rm •Zasavski tednik- Je glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik ln Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov: Uredništvo In uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din. Četrtletna 120 din, mesečna 40 din -Cena Izvoda v kolportall 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja »DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo. Štev. 8 TRBOVLJE, 17. februarja 1960 Onj? 1(1 r-t. KUI OB OBČINSKI KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE V OBČINI ZAGORJE DOGODEK TEINA OTVORITEV NOVE RUDARSKE ŠOLE V TRBOVLJAH Komuna Trbovlje je v nedeljo dobila novo šolsko ustanovo, Industrijsko rudarsko šol?, ki stoji na griču Volbenk na starodavnem Polaju, prav tam, kjer so trboveljski rudar ji pravzaprav začeli kopati premog. — Z Mile Klopčiča pesmijo »Drejčnikov Andrej«, ki so jo recitirali mladi rudarji, se je pričeia otvoritvena slovesnost nove šole, katere so se udeležili številni predstavniki iz Trbovelj in Ljubljane. Med gosti je bil tudi letošnji Prešernov nagrajenec, trboveljski rojak in prvi učenec te rudarske šole v Trbovljah Stojan Batič. — Predsednik šolskega odbora Jože Piki je v uvodu pozdravil vse navzoče ter poudaril pomen te šole ter zaprosil predsednika občine Martina Gosaka, da odpre šolo. Le-ta je čestital k tej novi pridobitvi v komuni Trbovlje ter svoj nagovor posvetil rudarski mladini, ki se bo na tej šoli učila in vzgajala v odlične rudarje ter graditelje socializma. — Predsednik Gosak je potem prerezal trak pri vhodu v novo šolo, nato pa so si vsi1 zbrani . ogledali prostore nove šole. i KONFERENCE SE JE UDELEŽILO 2Z8 VOLJENIH DELEGATOV IN ŠTEVILNI GOSTJE, MED NJIMI ČLAN GLAVNEGA ODBORA SZDLS TOVARIŠ TOMO BREJC, ČLANA OKRAJNEGA ODBOR SZDL LJUBLJANA TOVARIŠA PERNUŠ IN IVO TAVČAR. ZA DELEGATA ZA V. KONGRES PA SO IZVOLIL! IVA TAVČARJA IZ LJUBLJANE IN MILANA VIDICA IZ ZAGORJA Kot je bilo pričakovati, je nedeljska občinska konferenca Socialistične zveze posegla na vsa področja družbenega življenja, živo osvetlila celotno dosedanje delo organizacij SZDL, predvsem pa s svojimi stališči ln sklepi zagotovila nadaljnjo krepitev vloge te naše naj več j e in najmnožičnejše politične organizacije. Izrazito delovni značaj konference je dejansko pripomogel, da zdaj ni nobenih dvomov, kam v bodoče usmeriti vso skrb in delovanje organizacij SZDL, Značilnost konference se kaže v vedrem in v lastne OSTRI PROTESTI VSEPOVSO Francozi so vkljub vsem protestom izvršiti atomski poskus v Sahari, izvedba tega poskusa je izzvara vai protestov in demonstracij v Damasku, Stockholmu, Londonu in na Dunaju. K vsem protestom politikov, državnikov, znanstvenikov itd. v zvezi z atomskim poskusom v Sahari je francoski obrambni minister Fierre Messmer izjavil, da je bil poskus le odločen korak, da pa cilj še ni dosežen. Francija si bo v prihodnje prizadevala urediti udarno silo, opremljeno z jedrskim orožjem. SOVJETSKA POMOČ KUBI Uradno sporočilo o razgovorih med Mikojanom in Castrom poudarja, da so razgovori obeh državnikov potekali v prisrčnem ozračju in da je prišla do izraza želja obeh vlad po skupnem sodelovanju v OZN. Sovjetska vlada bo kupila od Kube 425.000 ton sladkorja iz proizvodnje v letu 1960, v prihodnjih 4 letih pa vsako leto po 1 milijon ton sladkorja. Uradno sporočilo pravi nadalje, da bo SZ odobrila Kubi kredit v znesku 100 milijonov dolarjev ter Ji nudila tehnično pomoč, če bo potrebna za Izgradnjo tovarn. RAZGOVORI NA CIPRU V Nikoziji so se začeli tretjič zapovrstjo britansko-ciprskl razgovori, ki se jih udeležujeta ciprska predstavnika Makariog in Kučuk ter guverner Foot. V Nikoziji so mnenja, da bo problem biitanskih vojaških ooprišč na Cipru kmalu režen. GANA BLOKIRALA FRANCOS V znamenje protesta zaradi atomskega poskusa Franclje v Sahari je država Gana blokirala francosko premoženje v Gani. TURBINE IN ČRPALKE ZA 81 Tovarna »Litostroj« v Ljubljani Je sprejela končno naro-čilo za opremo treh črpalnih postaj in ene hidrocentrale za 8l-rljo. Za »Litostroj« je to prvo naročilo turbin ln črpalk iz Sirije. britanski Železničarji Velika železničarska stavka, ki bi se morala v Veliki Britaniji pričeti v ponedeljek, je bila odpovedana. Britanski železničarji so v svojih zahtevah uspeli ter dobe povprečno 5"/, večje plače , VREME ZA CAS on 18. FEBRUARJA DO '29. FEBRUARJA: Okrog 22. februarja ponoven prodor mrzlega vala s snegom. Tudi mei 26. in 28. februarjem bo parkrat snežilo. V ostalem bo prevladovalo suha a hladno vreme z mra- sile verujočem poteku razprave, to, kar smo tolikokrat pogrešali na podobnih konferencah. S tem pa ni rečeno, da je konferenca skušala posneti samo »smetano« in da je razpravljala samo o doseženih rezultatih na vseh področjih družbenega življenja. Narobe: konferenca je živo osvetlila vse tiste neštete slabosti ln pomanjkljivosti, ki se Se vedno vlečejo kot rdeča nit v celotnem delovanju organizacij Socialistične zveze in ki dostikrat slabijo dosežene rezultate. Referat predsednika občinskega odbora Socialistične zveze je še prav posebej opozoril na pogosto pomanjkanje samolniclatlve ob najrazličnejših opravilih, pogost spremljevalec nekaterih druž-beno-samoupravnlh organov pri obravnavanju določenih zadev, na enostransko usmerjenost nekaterih gospodarskih činlteljev, pa včasih že kar nerazumljive slabe medsebojne odnese med1 ljudmi. Ob vsem tem je bila zelo plastična nakazana potreba po krepitvi osnovne organizacije, ki more ln mora v svojimi stališči energičneje posegati v vsakodnevno družbeno življenje svojega delovnega območja ln krepiti pri ljudeh zaupanje ter doseči njihovo sodelovanje pri najrazličnejših opravilih. Ljudje so na volitvah v nova vodstva SZDL dejansko pokazali zaupanje v Socialistično zvezo, saj je skoro stoodstotna votlina udeležba poroštvo, da članstvo zaupa organizaciji In njeni sili, ki jo mora razvijati na vseh podTočjih družbenega življenja. Tako zaupanje pa nujno terja povečano In okrepljeno dejavnost vseh organizacij SZDL in na vseh področjih vsakodnevnega življenja. Kje Sana osnovne organizacije SZDL največ nalog? Praktično vsepovsod, kjer se razvija družbeno življenje. To pomeni, da je konferenca naložila organizacijam SZDL posegati vsepovsod tja, kjer so potrebne zavestne politične sile. Za eno Izmed osnovnih nalog bodočega delovanja organizacij SZDL je konferenca naložila skrb za razvoj in razcvet družbenega upravljanja. Kaže, da je tu tisto področje, ki bo terjalo največ dela in prizadevanj. Vsakodnevno življenje ljudi je in bo postajalo vedno bolj odvisno od vsestranskega udejstvovanja organov družbenega upravljanja. Na tem področju bo treba organe razviti, vključiti vanje vedno več ljudi, da bodo praktično prav vsi sodelovali, da bodo sprostili vse svoje umske In druge sile In s tem neposredno razvijali " samoinlčiativo, tako potrebno pri vsakodnevnem reševanju teh ali onih vprašanj. Kajpak konferenca ni mogla mimo znanih in utemeljenih stališč nedavnih plenumov višjih organov Socialistične zveze. Dejansko je bila konferenca praktičen dokaz vseh teh priporočil in stališč, zato lahko reč »-mo, da mora taka usmerjenost nujno dati že v bližnji prihodnosti dobre rezultate. Razprava je bila usmerjena v vsa tista področja, kjer je potrebna Intervencija Socialistične zveze In vseh ostalih zavestnih političnih sil. Obrazloženo je bilo delo stanovanjskih skupnosti ln nakazane najnujnejše naloge pri razvijanju teh skupnosti, posebej pa poudarjena živa potreba po večjem sodelovanju ljudi, ki žive v teh skupnostih, In ki bodo neposredno uživali rezultate dela teho skupnosti. Posebej so bili osvetljeni nekateri problem! glede nadaljnje rasti družbenega standarda, preskrba ljudi z vsakodnevnimi potrebščinami, letošnje gospodarske naloge pri izvajanju družbenega načrta občine. Član predsedstva občinskega odbora SZDL tovariš Rado Taufer j« i koreferatom obrazložil nekatera stališča letošnjega družbenega načrta občine. Opozoril je na nelogičnost prakse, da skušajo v neka tar' h podjetjih zaposliti več delovne she, realizacijo pa zmanjšati. Take pojave je zaslediti pri nekaterih podjetjih, kjer ni dvoma, da bi lahko zastavili nekoliko višje plane. V razpravo so posegli tudi tovariši Ivo Tavčar, tovariš Pernuš in Tomo Brejc. Na koncu je predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Rudi Bregar razdelil denarne nagrade ln pismena prinnanja najboljšim osnovnim organizacijam SZDL. Konferenca je Izvolila nov SO-članski občinski odbor Socialistične *veze ln dva delegata za V. kongres, b NOVA INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA V TRBOVLJAH S PLENUMA OK LMS LJUBLJANA Vprašanje vaške mladine V petek, v Ljubija okrajnega , Ijana, post ške mladine. rja, se je plenum MS Ljub-snom va-i-icuoodnik OK LMS tov. Stanko Bernik je v svojem referatu poudaril vlogo mladine v procesu socializacije vasi. Poudaril je zlasti potrebo po razširitvi aktiv. LMS na vasi in poživitev dela aktivov, ki že obstajajo. Te je treba vključiti v konkretne naloge zadrug, državnih pose- TRBOVUE ŠTEJEJO 17.964 PREBIVALCEV Ob zaključku leta 1956 je ob* čina Trbovlje štela 17.964 prebivalcev. Od teh je bilo meških 8.822, žena pa 9.142, Ti dve številki nam prikazujeta, da je nežni spol v kraju v večini, saj je ta za 322 oseb močnejši kot moški. štev in drugih obratov socialističnega sektorja. Mladim je treba nuditi možnost strokovnega usposabljanja, ker je bilo opaziti, da si mladina tega želi, a ji večkrat ne nudijo dovolj možnosti za to. Treba je nadalje razviti močno poiifično-ideološko dejavnost, vtem pa ne zanemariti društvenega in zabavnega življenja vaške mladine, ki ji moramo razen gostiln in (največkrat) slabih filmov nuditi tudi zdravo zabavo v kulturnih društvih in klubih. Aktivi mladih zadružnikov naj čim-tesneje sodelujejo z zadrugami ter se vključujejo v njihovo delo in upravljanje. Treba je izvesti obširno agitacijo za mladinske delovne brigade in prikazati kmečki mladini čimbolj resnično podobo življenja v brigadi ter možnosti za usposabljanje v raznih strokovnih tečajih. Obširna razprava Je v glavnem potrdila in razvila teme referata. Zlasti je načela tudi vlogo klera na vasi, ki skuša z najrazličnejšimi sredstvi pritegniti mladino in jo tako odtujiti organizaciji Ljudske mladine. Plenum je nakazal nove smernice v dejavnosti vaške mladine, ki naj pomenijo prelomnico v dosedanji praksi. Pri tem je treba uporabljati avdiovizualna sredstva in poiskati oblike dela, ki ustrezajo mentaliteti sodobne mladine. —rko RAZGOVOR 0 BODOČIH KOMUNALNIH NALOGAH v Trbovljah Zanemarjena vloga zborov stanovalcev Na ta zapis me je pravzaprav napotil nedavni seminar za člane hišnih svetov, ki ga je organiziral občinski odbor Socialistične zveze v Zagorju. Občinsko politično vodstvo namreč dobro ve, da Je treba v pogojih stanovanjske reforme nujno okrepiti hišne svete, Jim obrazložiti nekatere nove dolžnosti, pa tudi pravice, in jih opozoriti na potrebo povečanega defla na tem področju družbenega upravljanja. Seminarja se je udeležilo nad sto ljudi, kar dokazuje, da se večina hišnih svetov zaveda svojih nalog, in predvsem, da morajo biti seznanjeni z vsemi napotili in zakonskimi predpisi, ki Jim lahko omogočajo plodnejše delo. Seminar Je pokazal dvoje osnovnih značilnosti: del hišnih svetov doslej ni delal samostojno, pač pa preko stanovanjske uprave ln več kot dve tretjini hišnih svetov v svoji praksi sploh ni sklicevalo zborov stanovalcev. O tem drugem nekaj več. Hišni sveti so pozabljali, da brez sodelovanja stanovalcev hiš, ki jih .upravljajo, ne bodo mogli uresničiti niti enega svojih načrtov Praksa to najbolj nazorno potrjuje. Navadno so stanovalci videli v predsedniku, pa morda še v blagajniku hišnega sveta človeka, ki imata denar, ki imata oblast in ki sta dolžna stanovalcem izpolniti vsa njihove zahteve ali želje. Ponekod stanovalci niao razumeli, da njihov Izvoljeni hišni svet ne bo mogel enostavno vsako njihovo željo, dostikrat tudi potrebo uresničiti, ker zato ni bilo pogojev. In namesto, da bi hišni sveti že v kali onemogočili razne osebne ihteve ln želje, ki jih la objektivnih vzrokov niso mogli izpolniti, ter sklicali sestanek stanovalcev, so se pridušali, da bodo mesto predsednika in članov hišnega sveta predali drugim ljudem, »kratka da bodo odstopili. To se pravi, večina hišnih svetov je pozabila, da je edina tribuna, ki naj obravnava stanje te ali one stanovanjske hiše, zbor stanovalcev. V zakonu o družbenem upravljanju stanovanjskih hiš so natanko odrejene dolžnosti In pravice zborov stanovalcev. Noben hišni svet ne more delati, ne da bi, upošteval mnenja ln sklepov teh zborov, zato je tembolj čudno, da so v Zagorju le posamezni hišni sveti sklicevali take sestanke ln se » stanovalci podrobno pogovarjali o svojih načrtih In vseh drugih stvareh. Ne smemo se čuditi, če delo hišnih svetov zato ni steklo, če so tl ali oni stanovalci Imeli hišne svete za svojeglave, svojevoljne ln podobno. Obratno pa drži, da so nekateri hišni sveti skušali sklicevati stanovalce In jim dati obračun svojega dela, a ljudje niso šteli za potrebno, priti na tak zbor ln se pomeniti o vsem tistem, kar je na tem sestanku potrebno. Krivda je torej obojestranska. Res je, da ve. lik oziroma največji del hišnih svetov nima kje sklicevati zbore stanovalcev, ker ni za to primernih prostorov. Tisti pa, ki so jih sklicevali, so bili prisiljeni Imeti jih kar v kuhinji predsednika hišnega sveta. Vendar pomanjkanje za to primernih prostorov sploh ne bi smelo biti ovira za tako delo. Sicer pa: vsak hišni svet mora dajati obračun svojega dela vsaj en- krat v letu, navadno tedaj, ko se volijo novi hišni »veti. Zakon pa tudi pravi, kolikokrat na leto se morajo shajati zbori stanovalcev. V bližnjih dneh bodo zbori stanovalcev imeli mnogo večje dolžnosti. Materialna osnova hišnih svetov se zbolj-šuje. Nedvomno je, da noben hišni svet ne bo mogel pravilno delati ,ali poslovati, če ne bo Imel za seboj 'soglasje ali sodelovanje vseh ljudi, živečih v hiši, ki Je laat splošnega ljudskega premoženja. Dobro delovanje hišnih svetov je mogoče le ob shajanju ln sklepih zborov stanovalcev. In naposled: tudi družbeno upravljanje stanovanjskih hiš Ima svojo osnovo v medsebojnem eodelovanju ljudi. To Je bistvo In namen. Vsi tisti stanovalci, ki so doslej podcenjevali vlogo hišnih svetov, ki niso hoteli razumeti. da hišni sveti niso samo za to, da pobirajo najemnine, pač pa da želimo vzdrževati stanovanjske hiše čim dlje v dobrem stanju, bodo morali »poznati, da Je njihovo sodelovanje nujno potrebno. Vsi tisti hišni sveti pa, ki so dosiej zanemarjali sklicevanje zborov stanovalcev, morajo vedeti, da »o Jih ljudje postavili na to mesto tn da se morajo ob svojem delu s stanovalci posvetovati. Družbeno upravljanje stanovanjskih hiš nam daje boljše možnosti, da ne le podaljšamo življenje stanovanjskih hiš. marveč da tudi dosežemo tesnejše medsebojno sodelovanje ljudi. V medsebojnem sodelovanju ljudi pa bomo dosegli tudi na tem področju boljše uspehe — to pa je naš glavni namen. Pretekli teden jie bil pri ObLO Trbovlje poseben razgovor predsednikov delavskih svetov ln direktorjev podjetij, na katerem so razpravljali o Izvršitvi družbenega plana občine za 1. 1959 ter o pripravah za družbeni plan za 1. 1960. Razen o teh dveh' vprašanjih eo se pogovorili tudi o roku za dostavo zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1959, ki morajo biti predloženi družbeni evidenci ln OtoLO do 28. februarja letos. Se poseben poudarek je bil dan na združevanj« sredstev skladov za »kupno porabo gospodarskih organizacij za skupne komunalne potrebe. Podana pa je bila tudi analiza o prispevkih podjetij v ta skupni sklad v 1. 1959 ter o Izvršenih delih .kakor tudi o vplačevanju in porabi sredstev skupnega sklada za društva ln družbene organizacije pri občinskem odboru SZDL. V letošnjem letu bo na dnevnem redu v prvi vrsti težnja za pričetek del pri razširitvi Splošne bolnišnice v Trbovljah In gradnje Zdravstvenega centra (doma) ter za dokončno izgrad- njo osemletke na Plevčakovem hribu ,mimo vodovoda, regulacij« Trboveljščice itd. LITERARNI VEČER V TRBOVLJAH Občinski komite LMS Trbovlje in gimnazijski literarni krožek prirejata v soboto, 20. t. m., v predavalnici Delavskega doma literarni večer. Svoja dela bodo brali mladi literati — sodelavci revije »Mlada pota« in gimnazijskega glasila »Ml mladi«. Pravzaprav se bomo ta večer srečali z znanimi Imeni, ki med mlajšimi slovenskimi literati nekaj pomenijo, gotovo pa ' to ni zadnje srečanje z njimi. Njihova Imena lahko najdemo v vseh naših literarnih revijah. Naj jih nekaj naštejemo: Valentin Cundrič, Janez Juvan, Elzs Budan, Vido Korar, Ervin Fritz, France Anžel ln France Hočevar. Nekateri so že Izdali pesniške zbirke, drugi pa pripravljajo svoja dela za tisk. Letos bosta izšli dve pesniški zbirki Valentina Cundriča, ki j« najmočnejši pesnik te skupin«. Tudi gimnazijski literati boda pokaz-'l svoje zmožnosti. Nastopili bodo: Dolores Pečar, Rado Palčič in Jož« Medija. ponoči. 24. APRILA NA POT K TITU Po sporočilu Zveznega odbora ca proslavo dneva mladosti bo letošnja šestnajsta štafeta odrinila na pot iz najjužnejšega mladinskega naselja ob avtomobilski cesti v Makedoniji 24. aprila. Od tod bo štafeta šla preko Prilepa, Ohrida, Skopja, Niša, Kraljeva, Prištine, Nikšiča, Titograda, Dubrovnika. Mostarja, Sarajeva, Drvarja, Podgore, Splita, Šibenika, Reke Kopra, Kranja, Ljubljane, Zagreba, Novega Sarla v Beograd. V enaintridesetih dneh bodo npslci štafetne palico pretekli nad 5.500 km dolgo pot preden jo izroče na večer 25. maja predsedniku republike Josipu Brozu-Tltu na stadionu JLA v Beogradu, kjer bodo izvajali slavnosten program z nastopom pionirjev, graditeljev ceste •Bratstva In edtnstva«, pripadnikov Armije, članov TVD -Partizan« in ostalih športnih društev in organizacij. k‘ n' I P°večali- a J‘h Je vendar bilo treba navsezadnje tudi radeška Mlekarna!, Vprafanje rentabilnosti mlekarne kot neposredni zbirni center, razde-' Iat° V ZrakU do pretekleg,a ljevaiec Jfc v kratko odmerjenem1 ?ta' kl 30 v Podjetju premostili poletnem času še predelovalec mie- temu ^ da l^mtekarna0 HAMb°’ ka. Zasavske, pa če hočete tudi jugo- I d 1 mlekarna delala komaj slovanske »karolirte«, -sivke- in * P°l0V,C° SV0]e kapacitete' tudi štirimi tisoč litri mleka na leto, nekje že več ali manj konservativno mišljenje posameznih kmetovalcev, •»da se kupčije z mlekom ne izplačajo«, premajno prizadevanje posameznih kmetijskih zadug za izboljšanje mlečne živinoreje tam, kjer so dane možnosti — vse to so stvari, ki so v našem zasavskem kmetijstvu še vedno zelo pomanjkljive in nezadovoljive. Zadnji ukrepi v tem pogledu, predvsem pa v hrastniški občini, kažejo, da bodo rešili skrbi ne samo potrošnikov, med katerimi so najbolj prizadeti majhni otroci v revirskih krajih, marveč tudi ra-deško Mlekarno pomanjkanja po mleku. ZA RENTABILNOST GRE Septembra 1957 je radeška Mlekarka pričela s poskusnim obratovanjem. Štirideset milijonov dinarjev, ki jih je družba vložila v ta objekt, Je bilo postavljeno na kocko, kajti zaledje mlekarne je bilo glede pridelovanja mleka slabo razvito; vprašanje rentabilnosti, popolne izkoriščenosti kapacitete mlekarne, tudi do 20 km oddaljene zbiralne postaje mleka so že v začetku poslovanja mlekarne stopila v ospredje. Kolektiv, neizkušen in mlad, se je znašel pred številnimi problemi, ki so se s razformiranjem okraja Trbovlje še -rjavke« s svojimi dva, tri, morda Radeška mlekarna odkupuje danes! tudi štirimi tisoč litri mleka’na leto. ™Ieko v rednem okolišu 15 km, od Radeč do Šentjanža na Dolenjskem, Mokronogu, Tržišču, Planini, Gabrovki, Kresnicah in Dolu, ki pa je še vedno premajhno za kritje potreb po mleku in popolne izkoriščenosti zmogljivosti mlekarne. Zato v podjetju iščejo, posebno zdaj v zimskem času, vedno nova zbirališča, ki pa zaradi oddaljenosti od mlekarne ali rednih zveznih prog le stopnjujejo stroške in ceno mleka. Vendar so v mlekarni prisiljeni prevzeti tudi manjše količine mleka, da pokrijejo vsaj minimalno povpraševanje, predvsem iz Trbovelj, kjer je preskrba s tem živilskim predmetom za sedaj še dokaj šibka. Radeška mlekarna bi lahko samo v ta industrijski raj prodala dnevno do 1.700 litrov mleka, medtem ko ga mlekarna zbere iz vseh rednih in izrednih okolišev od 1.500—1.700 litrov dnevno, a del te količine razdeli tudi v Radečah in v Hrastniku, največ ga pa seveda -roma« v Trbovlje. Da bi bilo vseh povpraševanj po mleku konec, da bi imeli zasavski potrošniki na razpolago dovolj tega iskanega in pomembnega prehrambenega artikla, bi morala radeška mlekarna zbrati dnevno vsaj 2.300 litrov mleka — tega pa za sedaj še ni mogoče dobiti v tolikšni količini, vendar bo to vprašanje po vseh znamenjih sodeč v bližnji prihodnosti zadovoljivo rešeno. v IZ REPORTERJEVE ZAP1SNICE Se vedno lov za mlekom LEPŠI ČASI Tudi če bi bili največji črnogledi, bi videli, da se radeški mlekarni in z njo seveda tudi potrošnikom obetajo glede preskrbe mleka resda boljši časi. In za to je skrajni čas, kajti s tako preskrbo mleka, kot je danes, res ne moremo biti zadovoljni. tem manj še, če pomislimo na majhne otroke, ki jim je mleko absolutno potrebno, če hočemo, da bodo zrasli zdravi in krepki, kar želimo pač vsi in je naša največja naloga. Predvsem v hrastniški občini, kamor pripada radeška mlekarna, se nameravajo že letos lotiti vzreje mlečne živine tam, kjer so za to dani pogoji. Pričakujejo, da bodo z intenzivnim, pospešenim gojenjem molznih krav že letošnje leto pokrili svoje potrebe ter razdelili med Hrastničane 500 litrov mleka dnevno. Seveda pa ne bodo ostali s. no pri tem, ampak bodo pridelovanje mleka iz leta v leto večali, saj bo tedaj vprašanje -viškov« rešila mlekarna s produkcijo raznih mlečnih izdelkov, po katerih tudi ne manjka povpraševanja. Na kmetijskem posestvu v Hote- mežu so nam povedali, da bodo v primeru, če nekatera zasavska in-•tlustpjska podjetja priskočijo na pomoč terriu posestvu pri-grajdnji hlevov in še drugih objektov, lahko že v kratkem začeli z gojenjem odličnih krav mlekaric, tako da bi dnevno pridobitev mleka dvignili na 1000 litrov in kasneje še na več. Ostali dve posestvi v Loki pri Zidanem mostu in v Impolci pri Sevnici, kakor kaže, ne bosta sledili zgledu hotemeškega posestva, ampak ostali pri vzreji živine za zakol. S tem, ko bi v bližnjem radeškem okolišu povečali pridobivanje mleka, bi se nedvomno zmanjšali pridelovalni stroški zanj in njegova ceha, ki je danes sorazmerno še visoka, saj znaša lastna cena mleka v radeški mlekarni letošnje leto natanko 42 din za 1 liter, medtem ko ga potrošniki v Trbovljah plačajo po 36 din Razen tega pa bi v podjetju lahko brez skrbi povečali kapacitete na 5.000 litrov dnevno mleka ip del od tega predelali v mlečne izdelke. MLEKO V STEKLENICAH Številni potrošniki v Hrastniku in Trbovljah so že večkrat spraševali, zakaj pri nas ne dobivamo mleka v litrskih steklenicah, kar bi bilo nedvomno ne samo bolj higiensko, temveč tudi kvalitetno in praktično. Ko smo se pred dnevi mudili v radeški mlekarni in povprašali tudi o tej stvari, so nam zadržano pojasnili, da bi polnjenje steklenic ob sedanji zmogljivosti mlekarne žal bilo predrago, kajti v primeru, da bi pričeli z razpošiljanjem mleka v steklenicah, bi njegova cena narastla za S din pri litru. Glede nakupa potrebnih litrskih steklenic so bili zadevni dogovori s hrastniško Steklarno menda ugodni, vendar je stvar sedaj nekoliko zaostala, a ne bi bilo napačno, če bi že zdaj začeli misliti na takšno dostavljanje mleka potrošnikom. ZA TREZNE LJUDI ČUDNE RECI . . . Naš zadnji obisk v radeški mlekarni pa je žal odkril nekaj senčnih podob s področja, kjer podjetje odkupuje mleko. Če pustimo ob strani, da se nekatere kmetijske zadruge vse premalo zanimajo, da bi se odkup mleka z njihovega področja izboljšal, opazimo, da za to skrbi skoraj povsod samo mlekarna sam« in da pri tem naleti^ čestokrat na dokaj čudne pojave.'Naj navedem samo nekaj primerov: Prvi primer: Šentjanž na Dolenjskem. Razne govorice, predvsem v začetku odkupa s tega področja, so pripovedovale, naj kmetovalci ne zaupajo radeški mlekarni, ker -da nima denarja«. Postavili so ji celo zahtevo, da plača akontacije vnaprej! Drugi primer: Šentrupert leži 5 kilometrov od redne proge, kjer radeška mlekarna odkupuje mleko. Po Novem letu je tamkajšnja mlekarna, ki mleko izključno predeluje v mlečne izdelke, ponudila radeški, da bi le-ta odkupovala mleko z njihovega področja, okrog 500 1 dnevno. S tem bi se nedvomno močno ublažila skrb za mleko v Hrastniku in Trbovljah. Toda v šentrupertski mlekarni so potem odstopili od ponudbe. Zakaj? Tega niso povedali. Tretji primer: Gabrovka. Občni zbor SZDL. Predstavnik tamkajšnje kmetijske zadruge je v razpravi -apeliral- na domače kmetovalce, -naj ne dajejo mleka radeški mlekarni« (dasi ga ta izključno pošilja za potrebe industrijskih prebivalcev in njihove male otroke!) — temveč njim, za predelavo v sir! Iz tega področja bi mlekarna Radeče izgubila okrog 400 1 mleka. Naše mnenje: čudno, prečudno, da še danes naletimo pri kmetijskih zadrugah na takšne pojave, ki močno spominjajo na izjave nekdanjih vaških rrfogotcev in so v naši sedanji stvarnosti težko razumljive, da se rečemo žalostne ob misli na revirske otroke — ne da bi družbene organizacije na terenih na take ohole izjave primemo reagirale in napravile dokončen red. Nasprotno pa so ljubljanske mlekarne z razumevanjem odstopile v v tem zimskem času svoja področja za odkup mleka. In zakaj tu razumevanje? Na to naj odgovore poklicani! -pb- KMET1JSK0-G0SP0DARSKA KONFERENCA ZADRUŽNIH SVETOV NA IZLAKAH Po starem ne bo šlo več V četrtek dopoldan Je bila v Počitniškem domu na Izlakah kmetijsko-gospodarska konferenca vseh članov zadružnih svetov In upravnih odborov zagorskih kmetijskih zadrug, ki sta 1o organizirala in pripravila občinski ljudski odbor In občinski odbor Socialistične zveze. Kot gostje so se konference udeležili: Inž. Levstik, ljudski ■ poslanec zagorske občine tov. Kladivar in zastopnik OLO Ljubljana, tov. Savine. Uvodni referat o stanju kmetijstva v zagorski občini, primerjajoč ga a stanjem kmetijstva v okraju, republiki In celo v evropskem povprečju, je imel predsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Rado Taufer, v razpravi pa so sodelovali: inž. Levstik, tov- Savine, predstavnik kmetijske službe pri občinskem ljudskem odboru in nekateri kmetovalci-zadružniki. Osnovna vprašanja referata in razprave je bilo, kako utrne, riti kmetijsko proizvodnjo, da bo dala več pridelkov, potrebnih tržišču, in katere veje kmetijstva glede na klimatske in druge pogoje bi kazalo Intenzivirati. Ze v referatu le bilo naglase no, da eno samo tako posvetovanje ne more dati odgovor na vsa vprašanja, ki jih je treba rešiti za večjo In smotrnejšo kmetijsko proizvodnjo, potrebno pa je, dl n na osnovnih razgovorih začnejo Izdelovati občinski perspektivni načrti, ki naj zagotove bodočo smer kmetijstva na področju zagorske občine. Razumljivo Je. da so v razpravi načeli ie nekatera vprašanja, kd so tesno povezana z osrednjim vprašanjem. Ni dvoma d« so pogoji kmetovanja v zagorski občini nekoliko težavni zaradi hribovitostl zemljiških površin, posebnih klimatskih ln drugih pogojev. Toda kmetovati po starem, pridelovati po malem za vse v današnjih pogojih, ko smo se odločili za načrtno kmetijsko proizvodnjo, danes nd več mogoče. To so ugotovili proizvajalci sami. ko so poudarjali, da se bo treba lotiti novih oblik kmetovanj*. Kam se bo bodoče usmerilo zagorsko kmetijstvo? Vsekakor so najboljši pogoji za živinorejo ln sadjarstvo. To sta dve osnovni kmetijski veji. od katerih Je mogoče pričakovat) boljših rezultatov. V zadnjih letih te je sicer izboljšala kvalitetna vzreja živine, ni pa še živinoreja produktivna v toliko. kot bi morala biti. Najbolj ilustrira to mlečnoet krav: povprečna molznost krav v kmetijski zadrugi Cemšenlk znaša komaj 250 litrov mleka, drugod pa le nekoliko več. Razumljiva je, da tako stanje ni Stimulativno. še manj pa perspektivno Razprava je pokazala potrebo ustanovitve družbenega živinorejskega obrata, ki bi živinorejcem strokovno pripomogel k smotrnosti oziroma, v katerem bi s učili vzgajati živino. Poseben problem zagorskega kmetijstva le star način kmetovanja. Logično le, da pridelovanje pšenice nima več nobenega Smisla, ker zagorsko kmetijstvo ROJSTVA, POROKE IN SMRTI V LETU 1959 Občina Trbovlje zaznamuje V 1959, letu 674 rojstev, 130 porok ln 156 smrtnih primerov. Kar se Uče rojstev, ie bilo njih žtevilo v mesecu avgustu manj-ie. ker so bolnišnico v Trbovljah tedaj preurejevall in čistili ter so porodnice iz tega raz loga odhajale v ljubljansko ln •uljako porodnišnico. ne more reševati problema kruha oziroma preskrbe s kruhom-Piri dosedanjem pogodbenem sodelovanju so se pokazale nekatere večje hibe. Kmetovalci neradi privolijo v pogodbeno sodelovanje, ker še vedno mislijo. d* je kooperacija prvi korak k nekakšnemu »podržavljen j u« zemlje. Razumljivo je, da je takšno mišljenje neumestno in v temeljih zgrešeno-Kooperacija pa seveda pomeni podružabljenje načina obdelovanja zemlje, ker želimo iz zemlje iztisniti čimveč, seveda s pomočjo vseh mogočih agrotehničnih mer, kar bo v korist kmetovalcu in zadrugi. Ce bo hotelo zagorsko kmetijstvo načrtno dvigniti živinorejo, bo treba povečati kirmsfco osnovo: samo več krme lahko zagotovi boljšo vzrejo živine. V razpravi je bilo obrazloženo. da plan pogodbenega sodelovanja v travništvu letos ne ho dosežen, če kmetje ne bodo spoznali, da ie v takem sodelo vanju rešitev. In kot je neki kmetovalec poudaril: zaradi tega, ker kmetom primanjkuje krme, krmijo pozimi med senom slamo, zato nič čudnega, če živina hujša. V razpravi je bilo poudarjeno. da mladina beži s kmetov v industrijo. Na kmetijskih posestvih ostajajo starejši ljudje, ki niso več tako produktivni, kot 1« mladina. To je poseben problem, ki ga bo treba prej ko slej rešiti. Dokler bo okoliška industrija še potreboval^ delovno silo. jo bo rekrutirala razumljivo Iz okoliških kmečkih gospodarstev. Toda zato bo treba začeti vzgajati že v osnovni šoli bodoče kmečke gospodarje. Praktično začenjamo uresničevati bistvo šolske reforme. V raznih zagorskih okcilšklh šolah so začeli ustanavljati pionirske kmetijske zadruge. Naloga teh Je družbeno zelo pomembna. M’adini moramo že v zgodnji mladcati vcepiti zaupanje in vodjo do kmetovanj«. Naš pouk bo mor&d torej dejansko več kot doslej prispevati k tel potrebni preobrazbi. Kms- KRI, SHRANJENA 3 LETA V laboratorijih -Linde« družbe Union Carbide Corporation se je posrečilo shraniti zmrznjeno človeško kri za dobo treh let. Do sedaj niso mogli kri za transfuzijo shraniti dlje od 21 dni. Po novem postopku shladijo kri na pri-, bližno 200 stopinj pod ničlo. ODVETNIK, KI NEKAJ ZNA Moža z dežele je ugriznil pet. Skozi nove hlače v bedro. Vet divji hiti na todnijo. Čez Stirinajtt dni ga sreča soted. — Včeraj si bil v mestu, kaj ne? Kaj si opravil s tožbo? — Hudič naj vzame vse skupaj, se je razjezil mož z dežele. Mo) nasprotnik je imel advokata, ki je dokazal, da sem jaz psa ugriznill tfjske zadružne organizacije morajo k temu doprinesti svoj delež. Dejansko s nove artikle za naša tržišča — to je naloga Ljudske tehnike, da skupno z inženirji in tehniki na tem področju delajo sistematično ter organizirajo protipno dejavnost. V praksi se je namreč pokazalo, da je na primer izdelava prototipov po organizaciji Ljudske tehnike mnogo bolj ekonomična, da so njih stroški znatno manjši, da je kvaliteta teh Izdelkov na veliki višini in da je čas izdelava prototipov tu mnogo krajši kot pa v rednem delovnem postopku v podjetjih. Ko je podčrtal vlogo stanovanjskih skupnosti, je tovariš Kapnik dejal, da bi organizacija Ljudske tehnike, posebno v industrijah, lahko mnogo pomagale pri organizaciji raznih servisov, da bi stanovalci z njimi prišli do uslug in popravil kar najceneje. Tako imenovane delavnice »Popravi si sam« naj bi delovale v sestavu stanovanjskih skupnosti. — Zelo važno je nadalje vprašanje amaterske dejavnosti in njen pomen za splošno tehnično izobrazbo delavcev. Ta možnost pa se amaterjem nudi v industriji, da se s tem pridobi velik del mladine, ki naj bi se vključila v krožke radio dejavnosti, v foto krožke, v avto - moto krožke, v v brodarstvo in še druge krožke. Treba je prisluhniti željam In hotenju naše mladine, na drugi strani pa ji zagotoviti materialna sredstva, katera pa se lahko dobe s sistematično organizacijo prototipne in racionalizatorske dejavnosti LT, ki a tem pomaga ostalim krožkom v organizacijah Ljudske tehnike. Seveda pa dela Ljudske tehnike ne smemo istovetiti s šušmarstvom, saj to tudi ni njen namen. Gre pa pri vsem tem za to, da se organizacije Ljudske Slovenije tov. Milko Goršič pa je na tem sestanku podčrtal pomen vprašanja vzgoje ter poudaril, da je Ljudska tehnika med prvimi poklicana, da sodeluje pri tehničnem izobraževanju širokih ljudskih množic, predvsem pa mladine. Ljudska tehnika lahko mnogo prispeva k napredku proizvodnje v podjetjih in razvoju in izobrazbi kadrov nasploh. Važno je, da se organizacije LT v kolektivih tesno oprimejo proizvodnih problemov v tehnike Čim tesneje povežejo _ v komuni z vsemi pristojni- svojih podjetjih in da bodo mi činitelji in da preko teh pravzaprav gosjlodarske orga-ustianov razvijemo čim širše nizacije narekovale enotam ustvarjalne pobude. Ljudske tehnike njihov delov- Predsednik Ljudske tehnike m program. ar. 0kR0G ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN SOCIALNIH PROBLEMOV ZAGORSKE KOMUNE Lani 1216 nesreč pri delu NI še dolgo od tega, ko so v Zagorju razpravljali o letnem poročilu ta delu organov socialnega zavarovanja ter se dotaknili raznih zdravstvenih problemov v občini. Samo poročilo o delu podružnice socialnega zavarovanja v Zagorju nem razkriva problematiko tega zavarovanja, istočasno pa nas seznanja z raznimi zdravstvenimi problemi na območju zagorske komune. Spričo okoliščine, da so se » letu 185311989 uslužbenci podružnice socialnege zavarovanja v Zagorju često menjavali, so se pokazale tudi posledice v delovnem procesu. Na novo sprejeti uslužbenci so se morali na svoje delo iele privajati. Težave so nastajale nadalje tudi zaradi tega, ker Je strokovni kader še zelo mlad in nima izobrazbe, kot Jo zahtevajo delovna mesta. Ker podružnica nima svojih delovnih prostorov, Je skupščina razpravljal« tudi o tem, da m pravilno. da upravni aparat podružnice zaseda ambulantne prostore že glede na karakter svojega dela. S 1. januarjem J06O Je bilo uzakonjeno zdravstveno zavarovanje kmečkega prebivalstva Ko sledijo še obrtniki, bo v Zagorju praktično vse prebivalstvo zdravstveno zavarovano, kar bo privedilo do tega, da bo morala podružnica socialnega zavarovanja svoje sedanje uradne prostore v člmkraj-šem Času izprazniti, ker bodo nuj. no potrebni v druge namene. Ob tem pa se poraja vprašanje, kam naj se podružnica preseli, ker je v kraju stanje s prostori Se vedno kritično. Na temelju te ugotovitve postaja nujno, da podružnica socialnega zavarovanja začne graditi svoje lastne poslovne prostore. O tem vprašanju Je razpravljal tudi že IO zavoda in Je pričakovati, da bodo že letos začeli z gradbenimi deli. Spet drug problem J« nastal p« izdajanju odločb za otroške dodatke. in to ker podružnica ni imela uslužbenca za ta relerat. Tako so morali zavarovanci tudi po več mesecev čakati na izdajo te odločbe. Ta pomanjkljivost dela težave ie danes, da zavarovanci ne prinašajo pravočasno šolskih potrdil, mtii ljudje ne odglašajo otrok, ki niso več upravičeni do prejemanja otroškega dodatka. Tako Je prišlo v tem pogledu do preplačil, ki Jih Je bilo v letu po kartotečnih zapiskih ugotovljeno 92 v znesku »u.854 din — skupni zneeek teh preplačti pa da vsoto 3.Ml.930 dtn. Od tega zneska Je bilo odpisano iat.081 ata. odplačano pa 927,mo din. stanje dolga na preplačanih otroških dodatkih Je bilo 31. XU. 1958 Se vedno 2,858.983 din. EnaiinStirideset zavarovancev svoj dolg redno odplačuje v mesečnih obrokih, tako da bo pretežni del tega dolga poravnan v letošnjem letu, le večji znesku bodo likvidirani iele kasneje. Do preplačil otroških dodatkov Je prišlo zaradi tega. ker zaverovanci ne sporočajo takoj svojih gmotnih ta drugih sprememb, ki vplivajo na pravico prejemanja teh dodatkov. V letu 1968 Je bilo 20.308 upravičencev do prejemanja otroških dodatkov in 37.026 otrok, za katere Je bilo izplačano 107,664.5125 din. V Zagorju vlada kritično stanje s pomanjkanjem zdravstvenega kadra. Nujno hi v kraju potrebovali še dva dentista (stomatologa). Dne 31. XII. 1968 Je bilo stanje aktivnih zavarovancev 4.535, od teh 3.522 moških ta 1.013 žensk. Odstotek zavarovancev se Je lani znižal za 0,57 */•■ Zagorje ima s svojo okolico 16.300 prebivalcev, stalež aktivnih zavarovancev pa je znašal ob koncu leta 1950 4.509. Zaposlenih Je v Zagorju 40,38 •/< ljudi. Iz tega sledi, da Je nemogoče, da bi samo dv« dentista zmogla tolikšno obremenitev. Sedaj deluje na primer šolska zobna ambulanta po dvakrat tedensko, nujno potrebno pa bi bilo, da bi poslovala vsak dam. ker Je stanje zobovja šolskih otrok porazno. UO Zdravstvenega doma v Zagorju Je sicer večkrat razpisal mesto dentlstov ln zdravnikov, vendar brez uspeha. lu 1.218, od teh 1.179 pri moških ln 38 pH ženskah. Lahkih nezgod je bilo 109«. hujših pa 116 (nad 21 dni bolniškega stanja), smrtne nezgode oa so se pripetile trt. Na Rudniku Zagorje se pripeti največ nesreč pri delu, kar Je razumljivo, saj Je rudnik največje podjetje v občini. HTZ komisije, ki delujejo v podjetjih, bi bilo treba preusmeriti bolj na preventivno ln vzgojno delo med zavarovanci. Službe HTZ so s svojim prizadevanjem sicer že mnogo storile glede varnosti dela in zdravstvene zaščite, vendar bodo morale sindikalne organizacije ln tudi delavski sveti na svojih sejah skrbneje obravnavati vprašanje HTZ in več storiti na tem področju. da zmanjšamo število nezgod in poklicnih obolenj. Zelo mnogo je nezgod piri kvalificiranih delavcih, zato ni čudno, da Jih Je toliko pni ostalih. Ugotovljeno Je, da sa največ nezgod pripeti v 5. uri delovnega časa. Treba bo razmišljati o 30-mi-nutnem odpočitku med delom, če se pravilno koristi, kot to predpisuje zakon. BiH pa »o tudi primeri obolenj, ki so terjali zdravljenje po bolnišnicah. Tako je bilo lani zaradi TBC, nezgod pri delu in drugih obolenj Izgubljeno 28.938 delovnih dni v breme zavezancev prispevka in 44.133 delovnih dni v breme socialnega zavarovanja. Podružnica socialnega zavarovanja je imela zadevnih izdatkov v lanskem letu 130.622.284 dta L. G. KAJ BI MORALA VSEBOVATI POROČILA DELAVSKIH SVETOV OB ZAKLJUČKU DVELETNE MANDATNE DOBE Pred volitvami delavskih svetov Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je v težnji, da bi delavskim svetom pomagal pri vsestranskem osvetljevanju svojega dela v minulih dveh letih, je dal nekaj konkretnih napotil glede vsebine poročil, ki naj bi jih le-ti predložili delovnim kolektivom. Predložena vprašanja ne kaže obravnavati samo nasploh, temveč kaže dati ocene vseh problemov. Želeli bi našteti ta vprašanja, ki naj torej pomagajo delavskim svetom pri sestavi svojih poročil. V prvi vrsti naj bi delavski sveti podali splošno oceno razvoja in poslovanja svojega podjetja, pri čemer naj bi razen pregleda dejavnosti v zadnjih letih opisali tudi rezultate, dosežene v desetletnem delovanju organov samoupravljanja. V drugi vrsti naj bi delavski sveti seznanili delovne kolektive z gibanjem proizvodnje, osvetljenim s podatki o fizičnem obsegu in vrednosti produkcije ter od česa je bilo to odvisno, vpliv nagrajevanja, boljše organizacije dela in podobno^ Pri tem vprašanju ne gre puščati vnemar gibanje lastne cene, stroškov, asortimentov, tržnih razmer Itd. Tu naj bi delavski sveti obravnavali tudi kooperacijo, specializacijo ter končno: kakšen je program za nadalje. Nadalje naj bi poročilo kot tretji problem navajalo vprašanje produktivnosti dela in nagrajevanja. Ta dva problema bi kazalo osvetliti s stališča ocene dosedanjega dela organov samoupravljanja, posameznikov in raznih služb v podjetju. Posebej kaže analizirati materialno stimulacijo delavcev 9 posebnim poudarkom, ali je uveden kompleksen način nagrajevanja ln rezultati tega. Kot nadaljnja vprašanja naj bi poročila obravnavala prikaz ustvarjenih sredstev v posameznih podjetjih in njihovo razdelitev, to je. kako se je gibal celotni dohodek, do- hodek ln čisti dohodek v tej dveletni mandatni dobi dela delavskih svetov. Pri tem ne gre pozabiti na delitev čistega dohodka na osebne dohodke In sklade s poudarkom, kako so se gibali osebni dohodki delavcev in uslužbencev. Kritično naj bi se ocenili tarifni pravilniki ter nakazale perspektve nagrajevanja. Vsekakor ne kaže v poročilu pustiti v nemar problem delovne sile In kadrov. Kot poseben problem pa Je, zasledujoč smoter prikaza realne ocene splošnega stanja v gospodarski organizaciji, navesti dejavnost in ukrepe organov samoupravljanja pri urejevanju odnosov v delovnih kolektivih. Tu je navesti, v kakšni meri se je delavski svet v svojem delu opiral na delovni kolektiv in kako so člani DS obveščali delavec o stanju in dogodkih v podjetju; nadalje koliko prošenj in pritožb je bilo, zaradi česar so se delavci najbolj pritoževali in kako so se te pritožbe reševale ali zavračale In zakaj. Končno pa naj bi delavski sveti v svojih poročilih načeli vprašanje skrbi za ljudi v kolektivu (HTZ slnžba, skrb za delovni naraščaj in za ženske v delovnem razmerju, kaj je bilo storjenega za družbeno prebrano, organizacijo oddiha — letnega, tedenskega, dnevnega) s posebnim poudarkom, kaj je bilo storjeno za omiijenje stanovanjskega problema, ln podobno. V poročila pa bi delavski sveti ne smeli opustiti opisa sodelovanja podjetja s komuno pri reševanju problemov družbenega standarda, preskrbe,prosvete, šolstva Itd. Centralni svet Zveze sindikatov predlaga, da se poročila Izdelajo ln Izroče 10—15 dni pred kandidiranjem in ■ volitvami, ln sicer naj se organizirajo razprave po oddelkih podjetja, po izmenah ali obratih, tako da bi lahko vsak delavec povedal svoje mnenje, napravil pripombe In prinesel morebitne predloge. v Železničarji iz Zidanega mosta Kljub temu, da je služba železniškega osebja zelo težavna ta naporna da se morajo ubadati z zeilo veliki ovirama v delu v svojih sindikalnih organizacijah ter v ostalih društvih, ker Je njihova služba pač taka. da Je vezena na različne termine in zaradi tega zelo težko pridejo vsi železničarji skupaj, Je bil občni zbor sindikalne podružnice železničarjev v Zidanem mostu vendar polnoštevilno obiskan. Polna šolska soba s člani sindikalne organizacije priča, da se kljub obilnim službenim skrbem zanimajo tudi za de.o in probleme svoje atrokovne organizacije. Kaj Je sindikalna podružnica v preteklem letu delala, o tem Je poročal njen predsednik. Razveseljivo Je to, da je biOo delo organizacije v glavnem osredotočeno na skrb za člane. Povečali pa so tudi skrb za svoje upokojence, saj Jim je sindikalna- podružnica pripravila zelo prijetno odhodnico iz službe. Prav tako so v podružnici organizirali krožno potovanje železničarjev po Italiji. Tudi proslavo dneva železničarjev je organizacija izvedla prav zadovoljivo, saj so smeši tedaj celotedenski spored kulturnih in flzkultumih prireditev. Zelo razveseljivo je, da se je sindikalna organizacija zanimal* tudi za dvig izobrazbe svoj ih članov, saj Je šlo skozi osemletko skoraj vse članstvo sedaj pa pripravljajo že drugi program za osemletko. Tudi dopisni srednji šoli posvečajo v podružnici vso skrb. Več članov sodeluje ta se uči preko dopisne ekonomske šole, ki jo Je organiziral glavni odbor Zveze borcev NOV. Sa pred leti je bilo zelo težko pripraviti člane podružnice da bi Izkoristili svoj letni dopust za oddih na morju ali drugod. Preteklo leto pa Je bilo že premalo mest za vse Interesente. Zato so železničarji zelo zamerili Upravi ZTP, ker Jim v tem pogledu ni pomagala, namreč da vzlic temu, da je Imela še prazna mesta za letovanje, teh železničarjem lz Zidanega mosta ni dala na razpolago. KSS v Hrastniku pa so železničarji izrekli zahvalo za njegovo skrb, saj jim je nudil šest brezplačnih mest za letovanje. Zelo se je sindikalna podružnica zavzela za dela pri urejanju želez- ničarskega tarifnega pravilnika. V glavnem je vprašanje plač za vae zadovoljivo rešena, samo dva člana sta se v tem pogledu pritožila, a sta potem svoj ugovor umaknila. Gojitev tovarištva je stara, lepa navada železničarjev. Tako so z nabiralno akcijo zbrali za ponesrečenega tovariša 58.650 din, za v službi ubitega sprevodnika iz Maribora pa so za njegove svojce zbrali med seboj 13.130 din. kar je pohvale vredno dejanje dečah gradili nov stanovanjski blok. s katerim bodo stanovanjsko stisko vsaj delno omilili. Ne strinjajo se pa z načinom točkovanja stanovanj, kar naj bi pristojni činitelji pri ObLO Hrastnik upoštevali. Prav tako so sklenili, da bodo tudi. vnaprej nudili vso pomoč svoji godbi na pihala. — V letu 1960 bodo tudi zidanmoškl želez« nlčarjl praznovati 46-letnioo znanega železničarskega štrajka. Spo. VKLJUB TEMU, DA SE PONUJA SPOMLAD, JE TREBA SKRBETI ZA PREMOG V razpravi so v glavnem obravnavali nadaljnje delo glede ureditve nagrajevanja po učinku. Sodijo pa za nepravilno, da se spreminja način dajanje tržnih kart za železničarje. Ne strinjajo se ■ tem, da bi bil tržni center zanje v Sevnici ter predlagajo, da ostane po starem, kakor je bilo to lani. Sklenili so, naj se stalni tečaji za izobraževanje vzdržujejo še v nadalje, saj jih Je večina dosegla svojo kvalifikacijo z obiskom teh tečajev. Tudi o stanovanjskem vprašanju so razpravljali. letos bodo v Ka- min na to veliko stavko bodo počastili s primernimi prireditvami ki naj bodo odraz solidarnosti železničarjev. Navzoči član Republiškega odbora sindikata 2PT ta člen občinskega sindikalnega sveta iz Hrastnika sta potem še nakazala nekaj problemov, s katerimi pa naj se ukvarja bodoči odbor sindikalna podružnice. Občni zbor zidan moških železničarjev Je potekel, lahko rečemo, kot nekak delovni sestanek, na katerem so se pogovorili o bodočem delu svoje sindikalne podružnice. R. V. 89 KRŠILCEV V TRBOVLJAH ZGORNJE TRBOVLJE, V OSPREDJU KOVINARSKO NASELJE STT Lansko leto so Trbovlje glede kršilcev javnega reda ln miru še kar dobro odrezale, kajti sodnik za prekrške v obodni Trbovlje je obravnaval zadevnih pritožb oziroma naznanil le 89. Tu seveda niso vpo-šteti večji prekrški, ki so biill * odstopljeni v obravnavo sodniku za prekrške pri OLO Ljubljana. Napisali smo. da je bilo lani malo teh prekrškov, vendar lilh je bilo za 80 odstotkov več kot leta 1958. Vsi, kt so se pregrešili glede javnega reda in miru ter se morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške. 6o plačali kazen v skupnem znešku 97.900 dinarjev. Mnogo slabše pa Je bilo lami v kraju glede prekrškov proti cestnoprometnim predpisom. Teh je bilo v letu 1959 kar za 100 odstotkov več kot predlanskim. Vsi kršilci cestno - prometnih predpisov so morali kar precej globoko seči v žep, kajti plačali so skupno za 183 tiaoč dinarjev kazni. Za dva kršilca pa Je bt! Izrečen še ostrejši ukrep, Bern reč 2B oziroma 15-dnevni zapor. nadaljnji varnostni korak Pa je bil še odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 3 mesecev. Sodnik za prekrške v občini Trbovlje je od 198 aprejetih predlogov v tej zadevi deset ustavili zaradi pomanjkanja dokazov. 21 pa jih je celo odstopil okrajnemu sodniku za prekrške. / Celotni tržaški pristaniški pomorski promet v letu 1959 je znašali 4,135.000 ton, kar je za 309 tisoč manj kat let« 1958, ko je znašal promet 4,444ta00 ton. NOVA ŽELEZNIŠKA POSTAJA V NIŠU Z graditvijo nove železniške postaje v Nišu bo končno nošen problem tamkajšnjega železniškega vozlišča. Nova staja bo ena izmed nejiih v držati. Naročajte se na »Zasavski tednik« Od do i5\Q/$AO IZ LITIJE TRADICIONALNO PUSTOVANJE V LITIJI BO 28. FEBRUARJA V Litiji prirejajo vesela pustovanja te kakih »to let. Eden izmed najstarejših litijskih občanov tovariš Tine Volk, ki ima danes te 80 let. sodeluje na karnevalskih prireditvah vse od leta 1898, torej te nad 60 let. Letošnji litijski karneval bo na pustno nedeljo, dne 28. februarja popoldne. Zveze z vlaki z obeh smen, tako iz ljubljanske kakor tudi iz zidanomoške, so zelo ugodne. Vabimo vse Zasavce, da se tudi letošnjega kurentovanja v Litiji udeleže. Spoznali bodo humor litijskih domačinov. Prireditev pripravlja Turistično društvo v Litiji s svojim odborom POPRL - kar je kratica za Pripravljalni odbor za predpustno rajanje v Litiji Na svidenje na kurentovanju v Litiji! IZ ZAGORJA Seminar za vodstva novoizvoljenih odborov SZDL. - Sredi tedna 1e občinski odbor Socialistične zveze organiziral seminar za predsednike, tajnike in blagajnike novoizvoljenih odborov osnovnih organizacij SZDL. Na seminarju so predvsem lazpravljali o nekaterih metodah vodenja osnovnih organizacij, realizlranju sprejetih programov dela in uveljavljanju osnovnih organizacij na vseh področjih družbenega življenja. - Seminar Je pokazal, da se nova vodstva v veliki meri zavedajo važnosti svojega bodočega dela, da pa bo treba pogosteje prirejati podobna posvetovanja in se pomenkovati o izvajanju enomesečnih programov dela. Prve priprave za občinsko revijo pionirskih pevskih zborov. - Glasbena komisija pri občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev Je te dni začela s prvimi pripravami na občinsko revijo pionirskih pevskih zborov, ki bo predvideno v drugi polovici marca letos. - Na reviji bodo sodelovali pionirski pevski zbori iz vseh zagorskih šol, in sicer z enoglasnimi pesmimi, medtem ko bodo večji pionirski pevski zbori peli večglasno. Izvajanje bo ocenjevala posebna strokovna komisija. Najboljši pionirski pevski zbor bo dobil pravico sodelovanja na okrajni reviji pionirskih pevskih zborov v Ljubljani. Sindikalna konferenca prosvetnih delavcev. -17. februarja letos bo sindikalna konferenca prosvetnih delavcev zagorske občine. Na konferen- ci bodo obravnavali svoje delo v sindikalni orga- Ionizaciji, predvsem pa idejno-strokovno lzobra-ževanje in vzgojne probleme. Posamezni pro- Xv svetni delavci bodo v razpravi posegli v vsa \>X področja, kjer naj bi prosvetni delavci sodelo- Xv vali in kjer lahko prispevajo k večjemu raz- vX voju aktivnega družbenega življenja. - Po kon- Xv ferenci si bodo udeleženci posvetovanja ogle- yX dali kak gospodarski objekt v Zagorju. Xv Priprave na občinsko kultumo-zabavno revijo. ;X\ - Občinski svet Svobod bo na svoji prihodnji ,;X; seji obravnaval organizacijo občinske kulturno- ;.;X zabavne revije, ki bo predvideno v prvi polovici aprila v domu TVD Partizan. Na reviji naj bi sodelovale vse kulturno-zabsvne skupine zagor-sklh kulturnoprosvetnlh društev. Revija bo brž- Xv čas v obliki oddaje »Pokaži, kaj znaš«, ln naj pokaže, katere skupine naj sodelujejo na okraj- Xv ni reviji, ki bo v drugi polovici maja v Zagorju. -X\ Svet Svobod pričakuje, da bo sodelovanje na Xv občinski reviji vsestransko ln se bodo priglasile vX tudi manj znane skupine, ki sedaj še ne sode- X-> lujejo v Svobodah ali prosvetnih društvih. -X\ Prve priprave za 8. marec. - Občinski odbor Xv Socialistične zveze bo v kratkem organiziral \-X posvet o pripravah na letošnje praznovanje dne- X\* va žena - 8. marec. Posvet bo pokazal, kaj Je \-X moč storiti za večje vključevanje žena v aktivno X\-družbeno življenje ln kako doseči večjo razbre- vX menjenost žensk v gospodinjstvu. Xv Z IZLAK NA PETEM DEBATNEM VEČERU SVOBODE-IZLAKE Prešernov večer Je priredil debatni klub Svobode na Izlakah. Zanj so pripravlU govor o našem velikem slovenskem sinu ln pesniku. Vmes so izvajali recitacije, odlomke iz sonetov in drugih pesmi Prešerna. Na koncu pa so še vsi navzoči zapeli nekaj njegovih pesmi. Na tem večeru je bil presenetljivo velik obisk. Videti Je, da si Je klub pridobil mnogo simpatij pri ljudeh, posebno pri mladini. Ta večer Je bil skrbno pripravljen, zato Je tudi zelo dobro uspel. Sedaj lm> klub v načrtu temo o zabavni in resni glasbi. Seveda, če bo mogoče dobiti magnetofon. Ako tega za sedaj ne bo mogoče preskrbeti, bodo na sedanjem debatnem večeru v zameno obravnavali zanimivo temo o atomih. M. O. IZ TRBOVELJ V JEKU OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH PODRU2NIC V trboveljski občini so v polnem teku redni letni občni zbori sindikalnih podružnic. Dne S. tega meseca Je bil najprej občni zbor sindikalne podružnice v Splošni bolnišnici, nadalje so do tega trenutka, ko to pišemo, še Izvedli, /občne zbore v sindikalnih organizacijah: v IRS, gostinci, bančni uslužbenci, uslužbenci Zdravstvenega doma, v oblačilni stroki (krojaštvo), v čevljarski in brivski stroki, poštni uslužbenci, na Rudniku Trbovlje - Hrastnik pa sindikalne podružnice SRD, Elektro-obrat, Zunanji obrat, dnevni kop Dobrna - Neža. Vzporedno z občnimi zbori Izvajajo tudi reorganizacijo podružnic, po načelu: podružnica — podjetje oziroma ustanova. POLJUDNOZNANSTVENA PREDAVANJA V četrtek, 11. februarja, je mladinskim aktivl-»tom predaval prof. Valentinčič lz Ljubljane temo »O Izvoru religije«. Predavanja so se udeležili predvsem tisti mladinski aktivisti, ki bodo snov prenesli v aktive Ljudske mladine v občini. Za gospodinje Je bila posredovana tudi aktualna tema »Elektrika v gospodinjstvu« v Zg. Trbovljah v četrtek lž. tega meseca v klubu Svobode n v okviru večera za žene, v nedeljo 14. tega meseca pa v osnovni Soli v Čečah. Predavala je Mira Zagorc, učiteljica gospodinjstva v Trbovljah. .... Na Kleku pa so v nedeljo poslušali predavanje Iva Trenteljna »Spoznavajmo Egipt« (predavatelj Je bil namreč član delegacije Ljudske mladine Jugoslavije, ki Je obiskala to deželo). Znanja željni poslušalci pa so pretekli teden poslušali v domu Svobode - Zasavje predavanje Ada Naglava »Marksistično pojmovanje sveta«. Tudi na IKS so pričeli minuli teden s to zvrstjo izobraževanja, tako za člane Ljudske mladine kakor tudi za predavateljski kader, ln sicer v dveh krožkih. Nadalje so Imeli v okviru sekcije Bablškega društva LRS v Trbovljah prvo predavanje. Tako »o na posebnem sestanku proučili kar dve temi, ln sicer -Organizacijo dela babice ter patronažno službo za noseče žene«, nadalje »Poškodbe pri porodu«. LETNI OBRAČUN POD TBBOVLJE-MESTO KAJ JE S PREPOTREBNIM GASILSKIM DOMOM7 Tudi Prostovoljno gasilsko društvo Trbovlje-mesto je kot ostala društva pred dnevi podalo obračun enoletnega dela. Človek Jena zboru dobil vtis, da društvo preživlja določeno krizo, kar je tudi potrdila razprava ln poročila predvsem glede organizacijske dejavnosti. Razumljive so bile težkoče članov ln deln zastoj pri vedno bogati tradiciji. Saj je to bil že 73. občni zbor društva, kar pomeni, da bo PGD Trbovlje- mesto kmalu praznovalo tričetrt St°Povrnimo se torej v njihm/e pogoje dela. Tesni prostori, kjer naj bi se razvijalo dru Stveno življenje (tečaji, predavanja Ipd.), da ne govorimo o prostoru, kjer bi čjanl lahko preživeli svoj prosti čas z določenim razvedrilom. Streha orodišča Je v takem stanju, da grozi že nevarnost - stroji, avtomobili so s tem slabo zavarovani. Ograja okrog doma se podira, ni pa sredstev za ureditev prepotrebnih popravil. Tudi gasilska pripravljenost Je otežkočena glede na to, da gasilci žive v zelo oddaljenih stanovanjih ln tudi hišnik nima stanovanja, kar otežkoča pravočasno opozorilo članom itd. Vprašanje gasilske mladine je bilo tudi kritično analizirano, saj Je društvo skoraj brez mladinskega naraščaja. Iz poročila tajnika Je bilo razvidno, da šteje društvo 4« članov, 4 članice ln 10 pionirjev. Za gasilske potrebe občine dokaj majhno število, še posebno, če ugotovimo odsotnost novih sil, saj je glavni del članstva starejšega rodu. To nam je potrdila podelitev priznanj, ko Je predsednik ObGZ podelil trem gasilcem priznanje za 50-letno delovanje, ln sicer tov. Francu Gučeku, Florijanu Bregarju ln Ivanu Kurniku, za 40-letno delovanje tov Francu Razpotniku, 10 tovarišev za SO-letno delovanje, 5 tovarišev za žO-letno ln 10 za 10-letno delovanje, med katerimi sta bili tudi članici. Kritično Je poveljnik ocenil delo članov, ki so precej izostajali od vaj. Kljub tem težavam Je društvo sprejelo, čeprav skromen, ampak konkreten program dela, ki Izhaja iz stalne pripravljenosti prostovoljnega dela članov. Organizirali bodo predavanja po šolah s praktičnimi vajami za pritegnitev mladine, notranje življenje bodo tako usmerili, da bo bolj pisano. Nadalje si bodo prtiadevali urediti gasilski vrt in popraviti orodilče ter vložili vse sile za pritegnitev novih moči v članstvo, kajti razen mladine zelo pogrešajo člane lz vrst Inteligence kakor tudi žena. V svojih prizadevanjih tudi želijo aktivno sodelovanje in pomoč družbenih in političnih organizacij. Prav posebno so poudarili potrebo po vodi za gasttev ter Je bilo nerazumljivo, zakaj je Komunala ob gradnji Partizanske ceste odpravila bazen, ki Je vedno imel vodo za potrebe gašenja v potrebi. Predlagali so nadalje nakup cisterne, da bi imeli vedno vodo za nujna potrebe gašenja. Hvaležni pa so Mit gasilci občinskemu LO za nakupljene cevi, kar je Izboljšalo njihove pogoje dela. Ko spremljaš tako raznovrstno razpravo, ki ima za osnovni smoter izboljšati notranje pogoje dela. ne zavoljo članstva, ampak v korist družbenega imetja kot celote, se človeku vsiljuje ne posebno zadovoljiva misel, da se gasilcev spominjamo z radostjo le ob opravljanju dolžnosti ob nesrečah, vse premalo pa ob njihovem vsakdanjem življenju: kako so opremljeni, kakšne težave imajo ipd. . __ Zaradi tega bi Mio prav. ds v okviru programa družbenih potreb postavimo kot aktualno nalogo gradnio gasilskega doma ln preskrbo sodobne opreme tej naši človekoljubni organizaciji. • *• IZ ZIDANEGA MOSTA Železničarji si sami pomagajo! Železničarji, organiziram v »Mdllcalni niči železniške postaje Zidani Most so prav tako polagali letni obračun dela blagajn« samopomoči. Nehote sem te začudll. ko sem «11» številke, a katerimi poslujejo sedaj po 8 letin poslovanja njihove blagajne za »»Mopomoč. Kar oreko 6 milijonov dinarjev so Imeli do sedaj denarnega prometa. Doslej Je dobilo kratkoročno posojilo preko 3S0 članv podružnice. K**0™'11™ je. da so vsi člani kolektiva člani te blagajne. Ko sem se razgovarjal » predsednikom sindikalne podružnice, Je povedal naslednje: - Ko smo pričeli z organizacijo samopomoči, smo na-fetell na velik odpor članov; po«tavljaU,ovpra-Sanje, kakšne koristi bodo imeli od tega. Dane* pa so prav vsi zadovoljni, saj V10** P0!"®m**"1' kov znašajo sedaj tudi od 300 do š®1*® din, tako da je vložilo v lesu 1850 83 članov 3,037.000 din vlog. Sedanje stanje blagajne znaša kar poldrug milijon dinarjev glavnice ter Imajo mesečno preko pol milijona dinarjev denarnega prometa. Samo lansko leto je pristopilo k blagajni za samopomoč 50 članov, tako da šteje sedaj ta blagajna preko 387 članov. Posojila sedaj lahko Izdajajo že po preko 10.000 do 50.000 din, kar presega v pogledu nudenja posolil moč drugih blagajn vzajemne pomoči v Ljubljani, Mariboru itd. .__. Z letom 1960 so uvedli 1-odstotno obrestno mero za stroške blagajne, kakor tudi za nagrado za tako uspešno zavzemanje ln delo predsednika, tajnika ln blagajnika. Blagajna vodi dvojno knjigovodstvo, tako da ne more priti do malverzacije. - Kot glavno nalogo so sl zadali, ds bodo k blagajni pritegnili še železničarje z vmesnih postaj ln železničarje s proge, ki kažejo zanimanje za to. Ta blagajna vzajemne pomoči je zgled, kaj lahko napravi kolektiv, če Ima zaupanje v svojo sindikalno organizacijo. To »o dokazali železničarji iz Zidanega mosta. “• »• V ZIDANEM MOSTU SI BODO ZGRADILI TELOVADNE PROSTORE Pred dnevi Je imelo TVD Partizan v Zidanem mostu svoj redni letni občni zbor. Kljub temu, ds delo v preteklem letu ni bilo tako zelo vidno ln so društvo le kritizirali, nihče pa ni iskal poti, kako M s svojim Ustnim delom poživil delovanje, smo iz poročila predsednika vendarle zvedeli marsikaj. Razvila se Je živahna diskusija, ki Je v glavnem obravnavala to, kako bi društvo prišlo do primernega prostora za telovadnico. Sklep konference Je bil. da bo društvo samo na temeljih bivšega porušenega telovadnega doma zgradilo prostor, primeren za športno Izživljanje članstva. potrebna pa bo tudi pomoč a finančnimi sredstvi. prepričani smo, da občinska Zveza za telesno vzgojo ne bo stala ob strani, saj Je zanimanje za teleano vzgojo v kraju, zlasti med mladino, veliko. - Upamo, da sklep ne bo ostal le zapisan. IZ SENOVEGA Prejšnji teden smo Imeli v Senovem občinsko konferenco Socialistične zveze, na kateri smo razpravljal! o gospodarksem in družbeno političnem razvoju občine. V industriji In kmetijstvu rasteta bruto produkt in narodni dohodek, vendar se bo treba zavzeti le ze večje uspehe upravljanju tar ga razširiti ln izpopolniti. IZ BREŽIC Članstvo szdl se je povečalo Socialistična zveze delovnega ljudstva se vedno bolj uveljavlja na vseh področjih družbenega ln političnega življenja brežiške občine - to Je ugotovila občinska konferenca Socialistične tveze, ki je bila v Brežicah 13. tega meseca. Znatno ■e Je povečalo število članov Socialistične zveze, ln sicer od 7.308 na 10.084 ob koncu leta. kar je n odstotkov vseh volivcev. Člani Socialistične (veze na področju brežiške občine so vključen! V 14 osnovnih organizacijah. — Konferenca Je sprejela ustrezne zaključke za nadaljnje delo •rganizaclje Socialistične zveze. Konferenci Je prisostvoval razen izvoljenih delegatov ln drugih goatov tudi sekretar Sociali- stične zveze delovnega ljudstva Slovenije tovariš France Klmov«c-2iga. IZOBRAŽEVANJE V TEČAJIH V Brežicah se ja začel petdnevni stlnce, špeceriste ln obrtne delavce šiviljske stroke ter brivcev. Prvi tečaj, ki se je končal prejšnji teden, je obUkovalo 41 udeležencev, zaključne Izpite so opravili vsi. V načrtu Je še več tečajev, organizira pa Jth okrajni Zavod za izobraževanje odraslih v Novem mestu v okrilju delavskih univerz. Za obrtne delavce živilskih strok sta v Brežicah predvidena še dva tečaja. Prvi se bo začel M. februarja, drugi pa 11. marca tega leta. Za vsak tečaj Je predvideno 40 udeležencev. IZ HRASTNIKA OBISK IZ TRBOVELJ Obiski in razprave med posamezniki mladinskimi organizacijami so vsekakor plodni za nadaljnje uspešno delo v njih. Pred dnevi je obiskala Klub mladih proizvajalcev Steklarne Hrastnik večerna mladinska politična šola, ki so jo organizirali pri občinskem komiteju LMS v Trbovljah. Mladinci ii. Trbovelj so najprej obiskali kolektiv steklarne in so se v posameznih -"obratih kar čudili ob napredku. Zanimali so se tudi za delo kluba v obratu in na kak način dela in vpliva na proizvodnjo ter dvig strokovne vzgoje in Izobrazbe mlajših članov steklarskega kolektiva. Po ogledu tovarne so organizirali skupen sestanek med klubom proizvajalcev steklarne in gosti. V krajšem razgovoru Je predsednik kluba gostom obrazložil delo kluba in jim očrtal tudi program dela v letošnjem letu. Klub bo med drugim nudil vso pomoč pri uveljavljanju sistema nagrajevanja delavnega kolektiva po enoti proizvoda. Takšna srečanja so koristna in so si mladi ljudje obljubili, da bodo podobna srečanja organizirali tudi v prihodnje. R. V. Ali bo uspelo? Ze v prejšnji številki našega lista se je najavil Brechtov “■Svejk v drugi svetovni vojni«, ki ga bomo lahko videli že to soboto v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Po »Vohunki« in »Pikici in Tončku« je to v seriji letošnjih domačih predstav že tretje delo, kar dokazuje, da drama v Svobodi - Center živi in da opravlja svoje nesebično delo, ne glede na težave, na katere ob tem delovanju naleti in jih mora premagovati. O »Svejku* le kratko. Marsikdo misli, da je to predelan Haškov Svejk iz prve svetovne vojne. Ce bi pa na kratko okarakterizirali enega in drugega, bi mogli reči, da je bil prvi »Svejk« prikazan kot duševno omejen človek, medtem ko ga Brecht prikaže kot izredno bistroumnega človeka, z vso svojo inteligenco pa premoti oblasti in okolico, da mu naseda in vidi v njem idiota. Tako tudi pokoplje »Tretji rajh«. Pa pojdimo še dalje! Sredi marca bomo Imeli priložnost videti Gobčevo opero »Tre-merski dukat« v izvedbi trbo- veljskega »Slavčka«, Bržkone bo to prireditev, ki si jo bo vredno ogledati. Pevski in orkestralni užitek bo popoln. Ce pa dodamo še to, da bomo videli v režiji Rada Cešnovarja tudi komedijo »2ivljenje je lepo«, bo menda sezona kar lepo izpolnjena, ne da bi bil Trinkausov »Zrušek na koti 907« za zaključek sezone nepomemben. Trdno prepričani, da bo gledališka sezona v celoti uspela, pa ne pozabimo Celjanov, ki imajo pri nas abonma. Ne smejo se pr»-več pohvaliti. Zadnja njihova igra, ki so jo celjski gledališki umetniki prikazli pretekli četrtek v Trbovljah (Goldonijeva »Prebrisana vdova«), je bila uprizorjena preveč »har-lekinsko«, dasi je baje žela lep uspeh v Beogradu. Poznamo Italijane, vemo, da so komedijanti vseskozi, vendar tolikšno karikiranje, kot je bilo v »Prebrisani vdovi«, ni bilo potrebno. Samo vdova, oblečena v črno. še ne prestavlja »čudovite« vdove. IGRALSK0-RE2ISERSKI TEČAJ KONČAN Okrajna Zveza Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana je priredila v času semestralnih počitnic 10-dnev-ni tečaj. Udeležilo se ga je 22 tečajnikov iz vsega okraja. Večinoma so bili to mladi ljudje, željni znanja s področja dramatike. O fazah priprav za predstavo je lepo predaval in z nami tudi vadil posamezne prizore režiser ljubljanske Drame ing. arch. Viktor Molka. Lektorsko je posamezne replike s tečajniki obravnaval prof. Pirnat, ob odlični interpretaciji interpreta Andreja Kurenta pa so napisane besede postale žive. O odnosih med ljudmi je predaval psiholog Ahtik, o problemih šminkanja pa smo se pogovorili z maskerjem Maksom Furijanom. V času dopoldanskega ali popoldanskega oddiha smo si ogledali znamenitosti muzejev in Galerije do Univerzitetne ZASAVSKI PRVOBOREC JOŽE GBICAE-MET0D 50 letnik Te dni se Je srečal z Abrahamom eden izmed najbolj popularnih Uudl okrog Zasavske gore nad Litijo tov. Jože Gričar-Metod. V delavsko in revolucionarno gibanje je vstopil že med obema vojnama. Gričarjevi imajo domačijo na Ro-vlšah pod Zasavske goro. V družini Je bilo več otrok in skopa domača hribovska zemlja ni mogla dati kruha vsem. Zato je odšel Jože že leta 1834 v Maribor, kjer je dobil službo najprej v tekstilni tovarni »Žellnka«, pozneje pa pri »Doktorju in drugu«. Jože se Je že kot mlad fant vključil v proletarske organizacije in je sodeloval tudi pri nekaterih takratnih stavkah. Bil je član stavkovnega odbora In komandir straže stavkajočih delavcev. Bil Je tudi delavski zaupnik. Ob vdoru nemškega okupatorja Je odšel Iz Maribora domov v Zasavje, kjer je začel s protifašistično organizacijo. V narodnoosvobodilno gibanje Je pridobil najprej svoje brate ln tudi okoličane. Prvi sestanki so Mii na samotnem Vrh-karjevem kozolcu, kjer je Metod začel mladino najprej vzgajati politično, potem pa so začeli zbirati orožje ln pripravljati raznovrstne akcije. Vrhkarjev kozolec lastnika kmeta Čebele v Selcih pod Tirno je dajat streho vsem mladim upornikom. Prvi tak sestanek na Vrb-karjcvem kozolcu je bil že v oktobru leta 1841. Skupina kmečktb upornikov pa Je rastla. Jože Je nato odšel v partizane dne 1. Januarja 1942 ln Je prevzel partizansko ime Metod. Gričarjeva družina, po domače Kaplarjeva z Ro-viš, je dala v partizane kar štiri sinove. Za Jožetom so odšli v NOV še bratje Ciril-Emil, Janez-2ane in France-Vld. Nemci so prav zaradi tega vzeli na piko vas Rovlše. Dne 27. junija 1942 so vdrli v vasi okrog Zasavske gore ln so tedaj udarUi tudi na Rovlše. Z Nemci je prišlo tudi nekaj »raztrgancev« iz Trbovelj, ki so sodelovali z nemškim okupatorjem. Vsi so bili oboroženi do zob. Ob tem vdoru Je okupatorska drhal ubila več domačinov, tako Jožeta Ocepka, po domače Brena z Rovlš (njegova hčerka Minka Je zdaj predilnlčarka v Litiji), pa tudi še nekatere druge. Kaplarjevega očeta Jožeta Gričarja pa so odpeljali kot talca. Zaprli so ga v Mariboru, kjer so ga nekaj dni kasneje ustreUli kot talca. Smrt kmečkega očeta Jožeta Gričarja-Kaplarja so Nemci razglasili z lepakom v juniju 1942. v Mariboru. Po osvoboditvi Je opravljal vrsto odgovornih poslov. BU Je glavni tajnik republiškega odbora ZB v Ljubljani, pa tudi sekretar okrajnih odborov komitejev KPS v Slov. Bistrici, v Prevaljah in Ljutomeru ter sekretar okrajnega odbora SZDL v Murski Soboti. Zdaj je v Mariboru na političnem delu, obenem pa je tudi direktor mariborske Mestne hranilnice. Jože Gričar ima spomenico ln več odlikovanj za svoje delo. Zmeraj pa še goji stike z domačimi vasmi in ob vsaki priliki In dopustu pohiti na Rovlše pod domačo Zasavsko goro. K jubileju iskrene čeetltke! J. 2. L. knjižnice in prostorov RTV Ljubljana. Včasih smo obiskovali tudi vaje v Drami in Mestnem gledališču. Vsak večer pa smo si ogledali tudi eno od predstav v Drami, Operi in Mestnem gledališču, pa tudi v Marionetah smo si ogledali »Zlato ribico« in bili na oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«. Vsako prosto uro pa smo koristno porabili za študij del. Zaključek tečaja je bil v obliki nekake produkcije, vendar ne v nizanju posameznih točk, ampak v obliki pogovora med tečajniki in predavatelji. Sredstva, ki jih je okrajna Zveza Svobod namenila tečaju, niso bila zaman. Uspeh Je bil viden. Vsi, ki smo ta tečaj obiskali, smo bili veseli pridobitev, želimo pa si še izpopolnjevalnih tečajev za igralce in režiserje. Mitr KAJ JE NOVEGA V SVOBODI — TRBOVLJE II? Klub kaže napredek Letos bo poteklo osem jet, odkar so v avgustu 1952 ustanovili tudi v Zg. Trbovljah DPD Svobodo. Osemletna doba delovanja društva ni kdo ve kako velika, vendar js.^bila dejavnost • Svobode-Trbovlje H kaj pisana in se je pa tudi v posameznih sekcijah bistveno spremenila. Od mešanega pevskega zbora, ki še danes deluje, ni od ostalih društvenih sekcij ostalo skoraj ničesar. Kje je iskati vzrok temu pojavu, se sprašujejo številni ljubitelji kulturne dejavnosti? Eden izmed glavnih vzrokov je pač ta, da se sodobni čas izredno hitro razvija, a zahteva tudi v kulturnoprosvet-nem delu nove oblike dela, ki pa jih to društvo še ni osvojilo v celoti. KLUB — NOVA PRIDOBITEV DRUŠTVA Nova oblika dela v društvih je prav gotovo način klubskega življenja, ki $1 tudi v Trbovljah počasi utira pot. V Trbovljah je prv4 med DPD Svobodami, ki delujejo v kraju, ustanovila klub Svoboda - Trbovlje II. V njem so članom in njihovim gostom na razpolago najrazličnejši časniki ln revije ter ilustracije, knjižnica, televizijski aparat, šahovnice in tako dalje. V klubu so tudi redna najrazličnejša predavanja, na katerih se ljudje izobražujejo. Vzgojni pomen klubov Je velik: namesto da se mladina v svojem prostem času potika po raznih dvomljivih beznicah, preživlja raje svoje proste ure v klubu ob prebiranju časnikov ln revij ter sl ob njih širi obzorje in izobražuje. Klubu Svobode-Trbovlje II se bo pridružil tudi klub trboveljske gimnazije. V načrtu Je, da se klubi ustanove tudi v Svobodl-Center, v Svobodi-Zasavje nadalje v TVD Partizanu, pri SD Rudarju in še drugje. V kraju nameravajo ustanoviti najmanj 10 klubov, ki bodo skrbeli za tovrstno obliko kulturnega izživljanja Trboveljčanov, zlasti Pa mladine. Prej ali slej bodo tako imenovane tovarniške klube ustanovila v Trbovljah tudi naša gospodarska podjetja, med njimi Rudnik, nadalje STT, Cementarna, Mehanika ln še drugi. To bo mladini prav gotovo v velik prid. Glavno je, da Jo s tem načinom življenja odtegnemo pohajkovanju po raznih zakotnih gostilnah in udajanju pijančevanju, ki rodi še danes v marsikateri družini toliko gorja. Ce to dosežemo, bomo storili mnogo. Važno pa je kajpak, da bodo klubi urejeni tako, da bo bivanje in življenje v njih prijetno, da bo mladina rada zahajala v nje, prav tako važno pa je tudi, da klub vodijo resni, izkušeni ljudje, ki bodo skrbeli, da dobi naša mladina s časom tisto fiziognomijo, ki ji jo želi dati socialistična družba. Takrat bo postalo marsikateremu dvomljivcu, ki še živi med nami, jasno, kaj želi In hoče socializem. Z zgraditvijo relejnega oddajnika na Kumu, ki ga bodo začeli graditi še to spomlad, pa si bo v naše revirje utrla pot tudi televizija, ki bo razen številnih drugih oblik kulturnega izživljanja lahko uspešno vršila svoje poslanstvo. V Svobodl-Trbovlje II so v jetu 1959 uredili klub, ki je opremljen s televizorjem. V klubu so nadalje časopisi, revije, šahovnice ln še druge igre. V teh mesecih so bila v klubu že razna predavanja, predvajali so se ozkotračni filmi, ob četrtkih pa so večeri za žene. Od otvoritve kluba dnel. junija pa do 5. julija, ko je klub začasno prenehal z delom. Je obiskalo klubske prostore 1217 ljudi. Klub »e je po poletnih počitnicah spet odprl s 15. septembrom in ga je v razdobju do 1. t m. obiskalo 3606 oseb. Dejavnost v klubu Je biila »icer živahna, vendar niso v njem izkoristili še vseh motnosti, ki obstajajo. V tem času »e Je v klubu zlasti poživila šahovska dejavnost, kjer se vsak torek ln petek zbirajo mladi lahleti, ki pa prihajajo v klub tudi ob drugih dneh ter prebirajo časnike in revije. V tem klubu so nadalje raz- na poljudnoznanstvena predavanja, ob četrtkih pa, kakor smo že rekli, večeri za žene. Filmski klub mladih sicer še ni zaživel, kot bi bilo treba, vendar so bila na sporedu že tri predvajanja filmov na ozki trak. Bilo je v klubu tudi nekaj zdravstvenih predavanj in še drugih. Skratka: odprtje klubskih prostorov v Zg. Trbovljah je opravičilo svoj obstoj, vendar — kakor že poudarjeno — niso izkoriščene še vse možnosti, ki obstajajo in se bodo še našle ter privabljajo mladino, kar je bistveno. Številna mladina, ki prihaja, bi se prav gotovo rada vključila v literarni krožek, lahko pa bi pričeli morda tudi z mladinskim dramskim krožkom in podobno, raznimi debatnimi večeri itd. — Klub Svobode-Trbovlje II naj postane žarišče ln zbirališč« vseh članov SZDL, zatorej naj klubsko življenje ne bo samo naloga Svobode, ampak tudi SZDL in ostalih organizacij, ki delujejo na področju stanovanjske skupnosti v Zgornjih Trbovljah. KAJ PA OSTALE SEKCIJE V SVOBODI? Najboljša in najdelavnejša. skupina v društvu je vsekakor mešani pevski zbor, ki bo imel še ta mesec redni jetni koncert. To je kolektiv, ki, kakor pravimo, drži skupaj in mu tudi uprava Svobode skuša pomagati, da se pevski zbor obdrži in opravlja svoje lepo poslanstvo še vnaprej, kakor si Je to začrtal. Nikakor pa v društvu ne more zaživeti spet dramska dejavnost, kljub temu, da so pogoji zanjo. Treba bi bilo morda misliti na začetek dejavnosti te sekcije v okviru kluba ln spremeniti način dela. Naj poklicani še razmišljajo o tem; — Starejši tamburaši tudi že počivajo eno leto, ker nimajo strokovnega vodje. Tudi upravi društva ni uspelo dobiti strokovnega vodje za mlade tamburaše, ki so se že priglasili na osemletki v Trbovljah II ter jih je bilo preko 80. Inštrumenti leže zdaj še mrtvi, mladina Ima voljo do dela, treba bo pač na kak način najti vodjo, ki bo pripravljen mladino poučevati, ker si tega želi. Razen pevcev deluje še najbolj kino sekcija, ki ima na sporedu kvalitetne filme po dvakrat tedensko. Prav tako je kino v zimskem ča*u predvajal že več znamenitih starejših filmov, ki jih zbira iz celega sveta Jugoslovanska kinoteka. Bl-e pa »o na programu tudi mladinske kino predstave, ki so si-■er v januarju prenehale, a ae bodo spet redno pričele sedaj vsako nedeljo dopoldne. Velika pridobitev v Zg. Trbovljah Je prav gotovo otvori- tev knjižnice v prostorih kluba Svobode XI. Knjižnica Ima preko 600 leposlovnih knjig bogate vstoine in bo odprta za bralce vsak četrtek od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 11. ure. Vso možnost za delo ima tudi lutkovna sekcija, ki pripravlja sedaj, ko ^>o na novo urejen oder, lutkovno predstavo, ki bo v prostorih kluba. Popolnoma pa je v društvu prenehala delovati mladinska godba na pihala, ki ne deluje že od maja 1959. Vzrokov za to je več: ni na razpolago strokovnega vodje, vlada tudi nezainteresiranost mladine, manjka tudi vadbenih prostorov. Uprava društva se Jt mnogo trudila, da bi delovanje godbe poživila, vendar je do sedaj vse ostalo še na mrtvi točki. Ker pa inštrumenti, če leže neizkoriščeni, propadajo, je bil sklep izredne seje upravnega odbora društva, da se inštrumenti godbe na pihala kakor tudi obleke godbenikov prenesejo na Delavsko godbo na pihala pri Svobodi-Center, ki prevzame godala ln obleke pod pogojem, da se pri Svobodl-Center ustanovi mladinska godba, da pa ostanejo prt Svobodi II tisti inštrumenti, ki so potrebni za delovanje društvenega orkestra' in pa da prevzam« odplačilo anuitet pri Komunalni banki. — To je bila za sedaj pač še najboljša rešitev vprašanj«. Vsi tisti pa, ki so gledali na stvar drugače, morajo pač vedeti, da *o za vse to bila dan« na razpolago družbena sredstva ln da je treba družbi polagati obračun, kako se gospodari • premoženjem, ki je njena last. S tem pa seveda ni rečeno, da bo dejavnost društva zaradi tega prenehala. Možnosti za kulturno dejavnost je tudi v Svobodi Trbovlje II še mnogo. Treba je le, da vsi tisti, ki Jim je pri srcu rast naše mladin«, pridejo v društvo, da se vključijo v njegov« sekcije, ki obstojajo, in v tiste, ki imajo možnosti, da se razvijejo in š« ustanove, zlasti pa v pogojih klubske dejavnosti. Skrbeti bo treba, da bo mešani pevski zbor dobil še nove pevoa, da s« mladinskemu pevskemu zboru na osemletki v Zg. Trbovljah pomaga, da se ustanovi tambu-raškl zbor ln še kaj drugega — da se nadalje v okviru kluba razvije še večja aktivnost v obliki ustanovitve raznih krožkov, da zaživi življenje filmski klub, lutkovni krožek in še vrsta drugih oblik Izobraževalne dejavnosti. Potem ne bo strahu, d« Svobode ne bodo im«le možnosti za nadaljnji razvoj. Treba Je samo dobre volje, se lotiti hvalevrednega drla in poiskati v»* tiste oblike dela ki so v današnjem času najbolj primerne ln spodbudne, ki jih tudi nar«* kuje program ZKJ. Stane 8wlt«g V TllBu. faLISKl KNJIŽNICI ■ ' Sl mniD 2» spodi SKOZI RUDARJEVE SEKCIJE PIONIRJI — PRIČELA SE JE KOŠARKARSKA ŠOLA V eni Izmed zadnjih Številk našega tednika smo ie poročali o Vzgoji naraščaja pri košarkaškem klubu SD Rudarja v Trbovljah. OmemMi smo košarkarsko solo za pionirje, toda takrat nam podrobnosti še niso bile poznane. Zdiaj pa je odbor že prlipravil vse potrebno In šola se bo lahko pričela. Toda pionirji — brez strahu I Ne bo vam treba sedeti v klopi in mirno poslušati pred«. Vanja. Ne! v tej šoli boste pod strokovnim vodstvom trenerjev pridobim osnovno znanje o košarkarski igri. o ravnanju z žogo. o metanju žoge v koš in podobno. Kako koristno je pa z« mlado telo, če se človek že v vaših letih pod strokovnim vodstvom ukvarja s kakšnim športom, so vam gotovo povedali že v šoh ali doma. Zatorej pionirji, vsi, ki bi radi tglrall košarko, vključite se v šolo, ki se bo pričela v četrtek, 18. februarja ob 17. url (ob petih popoldne) v telovadnici ob pomožnem nogometnem Igrišču. Sola bo dvakrat tedensko, za dneve in Č36 pa ss boste pomenili s trenerji. Prednost pri sprejemu v košarkarsko šolo Imajo pionirji v starosti od 10 do 12 let PLAVALCI — NA SUHEM IN V VODI O trboveljskih plavalcih letos »e nismo spregovorili zato je Pn&v, da se zdaj, ko svoje delo nadaljujejo na »suhem«, spomm-Wo nanje Mordia še posebno zaje, ker so to zimo ostali brez toplega »mokrega zatočišča«. Mimogrede povedano, da pristojni forumi' tn strokovnjaki že dlje časa govore in podrobno razpravljajo o posameznih variantan gradnje zimskega bazena. Toda bekje se je menda zataknilo in ostalo je samo pri besedah, zato Je plavalcem in drugim športnikom za sedaj preostalo samo ie te rahlo upanje do prlhodmUh let Ne mislimo tu ponovno načenjati vprašanja, kaj je v našo dolini potrebno bolj — ali ta ali druga stavba oziroma športni objekt. Vsaik vidi pač najprej svoje težave in jih skuša ublažiti. Dejstvo pa je, da je kvaliteta slovenskega plavalnega športa res lepo napredovala. prav tako v Trbovljah, saj so Rudarjeve ženske lansko leto postale slovenske ekipne prvakinje in jih tu razen drugih uspehov vzpodbuja še k vztrajnejšemu delu. Zato pozimi ne počivajo. Dvakrat tedensko trenirajo v telovadnici, dvakrat pa se odpeljejo v ljubljanski zimski bazen. .Plavalno društvo je tud! pionirjem. ki obiskujejo vadbe na suhem, omogočilo enkratni me sečni trening v vodi. Toda to je tako malo! Sekcij a bo v bodoče rnorala skrbeti za še bolj množično udejstvovanje mladine, lz katere naj bi zrasti! kvalitetni Plavalci, katerih naloga, obdTžatl se nekje ob vrhu slovenskih klubov, spričo njihove kvalitete gotovo ne bo lahko. Začeti bo treba Prt »šolarčklh« Anketa, ki so jo "Vedli na trboveljski šoli, je podala dokaj žalosten rezultat, kar Pa ni krivda telesnovzgojnih 61-biteljev saj je glavna plavalna sezona med počitnicami, ko so ti v večini primerov zaposlen! drug- je na raznih tečajih ln podobno. Pozimi pa bi lahko za telovadne ure koristno porabili zimski bazen — če bi ga Imeli No, če bo to leto vreme naklonjeno, bodo v juniju nudil! šolarjem neka) plavalnih ur, saj upajo na razumevanje Komunale. Vsi tlst i telesnovzgojni učitelji, kd bodo med počitnicami nekaj časa prosti, pa so občnem zboru obljubili da bodo pomagali plavalnemu klubu pri vzgoji in učenju novega naraščaja. To leto bodo ustanovili pionirsko in moško vvaterpolško ekipo. kar bo malcec razbremenilo tdkmovaloe. Ustanovili pa bcldo ponovno skakalno ekipo. Ce upoštevamo mimo pionirske plavalne šole še redne treninge vseh naštetih ekiip in tekmovalcev od pionirjev do članov, pa bo potrebno, da bodo trenerju Vldanu in Robarjevi starejši plavalci krepko pomagali. Za načelnika je bil ponovno Izvoljen tov. Berti Burja. Na občnem zboru so izvolili tudi posebni tehnični odbor, kar bo gotovo pripomoglo k uspešnemu delu sekcije. Plavalcem ln funkcionarjem p» za lanske uspehe in delo čestitamo ter tipamo, da bodo tudi vbodoče kot športniki častno zastopali naše revirje širom po naši domovini. V NEDELJO PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA V nedeljo, »1. februarja bodo ljubitelji nogometa lahko prvič v tem letu videli ligaško enajsterico Rudarja, in sicer v tekmi z moštvom RIZ (Radloindustrija Zagreb) Gostje res nimajo zvenečega Imena, toda dejstvo da so prvaki zagrebške cone in so po svoji kvalitet! gotovo najres- nejš. Kanttuiai u zvezno ligo gotovo poroku] e za kvalitetno tekmo Moštvo je na lestvici prehitelo celo rutiniranega bivšega člana druge zvezne lige Metalca lz Zagreba. Skratka, če bo vreme naklonjeno, bomo lahko po dolgem času prišli spet na račun V predtekmi pa se bosta pomerili najboljši mladinski entfjsto-rlcl Kladivarj* in Rudarja. KOŠARKARSKI TURNIR V BREŽICAH Pretekli četrtek je priredila Gimnazija Brežice košarkarski turnir. Sodelovali sta dve ekipi in sicer TSS iz Vidma - Krškega ter ekipa domače gimnazije. V prvi tekmi Je gimnazijska ekipa porazila prvo ekipo TSS s 74-39 (49:21), v drugi tekmi pa TSS II, s 66:25 (26:14). V zadnji tekmi pa je TSS I. premagala TSS II z rezultatom 71:54 (34:23). Končni vrstni red je; Gimnazija 140:64 (4 točke). TSS 1. 110:128 (2 točki). TSS U. 79:137 (0 točk). T. S. ŠPORTNI DROBIŽ Nogometaši Rudarja so v pripravah za spomladanska tekmovanja odigrali nekaj tekem. Ligaška enajsto-rica je nastopila v Litiji proti istoimenskemu moštvu ih zmagala s 3:0 (1:0) - Za Rudarja so nastopili: AHLIN, HAUPTMAN LENIČ. STOSICKI, LAMOVŠEK, SOREL. PRISTOV PERC, SUSNIK. IRT. MOLNAR, BREZNIKAR in OPRESNIK. Obramba je bili« boljša kot napad. Zaradi težkega terena za moštvi nista zaigrali najbolje. Gole so dosegli MOLNAR, SUSNIK, PERC. Prejšnjo nedeljo so Hrastničani povsem zasluženo v Trbovljah premagali Rudarja B z 2:1. To nedeljo pa so na svojem Igrišču v Hrastniku utrpeli poraz kar s 5:2 (2:1) Gole so dosegli ZLAK 2. KASTELIC J 2 in KNAVS 1 za Rudar (Hrastnik) pa je bil uspešen KOVAČ. V predtekmi so mladinci Rudar II. premagali mladince hrast-niškega Rudarja I. s 3:1. Prvo mladinsko moštvo je v prijateljski tekmi v Celju zmagalo proti KJadlvarju z 2:0 (0:0). Oba gola jo dosege) ZIBRET. KOŠARKA V zimski Mg) so tokrat člani ki se odnesli dve točki v tekmi, je končala zrezultatom: RUDAR : MOSTE (Ljubljana) 4S:40( 19:23). Sele v drugem polčasu so gostje s hitrliml protinapadi uspeli in tako zasluženo zmagali. Igrali so, PINTAR (11), POLIČNIK (10). PIKL (9), VIRT (7), MURN (5), JORDAN (2), GER-MADNIK (2). Pionirji so s Svobodo (Ljubljana) dobili 20:0 p. f. Odigrali pa so prijateljsko tekmo s člani MOSTE I. in zgubili z 39:16. Svet Svobod ln prosvetnih društev občine Trbovlje razpisuje občinsko KULTURNOZABAVNO REVIJO, ki bo dne 19. marca 1960 v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Na tej reviji imajo pravico nastopati instrumentalne in vokalne skupine (zabavni orkestri, manjše zasedbe godb na pihala in podobno), solisti, tako pevci kot godbeniki, recitatorji, humoristi, baletne in plesne skupine itd. Ansambli in skupine, kakor tudi solisti naj se priglasijo Svetu Svobod in prosvetnih društev občine Trbovlje do vključno 5. marca 1960. Nastopajoči bodo nagrajeni s praktičnimi darili. OSVESTILA OKRAJNO SODISCE V TRBOVLJAH bo od 1. marca 1960 dalje sprejemalo nevabljene stranke samo ob torkih od 8. do 13. ure v sobah štev. 14 in 27. Izven tega časa sodišče nevabljenih strank ne bo sprejemalo, razen v izredno nujnih primerih. Obveščamo vse ljubitelje tabornikov odreda »Črnega diamanta- Trbovlje, da lahko dobe vse informacije vsak torek in četrtek od 17. do 18. ure v prostorih kluba, Žabjek 8, Trbovlje. Osnovna organizacija Rdečega križa Trbovlje II bo imela v veliki dvorani doma Svobode Trbovlje II V ČETRTEK, DNE 18. FEBRUARJA 1960 OB 16. URI (ob štirih pop.) svojo redno letno konferenco oziroma občni zbor. Po končani konferenci ho za vse udeležence filmska predstava. Vsi vljudno vabljeni! Planinsko društvo Trbovlje bo imelo v sredo, 17. februarja 1960 ob 18. uri v predavalnici Delavskega doma svoj redni letni občni zbor. — Na občni zbor vljudno vabimo vse člane in članice društva ter vse planinske prijatelje in znance. od česToslepiš Zena možu: — Ali verjameš, da človek oslepi od mesečine? Mož: — Zakaj ne bi verjel? Takrat, ko sem tebe zasnubil, je bila jasna mesečina. LEP OBČNI ZBOR ZVEZE BORCEV V LITIJI Potujoča knjižnica ZB f OD SREDE DO SREDE RADIO Poročila poslušajte vsak (Jan oh niku ter ob 22 m »Kmetijske nasvete« vsak delavnik oh’12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35 ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.18. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsaik delavnik od 5 00 do 7.00. SREDA, 17. februarja 8.05 Mladina poje — Nastopajo zbori iz Zasavja; 8.30 Panorama zabavnih melodij; 9.00 Jezikovni Pogovori (ponovitev); 9.45 Poje Gabi Novak; ll.oo Popevke ln ritmi; 11.30 Oddaja za cicibane; 12 25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Zabaval vas bo pianist Jack Dieval; 13.30 Igra Kmečka godba P- v. Silva Tamšeta: 13.40 Ljub-Umski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta poje pesmi Antona Foersterja; 14.05 Radijska Sola za srednjo stopnjo — Poskrbimo za bolnika (ponovitev); 15.40 Novost ba knjižni polici — W. Moberg: Kmetje se selijo čez morje; 17.30 veMki orkestri — znane melodije; 20.00 Ali Jih poznate? ČETRTEK, I*. februarja 8 05 Iz arhiva zabavne glasbe; 8-55 Radijska šol« za višjo stopnjo — potovanje v Kongo (ponovitev); 9.25 Poje ženski zbor Slovenske filharmonije p. v. Radia Slmonittija; 10.10 Igramo za vas, M.45 Petnajst minut s pevko Do-rts Day; 12.00 Kvintet »Kranjčani« in trio »Bardorier«. 12.25 Četrt ure J orkestrom Ray Martin; 13.30 Mtlnchenaki plesni orkester Man Gregor; 14.2o Šport m športniki; {5.40 S knjižnega trga; 17.10 »Ce u ne boš moj . .« Slovenske narodne poje Mariborski komorni zbor p. v Rajka Sikoška; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Radijska Univerza — dr. Ivan Bonač' Baze. dovka; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 19. februarja 8.05 Poje moški zbor »Svoboda {•« iz Hrastnika pod p. v Viktorja Malovrha; 9.20 Francoski šanson: (Dallda, Line Renaud Marcel ya-bnis)! 10.10 Iz ftimov m glasbenih revij; U.oo Trideset minut v ritmu današnjih dni; 11.45 Igrajo Veseli godci; 12.00 Alpski zvoki, 13.50 Poje Akademski oktet; 14,05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Važna številka, 15.40 Iz svetovne književnosti — italo Galvino: Šteje k pajkovim gnezdom; 17. lo Razgovor z volivci, 17.40 Poje Ljubljanski komorni zbor P- V Milka Skoiberneta. 18.10 Vesele Predpustne viže, 20.00 Zabavni S2K*!* KTV Ljubljana; 20.15 eaienski zunanjepolitični pregled SOBOTA, 20 februarja ^rkcatrainr partiture Miho-n1.* qL£-8 O 11 V Mbia Markovj- 92U f°iC zbor »Svo- bode« iz Loke vasi vodi ga Janez Ajhole. 9 to MLiohm zabavni ansambl:. 11 .Od Popevke na teko-čem traku; tl 50 Belokranjske narodne pole Stanko Starešinič 12.25 Domači napevi izpod zele^ nega Pohorja. 12.15 Hammend orgle za ples. 13.30 Pesmi In plesi rožnih narddov. 14.20 Zanimivosti ter znanosti In tehnike: 15.40 Na plainu smo videli, 16,00 Slovenska pesem od romantike do danes. 18 00 Jcizriovni pogovori, 1(1.45 Okno v svet: 29 00 Pokaži, kaj znaš! NEDELJA, tl. februarja 7.35 Pihalne godbe Zagrebške Uamitzlje 8 0:1 Mladinska nadlj-•ka .gra Claude Avellne Baba Diien in Kocka sladile,orja (ponovitev): 9.05 z melodijami v novi »m®01 ^ Pomnite, tova- ‘c,3.° Medinska glasbena mrtlneja: 11 »o Nace Grom: Mor-J* *ivi tudi uoaimd (reportaža); 13.30 Za našo vas; 13.45 Majhen koncert lahke glasbe; 13.30 Anton Lajovic. Adagio; 16-00 Humoreska tega tedna — Dve ameriški šaljivkl; 16.20 Vrtimo vam ploščo «ea zabavo; u2.M Velika - orkestri7rr, - znane melodije; 18.40 Domači ansambli v dvo- ln tričetrtinskem taktu 1 20.05 Uberite melodijo tedna 1 PONEDELJEK, 22. februarja 8.03 Iz davnine; 8.40 Poje mladinski mešani zbor gimnazije iz Ceilja p. v. Egona Kuneja; 9.93 Vrtiljak zabavnih zvokov; 10.35 Iz tilmov in glasbenih revij, 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Vaški kvintet z Rezilko in Sonjo; 12.25 Pet pevcev za pet popevk; 13.30 Iz folklornih zapoekov Tončke Maroltove; 14,SO Zanimivosti iz znanosti in tehnike; is.40 L/lstl iz domače književnosti; 17.10 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot); 18.30 Športni tednik; 20.00 Portreti z Broadwaya. TOREK. 23. februarja 8.05 Jutiranji spo,r«ll solistične glasbe; 8.30 S popevkami naokrog; 8.56 Radij, šola za srednjo stopnjo — Veš mama, lepo je živeti; 10.10 Izberite melodijo tedna: 12.00 Alpski zvoki: 12.25 Ansambel Milana stan teta izvaja pesmi ln plese jugotlov. narodov; 12.45 Poje kvintet Niko Štritof, 13.50 Narodne v priredbi Ctrl la Preglja; 14.06 Radijska šola za višjo stopnjo — Namesto elektronke — tranzistor: 14.35 Pesmi naani.h narodov poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta; 16100 Izbrali smo za vas; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih, 20.000 Nastop vokalnega seksteta Luea Marenzio. KINO •DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 17. februarja Ital. dnem. film »V CARSTVU SONCA«; 19. - 22. februarja ital. barv. vistavi-son film »BENETKE, MESEČINA IN TI«; 23 in 24. februarja ital. film »KONTE MAKS«. »SVOBODA« TRBOVLJE II: 17. in 18. febr. amer. barv. film »SEDEČI BIK«; I9.-22. februarja ital. dnem. film »ZDRAVNIK IN MAZAČ«; 23. — 25. febr amer. barv. dnem film »PREKINJENA MELODIJA«. »SVOBODA« - ZASAVJE V TRBOVLJAH: 20. do 22- februarja franc. - nemški barv. film »POT V RAJ«; 27. - 29. februarja nemški film »LETEČI RAZRED«. -Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 19.15 url, v ponedeljek ob 17. url, za mladino v nedeljo ob 15. uri. PREKLIC Podpisani Ferdo Bevc, stanujoč Hrastnik it. 349, obžalujem svoj nastop ob nedeljskem obisku v bolnišnici dne 17. I. 1960 ter preklicujem vse žaljivke, izrečene ob tej priliki osebju Splošne bolnišnice Trbovlje. Ferdo Bevc Preklicujem neresnične žaljivke proti Ivanki Šuštar, Trbovlje, Trg Svobode 14. — - Anton Zakšek, Trg Fakina št. 40. MAL! OGLAS! KUPIM RABLJEN OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. - Po- nudbe s ceno na upravo lista pod »Poceni«. HIŠO, majhno, v spodnjih Trbovljah, ugodno prodam. Enosobno stanovanje vseljivo takoj. Franc Sušnik, Trbovlje, Bevško. PRODAM KLAVIR. - Albin Weingerl, Trbovlje, Gimnazijska 3 a. V noči od 2. na 3. februar 1960 je izginil lovski pes -kratkodlaki posavski gonič, star 5 let, rjave barve z belo liso na prsih. Sliši na ime »Karo«. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči za nagrado na naslov: Alojz Cop, Podkum štev. 1, ¥ POPRA VEKI V članku »NAJ GRE V KRONIKO TUDI TO«, ki smo ga priobčili v 7. številki »Zasavskega tednika« z dne 10. t. m., nam jo je tiskarski škrat hudo zagodel, kajti pod naslovom članka je v svoji zlobnosti, izpustil podnaslov »43:43« In s tem pokvaril smisel celega članka, kar danes »post festum«-popravljamo.. UREDNIŠTVO SREČA V NESREČI - Vi ste torej edini, ki ste preživeli železniško nesrečo. Kako ste se rešili? - Tisti vlak sem zamudil! Bil je petek, 8. februarja v sejni dvorani v zadružnem domu na Valvasorjevem trgu. Začel se je ob 19. uri in je trajal dobre tri ure. Dvorana je bila nabito polna, in kar je glavno, na zbor so prišli tudi naši okoličani iz oddaljenih vasi: Zg. Loga in Hotiča, Ja-blaniške doline, Jablaniškega potoka, Gradišča in od drugod, da ne omenjam bližnjih zaselkov Grbina, Brega, Pod-sitarjevca itd. Zakaj naštevam ta imena? Samo zaradi tega, da pokažem, kako je ideja Zveze borcev močno zakoreninjena v vseh, tudi odročnih vaseh litijske komune. Saj so ti ljudje pomagali borcem k zmagi, jim dajali zatočišča, hrano, obleko, skrbeli zanje, če so bili bolni ali ranjeni. Prav zato se zdaj vsi ti člani radi udeležujejo občnih zborov in sestankov ZB, ker jih druži prijateljstvo iz najbolj težavnih dni naše zgodovine. V litijski komuni je 12 krajevnih odborov ZB, vseh članov pa je okrog 2000. Krajevni odbor ZB Litija šteje nad 400 članov. V Litiji je 65 otrok padlih borcev, za katere se trudi skupnost s štipendijami in budno pazi tudi na pravilen razvoj te mladine. Večino te mladine je poslala Zveza borcev in druge organizacije na letovanje v obmorska kopališča. Med poročili so funkcionarji brali referat tov. Janeza Vipotnika. ki je dal mnogo pobud za stvarno in živahno diskusijo. Občni zbor je sklenil, da bo uvedel potujočo knjižnico ZB. V tej knjižnici bo organ ZB, mesečnik »Borec«, pa tudi knjige, ki Jih v zadnjem času prav pridno zaiaga osrednja slovenska založba »Borec«. Precej teh knjig govori tudi o zgodovini NOV in o dogodkih, ki so se odigravali v letih 1941—1951 v našem Zasavju. Omenimo naj predvsem literarno napisano knjigo spominov Radka Poliča: »Čudežna pomlad«. Ta knjiga naj pride v roke vsem članom ZB! Prav tako tudi ravnokar izizšla knjiga Jožeta Mekinde »Pohod II. grupe odredov«. V tej knjigi pripoveduje avtor, nekdanji partizan Franci, o borbi na Tisju in na Jančah. Knjiga je živ prikaz dogodkov iz najbližje litijske okolice. Kako da bi po taki knjigi ne segali naši bralci? Občni zbor je z veseljem sprejel sklep o ustanovitvi potujoče knjižnice ZB, ki bo zajela v svoje delovanje tudi hribovske vasi litijske komune. Občni zbor je razpravljal nadalje o našem šolstvu in šolski reformi. Vse bolj se bo litijska ZB povezala s šolami litijske komune ter učenci in dijaki, učitelji in profesorji. •Nekdanji borci bodo preda- vali po šolah o svojih spominih. V ta namen bo odbor ZB ustanovil krožek predavateljev in sestavil seznam predavanj, ki jih bodo dostavili vsem šolam v občini. Na ta način bo gotovo ustvarjeno prijetno ozračje med šolo in Zvezo borcev. V razpravi so člani načeli še mnoga druga vprašanja. Med drugim so naglasili, da naj ZB ne bo samo nekaka socialna ustanova, temveč naj nadaljuje s svojim dosedanjim revolucionarnim in borbenim delom. Izkazalo se je, da je sedanje ozemlje litijske Zveze borcev preobširno in ga en sam odobr ne more obvladati. Zato se je teritorij litijske krajevne organizacije ZB raz- cepil na dvoje. Mejo sestavlja reka Sava. Mesto Litija na desnem bregu Save, Breg, Ja-blaniška dolina, Gradišče in druge vasi bodo sestavljale enoto Litijo. Kraji na levem bregu Save: Gradec, Zg. Log, Hotič in drugi kraji pa bodo imeli odslej svoje društvo in lasten odbor.Zato bo odslej v litijski občini kar 13 krajevnih odborov ZB. Zborovalci so se dotaknili še raznih drugih zadev. Govorili so o potrebi in o poteku kmetijskega razvoja v občini in o sodelovanju članov ZB — kmetov pri napredku naših vasi. Navzoči so tudi zahtevali, naj bi bil Muzej NOV, ki je v gradu sredi Litije, večkrat odprt. J. Ž. PROGRAM DELAVSKE UNIVERZE V TRBOVLJAH — TA TEDEN 1. V sredo 17. II 1960 ob 7.30: seminar Za vodje stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov v domu SZDL pri Forteju. (V četrtek 18. II. prav tako.) 2. V sredo 17. II. 1960 ob 16. uri: v dvorani ObLo za politični aktiv občine ob sodelovanju Ideološke komisije občinskega komiteja ZKS predavanje o temi »O problemih socialistične politike na vasi«; predavata Ado Naglav in Miha Sipic, sodnik okrajnega sodišča v Trbovljah. 3. V sredo 17, II. 1960 ob 17. uri: v mali dvorani doma Svobode Zasavje predavanje o temi »Otrok in film«; predava prof. Slavko Gulič. 4. V sredo 17. II. 1960 ob 19. uri. V klubskih prostorih rpp Svobode v Trbovljah II predavanje o temi »Spoznavajmo Egipt«; predava Ivo Trentelj, predsednik ObK LMS Trbovlje. 5. V četrtek 18. II. 1960 ob 17. uri: predavanje Iva Trenteljna »Spoznavajmo Egipt« (v sindikalnem domu na Dobrni) 6. V peter 19. XI. 1960 ob 7.30: seminar za vodje stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov v mali dvorani doma Svobode—Zasavje. 7. V nedeljo 21. II. 1960 ob 15. uri: predavanje Iva Trenteljna »Spoznavajmo Egipt« (v osnovni šoli v Čečah). Dobrni). ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta in dedka JAKOBA ČERNETA, vojnega invalida, se iskreno zahvaljujemo zdravnikom dr. Novakovi, dr. Drnov-ikovi, dr. Povhu za akrb in pomoč ob njegovi dolgotrajni bolezni. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znsneem, prijateljem in sosedom, ki ao ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se sosedom na št. 28, 29 in 30, ki so priskočili na pomoč tn darovali lepe venee. Zahvaljujemo se nadalje za žalostinke pevskemu zboru »Zarja« in Delavski godbi, ki ao nas globoko ganile. Iskrena hvala tudi govorniku SZDL tov. Černetu in govorniku ZVVI tov. Zupančiču za ganljive poslovilne besede pri odprtem grobu. Žalujoči: hčerke tn sinovi ter ostsli sorodniki, Trbovlje. Komisija za sklepanje in odpoved delovnega razmerja pri podjetju »MEHANIKA« - TRBOVLJE razpisuje naslednja delovna mesta 1. Delovno mesto ELEKTROINŽENIRJA za razvojni sektor, lahko začetnik. 2. Delovno mesto KONSTRUKTORJA, šolska Izobrazba — tehniška srednja šola — strojni tehnik — z enoletno prakso. 3. Delovno mesto TEHNOLOGA - NORMIRCA, Šolska izobrazba — tehniška srednja šola — strojni tehnik ali delovodska šola, z dveletno prakso. 4. Mesto HIŠNIKA v počitniškem domu v Crikvenici. Zaželen je zakonski par — mlajši upokojenec. Plača po pravilniku o nagrajevanju po enoti proizvoda. Prošnje za nastop službe se sprejemajo v tajništvu podjetja do 29. februarja 1960, kjer se dobe tudi ostale Informacije. Nastop službe je možen takoj. REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 6. ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz šeste številke našega tednika se glasi (vodoravno in navpično); L KES, 2. ERA, 3. SAD. Žreb je tokrat prisodil nagrado za rešitev naše uganke Alojzu AMBROŽIČU, učencu 7. razreda osemletke, pošta Cerklje ob Krki, Zupeča vas 16. Knjižno darilo mu bomo poslali po pošti. Vsem ostalim našim mladim bralcem, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Ker vidimo iz številnih poslanih rešitev naših ugank, da imajo naši pionirji in pionirke posebno radi magične kvadrate, danes prinašamo spet enega: I BESEDE (vodoravno in navpično); 1. prehod čez reko; 2. del sobe; 3. veselje vseh smučarjev; 4. starorimska vrhnja obleka. ČRKE: A, E, GG, K, M, NN, OOOO, SS, TT. Rešitev magičnega kvadrata nam pošljite čimprej na uredništvo našega lista. Tudi za rešitev tega magičnega kvadrata Imamo pripravljeno lepo knjižno darilo, katero bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. — Ponovno predlagamo našim mladim bralcem, naj nam rešitve naših ugank sporoče po dopisnici, ker si vsak tedaj prihrani pri poštnih stroških 5 dinarjev, kar je tudi nekaj. Varčujte! Vsem pionirjem in pionirkam prav lepe pozdrave! UREDNIŠTVO 93. — Polonica Je upihnila leščerbo. Ko Je Nande videl, da je vse mirno, se Je vrnil k oknu. »Ali greš?« vpraša on. Deklica je že stopila po veži In prijela za kljuko vežnih vrat, ko ji udari na uho divji krik od zunaj. Ta trenutek se odpro tudi duri materine sobe, vsa prestrašena zakliče mati v temo: »Kaj pa je, Polona?« Dekle se je prestrašilo ln bliskoma skočilo nazaj v sobo. 94. — Pred hišo se začuje streljanje. Polona plane skozi vrata, a naprej ne more. Zgrudi se na pragu. Cez nekoliko časa udari nekdo trdo na vežna vrata. »Odprite!« Zmedeni ženski se nista znašli, nekdo je udaril s puškinim kopitom po vratih, ■ da je odletel zapah. Pred vrati Je stal komisar Mulej ln ukazal: »Posvetite semkaj!« Prizor, ki se je pokazal ob luči, je bil res nenavaden. 95. — Na tleh Poloničinim oknom je ležal zvezan Nande. Iz rane na čelu mu je lila kri. »Ti si?« je kriknila prestrašena Mo-zolka In se stresla. Nekaj korakov od Nandeta Je ležal Pavlek. Mozolka je planila k njemu in na ves glas zavreščala: »Pavlek, Pavlek, kaj so te ubili?« Otrok ni ničesar odgovoril, iz ust mu je vrela kri. Mozolki so povedali, da je Pavlek skočil Nandetu ca vrat ln da ga Je rokovnjač u vso silo sunil v prsi. 96. — V tem trenutku pride četa vojakov; med seboj imajo vklenjenega Tončka, za njimi pa trije nosijo brdske-’ ga pisarja. Poveljnik oddelka mu pove, da ni počakal na klic straže, zato je vojak skočil za njim in ga zabodel. Nandetove oči so se srečale s Tončkovimi: »Skupaj bova visela, izdajalec!« Polonica se je zaklenila v izbo in čeprav jo je pr L la mati večkrat klicat* se ni oglasila. V »ALŽIRSKI« KRIZI FRANCOZI NISO ZAUPALI LEGIONARJEM KI JIM JE USPELO »REŠITI SE IZ PEKLA« Cc M Člani tujske legije vedeti kako humano z njimi postopajo alžirski rodoljubi« Im jih Se veliko več pobegnilo — Sedaj pa so v večnem strahu pred njimi. Franeija si sicer Se ni popravila kosti, kot bi preprosto rekli, in verjetno si jih še dolgo ne bo, toda njena »afriška kriza« je vsaj začasno mimo. Nekaj dni smo s strahom gledali, ali bodo prevladali fašisti, ali pa bo prevladal razum in odločnost pariških odgovornih krogov. Kaže, da Je prevladal razum, in voditelji alžirskega kolonialističnega upora ro-■tajo drug za drugim v zapor na proti alžirskim rodoljubom in vojna alžirskih in francoskih ul-trasov proti francoskim enotam, ki bi bile ostale zveste Parizu. Zanimivo pa je pri tem, da se je v teh zelo nevarnih dneh kaj malo govorilo o tujski legiji. Govorilo se je predvsem o ultrasih. o samih Alžircih. mislimo o Arabcih, ki so se obotavljali pristopiti k ultra-som, in 0 francoskih vojakih, ki so čakali, na katero stran se hodo opredelili ki Jim Je zagotovljen spričo pogodbe, ki so jo bili njeni člani podpisali ob vstopu v tujsko legijo, kp so se obvezali da bodo za določeno mesečno plačo služiti 5 let in nato službo odpovedali ali pa s pogodbo podaljšali za na-lih 5 let. panl. čevlje pa dobivamo najslab-ie kakovosti tako da takoj raž- njih poveljniki. O tujski legiji pa ni spregovoril nihče, pa hode »od dokaj težko obtožbo. Pustimo Jih, da z njimi opravijo francoski razsodnejši ljudje, in stopimo za trenutek v Alžir v one dni, ko hi bila dovolj le majhna Iskra, da bi se tam razplamtela vojna: vo)- čeprav bi bilo pričakovati da ooao francoska poveljstva izkoristila to plačano vojsko v to ali ono smer, za napad proti ultrasom ali v njih službo. In vendaT ni prišlo do tega. Zakaj? Tujska legija Je tipična merce-narska vojska, torej vojska plačanih ljudi, ki se borijo za denar, za plačo. Seveda brez idealov, brez določenih ciljev, pač pa za frank. Pred dnevi sem pohajkoval po Trbovljah in prebiral po oglasnih deskah, kaj je novega v kraju. Pa sem pri rudniškem Avtoparku naletel na oglas, ga prebral in debelo gledal. Tamkaj so pisali, da bo v Trbovljah predavanje o slavnem nemškem skladateliu Hnvdnu in rta bo predaval tovariš Po-, korn, GLASBENI KOMIK iz Ljubljane. Tisti, ki Je -malal-lepak, ga je za smeh in kratek čas polomil: v konceptu je bral namesto »glasbeni kronik« po nerodnosti »glasbeni komik«. No, pa sem Jo potem ravsnil tudi na te predavanje, ki naj bi bilo v klubu Svobode II, pa ni bilo ne »komika« in tudi ne »kronika«. Zadnji trenutek Je namreč društvo dobilo pošto, da je predavatelj nujno zadržan. - Moje skromno mnenje in mnenje -vseb, ki smo s« v klubskib prostorih zbrali, je, naj predavatelji ne puste na cedilu ljudi, ki nanje čakajo. To ni dobra reklama zanje i.i Je tudi silno nerodno za tiste, ki se trudijo s prirejanjem izobraževalnih predavanj. Radoveden, kot sem, se kajpak zanimam tudi pa občne zbore. Pa sem tudi tu imel smolo: ko sem obiskal občni zbor sindikalne podružnice uslužbencev socialnega zavarovanja, sodišča in Ljudske milice, sem ugotovil, da občni zbor ni sklepčen. Namesto 80 jib je prišlo na skupščino samo 19 — Mislim, da ste vsi skupaj istega mnenja, da bi se morali javni uslužbenci pač malo bolj zanimati za svojo strokovno organizacijo. Ali ne? Ko sem že prt občnih zborih sindikalnih podružnic, sem na neki teh skupščin žalosten ugotovil, da ne sledijo vsi našemu razvoju, saj govore še vedno o delavskih »mezdah«, namesto pravilno o plačah. O mezdah smo v kraju govorili, ko (e pred vojno v njem kraljevala in gospodarila neslavna TPD, kjer so samo gospodje dobivali plače, delavci pa -mezde«. No, tistih časov na hvalo ni več. - Ne ponižujmo se vendar sami, Ker sem bil žejen, sem se oglasil v gostišču SD Rudarja. Pa je tamkaj neki tovarišici po nesreči stotak zdrknil v opaž radiatorja. Kavalirsko sem |i pomagal pri iskanju denarja in ugotovil, da nekateri gostje uporabljajo opaž radiatorja kot zaboj za odpadke. Tamkaj smo našli od celih zavojčkov cigaret vse do -čikov« in še drugo ropotijo. - Naj bi se pač vsi navadili odpadke metati tja, kamor sodijo, ne pa v skrinje radiatorjev, pa bo vse prav. V Trbovljah sem nadalje ugotovil, da se domači šoferji in motoristi kaj malo zmenijo za to, da smejo po frekventiranih cestah voziti le s 30-kilometrsko brzino, saj cest družba vendar ni gradila samo zanje In zato, da po njih uprizarjajo vratolomne dirke, pač pa so določene prvenstveno za pešce!! Med njimi so tudi stari ljudje, ki se pač težko umikajo raznim motoriziranim »junakom«, nadalje otroci, ki hodijo in odha-Jajo Iz naštb šol ter v svoji mladostni razigranosti žal niso dovolj pazljivi. Ko bi imel Pepče kaj komande, bi takim rekorderjem že pokazal! »Zašli« bi jih, da bi stokali. Ali ne beremo vsak dan, koliko strašnih nesreč je prav zaradi takega divjanja raznih avtomobilistov in motoristov po cestah? Da, varnost ljudi. V Zg. Trbovljah so zaradi previdnosti, da se most na Trgu Franca Fakina ne M podri, skopali Jame in zabetonirali cementne stebričke. No, če že mora tako biti, se vprašujemo, kako dolgo bo ta reč le »rajala? Ce Je most zanič, bi bilo boljše misliti na njegovo obnovo. K temu bi dodal še tole: če so žt to delo opravljali, bi bilo pravilno, da izkopanih Jam ne puščajo preko noči nezavarovanih, da si ne bo kdo po nepotrebnem noge zlomil. Mahnil sem jo tudi rroti Hrastniku, pa mi je na cesti na OJstrem nekaj hudo udarilo v nos. Ze več kot mesec Je tega, odkar je tamkaj neki lovec ustrelil psa, mu odrezal rep, toda namesto da bi ga zakopal ali ga dal konjaču odnesti, ga Jt kar pustil ob cesti ležati... Naj lovsko društvo Ustega lovca pouči, kaj naj v takem primeru napravi. Ko sem se spet vrnil v Trbovlje, ml je kurir izročil pismo, v katerem mi neka tovarišica piše med drugim takole: »... Ni še dolgo tega, ko sem v neki trgovini kupovala nogavice. Zelo pa me je ujezilo, ko sem mojala elastične nogavice, ki stanejo 1170 din, kupiti kot mačka v vreči«, kajti nisem smela pogledati, kaj kupim. Kq na sem prinesla nogavice domov, sem ugotovila, da so strgane. Seveda sem jih nesla nazaj v trgovino, tamkaj me Je pa prodajalka nahruUla, da sem Jih sama strgala! Ce človek nekaj kupi, kar ne sme takoj -pogledati, potem naj bo pri kupljeni reči vsaj kakšen garancijski listek za tisto, kar sl kupil. Ali ni tako? Zneska 1170 din človek tudi ne sname kar s kljuki! - Pa še neka) priporočam našim trgovcem: če kupuješ kakšno reč pri njih, pa Je nimajo, naj nikar ne trde, da je ni mogoče dobiti kje drugje. Tako sl večkrat primoran, da kupiš kaj podobnega, s čimer nisi tako zadovoljen, ob priliki pa ugotoviš, da bi tisto reč, ki sl Jo Iskal, lahko kupil v drugi trgovini. Tako nasedeš zatrdilu v kakšni trgovini, potem se pa jeziš, da so te nalagali. — Se nekaj: v ufiuvuii, (lutcui sc jeziš, un su te uctiugiiu. — oe hcauj trgovini pri Dežmanu bi priporočila tistemu, ki se ljudem posmehuje, zraven pa vpije nad uslužbenci, da to ne sodi v javni lokal. Ali ne pomisli, da se s takim vedenjem postavlja v čudno luč 7 Za danes moram nehati. Mudi se ml. Do drugič vsi lepo pozdravljeni! Vaš Pepče (laljnjih S let. In zakaj se m govorilo o legionarjih? Zadeva se zdi enostavna. Res je, da so enote tujske legije sestavljene v pretežni večini Iz navadnih avanturistov, res Je tudi, da Je med njimi tudi veliko nacistično ali faSlstično razpoloženih ljudi, ki izlivajo svoj bes tu, ker ga ne morejo v Nemčiji ali kje drugje. Toda vse to ni bilo dovolj. da bi mogle enote tujske legije odigrati v kakejjj kritičnem momentu neko določeno vlogo kajti nihče se ni nanje zanesel. To se zdi čudno, pa je vendarle logično, posebno ker se v zadnjem času loteva nekaterih članov tujske legije nekakšno »kesanje« zaradi počenja, ki ga že toliko let opravljajo. Vedno več Je legionarjev, ki zapuščajo svoje enote in beže na drngo stran, po navadil med alžirske rodoljube. Prav v dneh, ko je francoska oblast v Alžiriji prežlvltala svojo krizo. Je iz enot tujske iegije pobegnilo k alžirskim rodoljubom veliko legionarjev. Zgodovina teh nesrečnežev je zgodovina tisočev avanturistov, posredno pa nam pove, zakaj se niti ultrasi niti de Gaullu zvesti poveljniki niso na legijo zanesli, Navedli bomo le nekaj kratkih zgodovin mladih zapeljancev In avanturistov, ki Jih Je pamet srečala. da so obrnili hrbet tistim ki so jih tzkoriščall za svoje nečedno početje v borbi proti alžirskemu ljudstvu. Harry Dibali Je star 21 let. V tujsko legijo je vstopil decembra 1957. Doma je iz Strassbourga. V Afriko ga je zavedla želja po avanturah. Danes pa izjavlja: »Za nič na svetu ne maram misliti več na ntinuM dve leti, ki sem ju prebil v tem prekletem gnezdu tujske legije. Ko so nas vabili v tujsko legijo, so nam obljubljali vse, da bi nas zavedli v razmere, v katerih so francoski častniki z nami postopali huje kot s kaznjenci. V tujski legiji človek nima prostega časa. Neprestano mora korak2ti, stražarki, vaditi in odhajati v vojne operacije. Tak sistem so uvedli zato. da bi vo-JaJti nr imeli časa misliti, pač pa da bi pokorno poslušali ukaze francoskih častnikov. Častniki tujske legije niso ljudje pač pa zverine. ki mislijo, da marajo z nami, tujci, pa naj gre za Nemce, Špan. ce, Poljake ali Madžare, storiti vse, kar se Jim zdi. Mi smo ljudje, ki za Francijo nimajo nikake pravice. Ker pa smo podpisali pogodbo da bomo ostali v tujski legiji pet let, Je to enako obveznosti za najhujše kazensko taborišče. Da pri tem ne govorim še o hrani, 0 zeljnatih Juhah in fižolovki, brez mesa in zabele, o bedni prehrani nasploh, zaradi česar porabimo slednji zasluženi frank, da M sl hrano popravili.« Kurt Kolienbach se Je rodil 29. septembra 19*2 v Kolnu. Do pred nekaj dnevi je bil borec 5. čete IV. pehotnega regimenta tujske legije. Njegova ocena o življenju v tujski legiji je sledeča: »Od jutra do mraka so v tujski legiji vsi vinjeni. K temu nas sili obup in brezperspektivnost, v kateri smo se znašli. Oglejte si le našo oblek*;' kakšna je. Vsi smo razca- padejo. Za nas nihče ne skrbi, ker smo le stroji, ki smo se nekoč prostovoljno podredili francoskemu vojaškemu poveljstvu, ki nas množično pošilja v smrt. V času zadnjega božiča je samo moja enota imela 25 mrtvih. V prijateljevi četi, v četi Ktetschmera, pa so v istih dneh Imeli 18 mrtvih. Ko francoski poveljniki zvedo, da bo nekje prišlo do hujše borbe, umaknejo svoje krajevne enote, ki so sestavljene iz francoskih vojakov, in v ogenj pošljejo nas plačano vojsko, kajti za nami ne bo jokala nobena francoska mati.« 2e zgoraj omenjeni legionar Heinz Kretschmer je iz Bratislave, kjer se Je bil rodil 4. maja 19*4. Do pred pobegom iz tujske legije k alžirskim rodoljubom se je boril v 2. četi IV. pehotnega regimenta. Njegovi spomini na tnjsko legijo so prav tako žalostni: »Kaj sem zaslužil in na kakšen način, naj vam povedo sledeče številke; mesečno sem dobdval po 15.000 frankov. S tem pa sem st moral kupovati to in ono, predvsem veliko vina, da bi pozabil na to, kje sem se bil znašel. Kljub temu sem v treh letih prihranil 200.000 frankov, ker sem se odrekel vsakemu dodatku za brano. Ker pa mi, tujci, nimamo pravico pošiljati denar domov, ga moramo vlagati če nam ga kaj ostane, v alžirske ali francoske banke. Da bi razumeli moj primer, zakaj sem pobegnil Iz tujske legije, naj vam služi dejstvo, da sem se odpovedal vsemu prihranku 200.000 frankov, dvem fotografskim aparatom in vsej civilni obleki, samo da bi pobegnil iz tujske legije ob prvi priložnosti, ki se mi je ponudila. Pustil sem vse. kar sem si bil prihranil, pa čeprav sem prelil mnogo znoja in krvi, da bi si bil tisto zaslužil. Se dve leta bi bi) moral služiti v tujski legiji, toda vedel sem da se ne bom iz tega izmazal živ, če ne pobegnem. Na svetu ni hujšega življenja kot življenje, ki smo ga imeli ml.« Pred kratkim smo nekje brali tudi povsem kontradiktorna poročila in ocene o članih tujske legije. Tu smo brali, da so člani tujske legije najbolj surovi vojaki, kar si jih more človek zamisliti. Z naslado da koljejo in trpinčijo ujete alžirske borce. To naj bi bila celo nekakšna nagrada za njih Junaške podvige. Tudi takih primerov je mnogo, toda po Izjavah bivših legionarjev, ki so pobegnili iz tujske legije, je to bolj le bes ljudi, ki tako izražajo svoj obup. Francoska propaganda Jim je namreč vbila v glavo, da alžirski rodoljubi vsakemu legionarju ki jim pride v roke, odrežejo no« in ušesa, da bi se nad njim maščevali, in legionarji se zato boje priti Alžircem v roke. Ker drugega izhoda nimajo, se znašajo nad nesrečnimi ujetniki. Po mnenju pobeglih legionarjev bi iz tujske legije pobegnilo še veliko več legionarjev, če hi vedeli, da pri alžirskih rodoljubih z njim tako človeško postopajo. Zdi se torej, da so francoska poveljstva upravičeno vičlela v enotah tujske legije ne preveč zaupanja v redno vojsko, ki Jo morejo sicer poslati proti Alžircem, ne pa pri medsebojnem razčiščevanju, do česgr bi bilo skoraj prišlo v dneh alžirske krize. (Po Pnimo M. DAWN V FILMU »ČRNI ORFEJ« OD TU IN TAM VAS BREZ DEKLET Občina Hartenreuth v Nem. čiji je praznovala nenavaden dogodek. V družini kmeta Antona Diestlerja se je rodila hčerka. To je prvo dekletce po osemnajstih letih v tej občini. KRAVA IN POL! V okraju Trumbull v ZDA imajo na neki farmi kravo, ki zadovoljno prežvekuje svojo klajo ter se ne zmeni za rekord, ki ga je ustvarila. Krava, ki je holandske pasme, je dala v 365 dneh, pomolžena dvakrar na dan, 22.372 funtov mleka in 906 funtov surovega masla. To je trikrat več mleka in surovega masla, kot ga dajejo povprečne ohijske krave-mlekarice. , POSLEDICA RABE Londonski zdravnik dr. Simon je dognal po zdravniških izkušnjah s pet sto mladimi ženami, da govorijo ženske že tri mesece po poroki z dvakrat višjim glasom. z gama žarki iz kobalta 60. To iarčenje je po mnenju japonskih strokovnjakov povzročilo spremembo v molekularni strukturi bisera. S tem pa se je spremenil tudi koeficient absorbiranja svetlobe. ČRNI BISERI Japonski strokovnjaki v eksperimentalni postaji Inštituta za industrijsko tehnologijo v Nagoji so po daljšem eksperimentiranju izdelavi prvi črni biser. To jim je uspelo tako, da so naravna biser 16 ur obsevali SERIJSKA PROIZVODNJA DRSEČIH VOZIL Potem ko je uspešno prestal prvo preizkušnjo britanski leteči krožnik, ki je nedavno na tako imenovani zračni blazini nekaj decimetrov nad morsko gladino prečkal Rokavski preliv, je začelo neko ameriško podjetje napovedovati skorajšnjo proizvod- njo teh vozil, ki bodo uporabna na kopnem in nad vodo. V novih vozilih bo prostora za štiri potnike, zmogla pa bodo 60 km na uro. Pravijo, da bodo na trgu že v prvih mesecih prihodnjega leta, za začetek pa bodo stala 15.000 dolarjev, PLASTIČNI TRANZISTORJI sorskem dnevniku) Sovjetski učenjak Nikolaj Semjonov je izumil plastični tranzistor. Strokovnjaki pravijo, da je boljši od tistih, ki MHKI KO SO SNEMALI FILM »POJMO V DEŽJU« SO SE SREČALI TRIJE ZNANI MOJSTRI AMERIŠKEGA PLESNEGA FILMA: FRED ASTAIRE (desno) GENE KELLY (v sredini) IN DONALD CCONNOR (levo). jih delajo Iz germanija, razen tega pa tudi cenejši. Tranzistorje uporabljajo namesto cevi v manjših radijskih aparatih, pa tudi za tele-dirigirane vsemirske rakete. Tranzistorje delajo navadno Iz germanija, ker pa je ta element zelo redek, je zato tudi drag. Strokovnjaki so že dolgo iskali način, da bi ga zamenjali s kako cenejšo surovino. V tem je uspel sovjetski učenjak Semjonov, ki je plastični material za tranzistorje dobili iz sintetičnega nadomestila volne, imenovanega poliakrilonitril. Obdelana z radioaktivnimi zrnci je gmota postala prav tako dober prevodnik elektrike kot germanij. V Sovjetski zvezi poudarjajo, da so plastični tranzistorji boljši od tistih iz germanija. Zlasti pa je proizvodnja cenejša. Predvidevajo, da bo odkritje Nikolaja Semjonova močno vplivalo na proizvodnjo radijskih aparatov. ALI VEŠ... — da je drvar Ray Youd Iz Tasmanije dosege) svojevrsten rekord, ki ga ni doslej še nihče presegel: na nekem tekmovanju je s sekiro presekal 40 cm debelo drevo v I minuti in 46 sekundah! — da je rekord v hitrem žaganju dreves med posamezniki dosegel 46-letnl Paul M. Searls Iz Seattlea (ZDA). Na tekmovanju je prežagal 80 cm debelo deblo v 1 minuti in 26,4 sekunde. — da je svetovni rekord v hitrem zidanju dosegej Joseph Raglon iz St. Louisa (ZDA), ki Je ob pomoči podajalcev opeke vzidal r eni url v steno 3472 opek, t. j. 58 opek na minuto ali skoraj po eno opeko vsako sekundo1 — da avstralski domačini uporabljajo dve vrsti bumerangov: bojne ln pa lovske,. Bojni bumerang se ne vrne k tistemu, ki ga je zagnal, lovski pa prileti spet nazaj. Uradnih podatkov o metanju bumeranga sicer ni, vendar vedo povedati očividci, da so avstralski domačini metali lovsike bumerange tudi do 140 metrov daleč, bojne pa celo dalj kot 200 metrov! — da je med minulo svetovno vojno ameriški poročnik Alfred Bozts pred pričami vrgel ročno bombo v nasprotnikovo utrdbo, ki je bila 80 metrov daleč! — da je rekordno hitrost v pisanju morsejevlh znakov dosegel Ted R. McBlroy lz Amerike, ki je na tekmovanju v Karolini oddajal po 75 besed v minuti, kar pomeni, da je v vsaki sekundi oddai povprečno 17 morsejevlh znakov | Tega rekorda ni doslej še nihče presegel. , ROM l N V NADALJEVANJIH Skrivnost dveh bratov Oh ne, Dick! Bil je...« Spet jo je spreletela groza. »Prosim, spremite me domov.« Zelo nti je žal, da sem vas povabil na ta sprehod,« je dejal resno. »•Moj bog, kdo bi pa tudi slutil kaj takega... Dick, ko sem bila v nezavesti, sem imela čudne sanje. Pomislite: zdelo se ml je, kot da me Je nekdo poljubil.« »Saj sem vas tudi!« ji je odvrnil brez sramu. -Mislil sem, da vas bo strah nad tem pet zbudil iz nezavesti.« Njen smeh ni zvenel naravna »Prav bi bilo, da bi to vsaj utajili. Vi niste rahlo čuteč fanti« Ko sta se počasi bližala hiši WiJlow, je opazila, da je enkrat ali dvakrat pogledal nazaj. Mislite, da nas tisti.., tista prikazen zasleduje?« je zašepetala, zobje so ji pa šklepetali. »Oh, kaj še! Zdelo se mi je, da slišim neki avto. Pa sem se najbrž zmotil.« Pa se ni zmotil — vedel je. Razločno Je videl svetlobo avtomobilskega žarometa in slišal tudi tiho brnenja motorja. In ker voznik avtomobila zaradi ozke ceste ni mogel obrniti. Je luči ugasnil in se v temi ustavil. »Počakajte, da vas pogledam.« Dick se je ustavil, obrnil njeno glavo tako, da ji je mesec svetil v obraz. »Salabolsko ste bledli Dobro bi bilo, da takoj ležete! Tudi bratu ne pripovedujte ničesar o tem doživetju. Ne hi rad, da bi ta stvar prišla na veliki zvon.« Ko sta bila že blizu hiše, sta zavila preko trate, da ne bi s hojo po pesku delala šuma, s čimer sta se izognila hrupnemu pozdravu Arthurja. Naenkrat pa je Leslde z rahlim vzklikom spustila njegovo roko. »In vendar sem vesela, da sva napravila ta sprehod,« je rekla tiho. Molk, ki je nastal po tem stavku, je bil za oba mlada človeka nekam neroden. »Dick, povejte mi, ali želite, da se omožim z vašim bratom?« Fant ji ni odgovoril. »2ellte to resnično?: Dick je stal v senci velikega cedrovega drevesa, ki se je vzpenjalo v nebo pred hišnimi vrati, tako da ni mogla videti potez njegovega obraza. »Moje želje ne igrajo pri stvari nobene vloge,« se ji je Izognil. »Na «ašo odločitev ne sme nihče v ničemer vplivati.« * »S« enkrat: želite, da ga poročim?« je vztrajala. Leske ja začutila v svoji notranjosti neko nespametno jezo nad njegovo tolikšno udržanoetjo. »Na to vam ne morem odgovoriti.« Njegov glas je biil trd. »Tega vprašanja ne boste slišali iz mojih ust nikoli več. Lahko noč!« Ves obupan je Dick hitel proti vdolbeni kolovozni poti. Z električno žepno svetilka s katero ni šel zvečer nikdar iz hiše, je obsvetldl tla pod seboj. Bila je redkokdaj rabljena kolovozna pot, po kateri je razen Gi-neja in njega kdaj pa kdaj hodil ali se vozil še kak potnik. Dick je videl na tleh odtise gumijastih koles odvetnikovega avtomobila Rolls-Royce, odkril tudi sledove svojega malega voza, nato pa našel še neko novo sled: odtise gume s puščičastim znamenjem. Mesto, kjer se je tuje vozilo ustavilo, je bilo jasno vidno — neznanec očitno nd niti poskušal, da bi se na ozkem kolovozu obrnil, ampak je določen del poti vozil ritensko. Dick je šel za to sledjo, dokler ni zavila na polje do neke lese. »Farma Red,« je zamrmral, ko je odprl leso. Ni mu bilo treba dolgo iskati: za živo mejo, ki je tekla vzporedno s kolovozom, je stal neki avto, nerazsvetljen, vendar še s toplim motorjem. Neko ameriško športno vozilo. x Dick si je skrbno zapisal londonsko številko avtomobila in se nato vrnil k lesi, na katero je splezal in se nanjo usedel. Njegova potrpežljivost ob čakanju pa ni bila postavljena na hudo preizkušnjo. Onstran griča je videl stolp opatije, nekaj minut zatem, ko je sede čakal, pa se je pojavila senca nekega človeka, ki je prihajala proti njemu navzdol. »Dober večer, Mr. Gilder!« je Alford vljudno pozdravil prišleca »Ali [ledu si ogledujete Chelfordbury?« Možu, ki ga je ogovoril, bi bila od presenečenja kmalu padla palica iz roke. »Kdo, hudiča, ste?« Prižgal je žepna svetilko in obsvetldil z njo obraz nepoznanca. »Ah, vi ste!« se je oddahni. »Kako morete človeka tako prestrašiti...! Občudoval sem razvaline v mesečini.« »Najlepša hvala za občudovanje v imenu razvalin! Ce imate za povedati kakšne prijetne reči o opatiji, jih bo njen lastnik rad poslušal.« Gilder pa se je v svoji, kožii, kakor je vse kazalo, ni počutil kaj prijetno. »Svoj voz sem pustil tu na polju,« je zgčel pojasnjevati, »da ne bi oviral cestnega prometa.« »Promet na tem kolovozu med deseto in dvanajsto uro ponoči ni kdo ve kako živahen. Toda če ste prepričani, da je farma Red res vaša, smete z vso pravico tudi tamkaj parkirati. Kam cikate s svojo igro, Gilder?« »Kaj hočete reči r. besedo igro? Ali morda ni dovoljeno uživati mesečno noč?« »Seveda ni dovoljeno, da hodite kar meni nič, tebi nič po posestvu mojega brata! Se enkrat: kam cikate s svojo Igro?« »Ne razumem vas! Ali mi ne dovolite, da grem skozi vrata? Želim namreč domov.« Dick Alford je počasi zlezel z lese. »Vi ste sumljiv patron, Gilder!« »Kaj hočete s tem reči?« je vzrojil starejši. »Natanko tisto«, kar pomeni beseda: sumljiv patron! Zelo čudno se mi zdi, da se ob tako pozni url potikate po parku Fossawaya, zlasti, po tem, kar se je pred kratkim zgodilo.« »Alj mogoče mislite, da sem jaz ,Cmi opat',« je sikal Gilder. Iz temine se je zaslišal Dickov vesel smeh. »Prisodil bi vam takšno sposobnosti Kaj ste ikali v opatiji?« »Povedal sem vam že, da sem občudoval sliko opatije v mesečini; če je to greh, potem me naznanite!« Alford pa je vtaknil roke v žepe svojih hlač ter opazoval moža, ki je pravkar prižgal motor. »Pravi kraj za občudovanje opatije je vrh griča, ne pa med njenimi razvalinami. Navaden obiskovalec se tudi ne bo skrival ter zapeljal svojega avtomobila na polje in ugasnil luči. Gilder! Svetujem vam, da bodite previdni! Ker ste prebrisan človek, upam, da me boste ubogali. Jutri bom tudi vložil pritožbo za razveljavljenje vaše kupčije.« »To je stvar, o kateri sem pripravljen govoriti samo pred sodiščem,« je Gilder osorno odgovoril, ko je sedel za volanom. »AH veste kaj o dirkah, Gilder?« Kakor bi ga pičila osa, je le-ta skočil s svojega sedeža. Je morda ta zoprni fant kaj špioniral? »Ali veste, kaj je svarilo?« »Nekaj že... Zakaj?« Gilder ga je pogledal z odprtimi usti. »Vsekakor — obvestilo jockeyskega kluba, da ne smeš prestopiti dirkalnega prostora.« »Izvrstno, Izvrstno!« se Je smehljal Dick Alford. »V tem smislu vas namreč svarim glede hiše Willow in vsega, kar je v njej.« »In če se za vaše tako imenovano svarilo ne zmenim?« »Potem vam bo, kakor sem vam nekoč že rekel, zelo žal,« Je j končal Alford. Kakor bi trenil je Gilder avto pognal in kmalu Je senca voza Izginila za bližnjim ovinkom. 20. Dick Alford Je spretno splezal čez ograjo in šel mimo razvalin opatije proti domači hiši. Veliko okno knjižnice je bilo odprto, tako da je mimogrede videl Harryja, kako naslonjen z glavo na obe roke bero pri pisalni mizi. Rahlo je vzdihnil, nato pa nadaljeval pot proti svoji delovni sobici. »Prinesite mi kavo in biskvit,« je naročil Thomasu, ko ga je poklical k sehl z električnim zvoncem. Ko je služabnik odšel, je Dick odprl torbo s pošto, katero so zvečer prinesli z železniške postaje, ter stresel iz nje kopico pisem. Najprej je odprl neko pismo, ki je nosilo pečat »New Scotland Yard« in mu ga je pisal njegov nekdanji šolski tovariš. (Dalje prihodnji*