naglici pre- na zadnjih volitvah v ljudske odbore lanske jeseni volilo 47 % tamkajšnjih volivcev. Do te ure so tudi v Dvorjah že dosegli 100 odstotno udeležbo. Najnižja volilna udeležba pa je bila takrat v Stiski vasi. ČIMPREJ BI RADI. . . V Domu onemoglih v Tržiču je bilo nekaj starčkov hudo zaskrbljenih. Hoteli so čimprej na volišče, toda po hribu navzdol v snegu, ledu in mrazu ni šlo lahko. Zaprosili so za pomoč že v zgodnjih jutranjih urah. Radi bi čimprej na volišče, so prosili. Pomagali so jim, da so ob ramah mladincev, sosedov in uslužbencev Doma odšli na volišče. Vseh 6 volišč v Tržiču je bilo okrašeno in volivci so prihajali zaviti v plašče, pa vseeno veselih obrazov. Po zasneženi, poledeneli cesti smo se povzpeli do Podljubelja. Ura je bila šele deset, na volišču pa so imeli samo še 38 volivcev brez kljukice ob imenu, že nad 80% jih je volilo. Na volišču Slap dalo praznično razpoloženje. Tudi starci, ki so prišli daleč od Poči-vavnika sem in od drugod po uro in več hoda, niso po volitvah takoj hiteli nazaj. Volitve so bile zanje veliko praznično opravilo. Cesta po dolini se je vila v serpentinah ob slapovih, pod navpičnimi skalnatimi skladi navzgor do Jelendola. Volivci Puterhofa in drugih oddaljenih gorskih naselij pod zasneženimi planinami so bili tu zbrani. Zena srednjih let je komaj prišla, zasopljena, hitro volila in se namenila nazaj v hrib. »Doma so otroci, živino in vse sem pustila. Moram hiteti, da pridejo še ostali, izmenjati se moramo,« je dejala in že izginila med zasneženimi smrekami. Večinoma so bili samo te varuhi in posamezni onemogli starčki med tistimi 20% volivcev, ki so jih ob 11. uri še čakali na tem volišču Jelendola. »vsi so Ze volili,« so nam samozavestno povedali v Železnikih ob 12. uri. To so do- v tem tekmovanju res izkazala! Hkrati so bile volitve za mladino v Godešiču povod za sproščeao manifestacijo. Kmalu potem, ko so taon odprli volišče, je prikora- Kokrški gasilci so se potem, ko so volili, odpravili na prostovoljno delo. Sli so pripravljat les za novi gasilski dom na Kokrici. Mudilo se jim je, kajti radi bi, da bi bil dom čimprej dograjen štel; toda ljudje so pravili, da jih je več kakor petdeset. Do dveh popoldne je volilo v tej občini 71,2 %, medtem ko je 16 volilna enota — je bilo vse segli na voliščih znanih partizan- živo. Tisti, ki so že volili, so kramljali o problemih in težavah in o današnjih volitvah. Povsod je vla- POTRESNE SLIČICE ZASELKU ZABLJE POD STORZICEM POTRES N! PRIZANESEL — V PREDDVORU GOSPODAR IN skih vasi; v Kališah, odkoder so to vest sporočili že ob 10. uri, uro pozneje pa tudi iz znanih Dražgoš, medtem ko so na tretjem volišču v Lajšah čakali opoldne samo še enega volivca. Razpoloženje je bilo povsod praznično, svečano. Na okrašenem nelih potih. Je kaj treme? Nič, čeprav je prvič spustila svoj »glas« v skrinjico kala mladina v vrstah z zastavami in s pesmijo. Tudi mladinci in mladinke, ki po letih starosti niso še dozoreli za to državljansko dolžnost, so prišli z ostalimi, ki so ponosno vstopali v volilni lokal, prvič v življenju. Vsa Skofja Loka je bila v zastavah, vse izložbe slavnostno okrašene. Ob 12. uri so na nekaterih voliščih čakali le še na posamezne zamudnike in stare ljudi, medtem ko je v občini ob tej uri volilo ž« nad 74 odstotkov. SKOZI SNEŽNE ZAMETE V občini Ziri je do 12. ure oddalo svoje glasove že 80 odstotkov volivcev, na 10. volišču celo 91%. Na volišču št. 1 v Brekovcih je ob 7. uri zjutraj kot prvi glasoval 82-letni Matevž Petračič. Volivci so prihajali skozi visoke snežne zamete z Zirovskega vrha, Račeva in drugih krajev, da bi zadostili svoji težnji in glasovali za našo ureditev, za boljšo bodočnost. V nekaterih osamljenih naseljih so uredili prevoze, da bi pomagali starčkom ali bolnikom na volišča skozi hude zamete in po polede- PET GLAV ŽIVINE POD RUŠEVINAMI HLEVA Kako bi bilo s človekom, ki bi ga potres presenetil v postelji? Vesti, ki so se razširile po potresu, niso bile napihnjene. Vse kaže, da je potresni sunek, ki je v sredo popoldne vznemiril prebivalce Gorenjske, najbolj prizadejal zaselek Zabije pod Stor-žičem, ki ima le štiri domačijo. Največ škode je utrpel posestnik Vinko Valjavec. Čeprav je bila hiša zgrajena razmeroma pozno, namreč 1904. leta, jo je močno zrahljalo. Potresni sunek je pomedef s strehe okrog 400 kosov opeke, pa tudi dimniku ni prizanesel. V stenah zunaj in v notranjosti zevajo široke razpoke, medtem ko se je pročelja hiše nagnilo navzven za 5 do 7 centimetrov. Skozi nastalo razpoko je videti nebo. Najbolj pa je poškodovalo spalnico in še en prostor, kjer Valjavčevi prenočujejo. Potresni sunek je sprožil pravcati plaz kamenja in ometa, ki je zasul predvsem zglavja postelj. Nedvomno bi se bolj tragični končalo, če bi prišlo do. potresa ponoči. Kosi kamenja, ki so zgrmeli na postelje, so bili dovolj veliki, da bi ubili človeka. Hiša Franca Roglja je nekoliko manj poškodovana, vendar dovolj, da ne bi prenesla še enega podobnega potresnega sunka. Vsepovsod — razpoke... razpoke... Pa tudi ostalima domačijama ni prizaneslo. Ljudje se zaskrbljeno ozirajo v razpokano zidov-je, hkrati pa se vprašujejo, kako zakrpati razrahljana poslopja. V stiski so, kajti zavarovani so le proti požaru. V hiši Katarine Savs v Preddvoru je potresni sunek zrahljal obok v hlevu; sesul se je strop. Ruševine so pokopale pod seboj zeta, Antona Ekarja, ki je ta čas krmil živino. Takole pripoveduje: ».Sam ne vem, kako se je zgodilo. Zavedel V tem trenutku je bilo volišče na Hrušici prazno. Vendar so bili člani komisije zadovoljni, saj so že v zgodnjih jutranjih urah zabeležili zelo lepo volilno udeležbo Anton Lkar iz Preddvora, za las ušel smrti ki sem se šele takrat, ko sem se z živino vred znašel pod gomilo opeka in skal.« Zarei srečno naključji«, kajti Ekar je odnesel le natrta rebri, odgrnine in podplutbe. S. S. glavnom trgu v Železnikih je zvočnik oddajal pesmi in potek volitev. Ljudje so so ustavljali, poslušali in še urneje ubrali pot pod noge naprej, na volišče, potom pa domov in po opravkih. Na volišču v Davčah je ob 7. uri zjutraj čakal 84-lotni kmet, ki je še v temi odšel z doma, da bi čimprej oddal svoj glas za boljšo bodočnost, za nadaljnjo, le začeto pot k napredku kmetijstva. Od 22 volišč v občini jih 14 ni Imelo telefonske zveze in je v glavnom mladina vzdrževala zvezo. MANIFESTACIJA MLADINE Najtežjo vlogo pi i današnjih volitvah jo imela komisija, ki je pregledovala volišča občino Skofja Loka in ocenjovala, katero je naj-skih urah, ko je minila zmrzal In evoi|e, zastave... Mladina se je V POLJANSKI DOLINI Na 21. voliščih Poljanske dolin« so delavci in kmetje družno oddajali svojo glasove. Večino P°" ročil z volišč so donašali mladinci na smučkah ali pa pel, Volišča v Leskovcu, Novi Oselici in drug8 so zelo oddaljena, dostop do nj'n |e potabno za osamljena naselj* po hribih zelo težaven. Več starčkov iz Leskovca je zaprosilo P°* moči. Niso so upali v lakom vremenu navzdol do volišča, nikakor p.i niso hoteli biti zadnji na v<)l|j šču. Njihovim prošnjam so ugodi in jim preskrbeli vozila. Toda do 12. uro jo v občini, po nepopoln'*1 podatkih volilo le približno 50*1* volivcev, šolo v prvih popoldan' pota omehi' i bi, m> imeli I *» > I • lepi« Okreieao. Povsod zeleuj«' dO Itop do volišč.