Jaköb Šolar S P I R A N T I Č N I N O S N I K V S L O V E N Š Č I N I Namen teh vrstic je, da opozorim na artikulacijsko posebnost slovenskih nos- nikov pred spiranti (priporniki) in med njimi v primerih, kakor jih srečujemo v knjižnem jeziku: ilanska, lanska, živinska, ženska, svinjska ali narečno swanska, canž, kanšt, srenšč (srenjski), anže, nžic, пИсоџ ipd.; v primerih popolne narečne moderne vokalne redukcije (po nekaterih gorenjskih govorih: tešnca — češnčan — iešnska, šišnska, železnška, praznika, prâznli, žettznh, jéznh, vežnli, mésnh, kâénh, /tišnh, lâtnh, srécnh, nahnh, majhnh, pbuhnh, ta lôhnh itd. Penetracija ustne in nosne artikulacije je v takih primerih posebno zanimiva, toliko bolj, ker v drugih jezikih doslej še nisem opazil, da bi n prevzemal vokalno vlogo, vsaj preiskoval jih fonetično doslej še ni nobeden v takih zvezah. Prav v ti vokalni vlogi pa postaja te vrste nosnik posebno zanimiv glas, vreden nadrobne obdelave. Zapise za svoje raziskovanje sem napravil 1924 v laboratoriju na Collège de France v Parizu s fiksnim kimografom na uteži s 5 peres! tedanjega Rousselotovega tipa brez vzvoda na membrani ob precejšnji hitrosti; taki sinkronični zapisi s 5 peresi hkrati so mi omogočili dokaj zanesljivejšo sodbo in tudi revizijo nekaterih dotlej splošno razširjenih mnenj o razlagi nosnika pred spiranti. Za nadrobno in res zanesljivo sodbo bi seveda moral vse to preskusiti doma, kjer so pri roki vseh vrst govori našega jezika, medtem ko sem bil v Parizu v tem pogledu nujno zelo omejen; čeprav se tu omenjeni izsledki opirajo na gradivo 7 poskusnih oseb (domala vseh tedaj v Parizu živečih Slovencev), so vendar le slučajno odbrane in vse izobra- ženci. Kljub dosti obsežnemu jezikovnemu gradivu, ki sem ga pritegnil v preisko- vanje, tedaj še nisem spoznal vsega obsega teh pojavov in so mi šele kasnejše analize zapiskov doma pokazale ob nekaterih primerih, da bi bil moral pritegniti v siste- matično obdelavo tudi zveze nosnikov z glasovi j, w, v, l, r. Vse to bo treba dopol- niti. Prav tako bi bilo treba z novejšimi oscilografskimi metodami določiti značaj vokalne kvalitete, zlasti interspirantičnega (medpriporniškega) nosnika. Za vse to bi bil potreben laboratorij doma. Ce kljub temu s tem člankom opozarjam na proble- matiko teh skupin, storim to zato, ker se mi pojav tudi ob teh nepopolnostih zdi dosti pomemben, saj bi nam pomagal razložiti celo vrsto jezikovnih glasoslovnih sprememb, ki nam jih v taki obilici razkazuje Ramovševa Historična gramatika II, 28 Slav. revija 429 84—120; zato, ker se 25 let vprašanja nihče ni lotil z boljšimi in novejšimi metodami; in ne najmanj zato, ker bi za jubilej svojega učitelja Fr. Ramovša rad pokazal vsaj dobro voljo, da poplačam dolg, ki me tišči že 25 let. Tu ne objavljam gradiva, le na problematiko opozarjam ob izbranih zgledih. 1 Teoretično bi v zvezi vokal + n + spi rani morali imeti takole artikulacijo: do konca vokala popolno zaporo v nosno votlino, potem pa hkrati odpor v nosno votlino in stvoritev popolne zapore za zgornjimi zobmi, to je n; potem zopet hkrati popolni zapor v nosno votlino z mehkim nebom in jezičkom ter odpor dentalne ustne zapore in takojšnjo nastavitev artikulacijske lege za naslednji spirant. Shematično si to lahko ponazorimo n. pr. za skupino -ans- takole: W V V V W v v v v v V nosu ' ! i v ustih — — a n s Toda v praksi takih primerov skorajda ni. Dejanski izgovor za največ primerov nam kaže n. pr. zapis besed članska na sl. 1 (posnet je samo -ans-). Faze izgovora v časovnem poteku nain zaznamujejo kasneje vrisane (na reprodukciji grdo odebe- ljene) vertikalne črte. Prva faza je pravi ustni vokal a, kakor kažejo vibracije v grlu (Lx), zven v ustih (Bv), zračni pritisk v ustih (Bs) je spočetka precej močan zaradi predhodne lateralne eksplozije pri glasu l; obe nosni črti (Nv in Ns) sta čisto mirni, nosna votlina je zaprta in pri artikulaciji ni udeležena (neznatni tresljaji na črti Nv so od resonance po vsi glavi, ne od artikulacije). V drugii fazi se v grlu (Lx) ne spremeni nič, zven traja dalje; v ustneui zvenu (Bv) se vrsta vibracij rahlo nalomi in pade, periode pa dobe nekoliko drugačen značaj (čeprav pri takih zapisih redno ne smemo tega pričakovati in ne soditi po značaju teh period, za to bi bil potreben oscilograf); močno spremembo pa kaže zračni pritisk v ustih (Bs), kjer črta nenadno močno pade, torej zračni pritisk v ustih nenadoma in močno oslabi; vzrok nam po- kažeta zapisa nosnega izgovora: Nv se nekoliko zviša in kaže močne vibracije, zven v nosu; Ns pa kaže nenaden in zelo močan, kar eksploziven vdor zračnega toka v nosno votlino. Ni dvoma, to je ustno-nosni izgovor vokala a. Prva faza izgovora a je trejala 7,5 stotinke sekunde, druga ( -y proti "-ont > -Q v praslov.), 4. najrazličnejše asimilacije konzonantskih skupin. V naslednjem bi opozoril na nekaj razlag v slovenščini. 1. Najbolje je spirantizacija nazala uporabljena v romanski lingvistiki, kjer so lingviste prisilili k obravnavi tega problema tako očitni pojavi, kakor so nosni vokali v francoščini, izginjanje nazala pred spiranti v italijanščini (istituto < institutum, isola < insula) in podobno v španščini. V slovenščini doslej tega pojava izpadanja še ni nihče razlagal; kakor so primeri redki, vendar tudi pri nas obstojé, a le tedaj, kadar ni kakršnakoli oblika ali sorodnost besed nosnika v taki poziciji vzdrževala. Zato se je največkrat izgubil nosnik pri prevzemanju tujih imen, kakor Sconenstein (Schönstem) > Šoštanj; iz Konrad hipokoristično iine Kuni (Cerklje na Oor. Knè), od tod *Kunšej > Kušejli; po tej poti si lahko tudi razlagamo: san-iti > S niti, toda *sanšal > sašal že v stari slovenščini ; morda je taka konstelacija pospešila pridev- niške oblike iz samostalnikov na -(i)na, kakor Sitarul(i)na — sharuški, Stič(i)na — stiški nam. *skaruč(a)nski, *slii(a)nski; v rezijanskih narečjih je morda italijanski vpliv pospešil oblike niški < nemški (preko: nivški), miša < minša (bolje: mivša) 7 M. Grammont, Notes de Phon, générale. VIII. L'assimilation. Bulletin de la Soc. lingu. 24 (1923), 43 sl. 8 W. v. Wartburg, Einführung in Problematik und Methodik der Sprachwissen- schaft. Halle 1943 (str. 28). » Leskien, Grammatik der altbulg. Sprache. Heidelberg, C. Winter 1919 (str. 51). 10 O. Behagel, Geschichte der deutschen Sprache«. Straßburg 1916. 11 A. Breznik, Rodbinski priimki iz starih svetniških imen. Koledar Mohorjeve družbe za leto 1942 (str. 69). iz mbiibša.1- Disimilatorični vpliv mora imeti realno oporo v fonetičnem procesu, drugače ne nastopa; tu pa bi po naravnem fonetičnem procesu predhodni m, ki nazalizira ves sledeči vokal, nazalizacijo prej zahteval, kakor ustavljal; saj imamo primere, kjer se je nosnik zaradi takih vplivov sekundarno na novo razvil.13 Tako si lahko razlagamo tudi primere, kakor wus, wos < \>ъпъ-'и-, po sloveiskin, po « . . . . jurla[sk(n ipd. v terskem narečju preko -vvz- in -vvs-. Predhodno stopnjo vidim v palatalizaciji nosnika in začetni diftongizaciji prednjega vokala, kakor làinski = =• làivski. V dobi, ko je v pred spiranti izgubljal rinezem in ga je bilo zdaj slišati še kot n, zdaj ne več, je nastala pri govorečih negotovost, kje je n treba govoriti, kje ne, toliko bolj, ker jim narečja ni podpirala knjižna slovenščina (šola in tisk); v tej negotovosti se je začel n vtikati tudi v etimološko neupravičene besede, zlasti pred spirantom sorodnimi afrikatami c, č, i: nocoj > nancupl, tretji > trénêi, obrénii, obrêniamo, tb-ias > ténias »tedaj«.14 V takih pozicijah je bil etimološko neupravičeni n fonično dobro oprt na prihodnji zaporniški element in se tako ob- držal, medtem ko je etimološko upravičeni, a fonično in akustično šibki v pred spiranti onemel. Proces je v psihološkem pogledu podoben gorenjski zamenjavi w in l, n. pr. na gwâl, in primerom švicarskih nemških narečij, ki jih omenjata W. v. Wartburg (o. c. 28) in Behagel (o. c. 234 sl.). Po narečjih in domačih imenih bo takih primerov še več, toliko več, kolikor manj opore so ljudje dobivali iz tiska in šole za ohranjevanje nosnikov po etimološki povezavi sorodnih besed (lani — lanska, žena — ženska ipd.). Tako bi se dala razložiti oblika Яацкаг za prebivalce vasi Ravne (v Bohinju) preko Ravn(i)har in Ra^ivhar. Tudi Ar(a)h in Hdjdrih iz Hajnrilt; če sta se nosna metastaza n in ustna katastaza z r vršili hkrati in je pritegnila nazalna artikulacija v svoje območje r prav do značilnih vibracij, potem je r-ova sonornost preglasila predhodni nejasni nosnik v in smo dobili Ar(a)li; če pa je nosna metastaza nehala pred r-ovskimi vibracijami, je prvi zaporni element povzročil akustični vtis d in akustično prevladal nad v, kar bi dalo Hajdrih. V to kategorijo uvrščam tudi dublete v krajevnem imenu Čemšenik : Češenik (pri Dobu). Verjetno je po spirantizaciji onemel tudi rn v trmi jen > trljèn. 2. Tudi menjavanje v pisavi in včasih tudi v izgovoru med n in m v istih besedah pred spiranti si razlagam z nedoločnostjo nazala v v taki poziciji. Ce be- remo kunšt in kumšt, limž in t inž, finfar in fimfar, branva in bramva, si to raz- lagam tako, da se govori v takih primerih v resnici v, kadar pa je treba glas zapisati ali razločno izgovoriti, sežemo po m zato, ker je labialna zapora v taki poziciji lažja, saj razbremeni jezično konico, ki nima opore za svojo artikulacijo v naslednjem glasu. Kdor je v takem izgovoru iskal načina pisave, je seveda pisal m. Enake pojave imamo tudi v nemščini (prim. Behagel o. c. 234 sl.). " Fr. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II, 98. — 13 Ib. 104. 14 Fr. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika VII, 53 sl. 3. Spirantizacija nosnika bi utegnila pojasniti tudi vzrok, zakaj izgubi n sonor- nost v skupinah, kakor so -sni-, -tnl- ipd. v glagolih stisn(i)la, utihn(i)la, (rčn(i)la,- vzdign(i)la, butn(i)la itd. Tu je l dovoljeval celo takojšnjo središčno zaporo, a zato postal sam nazalen do končne lateralne zapore (/ je v slov. največkrat rahlo lateralno eksploziven) in čez; tako je ob koncu spirantiziranega nosnika v in nazaliziranega l ob kratki popolni dentalni zapori nastal pravi n, ki je bil ob prejšnji pripori toliko slišen, da je uho fonološko registriralo n v drugi polovici tega fonema, prvo pa imelo za pripornik l; tako si lahko pojasnimo prenos sonornosti in metatezo glasov v teh primerih, kakor jo je opazil že Broch v Slavische Phonetik (str. 258). Spirantični v nam s svojo prilagodljivostjo okolici pojasnjuje tudi asimilacijo preko zloga, kakor jo pogosto srečujemo v primerih, kakor železniški > želez vški > zeležvški in od tod tudi želežniški, vrhniški > vrhvški > vfšvški — vršniški ipd. Pri takem razkrajanju nosnika sta seveda tudi n in nj šla podobno pot: kônska> kô[vska, tanšati> ta{ršati, zanjo > zavjo > zajno itd.; ta proces je zlasti razvit v poljščini, kjer je izgovor skupin tipa -ans- tudi za knjižni jezik sprejet -â{s-, kar je v resnici -â[vs-: konski, panslwo, t ans z y se izgovarja ko{vski, palvstwo, ta{vši.ir' Podobno je tudi s skupino -nv-, n. pr. pônwi > pôun: ubéne pôun ni; usé pôun so zanal; tèm kar s pouvjo (Rudno v Selški dolini). 4. V zvezi s temi vprašanji bi opozoril še na učinek favkalne eksplozije ob sre- čanjih s, š + n. Ta favkalna eksplozija je nezveneča; po vsem soditi gre na račun spiranta, a vendar vdor zraka v nosno votlino napravlja akustični vtis nosnosti, bolj subjektivno foničnega kakor objektivno akustičnega. To je tisti posrednik med ne- zvenečimi spiranti in zvenečimi nazali, da se ne vrši med njimi asimilacija kakor pri drugih soglasniških zvezah; to je najbrž tista onemelost nazalov, na katero namiguje Broch v Slav. Phon. str. 237 in 244; nezveneča nosnost je, onemelost nazalov pa ni, je le nazalizacija spiranta. Vendar pa ta favkalna odpora v nosno votlino v določenih pozicijah zadošča, da nazal res izgine ali pa postane tako ne- določen, da ga pač čutimo kot nekak nazal, a pišemo zdaj n, zdaj m. Taki so pri- meri pri resn > res, pesn — pesni ipd. Ta favkalni odpor v nosno votlino pa ne ostaja samo prt preprečevanju zvenske asimilacije med nezvenečimi ustnimi in zvenečimi nosnimi soglasniki. Dogaja se celo nasprotno, da pri zn in in na meji obeh glasov glasilki včasih za kako stotinko sekunde onemita. Tako n. pr. v izgovoru iste osebe: v jêzvh onemi z pri trikratnem zaporednem izgovoru za 2 — 3 — 0 stot. sek.; v bolezrh za 2 — 0 — 2,5 st. sek.; v kordjžvh 3 — 4 , 5 — 1 , 5 st. sek.; v železrh 4,5 — 4 — 3,5 st. sek. A to so le osamljeni primeri, v večini primerov se to ne dogaja, tudi ne samo pri isti osebi. 15 Z. Klemensievvicz, Gramatyka vspôlczesnej polszczyny kulturalnej w zarysie.' Wroclaw-Warszawa 1947. Str. 42 sl. Meillet je v avesti, perzijščini in nekaterih drugih jezikih opazil onemitev л in i pred nosniki. Iskal je razlage pri Rousselotu za nenavaden pojav onemitve pred zvenečimi soglasniki. Ta je poskusil obnoviti ves proces v laboratoriju. Dal je Fran- cozu, Slovanu in Nemcu ponavljati glasovno skupino azma azna v kimograf. Pri Francozu in Slovanu je bil z v vseh primerih popolnoma zveneč; pri Nemcu pa le v prvih primerih, dokler je še intenzivno izgovarjal, potem pa ne več. Ker nemška z in i tudi sicer nista popolnoma zveneča, je Rousselot iz tega sklepal, da prehod zn žn > sn šn dokazuje, da z in i v prizadetih jezikih nista popolnoma zveneča.10 Za naše primere se mi zdi, da ta razlaga ne drži: 1. ker sta z in i v drugih zvezah, razen v absolutnem začetku, popolnoma zveneča; 2. ker se pri istih osebah in v istih zvezah ta trenutna onemitev kaže samo sporadično; 3. ker je tako tesno zmeraj zvezana samo s favkalno odporo. Pojav si razlagam čisto fiziološko fizikalno: za jasen in določen zven v grlu z značilnim šumom ob ustni pripori pri z in i je treba močnega in zelo strnjenega zračnega curka, ki skozi zveneči glasilki teče naravnost v ustno priporo; dokler je ves goltni prostor tesno zaprt in miren, priteka ta zračni curek enakomerno v usta; ko se pa mehko nebo z jezičkom odlušči od goltne stene in odpre prehod skozi nosno votlino, je vsa enakomernost v napetosti in strnjenosti zračnega curka nenadoma zmanjšana, in to včasih lahko tako zelo, da tudi glasilki zaradi te spremembe v zračni napetosti za kako stotinko sekunde izgubita uravnanost in se morata prilagoditi novi arlikulacijski uporabi zračnega toka. Zveneča ali ne- zveneča ali samo delno zveneča izgovarjava glasov je pregloboko ukoreninjena v navadi organizma, da bi bila odvisna od večje ali manjše pazljivosti govorečega in bi se kazala samo sporadično v tem ali onem primeru. Kdaj se zven'samo zmanjša, kdaj onemi za kako stotinko sekunde, je odvisno pač od večje ali manjše sile, s ka- kršno favkalna odpora poseže v enakomernost zračnega toka. Ljubljana. 01 Prim. Rousselot, Parole 1901, 641. Panconcelli-Calzia, Die experimentale Phonetik in ihrer Anwendung auf die Sprachw. Berlin 1924, str. 44. R é s u m é Se basant sur des inscriptions faites à l'inscripteur du Laboratoire phonétique au Collège de France avec 5 tambours de différents diamètres à la fois, l'auteur montre que la nasale devant les spirantes en slovène s'est spirantisée (le signe graphique de ce phonème est v grec). C'est évident surtout dans les groupes slo- vènes où, après la chute de la voyelle non accentuée, la nasale est devenue syllabique et parfaitement isolée, p. ex.: içinca — češnčan — češvska (nom de lieu Cešnjica, son habitant et son adj.). Les figures 3 et 4 du tableau montrent l'inscription de češnčan (3) et de češvska (4). Les lignes désignent: Lx = larynx, Bv = bouche voix, Bs °= bouche souffle, Nv = nez voix, Ns = nez souffle. Dans le groupe -šnč- l'explo- sion nasale est très forte et entièrement sourde; cette partie nasale sourde dure 4,5 centièmes de seconde, tandis que la spirante š précédente ne dure que 5 cent, de sec.; comme la durée moyenne d'une spirante sourde est de ca. 10 cent, de sec., on voit que cette partie nasale sourde appartient à la durée de la spirante, que c'est donc la métastase de š en même temps que la catastase de la nasale. Cette anti- cipation de la nasalité par la spirante nous explique pourquoi il n'y a pas d'assi- milation entre les spirantes orales et la nasale quant à la sonorité. Mais le plus important c'est que la nasale devant l'affriquée č (3) est entièrement occlusive, tandis qu'elle est entièrement spirante devant la spirante s, ce qu'on peut voir assez bien aux vibrations très nettes sur la ligne Bv (fig. 4), malgré la reproduction assez mauvaise. Ce cas d'une nasale spirante tout à fait isolée ne permet pas d'interpréter la spirantisation de la nasale comme vocalisation, ce qu'on fait assez souvent surtout dans des groupes -arts-, La nasale est voyelle dans les deux groupes, soit occlusive (-šnč-) ou spirante (Svs-). Dans les groupes de type -ans- l'étude distingue deux manières de prononciation: l'une, la plus fréquente, ne connaît pas d'occlusion pour la nasale (fig. 1 članska), l'autre avec une occlusion passagère à la fin de la nasale (fig. 2 ženska). On peut nettement voir que la pression de l'air dans la bouche diminue deux fois: pour la première fois on passe de l'a oral à l'a nasal (à), pour la deuxième fois, elle diminue presque au zéro, mais quoique le courant d'air soit dirigé presque entièrement par le nez, la bouche reste légèrement ouverte, déjà en position pour l'articulation de la spirante suivante. On doit y donc distinguer les éléments suivants: -aävs- ou -aâms- et non pas seulement -aâns-, ce qu'on fait assez souvent et ce qui est arrivé aussi à M. Poirot dans son étude Sur l'articulation des nasales islandaises (Mélanges offerts à Ch. Andler. Strasbourg 1924, 285—290), à cause des inscriptions insuffisantes. A la fin de l'analyse de l'articulation, l'auteur fait quelques observations sur la durée et la nature de la nasale voyelle en slovène; il montre que les groupes de type -šnic- -šnc- et -šniš- -švš- ont à peu près la même durée, avec ou sans voyelle i, qu'après la chute de l't la nasale se charge de sa durée; de sorte la durée de la nasale voyelle monte jusqu'à 10—14 cent, de sec. de ca. 5—6 de sa durée normale intervocalique. Dans cette réduction il ne s'agit donc pas d'une abréviation de temps, mais d'une simplification d'articulation. Dans le chapitre 2, l'auteur fait allusion à l'importance de la nasale spirante qui pourrait expliquer bien des phénomènes linguistiques, mais la connaissance de ce fait de phonétique générale et son application sont trop'rares. On ne devrait pas s'arrêter à des faits si évidents que les voyelles nasales en français ou la chute de la nasale en italien, mais faire attention aussi à la diphtongaison et au change- ment des voyelles, si bien qu'à toutes sortes d'assimilation, provoquées par la nasale spirante, si susceptible de modifications. Puis l'auteur donne quelques exemples de ces changements en slovène. Quant à l'amuissement momentané et sporadique de la spirante dans les groupes zn et žn, l'auteur l'explique par le relâchement brusque dans la tension d'air, causé par l'ouverture de la cavité nasale.