ČETRTEK, 31 MAJ 2007 / ŠTEVILKA 709, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 0,96 EUR - 230 SIT
9 7896 1 2 44067 1
AVTO SOLA BISER j
Drevored 1-Maja 4, Izola
www.biser-as.si JU. tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277	^
msefž
Rtcita
Kristanov trg 1 - tržnica Izdelki za zdravo življenje	urnik
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00
Si.mobil - Vodafone v Izoli.
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743
POOBLAŠČENI PRODAJALEC e‘
mobil
& vs
Kino otok je prva lokalna
Zvezdice pojejo
Ne glede na spremembo režima so otroci pri nas, če je poletje ali zima, ko se z njimi učimo in igramo, nas nihče ne vpraša, kdo smo in kaj znamo.
„ Črni oblaki nam visijo nad glavo, I delamo samo še za lastno zabavo, o	denarja več ni,
£	prostor odhaja,
otroški nasmeh pa nam še vedno ostaja...
Barbara
žrtev klimatskih sprememb
Nekoč se je vedelo. April je muhast, maj je prijazen in sončen. Zato so ga mladi organizatorji filmskega festivala Kino Otok umestili v ta čas, a so se ušteli. Letos se jim obeta že tretji deževni festival.
(Mef) Zlobneži pravijo, da se maj takole skvari odkar imamo v Izoli filmski festival, toda če bi pazljivo prisluhnili uglednemu klimatologu, našemu sokrajanu, dr. Timiju Ečimoviču, ki o tem predava po številnih univerzah po svetu, so filmarji za kaj takega še najmanj krivi.
Dejstvo je, da ta planet ni več takšen kot je bil in da smo ga, brez pomoči marsovcev in meteorjev, zavozili kar sami. Nekateri sicer bolj, drugi manj, vendar j e vsak od nas s sodobnim načinom življenja prispeval svoj delček krivde. Pravzaprav to počnemo vsak trenutek: takrat ko prižgemo luč in se mora zaradi tega nekje hitreje zavrteti turbina nekakšne elektrarne, ko v pralni stroj damo najnovejše in najmočnejše čistilo, ki bo opralo naše perilo, zraven
pa še zasvinjalo pol zaliva, ko kurimo v stanovanju in imamo hkrati odprta vsa okna in ko se z avtomobilom peljemo tja, kamor bi zlahka prišli peš ali s kolesom. To pa še ni vse. Veliko več bi lahko naredili tudi v našem lokalnem okolju, če bi naprimer kdaj zavili v energetsko pisarno na Velikem trgu in tam živeče strokovnjake povprašali, koliko Izolanom so doslej uspešno svetovali pri gradnji hiše, izbiri sistema ogrevanja in koliko evropskih ali domačih nepovratnih sredstev so pridobili na razpisih, ki jih je vsako leto za nekaj milijonov eurov. Ali ni nenavadno, da v mestu, ki se zna pohvaliti z velikim številom sončnih dni, na zasebnih hišah pa tudi na javnih objektih skorajda ni sončnega kolektorja, opazimo jih le na nekaterih
turističnih obj ektih. Zato pa lahko naj demo na stotine in zdaj verjetno že več kot tisoč klima naprav, ki so dokazano veliki porabniki energij e in onesnaževalci okolja. Tudi Občina Izola, ki je pred kratkim sprejela svojo energetsko strategijo ima klima naprave na vseh svojih objektih, kolektorja pa niti enega. Ali ji torej lahko verjamemo, da si res prizadeva za uporabo alternativnih virov energije?
Upam si trditi, da Kino Otok ni prav nič kriv za to slabo vreme, ki mu ga napovedujejo vremenoslovci za naslednje dni. Krivi smo mi vsi.
Tudi avtor tega zapisa, ki je pustil računalnik, da celo noč žre elektriko in hladi procesorje, ki niso imeli kaj delati, saj je uporabnik spal.
Poletje je najlepše
Takšnih prizorov na izolskih plažah morda ne bo prav veliko, zato dajemo na vpogled enega iz konca 80-tih let. Če ne verjamete, da je iz Izole bolj natančno poglejte napis na surfu. Kaj pravite?
AVTO CENTER
Avto Center Jereb, Izola www.a-jereb.sl
i<B
anka Koper
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
|#k) poi
■bS 501
komunala
izda - isola
P0NEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA:	8.00 -12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882

(24 UR) TEL.: 041/ 650 375
6. SEJA OS
Junija bomo dobili tretjega, poklicnega podžupana?
V ponedeljek, 11. junija, se bodo na 6. redni seji sestali izolski občinski svetniki in se lotili obsežnega dnevnega reda, ki tokrat prinaša tudi nekaj novinarsko zanimivih točk, med katerimi so tudi tiste, ki govorijo o nekaterih kadrovskih zadevah..
Policija poroča
Svetniki bodo sejo začeli s s poročilom o delovanju Policijske postaje Izola v lanskem letu iz katerega povzemamo:
V obdobju od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 je bilo na območju Občine Izola obravnavanih skupaj 546 (516)1 kaznivih dejanj (KD), kar pomeni 5,8.% rast števila KD.
Statistično gledano je KD zoper premoženje bilo za 12,7% več kot leto prej, KD zoper življenje pa je bilo za 44,8% manj kot leto prej. KD povezanih s prepovedanimi drogami smo obravnavali za 40 % manj kot leta 2005, smo pa v istem obdobju zasegli več nedovoljenih drog: 13,7 (0,3) g heroina, 7,1 (4,3) g kokaina, 202 (16) tablet Ecstasv, 97 (56,1) g marihuane in 0,8 g hašiša.
Kot je razvidno iz statističnih podatkov je bilo vseh KD več kot leto prej, kar pa je več ali manj na račun več KD zoper premoženje, saj smo tu obravnavali kar 50 KD več, kot leto prej. Tu velja izpostaviti serije velikih tatvin (vlomov) v gostinske objekte in trgovine oz. lokale, kjer smo storilce sicer izsledili, nismo pa jim mogli vseh utemeljeno osu-
miti oz. jim dokazati z materialnimi dokazi. Drugi niz povečanja KD premoženjske kriminalitete je iz tatvin na plaži, ki je več ali manj posledica izrazito nesamozaščitnega ravnanja posameznikov kljub temu, da smo na te malomarnosti ves čas opozarjali.
Zmanjšalo se je število KD zoper življenje in telo ljudi. Odmevno kaznivo dejanje, ki so ga uspešno raziskali kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Koper, je rop Izolčanke s povzročitvijo hude telesne poškodbe. Nekaj KD s tega področja je v povezavi z obratovanjem gostinskih in drugih lokalov, največ v podaljšanem obratovalnem času, večina pa izhaja iz bilateralnih odnosov med udeleženci v kaznivem dejanju.
KD povezanih s prepovedanimi drogami je za 40% manj kot lani. Aktivnosti so bile usmerjene predvsem v okolice srednjih in osnovnih sol ter na druge kraje, za katere smo imeli podatke, da se tovrstna KD izvršujejo in zoper osebe, ki se za pridobitev mamila, ukvarjajo z izvrševanjem kaznivih dejanj.
Splošna raziskanost KD v letu 2006 znaša 38,1% (41,09%). Raziskanost premoženjske kriminalitete znaša 27,4% (32,2%). Raziskava oziroma gornji rezultat je v tem času boljši, saj je raziskava KD proces, ki se s podano ovadbo oz. poročilom na ODT ne zaključi.
Pri obravnavanju in raziskovanju kaznivih dejanj smo ugotovili, da so storilci KD v večini Izolani, sledijo jim storilci iz sosednjih primorskih občin in drugih krajev Slovenije, ki so aktivni predvsem v času obratovanja diskoteke Gavioli oziroma poletne turistične sezone. Velik del storilcev, predvsem serij KD tatvin in velikih tatvin, je tako ali drugače povezanih s prepovedano drogo, bodisi z izvrševanjem samih dejanj za pridobitev sredstev za nakup, bodisi s sprejemom oz. zamenjavo ukradenih stvari za prepovedano drogo.
JAVNI RED IN MIR
V letu 2006 je bilo na območju Občine Izola obravnavanih skupaj 323 (366) prekrškov. Od tega predstavljajo največji delež prekrški zoper javni red in mir (JRM) in sicer 237 (231) prekrškov. Letos se je upad prekrškov zoper JRM iz preteklih let zaustavi), saj je zaznano manjše povečanje, kar pa lahko ovrednotimo tudi spremembo na področju zakonodaje, saj je v Juliju pričel veljati nov Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki je nekoliko razširil področje prekrškov.
S področja prepovedanih drog smo obravnavali 40 (37) prekrškov. Preostali delež predstavljajo kršitve iz drugih zakonov (Zakon o prijavi prebivališča, Zakon o osebnem imenu, Zakon o zasebnem varovanju, Zakon o zaščiti živali, Zakon o orožju, Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ipd).
Pri analiziranju prekrškov zoper JRM smo ugotavili, da je 19,5% manj prekrškov na javnih krajih (ulice, trgi...) kot leto prej. V upadu pa so prekrški v gostinskih lokalih in sicer za 55,6%, povečalo pa se je število prekrškov v zasebnih prostorih (stanovanjih) za 29,8% in na javnih zbiranjih, kjer je bilo obravnavanih 5 (1) kršitev.
Glede velikega upada kršitev v gostinskih lokalih velja poudariti, da smo pred in med turistično sezono okrepili nadzor nad lokali. To smo izvedli tako z VPO-jema, kot tudi z intenzivnimi večernimi obhodi policijskih patrulj po lokalih. Namen obhodov je bil tako preventivnega značaja kot tudi zaradi nadzora
Parencana je odprta
obratovanja lokalov. S takimi oblikami nadaljujemo tudi v letu 2007. Povečanje prijav števila kršitev v zasebnih prostorih (stanovanjih) je razlog tudi aktivnosti policije, Centrov za socialno delo in drugih vladnih in nevladnih organizacij, ki vzpodbujajo ogrožene k prijavi nasilja. Tudi z ukrepi prepovedi približevanja določeni osebi na podlagi 39.a člena Zakona o policiji smo prispevali k večjemu pogumu predvsem žensk v takšni skupnosti. V letu 2006 smo izrekli prepoved približevanja dvema osebama in tako prekinili dolgotrajno nasilje. Mogoče v ta sklop spadajo tudi dogodki, katere ocenjujemo, da so vsaj izstopajoči, če že ne zaskrbljujoči. V letu 2006 smo namreč obravnavali kar 6 (0) samomorov in dva poskusa samomora ter 3 (1) utopitve. Poročila javnih zavodov Občinski svetniki bodo v nadaljevanju obravnavali poročila naslednjih javnih zavodov: Javni zavod Center za kulturo, šport in prireditve Izola:, Glasbena šola Koper za leto 2006, Javni zavod Mestna knjižnica Izola, Vrtec Mavrica Izola, Obalne lekarne Koper, Zdravstveni dom Izola Posebej zanimiva bodo tudi poročila in poslovni načrt Javnega podjetja Komunala Izola, med drugim tudi zato, ker bo govora tudi o povišanju cen nekaterih storitev.
KADROVSKE ZADEVE
Zagotovo bo za novinarje zanimiva točka dnevnega reda v kateri bodo obravnavali nekatera kadrovska vprašanja. Med drugim bodo razpravljali in verjetno tudi imenovali tretjega podžupana občine Izola. Kandidat je Bojan Zadel, svetnik SDS in predsednik te stranke v Izoli ter inšpektor za gradnje, o podpori svoji kandidaturi pa se bo moral še pogovoriti s svetniškimi klubi. Občinski svetniki bodo obravnavali tudi predloge za Občinska priznanja in nagrada v letu 2007.
Ali veste kam izginja kamenje iz vodnjaka na Belvederju?
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.com; email: urednistvo@mandrac.com
Odgovorni urednik: Drago Mislej
Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 0,96 EUR - 230 SIT.
Polletna naročnina: 20,36 Eur (4.880 Sit).
Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Naš kraj in uudje
Zaradi peščice nesramnežev smo kaznovani vsi Izolani
V prejšnji številki smo objavili povzetek pogovora z Edijem Dečmanom, članom komisije za urejanje prometa v občini Izola, ki je zadnje čase gotovo največkrat omenjani občinski funkcionar, čeprav to sploh ni, saj opravlja to delo v svojem prostem času. Ta ko re koč ne mirne teden, ne da bi morali omeniti, da so opravili to ali ono, največkrat odstranili a tudi uredili nekatere hitrostne ovire v mestu.
Seveda je to njihovo delo deležno velike pozornosti Izolanov in kot običajno smo tudi glede urejanja prometa vsi strokovnjaki in vsi imamo veliko pametnejših rešitev. Včasih to tudi drži, včasih pa pač moramo zaupati takoi-menovani stroki.
- Moram povedati, da je komisija strokovno in politično sestavljena, njena operativna skupina pa je povsem strokovna. V njej je predstavnik občine, predstavnik Komunale, predstavnik občinske inšpekcije in jaz, ki imam nekako nalogo, da vzpodbujam delo te skupine. Zato smo tudi dovolj operativni, saj se pred vsako odločitvijo sestanemo, uskladimo stališča in se dogovorimo, kaj je strokovno najboljše, šele potem gremo na teren. Komisija tako dejansko deluje na terenu in ne v pisarni. Seveda vse pomembne odločitve preverjamo tudi v širši sestavi komisije, kjer je tudi župan in še nekateri strokovni delavci.
IZJAVA ZA JAVNOST
O TERMINALIH V JADRANU
Zaradi pretečega dejstva umestitve štirih plinskih treminalov v severni Jadran, apeliramo na vlade RHrvaške, RSlovenije in RItalije, da nemudoma pričnejo z dogovori in reševanjem energetske politike v smeri preučitve možnosti izgradnje skupnega terminala na primerni, off shore lokaciji v severnem Jadranu, kjer bo možno zagotoviti vse varnostne in okoljevarstvene pogoje. V ta namen naj države skupaj proučijo možnost uporabe zapuščenih ploščadi, južno od Pule. S tem bi bil vpliv terminala na okolje manj uničujoč, njegova umestitev v okolje dlje od obale pa bi bila v skladu z današnjimi usmeritvami pri izgradnji takšnih objektov, s čimer bi bila zagotovljena tudi večja varnost ljudi in premoženja. Posledično bi se znižali stroški skupne logistike in omogočili bi se pogoji nadaljnjega razvoja turizma, navtičnega turizma, kmetijstva in posledično dvig kvalitete življenja prizadetega prebivlastva na območju severnega Jadrana.
Naše zahteve upoštevajo dejstva, da je oskrba z energenti nacionalni interes vsake države in ne oporekajo potrebi po dobavi potrebnega energenta. Obstoječe “razvojne” plane vidimo kot veliko nevarnost za Jadran, zato predlagamo, da se RHrvaška, RSlovenija in RItalija dogovorijo o skupni energetski strategiji, kako bi se pristopilo k realnejši rešitvi, ne pa k megalomanski gradnji v interesu kapitala (profita) multinacionalk. Do danes smo bili na tem področju le priče demokratičnega deficita, kot posledice avtističnosti političnih elit, ki s svojimi odločitvami na področju globalnih strategij “razvoja” ne upoštevajo osnovnih načel varovanja človekovih pravic in okolja.
-	Vaši glavni nasprotniki so „leže-či policaji".
-	Sploh ne, res paje, da smo se najprej lotili nekaterih hitrostnih ovir po katerih smo Izolani, glede na število prebivalcev, verjetno v svetovnem vrhu. Če bi upoštevali le to bi izpadlo, da smo Izolani najbolj nedisciplinirani in nekulturni vozniki na svetu, pa to gotovo ne drži. Žal je takšno ravnanje posledica nekaj posameznikov, ki jih poznamo občani in jih poznajo policisti, vendar nam to ne pomaga prav veliko. Namesto da bi njih kaznovali in jih prevzaga-ji smo kaznovali vse nas in tudi občinski proračun, ki je moral plačati vse te postavitve hitrostnih ovir.
-	Se vam zdi, da ste z dosedanjimi ukrepi bili uspešni?
Ne vemo še, vendar upamo, da bo tako. Dejstvo je, da je bila preusmeritev prometa na Tovarniško ulico za tam stanujoče povsem zgrešena, ker vozniki pač dodajajo plin za vožnjo po klancu navzgor, divjaki pa ga dodajo še toliko več. Zdaj je
Zavedamo se, da je Italijanska vlada tik pred podpisom in sprejetjem projekta gradnje kopenskega (in shore) terminala v Zavljah, v neposredni bližini slovenske meje. Hkrati vemo, da pri celotni proceduri sprejemanja ni bila spoštovana vrsta mednarodnih aktov in konvencij. Opozarjamo na kontradiktornost delovanja posameznih držav in s tem kršitev osnovnih usmeritev EU za ohranitev okolja.
Na podlagi obstoječih »načrtov« se poleg že dveh predvidenih terminalov v Tržaškem zalivu, načrtuje še izgradnja terminala v Kopru (Slovenija), ter izgradnja enega od dveh predvidenih v Plominu ali Omišlju (Hrvaška). Menimo, da se tu srečujeta dva popolnoma nasprotna koncepta prihodnosti Jadranskega morja. Po eni strani se vlagajo veliki napori (civilne družbe) za proglasitev severnega Jadrana za posebno občutljivo morsko področje (Particularly Sensitive Sea Area - PSSA), katerega biološko raznovrstnost je potrebno ohraniti za bodoče generacije, po drugi strani pa se ga namerava za vsako ceno, brez kakršnegakoli odnosa do okolja, zlorabiti za ustvarjanje profita multi-nacionalnih korporacij.
Uporabili bomo tudi vsa legalna in legitimna sredstva s ciljem zaščite interesov državljanov vseh držav, ki živijo na obalah našega prekrasnega, a tako občutljivega Jadrana. Nikakor ne bomo dopustili, da na severnem Jadranu divjajo velike korporacije in se neo-kolonialistično zlorablja naš prostor.
Predstavniki:
Hrvaška: Vjeran Piršič »Udruga eko Kvarner« RItalija: Giorgio Jercog »Comitato per la Salvaguardia del Golfo di Trieste«
RSlovenija: Bara Hieng - »CZI - Civilna Združenja Istre«
tam semafor, ki opozarja kako hitro kdo vozi in podatki iz kamere bodo pokazali, kakšno je realno stanje. S postavitvijo „šikan“ na Sončnem nabrežju smo upočasnili promet, kadar je tam več vozil, ko pa je cesta prazna nekateri še vedno vozijo, kot da bi bili na cesti. Pa v resnici niso ampak so na cestišču, kjer imajo prednost vsi, od pešcev do otrok, natakarjev, sprehajalcev in tako naprej. Avtomobilisti in motoristi morajo voziti tako, da jih ne ovirajo. Ko bomo to uspeli dopovedati tudi tistim nekaj divjakom, bo vožnja po Sončnem nabrežju res enaka vožnji po pločniku. Seveda pa to ni mogoče, če ni sodelovanja policije in občinske inšpekcije oziroma redarstva. Šele z njihovim nadzorom bomo namreč prepričali nekatere, da počnejo prekršek, ki jim odvzame lepo število točk in nabije veliko kazen. Nmogoče je narediti takšno cesto, da je hitra, počasna, da ima ovire in nima ovir. Vsega hkrati se ne more imeti in na Sončnem nabrežju avtomobilisti in motoristi samo gostujejo.
PTTs NOT DEAD
Pohvala predstavitvi hitre ceste
Kar je lepo in dobro je treba večkrat pohvaliti in to je včeraj v Manzzo-lijevi palači vsekakor bila predstavitev hitre ceste Koper-Izola. Spodaj podpisana dokaj dobro poznam problematiko nameravanih posegov izgradnje ceste, vendar sem na predstavitvi slišala in videla določene novosti. Zaradi polne dvorane, se je v meni pojavil prijeten občutek, da me upanje še ni zapustilo. Upanje, da borba za lepše mesto, ki si ga Izola in njeni prebivalci zasluži, še ni izgubljena.
Zaljubljena sem v te stare zidove, ozke ulice, barke v mandraču, v vrtove, vinograde, oljčnike, obmorski maestral in tudi v burjo. Zaljubljena sem v zemljo po kateri hodim, čeprav je trda in razpokana od vse močnejših pripek. A kljub vsemu, se je dež slednjič le usmili. Kako opazna je tedaj razlika in kako dišeča je ta svežina.
Ah bo ta idila presekana s tranzitno-stjo in bo povsod beton je odvisno od nas, ki smo zadaj tu in ne od tistih, ki so bili ah še bodo.
Žal sem na tej predstavitvi precej pogrešala zakupnike kmetijskih zemljišč, ki jim nameravana varianta ceste BI jemlje te vrtove, sadovnjake, oljčnike, vinograde in zabolelo me je spoznanje, da so ti ljudje v večini izgubili upanje. Brez tega si sama življenja sploh ne predstavljam.
-	Nadzor je torej nujno potreben
-	Seveda. Brez tega nismo naredili nič. Tukaj morata z roko v roki nastopiti policija in občinsko redarstvo in tudi t določenimi akcijami spraviti promet na raven kulturnega mesta. Velika večina Izolanov je dobrih, kulturnih voznikov in ta večina ne sme trpeti na račun enega ah več posameznikov, ki jim ni do spoštovanja nobenih predpisov. Nesprejemljivo je, da redarji kaznujejo za nepravilno, čeprav neoviraj-oče parkiranje, hkrati pa nikogar ne kaznujejo zaradi divjanja po cestah, kjer je hitrost omejena na 10 kilometrov na uro. Od napačnega parkiranja še nihče ni umrl, od divjanja pa marsikdo, (ur)
Žal mi je zanje in za njihov trud glede vlaganj v zemljišča in nasade, saj slišim da so plačila glede teh odškodnin prenizka.
V svojem 20 letnem delu na zemljiških zadevah lahko povem, da tako velikega interesa po obdelovanju, kot se pojavlja sedaj še nikoli ni bilo. Na objavljenih Javnih ponudbah, se interesenti prijavljajo na taka zemljišča, ki jih včasih niti pogledali niso, prijave prihajajo tudi iz notranjosti Slovenije. Ob tem je moje razmišljanje, da nismo lačni kruha, temveč, da skušamo zapolniti zmeraj večjo praznino in nadomestiti izgubljene medsebojne odnose s koščkom zemlje na katerem si naredimo svoj mah raj.
Tisti, ki so bili na predstavitvi prisotni, so lahko spoznali, se prepričali kako se kreira razvoj, načrtovanje pomembnih projektov in kam nas ta na koncu »najhitrejše ceste« pripelje. Prepričana sem, da se bodo tisti najbolj dovzetni odzvali in po svojih najboljših močeh prebudili otopele prijatelje, svojo bivalno okolico. Ljudem je potrebno vrniti upanje, potrebno je živeti ne le pred svojim pragom, temveč drug z drugim- za našo Izolo, brez da bi bil pridevnik naš le politično obarvan. Da bomo mi in naši zanamci povedali, da smo iz Izole in bomo na to lahko res ponosni, ker bo to postal obmorski biserček.
Viktorija Carli
Hitra cesta koper - izola
Nije gotovo kad je gotovo, več je gotovo, kad ja kažem, da je gotovo
Če je soditi po zaključnem aplavzu in po številnih podpisih pod resolucijo Civilne iniciative, se zainteresirana izolska javnost še ni sprijaznila z dejstvom, da bo trasa hitre ceste čez dolino Pivol potekala natanko tam, kjer so jo pred skoraj petimi leti zarisali projektanti v službi države in njene agencije za ceste. Na potezi je zdaj izolska občina, ki je v preteklosti nekritično pristajala na pogojevanja države, slišati pa je bilo celo trditev, da je prav občina Izola pogojevala takšen potek hitre ceste.
Dvorana palače Manzioli je bila spet premajhna za vse, ki so želeli spremljati ali sodelovati v javni tribuni o trasi hitre ceste Koper - Izola. Lista Izolani in Cicilna iniciativa sta pripravili tribuno zato, da bi še enkrat opozorili lokalno in državno oblast, da sta si v preteklosti privoščili preveč samovolje in povsem ignorirali interese zainteresirane javnosti in prizadetih ljudi, hkrati pa so na ta način dali vedeti, da določanje trase od Jagodja do Lucije ne bo potekalo na tako netransparenten način.
V	uvodu je Silvano Sau, v imenu uprav-ljalcev palače, povedal, da je cela vrsta razlogov, zakaj so tokrat izjemoma dovolili uporabo dvorane tudi določeni interesni skupini ljudi, saj so ocenili, da gre za pomembno tematiko v kateri svoj prostor najde prav vsak izolski občan. Nenazadnje je podžupan tudi povedal, da je eden od osebno prizadetih krajanov, saj je tik pred zaključkom sprejemanje trase ceste v Jagodju.
V	nadaljevanju je Drago Mislej povzel kratko kronologijo dogodkov pred in po sprejetju državnega lokacijskega načrta in med drugim povedal, da danes lahko ugotavljamo, da javne obravnave niso bile izvedene tako, da bi zares vključile čimveč ljudi, da se je Občina Izola dogovarjala z Ministrstvom in načrtovalci zelo
netransparentno, da je brez prave utemeljitve razpustila lastno komisijo, ki jo je imenovala za izbiro trase, da je občinski svet vsega enkrat razpravljal o tej problematiki in sprejel stališča, ki jih občinska oblast in strokovne službe v dogovorih s projektanti niso upoštevale, da projektanti in Ministrstvo za promet ni upoštevalo cele vrste negativnih mnenj ali vsaj tehtnih pripomb drugih ministrstev in služb in da je na koncu celo Vlada RS sprejela Državni lokacijski načrt, ki je nastajal na tak način. Ves ta čas smo Izolani poslušali strokovnjake te in one strani, ki so nam govorili o prednostih ene ali druge variante, prave primerjave pa nismo doživeli, niti vizuelne niti vsebinske niti cenovne. Zato so v Listi Izolani sklenili, da bodo naročili izdelavo 3D študije dveh največkrat omenjanih variant trase hitre ceste, da bi na ta način pokazali, kako bi dandanes morali odločati o tako pomembnih posegih v naš prostor. Slavko Samotorčan, občinski svetnik Liste Izolani je nato pojasnil odnos
Z	\
Elektronski merilnik krvnega tlaka Tensoval Duo Control
v akciji "STARO ZA NOVO"
Imate doma star in nezanesljiv merilnik krvnega tlaka? Prinesite ga v Revito in zanj boste ob nakupu merilnika Tensoval Duo Control dobili dodaten popust.
Medtem, ko se pri običajnih merilnikih opravlja meritev po eni merilni tehnologiji, pa Tensoval Duo Control izvaja meritev po dveh merilnih tehnologijah. To zagotavlja zelo natančne rezultate in enostavno uporabo, tudi ko gre za visok krvni tlak in različne vrste aritmije.
Akcija "STARO ZA NOVO" traja do vključno 30.6.2007. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Kristanov trg 1 ■ tržnica • Tel.: 64 • 040 - 64
aktualne občinske oblasti do te problematike in izrazil skrb, da se tudi nova lokalna oblast premalo odločno spopada z navidezno neomajnimi državnimi načrtovalci. Ob tem je še posebej opozoril na dejstvo, da občani Izole nasploh premalo vedo o tem velikem posegu v naš prostor in da mnogi razmišljajo o nujnosti hitre ceste, kot da bi o gradili kje drugje in ne dobesedno pred našimi vrati. Zato je še enkrat prosil zbrane, naj mu povedo, ali obstaja en sam razlog, razen cenovnega, zakaj je varianta BI boljša od variante B5. Tudi tokrat je ostal brez odgovora.
Predstavitev, kot je ni bilo
Marsikdo od prisotnih je šele ob tridimenzionalni predstavitvi dveh najaktualnejših variant hitre cest spoznal, za kako velik poseg v resnici gre. Ahitekt Mladen Baša iz Civilne iniciative in Marko Badovinac iz Studia Koda, kjer so izdelali omenjeno animacijo bodočih cest, sta na dovolj razumljiv in vizuel-no prepričljiv način pokazala obe trasi hitre ceste, tisto, ki jo je določil državni lokacijski načrt in varianto B5, ki je bila pravzaprav občinska a je v postopkih leta 2003 in 2004 kar izginila iz miz načrtovalcev. Za tiste, ki predstavitve niso videli naj povzamemo le to, da gre za najmanj dva, zelo različna elementa načrtovane ceste. Zgornja (BI) dolino dobesedno preseka na pol in iz Izole ponudi pogled na betonsko gmoto, § podobno tisti pri Dekanih, medtem ko 5 spodnja (B5) ne krni vedute, niti ne po-| sega v sam obmorski pas. Zelo različno so speljane tudi izvozne in uvozne ceste za Izolo ter povezava z bolnico, kjer je varianta B5 bistveno bolj racionalna in domišljena.
Po vizuelni predstavitvi je Mladen Baša predstavil tudi primerjalno študijo obeh variant, ki jo je za naročnika izdelal studio Arhitekta iz katere je moč razbrati, da so ocenjevalne kriterije, ki služijo končni primerjavi variant, prilagajali takrat zaželjeni in zdaj že sprejeti zgornji varianti ceste.
Bogata zgodovina načrtovanja obalne ceste
Upokojeni urbanist Jože Mikolj je bil prvi razpravljalec, ki je spomnil na to, da ima načrtovanje te trase bogato zgodovino in da je bilo že leta 1962 izdelanih 12 variant te ceste da so deset let kasneje ameriški vlagatelji v gradnjo Bernardina to investicijo pogojevali z gradnjo hitre ceste od Italije do Portoroža, ter da je tudi na javni natečaj leta 1990 prispelo 12 rešitev in da so se posebej lotili obeh zdaj primerjanih variant, na koncu pa j e ostalo pri varianti, ki preseka dolino. Opozoril je na veliko razliko v ceni gradnje ene in druge trase in si nakopal nezadovoljstvo prisotnih, ki so menili, da je cena gradnje problem
države, nas pa mora zanimati predvsem to, da nam bo cesta čimmanj vzela. Akademik Matej Gabrovec iz Zveze geografskih društev Slovenije je predstavil zanimiv primer iz Anglije, kjer so se odrekli gradnji obvoznic, ki bi jim odvzele naravno okolje in žrtvovali svoj, mestni prostor za ureditev cest. Inženir Aleksander Slekovec in ing. Anton Horvat sta povedala, kako se je hitro končalo njuno članstvo v občinski komisiji za določanje trase hitre ceste, saj jo je bivša županja, potem, ko sta izrazila nekaj pomislekov glede samega poteka načrtovanja, enostavno razpustila. Jože Horvat, predsednik obalne Kmetijsko gozdarske zbornice, je opozoril na veliko razliko v porabi kmetijskih zemljišč, saj zgornja varianta vzame skoraj 38 hektarjev, spodnja pa manj kot hektar kmetijskih zemljišč. Arhitekt Boris Stepanov je pojasnil, kaj stroka razume kot obalni pas in da varianta B5 nikakor ne posega vanj, saj se morju najbolj približa pri izhodu iz tunela (nad sedanjim avtomobilskim poligonom) v razdalji 400 metrov. Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije je predstavil nekaj primerov, kjer so javnost in civilne iniciative dosegli pomembne izboljšave načrtovanih posegov v prostor, povedal pa je tudi, da vrednosti kmetijskega zemljišča ne bi smeli ocenjevati po današnji tržni ceni ampak po tem, kaj bi nam lahko dalo v prihodnjih sto letih. V Evropi že obračunavajo na tak način. Vladimir Drobnjak iz Civilne iniciative je povedal, da so v času od sprejetja državnega lokacijskega načrta pripravili tudi nekaj izboljšav sprejete trase, predvsem v smislu, da bi se posamezni vkopi prekrili, vendar načrtovalcev niso premaknili niti za milimeter. Zdravko Vatovec je spomnil na načrtovanje in gradnjo ceste od Kozine do Kopra, ki je ta del obale dobesedno zalila v beton, Maks Filipčič, predsednik sveta KS Jagodje Dobrava pa je povedal, da so se pri njih resneje lotili obravnavanja predlagane trase za nov odsek od Jagodja do Lucije, čeprav je bila prva javna obravnava tudi v tem primeru sklicana zelo ilegalno in sta bila na njej prisotna vsega dva krajana Jagodja, ko so jo ponovno sklicali v Jagodju je prišlo več kot 200 krajanov.

Hitra cesta Koper - Izola
Predstavnik Zlenih Slovenije je v imenu stranke dal podporo organizatorjem tribune in tistim, ki se borijo za ohranitev doline Pivol, Sergio Medica pa je, tudi v imenu nekaterih drugih stanovalcev tega območja povedal, da se jim nobena od variant ne zdi primerna, vendar osebno podpira sprejeto varianto v hribu, saj je treba ceste čimbolj odmakniti od morja in obale. Marjan Bauer iz Livad pa je opozoril na to, da se cesta v tunelu dviga in da se bodo plini iz tunela na ta način zbirali ob izhodu iz tunela in tam, ob brezvetrju, tudi ostali.
Kdo bo uporabljal to hitro cesto?
V nadaljevanju razprav je na dan prišlo vprašanje, komu je ta cesta sploh namenjena. Aleksander Frantar, direktor giz za turizem Izola, je menil, da je najprej namenjena stanovalcem treh obalnih mest, saj so dnevne migracije že tolikšne, da takšno cesto potrebujemo, tranzitna avtocesta Muenchen - Istra pa naj gre tam kjer je načrtovana, preko Šmarij v Dragonjo in naprej. Svetovalec izolskega župana, Igor Franca, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan Izole je povedal, da je bil izvirni greh narejen takrat, ko je država zarisala zgolj najkrajši tunel med Kojirom in Izolo, potem pa ga na silo priključevala na obstoječo hitro cesto. Žare Pregelj, ki je bil nekoč zaposlen na Ministrstvu za promet je povedal, kako neprilagodljive so službe, ki pripravljajo te dokumente in če je zapisovalec dobro razumel, je namignil, da je pritisk za izbor zgornje trase prišel prav iz izolske občine.
| Do konca razprave je bilo slišati še informacijo, da bo država najprej gradila 5 odsek Koper Dragonja, zato velja vložiti še nekaj naporov za spremembo g ali vsaj izboljšavo sedaj veljavne trase, pri čemer bi več besede morali imeti domači urbanisti, ki so bili doslej zgolj opazovalci dogajanja.
Ob zaključku tribune, ki je trajala skoraj tri ure, so na osnovi skoraj soglasnega mnenja udeležencev, predstavniki Liste Izolani napovedali novo pobudo občinskemu svetu, naj sprejme jasno stališče glede občinskega soglasja k že sprejetemu državnemu lokacijskemu načrtu, predstavniki Civilne iniciative pa so v podpis ponudili posebno resolucijo z zahtevo za revizijo postopkov, ki jo je podpisala velika večina prisotnih.
Organizator pa se je spomnil reka, da upanje zadnje umre in popevke splitskega kantavtorja Tome Bebiča z naslovom: Nije gotovo kad je gotovo, več je gotovo, kad ja kažem, da je gotovo, (ur)
Nokia 1600
-	Teža: 80 g
-Velikost: 104 x 45 x 17 mm
-	Čas pogovora: do 330 minut
-	Čas pripravljenosti: do 450 ur
-	Prostoročno telefoniranje prek vgrajenega zvočnika
-	Budilka
-	Kalkulator
-	Štoparica
@,90 EUR
(216 SIT)
IZOLA
PRODAJNO MESTO Muzčeva 2 051 669 300 05/641 53 18
Sony Ericsson K610i
-	Teza: 89 g
-Velikost: 102x45 x 17 mm	-/fi gSč) £ | I r'j
-	Čas pripravljenosti: do 350 ur
-	Čas pogovora: do 420 minut	( R qqq C|T\
-	Videotelefonija	'	"	J '
-	Fotoaparat (2 milijona točk)
-	Snemanje videoposnetkov
-	Pretočne vsebine
-	MP3 predvajalnik	UMTS [§] MMS' (Sp- (
-	Bluetooth
-	Razširitveno spominsko mesto (Memory Stick Micro)
-	16 MB vgrajenega spomina
MMS1 (SIT 0 (ED

(ffù
WWW.MOBITEL.SI

Na mladih stoji
Učenje treh jezikov v etnično mešanem okolju
Od 18. do 25. maja 2007 seje skupinica učencev OŠ Dante Alighieri iz Izole udeležila jezikovnega tedna na otoku Krku. Pogovarjali so se v kar treh jezikih.
Dolgoletno sodelovanje med osnovno šolo iz Izole in drugimi šolami iz Mute na Koroškem, Šentilja na Štajerskem in Arnfelsa iz Avstrije je že osmič obrodilo sadež prav na hrvaškem otoku. Cilj jezikovnega tedna - združiti mlade in učitelje iz različnih okolij, da bodo skozi učenje tujih jezikov in spoznavanje navad sovrstnikov sklepali nova prijateljstva in tako lažje v bodoče reševali medsebojne probleme v skupnem evropskem prostoru - je rdeča nit že 18-letne kooperacije med omenjenimi šolami.
Tako se je šest učencev izolske osnovne šole v Vantačičih učilo nemškega jezika. Avstrijski otroci so spoznavali slovenski jezik, štajerski pa nemškega. Oboji so bili deležni tudi začetniškega tečaja italijanščine. Poleg tega jim je dokaj strnjen program dopuščal precej prostega časa.
Lepo vreme jim je stalo ob strani, tako da so se lahko kopali v morju, peljali s kanuji, se prepustili valovom na napihljivima banani in limoni, najdrznejši pa so občudovali morsko dno v pravi potapljaški
V soboto, 2. junija, ob 8.30 uri, bo VIZ Vrtec Mavrica Izola organiziral 11. CICIOLIMPIADO, ki bo potekala na ploščadi ob enoti vrtca Livade, v primeru dežja pa v telovadnici OŠ Livade (Ul. Emilia Drioli). Prireditev bo povezoval g. Sten Vilar s prijatelji.
11. Ciciolimpiada je posvečena letu kulture ter 100-ti obletnici rojstva pisateljice Astrid Lindgren, avtorice knjige "Pika Nogavička”. S sloganom »USTVARJAM VESELO, TO JE MOJE DELO«, smo privabili k sodelovanju otroke drugih vrtcev, kulturnike in umetnike ter ravnatelje in učitelje partnerskih šol Comeniusovega razvojnega projekta, »Delo z nadarjenimi otroki - Special needs tor special students«, iz Turčije, Bolgarije, Romunije, Madžarske in Italije. Na pobudo gostov smo pripravili igro, v kateri bodo tekmovali odrasli.
Med igrami bosta potekali vzporedni aktivnosti;srečolov in likovna razstava ustvarjalnosti naših otrok (v telovadnici vrtca Livade).
r
STE PRIPRAVLJENI NA POLETJE ?
A -

mc# -	j
intanto shine edt 30ml
34,00 €
8.147,80 Sil
41.50C
9.845.10 Sil
28,00 €
6.709.90 Sil
61.40C
14.714.00 Sil
boss femme edp 75ml
TRATTAMENTO RANCIA C FIANCHI

nBHHHBS
Olisi
42,0Q€
10.064,90 Sit
r
m
~	<L
euphoria blossom edt 30ml panda e fianchi 150mi
z'
slim gel 400ml
ZA VSE IMETNIKE IZO-KARTICE 10% POPUST Ul
PAIRJFUMKRIJA BELILA
Kjer vse zvezde zažarijo
Ljubljanska 20 »Tel:05 640-5225
opremi. Vsi so odpluli na enodnevni izlet z ladjico na otok Cres, pristali v naselju Beli in si ogledali beloglave jastrebe, ki so našli zatočišče v tamkajšnjem ekološkem centru. Večerni obisk starega jedra mesta Krk in kolesarjenje do Malinske jih je razveselilo z nakupom sladoleda in drobnih spominkov. V vročem popoldanskem dnevu so se lahko ohladili v podzemlju kraške jame Biserujka, kjer so gusarji skrivali pridobljene zaklade inbisere. Za tem pa so se zabavali na dvokilometrski peščeni plaži Šilo, ki je znana po zdravilnem blatu, s katerim so si utrdili zdravje.
Zdrav duh v zdravem telesu! To je bilo vodilo celotnega tabora. Z upanjem na ponovno snidenje in sodelovanje v naslednjem
šolskem letu so se učenci in učitelji poslovili drug od drugega z lepimi izkušnjami in spomini. (Jadranka Mittendorfer)
»Všeč mi je bilo obmetavanje z blatom, ker sem se pri tem neizmerno zabavala.« (Sara R. B.)
»Zanimiv je bil ogled, ekološkega parka, kjer sem zvedel, da jedo jastrebi samo mrhovino. Ker so ogroženi, jih na Cresu hranijo z mesom. S tem pomagajo tej vrsti preživeti.« (Dean M.)
»Vsz smo spoznali nove prijatelje in z njimi preživeli nepozabne trenutke. Rada bi jih kmalu spet videla.« (Allegra Š.)
Delavnice za starševstvo
Živimo v majhnih skupnostih in skrb za dojenčka je večinoma zgolj na ramenih matere in očeta. Mlade mamice so tudi pri nas pogosto socialno izolirane, imajo premalo informacij in se težko znajdejo v svoji novi vlogi. Tudi fiziološke spremembe - divji ples hormonov po porodu, spremenjeno delovanje ščitnice, slabokrvnost - vse to je lahko povezano z obremenjenostjo in slabšim počutjem. Nekatere ženske izkušajo blažje ali hujše poporodne stiske. Večina potrebuje podporo in druženje, konkretno poporodna pomoč. Hkrati pa se spreminja tudi vloga očetov - ti želijo vedno bolj aktivno vlogo pri vzgoji otrok.
Pri Združenju Naravni začetki razvijamo podporne programe za starševstvo in vzpodbujamo povezovanje izvajalcev obporodne skrbi.
Povezali smo se s Centrom za socialno delo v Kopru, kamor vabimo vse starše, posebej mamice z dojenčki, na podporne skupine Začetnica, ki potekajo vsakih štirinajst dni. Delavnice in predavanja potekajo v juniju 2007 v STUDIU MAJA (Ogrlica) Ferarska 8, Koper. Vstop je prost. Prostovoljni prispevki so dobrodošli.
IZZIVI POPORODNEGA OBDOBJA - Sobota, 2. 6. 2007 ob 10. uri
Kaj nas doleti po porodu, govorimo o čustvenih in socialnih spremembah, kako se lahko takrat odzovemo in kako doseči ravnovesje v bolj sproščeni starševski vlogi, ki je samo ena od številnih vlog, ki jo sicer imamo v življenju.
Vodi mag. Radmila Pavlovič, svetovalka za obporodne stiske pri Združenju Naravni začetki
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
zo parke, vrtove, cvetlična korita
SADIKE:
pelargonijl verben, daliet enoletnic....
IZOKARTI CA
0 Izoli in IZO - patriotizmu, da o številkah niti ne govorimo
Izola in Izolanstvo. Mnenje tistih, ki Izolo obiskujejo, ne pa v njej zares živijo, je vedno isto. Lokalpatriotizem je za Izolane nekaj tako samoumevnega, da ga niti ne opazimo. Drugače povedano, se ga niti približno ne zavedamo. Štajerci se lahko tudi na vse grlo derejo „Hvala bogu, da sem Stajerc", a to ni lokalpatriotizem. Lokalpatriotizem je tako močna vez z lastnim, omejeno majhnim okoljem, da si preprosto ne predstavljaš, kako bi bilo živeti izven njega. Je nekaj, kar nas krasi že od časov, ko je figov top kraljeval v Piranskem zalivu.
In kaj ta lokalpatriotizem prinese, vsi dobro vemo. Kar je izolskega, je pač treba sprejeti. In tako smo v akciji za IZOkartico pridobili tudi tako nenavadno dejavnost, kot je računovodski servis Konto Obala. In to predvsem zato, ker je to pač izolska akcija, in že zato vredna vse podpore. No, tako pravi Lilijana, modrejša oziroma izkušenejša polovica te v številke zatopljene pisarne, ki jo je pred nekaj meseci odprla s sinom Matjažem.
-	No, priznati pa moram, da vas ni bilo najlažje najti. Vse, kar sem vedel je bilo, da se nahajate na številki 17. Velikega trga, tam pa piše le: apartmaji.
-	No, to je zato, ker že dolgo oddajamo apartmaje. Računovodski servis pa je itak dejavnost, ki ne potrebuje kakšnih posebnih oznak, saj nas bodo tisti, ki nas potrebujejo, tudi našli. Rada pa bi dodala, da apartmaje oddajamo že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Oče je kupil razpadajočo gostilno, in hudo nam je bilo, da je tako lepa hiša propadala. Zato smo jo preuredili v apartmaje, v katere se leto za letom vračajo naše stalne stranke. To nam je seveda tudi v ponos.
-	Kako to, da ste se sploh odločili pristopiti k tej akciji?
-	Sicer ni bila omejena na kakšne posebne dejavnosti, a računovodski servis kljub temu deluje nekoliko nenavadna izbira pri izkoriščanju popustov. Pa vendar smo Izolani in
-	Konto Obala je nova ime na izolski sceni, če se ne motim.
-	Ja, konec prejšnjega leta smo postavili temelje za dejavnost, sicer pa jaz v računovodstvu delam že tri desetletja. Najprej je to bilo na Tomosu, nato na OMV-ju, vse dokler ni nemščina postala prepomemben del tamkajšnjega vsakdana. Meni pa ta jezik ne diši preveč, raje imam latinske.
-	In nato sta se s sinom odločila odpreti lasten servis.
-	Tako. Poudariti moram, da ga jaz nisem silila v to življensko pot. Sam se je zanjo odločil, sem pa seveda zelo zadovoljna, da ga ta dejavnost veseli tako, kot še vedno tudi mene.
Najbolj okrogla kavarna v našem malem mestu
Pred slabega pol leta smo v tej rubriki predstavljali Oljko, trgovino s sadjem in zelenjavo, zdaj pa te trgovine ni več. Ostala pa je Oljka, ostala je trgovina z darilnim programom in nastala je najmanjša, pa tudi najbolj okrogla kavarnica v mestu.
V Dantejevi ulici, nasproti stare reševalne postaje, je po novem marsikaj drugače. Legendarni lokal Canoni je zaprl vrata, sosednji Moby Dick se je razširil, malo bolj oddaljeni Krog je naprodaj, Oljka, okrogla trgovinica ob cesti pa se je prenovila in postala trgovina s kavarno.
Romeo Černeka, lastnik Oljke pravi, da so se za delno spremembo programa odločili zato, ker so se spremenile poti Izolanov, saj so jih selitve nekaterih služb in zaprtje nekaterih trgovin enostavno preusmerile drugam. Zato so se odločili, da bodo mimoidočim in rednim obiskovalcem ponudili predvsem kvalitetno kavico, ob tem pa si bodo lahko privoščili tudi nakup kave, čaja, keksev, bombonjer ali celo posebnega darila, saj so pri Oljki znani po posebnih darilnih paketih, ki jih pripravljajo sami ali v sodelovanju s strankami.
-To je bila od nekdaj naša posebnost in spretnost, zato so mnogi naročili takšne darilne košarice ali celo zaboje, ki so bili posebej zanimivi za večje družbe. Vanje spravimo vse, kar imamo v prodajnem programu, od vrhunskih čokolatinov, bombonov in keksov, do kakšne dobre steklenice pijače ali kave.
-	Kava je zdaj vaš glavni artikel? Prodajamno sicer vse znane vrste kave, tudi Illyjevo, ki pa jo uporabljamo tudi pri našem kavarniškem delu. S tem prestižnim proizvajalcem kave smo se dogovorili, da bomo zastopali njihovo znamko v Izoli in zdaj smo edini, ki lahko ponudimo vrhunsko kavo te prestižne znamke.
-	Ali to pomeni, da je tudi dražja.
Niti ne. Mislim, da smo cenovno enakovredni boljšim lokalom v mestu, ponujamo pa kar nekaj možnosti še cenejše kave. Če kupite coffe card za deset kav dobite eno zastonj. Enako velja tudi za lastnike IZOkartice, če pa opravite v trgovini nakup za najmanj 8 Eurov dobite kavico za darilo in tako naprej.
že dolga leta naročniki Mandrača. V trenutku ko sem prvič prebrala o tej akciji, se mi je zdela zanimiva. In tudi sama sem pomislila na to, da je računovodski servis nekoliko nenavadna zadeva, a sva se s sinom kljub temu odločila, da pristopiva.
-	Kaj pa nudi vaš računovodski servis?
-	Nudimo vse, kar lahko računovodski
servis tudi nudi. Imamo res široko paleto storitev, podkrepljeno z dobrim računalniškim znanjem. Ob tem pa imam tudi ogromno izkušenj iz tega sveta številk. Najbolj pa sem ponosna na svetovanje, ki ga nudim strankam. Recimo, davčno svetovanje. To je plod vseh delovnih izkušenj, ki sem jih z leti nabrala in se jih šele zdaj dobro zavedam. Rada bi pa omenila, da zaenkrat še nobena od naših strank ni uporabila IZOkartice, morda tudi zato, ker se jim to zdi nenavadno. A verjamem, da jih bodo. Ob vsem tem pa nudimo tudi veliko dobre volje in optimizma, kar v teh časih gotovo ne more škoditi.	A.M.
-	Presenetljivo hitro ste lokal preuredili.
-	Nam se je zdelo počasi. Pa vendar je bilo treba vložiti kar nekaj denarja v zunanjo ureditev lokala in to seveda traja. Zdaj se bomo lotili še sanitarij in zelo verjetno bomo kmalu postali čisto prava, najbolj okrogla kavarna v Izoli.
-	Postrežete tudi z drugimi pijačami
Res, vendar le v zaprti original embalaži. To velja za vodo, sok, pivo, vino ali kakšno drugo pijačo, ki jo ponudimo le v priročni original embalaži. Tako se nam zdi dandanes tudi prav.
-	Kaj pa delovni čas?
Vsak dan od 7.00 do 21.00 ure. Morda bomo poleti potegnili do 22.00 ure, ob nedeljah bomo imeli odprto le dopoldne, pozimi pa bo ob nedeljah zaprto, da si malo odpočijemo.
Znani so vsi jadralski reprezentanti
Nogomet 3. SNL zahod
Kdo se bo preselil med primorskoligaše?
Slovan - Izola Argeta 3:3 (3:2)
LJUBLJANA - Stadion NK Slovan, gledalcev 100, sodnik Žeks (M. Sobota). Strelci: 0:1 Radovac (11), 1:1 Fratina (14), 2:1 Tutič (17), 3:1 Izbesnah (31 - llm), 3:2 Maletič (45), 3:3 Radovac (70).
Izola Argeta: Bole, Zupan (od 77. Had-žimuratovič), Gavrič, G. Pahor (od 66. Gerič), Čatič (od 84. Sinkovič), Ostojič, Bašanovič, Grabar, Radovac, Božič, Maletič. Trener: Sandi Sejdinovski.
Izolani so tudi zadnjega gostovanja prinesli točko, čeprav so se morali zanjo pošteno potruditi. Po vzpodbudnem zadetku Radovca so se domači nogometaši prebudili in z ofenzivo igro v četrt ure kar trikrat zastresli izolsko mrežo, zatem pa je še Maletič zapustil teren zaradi dveh rumenih kartonov. Preobrat v igri ni zmedel gostov, ki so z bolj agresivnim nastopom še pred odmorom uspeli znižati naskok Slovana. S prizadevanji za izenačenje so Izolani nadaljevali tudi v drugem polčasu. To jim je tudi uspelo, vendar so boji za točko terjali štiri rumene kartone, ki bodo v nedeljo razredčili vrste Izole Argete v mestnem derbiju proti Kortežanom. BV
Avtoplus : Ihan 2:2 (2:0)
MALIJA Igrišče Kort, gl. 100, sodnik Beton. Strelci 1:0 Tonejc (12 iz lim), 2:0 Tonejc (19 iz lim), 2:1 Bratič (56), 2:2 Lazarevič (61).
Avtoplus: Sirotič, Sukalo, Močnik, Del-giusto, Stopar, D. Begič (od 74. Čamd-žič), Breč, D. Peršič, A. Baruca (od 80. T. Baruca), Tonejc, Kapun. Trener: Danilo Sergaš.
Domačini so začeli podjetno in po 20. minutah so vodili že z 2:0. Gostje so dvakrat podrli Kapuna v kazenskem prostoru, Tonejc pa je obakrat zanesljivo realiziral najstrožjo kazen.
V nadaljevanju so gostje prevzeli pobudo. Po napaki domače obrambe so v 56. minuti zadeli vratnico, žoga pa se je odbila v gol. Do izenačenja so prišli pet minut kasneje, ko je iz gneče zadel Lazarevič. Nato je ekipa iz Kort jalovo napadala, izid pa se ni več spremenil
Tonči Žlogar International
V soboto bo slovenska nogometna reprezentanca igrala pomembno tekmo z Romunijo, med tistimi igralci, ki jih je vpoklical selektor Kek pa je tudi Izolan Tonči Žlogar.
Tonči je končal še eno dobro sezono nastopanja na Cipru, kjer je za svoj klub dosegel sedem zadetkov in bil drugi strelec, čeprav igra obrambnega zveznega igralca. V klubu so z njegovim učinkom zadovoljni in upajo, da bo ostal še eno leto, kolikor mu traja pogodba, Tonči pa si na tihem želi kakšne dobre ponudbe iz bližnje Italije.
Še nekaj dni nazaj si bil najmlajši igra-


lec reprezentance, zdaj pa ...
Zdaj pa sem naj starejši ob Miletu Ačimoviču in Čehu, tako da me imajo že za veterana, kar si pri tridesetih tudi zaslužim.
Nekaj let nogometne kariere je še pred tabo.
Imam še leto dni pogodbe na Cipru, vendar se nekateri ljudje, med njimi tudi Amir Ružnič trudijo, da bi mi našli nov aranžma kje bližje Sloveniji, recimo v Italiji.
Za kateri italijanski klub bi najraje igral?
Za Napoli. Od nekdaj sem bil njihov navijač, potem ko so šli v drugo ligo pa mi je od prvoligašev všeč Roma.
Kakšen nogomet se igra na Cipru? Bistveno boljši kot se zdi ob gledanju reprezentance. Treba je vedeti, da so na Cipru vsaj štirje klubi, ki imajo do 15.000 gledalcev, da je veliko tujih igralcev, posebej Brazilcev, ki imajo tudi Portugalski pasoš, potem so tam še Jugoslovani, Izraelci in seveda Slovenci. Klubi so dokaj močni, saj je eden od njih lani izločil Reko in se skoraj uvrstil v pokal UEFA.
Selektor Kek vas je sklical na priprave pred tekmo z Romunijo. Kaj sploh lahko naredi selektor v tako kratkem času? Ne more nas naučiti igranja nogometa, nas pa lahko dobro postavi na igrišče in predvsem motivira za pravi pristop do igre in do nasprotnika.
Nogomet se je zelo spremenil.
Vse hitrejši je in žogo mora takorekoč v trenutku od noge do noge. Pa še žoga je zdaj drugačna od tiste pred leti, kar povzroča posebne težave vratarjem, saj nima ravne linije leta. Zato je tudi zadetkov z razdalje bistveno več kot pred leti.
Tvoj naj lepši zadetek?
Spomnim se prav vseh ampak eden najlepših mi je bil tisti, ki sem ga, kot igralec Primorja, zabil novogoričanom oziroma Mavriču, ko sem s 25 metrov iz voleja zadel „rašlje“. Spominjam se tudi zadetka, ki sem ga kot 16 letnik dosegel proti Reki na prijateljski tekmi, ko sem še igral za Izolo.
Oče je tvoj glavni „arhivar“ in zbira vse zpise o tebi, mama pa je tvoj prvi navijač.
Seveda oče kot nogometni trener spremlja moje igre in zbira zapise ter posnetke, strokovno pa sva bila skupaj kratek čas, morda eno leto, saj je bil tre-
ner Izole takrat, ko sem kot nogometaš šele nastajal. Seveda pa mi je velikokrat svetoval pri najpomembnejših odločitvah pa tudi pri kakšni strokovni zadevi. Mama pa to seveda spremlja bolj čustveno.
Kar nekaj Izolanov uspešno igra v slovenski prvi ligi. Si koga posebej opazil? Res je nekaj dobrih izolskih igralcev po drugih klubih, zadnje čase pa me je posebej presenetil mali Lovrečič, ki igra pri Kopru. Očitno ima velik potencial in če bo dobro delal lahko še daleč pride.
POGLED S STRANI
piše:
Žarko Kovačič
Čeprav danes že vemo, kdo bo ob Celjanih nastopal v ligi prvakov, vam zaradi zaključka redakcije tega ne moram napisati. Ugibal bom in upam, da je Koprčanom uspelo. V nasprotnem, bodo sigurno imeli veliko pripomb na končnico prvenstva.
Nekaj si jih bodo morali pripisati kar sebi, žal pa je bilo tudi nekaj tuje pomoči. Najbolj bodo jezni na sosede, dva poraza. Še bolj bo verjetno pekla izgubljena točka proti Trebanjcem v Kopru. Po nedeljski zmagi nad Gorenjem je še večja senca nad zmago Velenjčanov v Celju. Škoda, da so Celjani prehitro dosegli potrebno razliko v točkah, potem pa precej »neresno« odigrali zadnja kola. Ob morebitnem uspehu bo vse drugače in »čisto«.
Tudi sicer so Koprčani hit letošnje 1A lige, morda še nekaj malenkosti, predvsem pri igralskem kadru. Napovedali so nove nakupe, kar je sicer obvezno, toda v letošnji sezoni so osvojili skoraj vse državne naslove v mlajših selekcijah in zanimivo bo videti, koliko tega potenciala bodo uporabili.
Tudi v Izoli kar nekam težko pričakujemo prestopni rok, namreč sosedi naj bi posodili nekaj »viška«. Osebno ne podpiram take pomoči,
Veslanje
Veslaški praznik v Izoli se je včeraj končal predčasno, saj so sodniki 52. Istrsko mednarodno regato, ki jo vsako leto organizira Veslaški klub Argo, zaradi močnega jugovzhodnega vetra prekinili še pred polovico.
Prijavljenih je bilo približno 400 veslačev iz štirih držav, žal pa jih je večina ostala na kopnem. Sodniki so najprej skrajšali progo, nato pa so se vdali in predčasno končali regato.
Za konec so izvedli le se tekmo veteranskih osmercev, v kateri je zmagala kombinirana ekipa Arga in Glagoljaša. Veterani so veslali se v enojcih, kjer se je z zmago v svoji skupini izkazal trener Arga Iztok Butinar, tretje mesto pa je osvojil Davorin Sever (Izola).
Močna je bila konkurenca v mladinskih enojcih, ki so tekmovali v štirih skupinah. V prvi skupini je zmagal Dejan Sandič (Izola), v drugi Žiga Krek (Argo), v tretji To-maž Tomažinčič (Argo) pred Jakobom Markužo (Izola) in v četrti Uroš Stoisavljevič (Nautilus). Med dvojnimi četverci mlajših mladincev je bila druga po-sadka Izole v postavi Marko Bolha, Tilen Božič, Matej Krulčic in Tadej Japelj, tretje mesto pa so osvojili Pirančani v postavi Erik Ka-stelič, Matjaž Sakelšak, Simon Pribac in Aleks Del-belo. Med pionirkami je v svoji skupini zmagala Emy Poljanšek, dve drugi mesti pa sta si priveslali Kaja Grižon in Mateja Deibello (vse Piran). V pionirskem dvojnem dvojcu sta drugo mesto osvojila Pirančana Borut Mrak in Patrik Pribac. Člani so tekmovali le v dvojcih brez krmarja, tretje mesto sta osvojila Tomi Davidovič in Rajko Hrvat (Argo)
predvsem zaradi dosedanjih imen, čast izjemam. Končno pa, tudi izolski klub premore nekaj mladih igralcev in ob ambicijah, ki jih goji klub ne vidim resne potrebe »uvoza«. Ob minimalni resnosti in pristopu ekipe, smatram, da obstanek in igranje v B ligi nebi smel biti problem.
Res pa je tudi, da je vsaka sezona nova zgodba in po tej strani bo pomoč dobrodošla.
Tudi na ženski strani ni veliko spodbudnih novic. Boris je še vedno pri iskanju novih rezerv, predvsem finančnih. Odpadejo velike ambicije, veseli le ponovni derbi proti Burji. Sestava ekipe bo doživela le pomladitev, tako, da bo le stežka parirati ostalim ekipam.
Tudi ženski rokomet ni več amaterski in pričakovati ali zahtevati od Izolank kaj več kot obstanek, tudi ob kančku sreče ni vmesno. So pa naše igralke v vrstah prvakinj in še kakšno novo si želijo.
Trend v izolskem športu pa že nekaj časa ni prinesel nobenega članskega ekipnega naslova in tudi Slovenija nas počasi pozablja, še hujše, tudi v nižjih ligah nekaterim športom ne gre nič boljše.

AM	n	rc	TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! >—AMTC d.0.0. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 OO
Jadranje
Dekleva Maučec tretji
Slovensko jadranje je po skoraj enoletni suši spet poseglo po samem svetovnem vrhu; Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec sta si prijadrali bronasto medaljo na zadnji pomembnejši regati pred evropskim prvenstvom. Svetovni podprvakinji se po 20 mesečni tekmovalni abstinenci zaradi materinstva Dekleve Paoli na svetovna jadralska polja vračata v velikem slogu. Regata v Medembliku, nekoč poznana kot SPA, zadnja leta pa kot Holadnska regata, sedaj sliši na ime Breitling in je po Hyeresu druga regata za olimpijske razrede s težavnostnim rangom ena v Evropi. Tokratna udeležba je štela 577 posadk vključno s slovensko jadralsko smetano, ki je na sever odpotovala brez finaša Gašperja Vinčeca. Ta se je nastopu na Nizozemskem odpovedal zavoljo priprav na bližajoče se evropsko prvenstvo, ostala slovenska sedmerica pa je medtem v neobičajno lahkih vetrovih za tiste kraje požela izvrstne rezultate. Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec sta po povratku na regatna polja končno zablesteli v polnem siju in s tem prekinili serijo neuspešnih regat, s katerih sta se v začetku sezone vračali z grenkim priokusom. Svetovni podprvakinji iz leta 2004 in 4. na olimpijskih igrah v Atenah sta se na Nizozemskih morskih poljanah zavihteli na sam vrh že prvi tekmovalni dan in tekmicam takoj dali vedeti, da tokrat merita visoko. Tudi v nadaljnjih regatah Portorožanki v skupnem seštevku nista nikoli padli nižje od 4. mesta in po končanih kvalifikacijah je vse že kazalo, da se jima nasmiha celo zlato odličje. V regato za medalje sta se namreč uvrstili kot favoritinji ženskega dvoseda 470, toda točkovni razpon med prvo in četrto uvrščeno je bila po ena točka razlike. Nedeljska regata za medalje je bila zato polna adrenalina in pričakovanj, ki sta jih dekleti več kot upravičili in znova potrdili,da sodita v sam svetovni vrh. »Na Nizozemskem sva zelo dobro jadrali, brez večjih napak od prve do zadnje regate. Pred tem pa se je še vedno poznalo, da sva imeli tekmovalni premor. Posebej to velja za Hyeres, kjer sva bili na prvokategorni regati šele 50. Tu sva se zbrali in odjadrali tako, kot znava in kot je tudi pričakoval najin trener Jurij Dorošenko. Najini cilji so jasni. Želiva si osvojiti kolajno na olimpijskih igrah v Pekingu. Pred tem pa mora Jadralna zveza Slovenije še odločiti, katera izmed dveh ženskih, bo sploh odpotovala na Kitajsko,” je za medije pojasnila na koncu tretje uvrščena krmarka Vesna Dekleva Paoli. V sklepnem plovu sta prišli v cilj šesti, kar je zadostovalo za bron in neizmerno veselje v slovenskem jadralskem štabu, predvsem pa sta si Vesna in Klara s tem rezultatom priskrbeli sanjsko popotnico za evropsko prvenstvo, kamor odhajata v petek. Drugi slovenski up v Medembliku je bil Vasilij Žbogar. Bronasti olimpijec si je pot v veliki finale utrl z 10. mestom v skupnem seštevku, kjer je na koncu tudi ostal. Po večurnem čakanju so namreč organizatorji sklepni plov za razred laser odpovedali in Žbogar je ostal brez
možnosti za napredovanje. Nenazadnje sta si regato za medalje prislužila še Tomaž Čopi in Luka Verzel. Za osvojitev katere od medalj zaradi velikega točkovnega zaostanka resda nista imela nikakršnih možnosti, a tudi 6. mesto je lepa potrditev pripravljenosti pred prihajajočim evropskim prvenstvom v Grčiji.
Znani reprezentanti
Pokal Burje je bila zadnja od enajstih izbornih regat za sestavo reprezentance razreda optimist in laser 4.7.
Na muhi so bili seveda vodilni jadralci, toda do preobratov kljub taktiziranju ni prišlo in vodilna mesta so znova zasedli le najboljši. V razredu optimist je bil to Domen Stepančič, ki je premagal tretjeuvrščeno Kim Pletikos a zaostal za Italijanom Matteom Boninom iz Milj. Dan Poljšak (Loka Timing) je bil z 12. mestom najboljši kadet, po pokal za drugo mesto v mladinski konkurenci pa je stopil absolutno 15. Matjaž Puh iz Pirata. Matej Valič ostaja prvo ime razreda laser 4.7. Zmago si je zagotovil s petimi zaporednimi zmagami in tremi točkami prednosti pred Jakobom Božičem oz. s petimi pred klubskim tekmecem Andražem Guličem. Regata ni bila selekcijske narave za 12 posadk razreda Fireball, v kateri sta se najbolje odrezala Miha Slekovec in Andrej Markota. Še razglasitev imen, ki bodo slovenske barve ponesli v svet.
Na svetovno prvenstvo razreda optimist bodo konec julija odpotovali Kim Pletikos, Enej Kocjančič, Domen Stepančič, Tim Frantar in Matej Stanič.
Evropsko prvenstvo za najmlajše bo tokrat v grški Varkizi, tam pa nas bodo zastopali Urška Košir, Klas Kaligarič, Dylan Tidd, Ren Kaligarič, Eva Peternelj, Simon Laganis in Eva Veber.
Po klubski pripadnosti je sestava dokaj raznolika in uravnotežena - JK Pirat, Burja in Olimpie imajo v reprezentančnih vrstah po tri predstavnike, JK Jadro ima dva svoja tekmovalca, ŠD Piran pa enega. Laseraši imajo za nastop na SP še dodatno klavzulo - uvrstitev med najboljših 30% na evropskem prvenstvu. Normo bodo skušah izpolniti konec julija na Irskem, kjer se bodo za reprezentančni nastop potegovali Matej Valič, Jakob Božič in Andraž Gulič v moški ter Maruša Kraševac in Nina Vovk v ženski konkurenci.
Tonči internazionale
ROKOMETA V IZOLI
Piše: Žarko Kovačič
Tekmovalna sezona 2000/2001. Izolski rokometaši nadaljujejo tekmovanja v IB ligi pod vodstvom novega trenerja, ESADA ŠUBAŠIČA. Spoznavanje in ui-gravanje v pripravljalnem obdobju je uspešno in vsi komaj čakajo na začetek prvenstva. V kvalifikacijah uspe veliki met Koprčanom in prav oni so prvi nasprotnik Izole. V prvem sosedskem derbiju so bili Izdani boljši in zmagali s 24:19. Po derbiju sledi »šok« na gostovanju v Hrastniku, poraz 23:29. Domača tekma proti Šmartnemu je bila zelo napeta, zmagali so z 20:19, največ pa je k zmagi prispeval vratar Klobas. Novi derbi, tokrat v Sežani. Izolani odigrajo zelo pametno in zmagajo 24:21, zasedejo pa tudi drugo mesto na lestvici. V
Borut Sovdat in Zdravko Žeger, ob vseh problemih pa zabeležijo zmago 26:23. Pred domačim derbijem s Sežano ekipo prevzame Fredi Radojkovič. Sežance je tedaj vodil Bogosav Perič. Gostje se trmasto upirajo, vendar izgubijo z 21:20. Najboljši posameznik je bil vratar Blaž Vončina. Z zmago Izolani prevzamejo prvo mesto na lestvici. Sledi gostovanje v Bakovcih in Izolani izgubijo točko ob izteku igralnega časa, 28:28. V Izoli gostuje ekipa Gorišnice, Izolani prvi del tekme odigrajo slabo, končajo pa z zmago 25:23. Naslednji nasprotnik bi morala biti ekipa Preddvora, vendar je pred tem izstopila iz tekmovanja. Izolani se nato odpravijo na gostovanje v Ormož. Ekipa ki se bori za obstanek preseneti goste in nepričakovano zmaga s 24:20. V dvajsetem kolu v Izoli gostuje ekipa Kranja. Izolani spet slabo pričnejo tekmo, ob polčasu izgubljajo 14:15, v drugem delu pa le zaigrajo bolje in zmagajo s 25:23.
V predzadnjem kolu je sledilo pomembno gostovanje v Novi Gorici. Izolani bi z
Članska ekipa RK Izola - sezona 2000/2001 Zgoraj: Šubašič (trener), Rizvič (fizioterapevt), Vončina, Cah, Čebular, Bubnič, Ropotar, Vukovič, Klobas, Mohorčič (predsednik)
Spodaj: Muha B., Cetin, Božič, Sovdat, Kleva, Gregorič, Pucer, Žeger
naslednjem kolu v Izoli gostuje ekipa iz Bakovcev.Tudi proti Prekmurcem odigrajo zelo dobro in zmagajo 27:23. Razpoloženje in odnosi v ekipi so na visoki ravni, vse pa podkrepijo z zmago na gostovanju, Gorišnica - Izola 25:27. Nadaljuje se dobra »žetev«, tudi ekipa Preddvora mora pustiti točke v Izoli, rezultat 30:26. V tem času vse deluje kot treba, logična posledica je tudi zmaga nad Ormožem 31:23. V devetem kolu se Izolani odpravijo na Gorenjsko. Proti ekipi Besnice samo remizirajo, 26:26, pet minut pred koncem tekme pa so izgubljali 22:26. Na vrsti je tretji primorski derbi, v Izoli gostuje prvo uvrščena Gorica. Polna rokometna dvorana je priča dobri rokometni igri, zmagajo pa Izolani s 25:21. V zadnjem jesenskem krogu prvenstva ekipa Izole gostuje v Sevnici in visoko izgubi 34:22. Trener Šubašič je na tekmo odpotoval brez pol ekipe in tu je iskati opravičilo. Spomladanski del se je začel z gostovanjem v Kopru. Cimos se maščuje za jesenski poraz in zmaga z 22:19. Prvo spomladansko domače kolo prinese tesno zmago proti Hrastniku, 20:19. Prve spomladanske točke pa so nepričakovano odnesle trenerja Šubašiča. Čudno, saj se trenerje menjuje ob porazih in ne obratno. Na gostovanju v Šmartnem ekipa nastopa brez trenerja. Ekipo vodita
zmago potrdili napredovanje v 1A ligo. Začeli so zelo dobro in zmagovalca določili žejjo prvem polčasu. Blestela sta Roman Žeger in Blaž Vončina, zmagali pa so s 25:22. V zadnjem kolu sta se v Izoli srečah ekipi ki sta si že zagotovili napredovanje. Sevnica je tudi v drugo bila boljša in zmagala 31:28. Izolani so samo po letu B staža spet A ligaši.
—-	- temi:
Izola se vrača v prvo ligo
Velika zmaga izolskega moitva sredi Nove Conce - Mirko Žvokelj napovedal slovo
ifmp

Iplpl H
Š=3B5=F =1
-irdpSsi



PO NOTAH
Mladinski Svet Izola se je -, -zbral na dan mladosti ""a *
Dijaki SGTŠ so kuhali pri mojstrih v Palermu
■
-
Ne vem, če je bilo to nalašč, a je vsekakor zanimivo, da se je Mladisnki Svet Izola ponovno zbral in z nakladanjem napolnil lastne prostore v stari italijanski šoli ravno na dan mladosti, torej 25. maja. In vsekakor bi že to dejstvo, torej ta kronološka prispodoba, lahko pomenila, da bo ta „novi“ MSI postal, končno, res mladinski.
Na sestanku so namreč izvolili novega predsednika. To je postal Tomaž Dujc, ki si je najprej zaželel vpogled v papirje zlovešče kiber kafarne KT1. Kot nam je uspel namigniti, je stanje tega viška izolskega kafarniškega oblikovalstva kar hudo.
Kaj se je točno tam dogajalo v zadnjem obdobju delovanja ne vedo, oziroma ne ve (skoraj) nihče. Dej-tvo pa je, da ne stoji na ravno zdravih temeljih in potrebno bo močno pljuniti v dlani, da se pride zadevi do dna. Vse skupaj pa je toliko bolj zapleteno, saj je MSI tudi garant ka-
Mladinec Zmago
Smo rekli, da ne bo nas dosti, ki bi pomnili še dan mladosti. Pa smo se zares zmotili in smo praznik spet dobili.
Včasih so nekdanji mladi v Beograd hodili radi, ker pa štafete zdaj več ni si fešto vsak pač naredi.
Na Šaredu so pač taki da so pravi veseljaki in preden jih veselje mine starši obujajo spomine.
farne KT1, torej je neposredno soodgovoren za njeno delovanje.
Več od tega nam sicer na to temo ni hotel razkriti, vsaj zaenkrat še ne. Zato pa smo ugotovili, da se zavzema, da bi MSI končno postal pravo mladinsko središče, in da se bo potrudil, da bi malo poživel mladinsko dogajanje v naši občini. Ob tem bi rad, da MSI postane tudi nekakšen povezovalni člen raznoraznih izolskih društev, kjer bi člani lahko soodločali o pomembnejših
zadevah, se srečavali in posvetovali ter na tak način izboljšali delovanje društev samih.
Ideje so, potrebno jih bo le spraviti v tek. Za to, pa bo potrebno garati, kar močno garati. A to je vendarle dar mlade generacije, zmožnost garanja in sanjanja. Ce oboje spravimo skupaj, pa lahko nastane nekaj lepega.
Chupa
Petek 1.6.07 ob 22.30
Vallanzaska (ita) - ska
Vallanzaska so vsekakor ena najbolj priljubljenih italijanskih ska zasedb. Z glasbo so se začel ukvarjati leta 1991, in večinoma le preigravali znane ska napeve. A so kaj hitro ugotovili, da je pisanje in izvajanje lastnih komadov dosti bolj zabavna zadevščina, in tako so leta 1994 izdali prvenec Otto Etti Di Ottagoni Netti. V naslednjih letih so izdali še 5 celovečernih ploščkov, zadnji od katerih, Cose Spaventose, je izšel ravno pred nekaj dnevi. Med drugim so leta 2001 „posodili“ svoj komad Si Si Si No No No znani humoristični oddaji Super Ciro, kjer so jo uporabili kot začetno špico, skupino pa kot studijski bend.
S tem zadnjim albumom so Vallanzaska naredili še korak naprej proti modrosti in zrelosti. Zvok ni več mešanica različnih ska vplivov, temveč je vedno bolj samosvoj, nekoliko vintage, specifičen a še vedno izrazito plesen. Skratka, pričakujemo lahko prijeten plesni in zabavljaški večer. In če bo le vreme dalo, se bo vse skupaj dogajalo na klubski terasi. Izjemna poslovilna Shoto fešta. A le do jeseni.
Prispevek: 4
Dijaka sta predstavila s pomočjo šolskega DVD delo na SGTŠ Izola, prisostvovala pouku ter se družila s sovrstniki. Najbolj sta ju navdušile specialitete z morskimi ježki in sladice, kot cassata, cannelli, sladoledi... Tudi sama sta se s pomočjo
V sklepnem delu projekta Comenius »Gastronomija in turizem v ribiških pristaniških mestih«, ki se je odvijal v Palermu od 20. - 24. maja sta dijaka 3. GT razreda Klanjšček Marko in Mateja Preradovič pripravljala in pokušala morske specialitete pod mentorstvom učiteljice kuharstva Irene Ličen in učiteljice italijanskega jezika Eufemije Munda.
mentorice izkazala pri pripravi jabolčnega in češnjevega zavitka. Projekt se bo nadaljeval s partnerskima šolama iz Bresta in Adrie na temo izkoriščanja morskih danosti v kulinariki s poudarkom na uporabnosti alg in soli v gastronomiji.
Kino Otok
Vreme se kisa, Kino Otok pa se ne zmeni za to.
S sinočnjo brezplačno kinopredstavo, ki sojo Izolanom podarili organizatorji četrtega festivala Kino Otok seje dejansko začel letošnji festivalski program, ki bo trajal vse do ponedeljka 4. junija.
Po besedah direktorice Nine Peče, letošnji festival prinaša predvsem “vztrajnost pogleda", ki je moto festivala. Gre za tiste filmske ustvarjalce, ki vztrajajo pri svojem delu ter ostajajo zvesti sami sebi. Obenem festival prinaša tudi mlado energijo in ustvarjalce z vizijo, ki so dovolj močni, da se je bodo držali, je še povedala Pečetova. Na festivalu bo na ogled okoli 40 celovečernih, kratkih in animiranih filmov, pet filmov pa se bo pomerilo v tekmovalnem programu.
V sekciji Trgatev (tekmovalni program) se bo po direktoričinih besedah pomerilo pet filmov, Kino Otok bo že drugič predstavil izobraževalni program z naslovom Silvanova kino šola, poimenovan po botru festivala in ustanovitelju Slovenske kinoteke Silvanu
Furlanu. Letošnji festival pa bo obiskal tudi Christopher Coppola (ZDA) s projektom PAH-Fest, ki po besedah organizatorjev obeta pravi mobilni in spletni filmski festival znotraj festivala. Festival bo danes odprl film Bamako, režiser filma je Abderrahmane Sissako, ki je po besedah Pečetove eden največjih poetov sodobne kinematografije.
KINO OTOK4
ISOLA CINEMA/IZOLA/ 31 5 - 4 6 2007
Spoštovani Izolanke in Izolani,
V Izoli se bo ta teden pričel mednarodni filmski festival Kino Otok, ki ima odprto filmsko prizorišče Letni kino Otok urejeno na Manziolije-vem trgu. V duhu spoštovanja do filmov, avtorjev in obiskovalcev, ki jih gostimo v Izoli, Vas prosimo za upoštevanje miru in tišine v okolici prizorišča v času projekcij, stanovalce na Manziolijevem trgu pa prosimo, da v času filmov zmanjšajo jakost svetlobe v oknih in zvoka v domovih.
Lepo pozdravljeni in prijeten filmski teden!
Posnamite svoj film z mobilcem
Christopher Coppola bo s pomočjo Mobitela in PINE na Kino Otoku za-štartal miniPAFI: Slovenija, izolsko edicijo svojega festivala Pah-Fest (Project Accesible Hollywood/Pro-jekt Dostopni Hollywood) ter pravi mobilni in spletni filmski ‘festival znotraj festivala’, ki bo eden od spremljevalnih dogodkov festivala. Pah-Fest je nova oblika digitalnega medijskega festivala, ki se osredotoča na zgodbe in glasove običajnih ljudi.
Pah-Fest vabi ljudi vseh kotičkov sveta in življenjskih stilov, da s pomočjo najnovejše in profesionalne opreme izpovedo svoje digitalne zgodbe. V Izoli bodo udeleženci filmčke snemali s svojimi mobiteli. Namen delavnice Coppola pojasnjuje takole: »Rad bi videl, kako se vodovodar, ribič, taksist ali kipar loti posneti 1 minutno umetnino z mobilnim telefonom na nepričakovano temo, ki jo bom določil.«
miniPAH:Slovenija obsega dve tekmovanji:
Prvi del: Snemanje filmov z mobilnim telefonom na temo presenečenja, ki jo Coppola razglasi v soboto, 2.6., točno opoldne. Glavni pokrovitelj Pah-Festa bo za potrebe tekmovanja zagotovil določeno število mobilnih telefono v, ki si j ih tekmo vaici lahko sposodijo v Pah-Fest centru.
Drugi del: Ustvarjanje lastnega portreta ali portreta drugega s pomočjo digitalne tehnologije (webcam, mobilni telefoni, digitalne kamere) v Pah-Fest centru na Svetilniku.
Avtorja zmagovalnih filmov bosta prejela ITAK nagradi - mobilnika Samsung SGH-X680.
Če želite izvedeti več o poteku tekmovanja, se pridružite delavnici, ki bo potekala v petek, 1.6., med 15.00 in 17.00 v Pah-Fest centru na Svetilniku. Christopher Coppola bo predstavil idejo, ozadje in vizijo Pah-Festa. Njegov tehnični asistent, Damian Montoya, pa tehnično plat tekmovanja in vso potrebno opremo.
Pah-Fest pokrovitelj, ITAK! Mobitel bo predstavil in med tekmovanjem velikodušno izposojal najnovejšo tehnologijo mobilne telefonije.
Vsi filmi, ustvarjeni med festivalom, bodo objavljeni in dostopni v Pah-Fest spletnem kinu na naslovu www.earsxxi.com.
Tekmovanje in delavnica sta odprtega značaja, prijave niso potrebne.
ČETRTEK 31.5.
PETEK 1.6.
SOBOTA 2.6.
NEDELJA 3.6.
PONEDELJEK 4.6.
ART			Bamako us1	Saratan 85'	Lepilo • Glue us1	Revolucija • Revolution sr
KINO ODEON			Suša • Dry Season 95' (Eng s.t. + s.t. Fra)	Zapiski kontrolorja prog • The Lineman's Diary 64'	Kako kaj ribe danes? • How Is Tour Fish Today? 83'	Pisma iz Sahare • Letters Irom the Sahara 123
		stichting openlucht bioscoop				
						
		Silvanova kino šola (SKŠ): SKŠ: Avtoportret • Uvod • Silvan's Cine	SCS: Self Portrait: Boris Lehman School (SCS): Intro		SKŠ: Osebno potovanje • SCS: Personal Journey: Jacqueline Veuve	SKŠ: Človek - kamera • SCS: Camera Man: OM produkcija	SKŠ: Družinski dnevnik • SCS: Family Diary: Kawase Kosakovski - Mekas
						
		Otoška animateka • Island animateka 73'	film presenečenja • to be announced	Schuss! 123'	Mala dama iz kina Capitole • The Little Lady o! thè Capitole 55'	Bellavista 117'
		Zakaj mi niTiihcb povedal,... • Why Dicln't Anybódy Tell Me.| 707,	Bellavista n?'	Učiteljica • The Teacher 75'	Skušnjave brata Sebastijana • The Temptations... 147'	Kdo je ustrelil petelina Robina? • Who Killed Cock Robin 73'
KINO KULTURNI DOM!
:)
LETNI
KINO
OTOK
	%	Učiteljica • The Teacher 75' (Ekran predstavlja • presents) Kratki filmi V. De Sete • V. De Seta Shorts: progr. 1	Kdo je ustrelil petelina Robina? • Who Killed Cock Robin 73' (KINOt-Otok predstavlja • presents) Kratki filmi V. De Sete • V. De Seta Shorts: progr. 2 (Scope)	
	kosilo / lunch tim©				
„•	Skušnjave brata Sebastijana • The Temptations... 147' '■.Mt		film presenečenja • to be announced	Spretni Edwards • Able Edwards 85'	
Christopher Coppola predstavlja » presediš PAH-FEST	Otoška animateka • Island animateka 73'	Zakaj mi ni nihče povedal,... • Why Didn't Anybody Tell Me... 70'		Spretni Edwards • Able Edwards 85'
■	;s,3				
1 Bamako us' 4 ■. < >-/f	VP	Suša • Dry Season 95’ (+ s.t. ital.)	Kako kaj ribe danes? • How Is Tour Fish Today? 83'	Kratki filmi V. De Sete • V. De Seta Shorts: progr. 2 (Scope)	/ Pisma iz Sahare • Letters from the Sahara 123 (+ s.t. ital.)
23:15 Banditi iz Orgosola • r Bandits of Orgosolo 98' <• Z' 1	Zapiski kontrolorja prog • The Lineman's Diary 64’ (+ s.t. ital.)	Lepilo • Glue 115'	Saratan 85' (+s.t. ital.)	Revolucija • Revolution 81'
Knjižnica
Bibliotekarki iz Kosova na izobraževanju v MKI
V tednu od 21. do 25. maja smo v Mestni knjižnic Izola gostili bibliotekarki iz Kosova, ki sta v Slovenijo pripotovali skupaj še z dvajsetimi kolegicami in kolegi iz Kosova z namenom, da bi pobližje spoznali slovenski bibliotekarski sistem in stroko.
Bibliotekarska stroka je na Kosovu še tehnično nerazvita, bolj ali manj vse delo poteka ročno, zato se je Inštitut informacijskih znanosti iz Maribora (IZUM) odločil, da bo kosovskim bibliotekarjem ponudil (brezplačen) prevoz in bivanje v Sloveniji, splošne knjižnice, ki smo se prostovoljno vključile v projekt, pa izobraževanje. Drita Milaku je pripotovala iz Prizrena inv knjižnici, kjer je zaposlena, opravlja več bibliotekarskih del hkrati. Mukadeze
Behlulije iz Gnjilan, v njihovi knjižnici skrbi za katalogizacijo in klasifikacijo knjižničnega gradiva. Slovenijo sta obiskali prvič in srčno si želita, da bi prišli še kdaj. Pravita, da stereotip o tem, da Slovenci veliko delamo sicer drži, a smo pri tem ustvarjalni in marsikdaj tudi izvirni, kar delo naredi privlačno in vredno svojega truda. Priznali sta, da nista pričakovali tako prijaznih in odprtih ljudi, ki jima bodo s tako veliko pripravljenostjo stopili naproti.
GEA-Gollege
CENTER VIŠJIH SOL

Vpisujemo v
ŠTUDIJSKO LETO 2007/2008
informativni dan vsak prvi petek v mesecu ob 14.00 uri


•	Poslovni sekretar
•	Komercialist
• Računovodja
Dodatne informacije na tel. št.: 05/6710 257.

1
Ljubljana
Ptuj
1
V knjižnici smo jima sestavili pester program izobraževanja, ki je vključeval vse panoge, in sicer od organiziranosti in poslovanja splošne knjižnice do nakupa in obdelave gradiva v sistemu Cobiss ter dela na izposoji in rabe knjigomata. Prisostvovali sta pravljičnim uram, ostalim dejavnostim za otroke in mladino ter dejavnostim za uporabnike s posebnimi potrebami ter bibliopedagoški uri za otroke iz vrtca. Spoznali sta tudi potek dela znotraj Središča za samostojno učenje, ki deluje v okviru Mestne knjižnice Izola, in konkretno »preučili« programe za učenje tujih jezikov in slovenščine za tujce, računalništva ter ostalih vsebin, ki jih središče ponuja. Ravno tako jima je bila predstavljena dejavnost Borze znanja, ki tudi deluje znotraj knjižnice, kjer ljudje menjajo svoje znanje v zameno za neko drugo znanje. Posebno zanimiv se jima je zdel projekt organiziranega vseživljenjskega izobraževanja, ki ob ponedeljkih in četrtkih popoldne omogoča
staršem, da se v knjižničnih prostorih izobražujejo, med tem ko se njihovi otroci igrajo ali ustvarjajo v družbi varuške. Mukadeze in Drita sta bili tudi med občinstvom na 22. večernem klepetu z »Zanimivimi Izolani« in imeli na ta način možnost spoznati še sekundarno kulturno poslanstvo, ki je lahko ravno tako v domeni splošnoizobraževalne knjižnice.
A da ne bi »morili« zgolj z izobraževanjem, smo ju zapeljali še do Pirana in Kopra. Naši kraji so ju navdušili, najbolj zaradi bližine morja in odprtosti ljudi. Kosovari letujejo v sosednji Albaniji, ki po Dritinih in Mukadezinih besedah postaja čedalje bolj mondena in vsekakor vredna obiska. Obisk kosovskih bibliotekark je popestril naše vsakdanje delo v knjižnici in nas opomnil, da živeti v mirnem sožitju z drugimi narodi in konec koncev tudi razpolagati z vso možno tehniško podprto opremo in programi ni tako zelo samoumevno, kot se nam včasih zdi.
Ksenija Orel
Zorko Dežjot, 22. zanimivi Izolan
Kot 22. gost večernih klepetov z »Zanimivmi Izolani« se je predstavil, pa ne s svojimi stvaritvami, temveč z besedo, Zorko Dežjot, predsednik društva likovnih umetnikov LIK Izola.
Rojen je bil v Zagrebu, med 2. svet. vojno, staršem iz Trsta. V ranem otroštvu je za las preživel bombni napad. Izola je postala njegov dom leta ‘56. Že v osnovni šoli je odkril veselje do ustvarjanja in še danes mu je žal, da nekaterih izdelkov, na katere j e bil že takrat ponosen, nikoli ni dobil nazaj. Ponovni ustvarjalni zagon je dobil, ko je postal oče. Z velikim veseljem je takrat izdeloval modelčke za ladjice ali pohištvo za Barbiko. Sedaj, ko je v pokoju, najraje ustvarja popoldne, doma v svojem sončnem ateljeju. Najraje rezbari, a tudi čopič rad prime v roke, pač trenutno od navdiha. Poleg likovnega ustvarjanja mu je od nekdaj v veselje tudi šport. Pravi,
da se vedno rad ozre za veslači na morju, rokometa pa ne spremlja več, saj ga ta igra preprosto preveč emocionalno pretresa in tega ne prenaša več najbolje. Vpisan je tudi na koprsko univerzo za 3. življ enjsko obdobje, kjer ima odlično družbo, s katero se na 14 dni, ob petkih, odpravi na pohode. Občasno zaigra na harmoniko, pa tudi družinsko drevo je že preučeval.
Likovno društvo LIK, katerega predsednik je, je prejelo celo priznanje Andragoškega centra Slovenije za posebne dosežke. Člani društva razstavljajo po vsej Sloveniji in se nasploh zelo radi udeležujejo likovnih kolonij. Skupaj določijo tudi t.i. »skupno inspiracijo«, po kateri ustvarjajo. Trenutno je ta naslovljena »izolske mestne cvetke« in skoraj bi dejala, da res komaj čakam, da si bom lahko le-te ogledala naslikane ali že kako drugače upodobljene.
Ksenija Orel
| Piran |
www.gea-college.si
Kulturniški smerokazi
Sobota, 2. junij 2007
Stara šola Korte
Vljudno Vas vabimona drugo prireditev v sklopu projekta
»Slovenske pokrajine se predstavijo«,
»Goriški večer«,
na katerem boste lahko spoznali kulturne, zgodovinske, kulinarične in enološke značilnosti Goriške pokrajine. Dogajanje se bo pričelo ob 17.00 uri in bo trajalo predvidoma do 22.00 ure. Dogajanje poteka na dvorišču Mladinskega hotela Stara šola Korte, v središču vasi Korte, nad Izolo.
ga Ig rij a INSULA SMREKARJEVA 20 izola, tel. 05 / 64i 53 03
razstava
Love’s 1/Var Giovanna Chicco
v Galeriji Insula v Izoli.
razstava
Mater Serena Fazio
v Pretorski palači v Kopru.
Razstavi bosta na ogled do 14. junija 2007.
Palača Manzioli
Vljudno vabljeni
na otvoritev razstave likovnih del
SCHOLA PICTA
ki bo v torek, 5. junija 2007, ob 19.00 uri v Manziolijevi palači v Izoli.
Prireditelji: Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola, Osnovna šola Dante Alighieri Izola / Pokrovitelji: Občina Izola, Ministrstvo za kulturo RS
Galerija Alga / Kristanov trg 1
»Glasbila«
akad. slikarka
JANA DOLENC
SEDEŽ BANKE KOPER
Pristaniška 14, Koper
Razstava KLAVDIJ TUTTA Slike
Kulturniško pobratenje Izole in Dolenjskih toplic
Skoraj Izolan, Miha Luzar, jev svojem gostišču Lovec v Dolenjskih toplicah uredil atelje, ki služi tudi kot galerija. Odprtje prostorov je bilo slovesno in tudi delavno, s tridnevno slikarsko kolonijo, ki seveda ni minila brez naših Izolanov. Kolonije in razstave so sè poleg dolenjskih udeležili tudi naši umetniki Marjan Motoh, Mandračev karikaturist, Barbara in Jure Cihlar ter Mef, ki je pač po svoje, z nekaj pesmimi prispeval, da je bil zaključni dogodek še bolj izolski. Najbolj izolske pa so bile seveda sardele na žaru.
Umetnike je pozdravil tudi topliški župan Franc Vovk in dalo se je razumeti, da si želi z Izolo še kontaktov ne le ..umetniških"
V počastitev 100-letnice rojstva umetnika
Lojzeta Spacala
vas vljudno vabimo na otvoritev mozaikov, tapiserij in likovne ladijske opreme v petek, S.junija 2007
ob 18. uri v Galerijo Loža v Koper, ob 20. uri v Mestno galerijo Piran in ob 21. uri v Vilo San Marco v Portorož.
Kulturni program Rudi Bučar in Zdenko Cotič
Vabljeni še v soboto, 16. junija 2007 ob 21. uri
v Galerijo Meduza Koper na otvoritev prodajne razstave Spacalovih del.
Vaška ŠAGRA
2.-3.06.2007
Cetore
Vaška ŠAGRA v Cetorah. Organizator: Društvo Cetore
Galerija Kerubin fotografska razstava
Matej Bartol POEZIJA
Galerija MEDUZA Koper
NOVI ATELJEJI
Jana flego&Katarina Petrov
MESTNA KNJIŽNICA PIRAN VABI
na praznični dogodek ob izidu knjige
Špele Pahor,
Srečanja v Piranu,
ki so jo založili v Mestni knjižnici Piran. Špela Pahor je sicer knjižničarka v Mestni knjižnici Izola in je reatina sodelavka Mandrača.
Predstavitev bo v torek, 5. junija 2007 ob 19. uri v galeriji Gasspar v Piranu, Savudrijska 5.
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
vas prisrčno vabi na ogled slikarske razstave
Moje palete - moji travniki -moji cvetoči travniki...
akademske slikarke Martine Žerjal. Razstavo si lahko ogledate v kotičku ustvarjalnosti v času odprtosti knjižnice vsak dan od 9h do 18.30 ter ob sobotah od 8h do 13h.
Pridite in se potopite v svet čudovitih barv.
Naučite se lahko dela z računalnikom in računalniškimi programi, brskanja po internetu, uporabe elektronske pošte in istočasno uporabljate literaturo iz knjižnice.
u .. i h . ir ■ . « * u « » » j,,,,* Središče za samostojno učenje deluje
v Mestni knjižnici Izola vsak dan od PU B 11 C 11 BB6RY 0 F 12 0 l A 09-00 do 18.30 in v soboto od 08.00
________ _______ __________ do 13.00. Kontakt 05/66 31 282
Likovno srečanje upokojencev v Delfinu
v času od 30. maja do 03. junija 2007 poteka v hotelu Delfin v Izoli 8. likovno srečanje pod pokroviteljstvom Zveze društev upokojencev Slovenije.
Letošnjega likovnega srečanja se udeležuje 14 ustvarjalcev iz dvanajstih pokrajinskih zvez društev upokojencev. Organizatorja in vodji srečanja sta g. Marjan Maznik iz Novega mesta in Ema Tibaut iz Veržeja.
Danes, v četrtek, 31. maja ob 10. uri bo v hotelu potekala okrogla miza o kulturnih dejavnostih upokojencev v društvih in zveza upokojencev Slovenije. Družabno srečanje z ustvarjalci in ogled njihovih del bo v soboto, 02. junija 2007 ob 16. uri na terasi hotela Delfin.
Vaše strani
Po dvajsetih letih nočnega dela še 15 let trgovine
Ko se upokoji lastnik trgovine, ki je bil hkrati tudi lastnik poslovnega prostora, direktor in edini zaposleni, potem bi lahko rekli, da je šla v pokoj cela trgovina. Tako se je zgodilo v primeru male konfekcijske trgovine Jolly moda v Jagodju. Po dvajsetletnem delu v Casinoju in po 15 letih dela v trgovini je med upokojenke odšla lastnica trgovine, Marija Marušič.
-	Petnajst let je za trgovino dokaj dolga doba.
-	Ko sem začenjala so bili drugačni časi za zasebne trgovce, veliko zasebnih trgovin se je odprlo takrat in tudi delo je bilo nekoliko lažje. Zdaj je vsem jasno, da s trgovino ne moreš obogateti in mnogi so medtem že zaprli svojo dejavnost. Naš program je bil že od začetka nekoliko drugačen od drugih trgovin s konfekcijo. Mi smo se orientirali na kvalitetnejše znamke in hkrati tudi na zahtevnejše stranke, ki smo jim pomagali iskati tisto, kar so želeli. Največkrat je šlo za konfekcijo za stranke srednjih let, ki pa imajo raje bolj mladostna oblačila prave kvalitete. Mi smo bili drugačni tudi zato, ker smo sami izbirali glago pri grosistih v tujini in ga sami tudi uvažali. Imeli smo stalne dobavitelje in zato tudi veliko stalnih strank.
-	Verjetno ste jih dobili prav s kvalitetno ponudbo
-	Res je. Predvsem so naši kupci iskali kvalitetne, naravne materiale, vendar
za sprejemljivo ceno. Zato smo imeli stalne stranke, ki niso bile le od tukaj, ampak jih je bilo kar nekaj iz drugih koncev Slovenije.
-	Vi ste bili verjetno najbolj „skrita“ trgovina v Izoli.
-	Verjetno res, saj smo jo uredili v naši hiši v Jagodju. Na začetku je bilo malo riskantno in smo morali prve stranke pridobiti, potem pa je šlo od ust do ust in tako smo dobili prave, zadovoljne stranke s katerimi ni bilo težko delati.
-	Kaj pa turisti?
-	Mi od turistov zagotovo nismo živeli. V prvi vrsti, ker smo odmaknjeni od središča, predvsem pa zato, ker v Izoli še nimamo turistov, ki bi si lahko privoščili nakup take vrste, pa čeprav gre za povsem sprejemljive cene, ki pa so seveda drugačne od tistih z Lonke.
-	Zdaj ste se upokojili vi in upokojili ste trgovino
-	Zadovoljna sem s tem kar sem dosegla v življenju. Bila sem dobra gostinska delavka, trikratna državna prvakinja v gostinstvu, od priprave pogrinjkov do
strežbe. Ko sem zmagala na tekmovanju v Beogradu so o tem pisali vsi njihovi časopisi, snemala je televizija, pri nas pa nihče skoraj ni vedel za ta uspeh. Gostinsko šolo sem končala v Radencih, saj sem doma s Prekmurja, na obalo pa sem prišla tako, da sem delala najprej v Bohinju in pozimi so prišli tja delati
PTT’s NOT DEAD
Svoboda po rusko: »osvobojeni" parki v Izoli
V Brnu, takratni Češkoslovaški republiki, sem imel prijatelja, ki je, ne glede na samo poklicno izobrazbo, imel častni doktorat biotehnične fakultete. Pridobil ga je, ker j e napisal kar nekaj knig o vrstah in genetiki kanarčkov. Seveda je za svoj e raziskave in hobi imel pribižno 2000 ptičev. Leta 1968 je Sovjetska zveza zasedla Češkoslovaško in tudi na njegovo dvorišče in v hišo so prišli ..osvoboditelji". Ker so prinašali „svobodo“, so ne oziraje se na njegovo prepričevanje, da ti ptiči niso sposobni živeti v naravi, odprli vse kletke in nagnali ptiče na prostost. Seveda je večina ptičev poginila. Še dosti let po tem dogodku mi j e z žalostj o pripovedoval zgodbo in rekel : „To je svoboda po rusko! Važno je, da so svobodni, pa čeprav mrtvi!" To seveda nima nobene, razen zgodovinske povezave s sedanjo Rusijo ali samimi Rusi, saj se je dogajalo v vladavini drugačnega političnega sistema.
In zakaj sem se spomnil te zgodbe? Zagledal sem delavca Komunale, ki je okoli parkov na Sončnem nabrežju in v Drevoredu 1. maja odstranjeval leseno ograjico. Resnici na ljubo nikoli nisem nikjer zasledil ali pa slišal kritike na račun te ograjice, ki je bila, sam sem to opazoval, strokovno narejena, količki zabetonirani, sproti so bile nadomeščane polomljene letve. Ljudje so se jih včasih celo posluževali kot klopic, saj je posebno nasproti parka Pietro Coppo ob poslušanju godb na pihala ali pa pred Guštom pri čakanju na prosto mizo prišla še kako prav. Seveda je, čeprav ni bila visoka, na cestni strani preprečevala ustavljanje na gredicah in na strani pločnika, posebno še tam, kjer so ožine zaradi gostinskih lokalov, usmerjala ljudi, da niso stopali na gredice.
Kolikor vem, pa je - in to sem včasih tudi sam videl - učinkovito ustavljala tudi pse, da niso zašli na gredice oziroma opozarjala lastnike, da jih niso spuščali nanje. Vestno je opravljala svoje poslanstvo in čakala na boljše čase, ko naj bi jo
JOLLY MODA
Strma pot 8, Izola / tel.: 05/ 641 41 16 / GSM: 041/728 408
Cenjene kupce obveščamo, da imamo zaradi zaprtja trgovine
Totalno razprodajo
Na zalogi imamo vse, od kopalk do ženske in moške konfekcije priznanih blagovnih znamk
delovni čas: od 9.ure do 13.ure in od 16.ure do 20.ure(tudi sobota) vsak dan, razen nedelje in ponedeljka, ko je trgovina zaprta.
Razprodaja bo trajala do razprodaje zalog oz. do 7.julija 07
°°(5)&% (M*
£j£jJujJ l£2J JJ£dJJU £J£jj=U2J
Spomladi seje treba pripraviti na poletje.
Zato je zdaj pravi čas za obisk solarija. V Oazi boste lahko izbirali med ležečim ali stoječim solarijem, vse skupaj pa pod strokovnim nadzorom in z vrhunsko tehnologijo.
Odprto vsak dan
od 15.00 ■ 81.00 ure.
Naročite pa se lahko kadarkoli na tel. 041 512 783
hotelirji iz Portoroža in po dveh letih so me zvabili sem. In ni mi žal, čeprav sem nekaj let delala zgolj ponoči. Pa mi je bilo vseeno lepo, tako kot mi je bilo lepo v trgovini, saj rada delam, (dm)
nadomestila dražja in seveda veliko lepša, pa tudi trajnejša kovana ograjica.
In sedaj k zgodbi z začetka: Saj so verjetno bralci spoznali vzporednico: ..svoboda po rusko" in „parki osvobojeni ‘grde’ lesene ograjice". To, da sedaj ljudje hodijo - zaenkrat samo po robu - gredic, kar se vidi po pohojenosti kot včasih rečemo „tudi iz aviona" in seveda psi veselo opravljajo svojo potrebo na gredicah, pa tudi nadebudnim mladcem - posebej v Drevoredu 1. maja - to pomeni signal, da lahko mirno hodijo po gredicah in jih prečkajo. Skoraj sem pozabil še eno funkcijo lesene ograjice: na Sončnem nabrežju je lepo podpirala bogato sivko, ki pa se sedaj na žalost obeša na vozišče in je na milost in nemilost prepuščena vozilom, ki vozijo tik ob robniku in jo pogazijo, za kar pa ni mogoče kriviti voznikov, saj je vozišče tako ozko, da se sivki pri najboljši volji in skrbnosti ne morejo izogniti. Nekaterim je važno, da so spet nekaj, kar je delal bivši direktor Komunale s ..politično" podporo prejšnje županje, umaknili, ukinili, odpravili. Samo tako naprej, gospod Zorko! Morda tudi kaka zasaditev v parku ni prava?
Seveda bi bilo pametneje - samo moje, nepomembno, skromno mnenje - da bi to motorko, ki je rezala ograjico, pa tudi delavca, in morda še kako orodje, usmerili na cesto proti Belvederju, da skrajša robinijo (napačno poimenovano akacija), ki zastira pogled na verjetno največkrat fotografirano veduto Izole. Da se ne bi dogajale situacije, kot sem jo opazoval zadnjič, da turist dvigne ženo na rame, da naredi lepo fotografijo.
Če bomo stvari spreminjali, ker nam ni všeč tisti, ki jih je naredil - brez razmisleka, ali so te spremembe potrebne in pametne - se nam bo zgodilo kot v prejšnji zgodbi: seveda mrtvi, pa tudi svobodni ne bomo mi, bomo pa plačali take ali drugačne vaše spremembe samo zato, da so, pa naj so potrebne ali ne, navidez bolj svobodni boste vi, bog pa pomagaj drugače mislečim in urejenim parkom!
Alojz Pečan
KRIMINALNE
Nič novega
Policisti so v okolici Izolske srednje šole, v času odmora, dijaku zasegli prepovedano drogo konopljo, izrečena mu bo primerna globa.
Ni vsak euro iz Evrope
V trgovini je občanka hotela plačati izbrano blago, vendar je trgovka ugotovila, da je bankovec za 50 EUR ponarejen. Policisti so ponarejen bankovec zasegli, zoper neznanega storilca pa bodo podali kazensko ovadbo.
Dovolj ga ima
Občanka je zoper soseda, ki ji je v začetku meseca grozil, podala kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Ogrožanje varnosti.
Nesreča v nesreči
Obravnavali smo tudi kršitev javnega reda in miru v Strunjanu, kjer je eden izmed udeležencev v prometni nesreči z roko v obraz udaril drugega in kraj zapustili.
Pomorsko pravo za GSM
Na terasi izolskega hotela je starejši moški z mize vzel GSM aparat, ki ga je tam pozabil gost, ki je bil pred tem tam na pijači. Sprva se je starejši moški javljal na telefon in pravemu lastniku celo dejal, da je ta telefon zdaj njegov, ker ga je našel, nato pa je telefon izklopil. Ko bodo policisti nepoštenega najditelja obiskali, mu bodo na primeren način obrazložili, da ta GSM pač ni njegov ter ga s kazensko ovadbo napotili na sodišče.
Tik pred koncem
Prehiter za policiste
Obravnavali smo tudi poskus tatvine osebnega avtomobila višjega cenovnega razreda s parkirišča pred avtosalonom. Trije moški so se v bližino pripeljali z osebnim avtomobilom. Dva od teh sta preskočila ograjo parkirišča in izbran avtomobil pripravljala za zagon. Pri dejanju ju je opazoval občan, ki je opažanje sporočil na znano številko 113. Ko so se na kraj pripeljali policisti, je moški z osebnim avtomobilom s kraja pobegnil s tako hitrostjo, da ga policisti niso uspeli dohiteti in zaustaviti s službenim vozilom, druga dva pa sta pobegnila peš. Za storilci intenzivno zbiramo dokaze, pohvala pa gre občanu za njegov prispevek k neuspeli tatvini.
NA KRATKO:
V avtokampu so vlomili v prikolico, vendar iz nje niso odnesli ničesar, na zaprtemu gostinskemu lokalu, sta dva neznanca razbila stekla.
Obravnavali smo 4 prometne nesreče I. kategorije, policisti PPP Koper pa so na glavni cesti obravnavali še prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami. Obravnavali smo tudi eno poškodovanje vozila na parkirnem prostoru.
Alkohol in mamila:
0.99 mg/l, 0.69 mg/l vendar se z rezultatom ni strinjal, zaradi česar mu je bil odrejen strokovni pregled, in 0.35mg/l,
Runo je odšel
MALI OGLASI
Nepremičnine
-	Trisobno stanovanje v Salari Prodam. tel.: 040 810 753
-	Hišo v Kubedu prodam, tel.: 040 810 753
-	Dvosobno stanovanje v Izoli oddam za določen čas. Tel.: 05 641 63 71
-	Sobo oddam študentoma - nekadilcema. Informacije: 051 672 160
-	Najamem majhno hišico na vasi. Tel.: 031 563 627
-	V Izoli najamem trisobno stanovanje z balkonom, možnostjo parkirnega mesta in opremljeno, tel. 040 433 182
-	V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108
-	Oddamo garsonjero v Izoli (Dobrava) info. 051 428 646
-	Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727
-	Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346
Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633
Vozila
Ni bil dovolj uren
V trgovini s tehničnim blagom so prijeli tatu, ki si je postregel s tremi urami, z namenom, da jih brez plačila odnese mimo blagajne. Eden izmed prodajalcev je njegovo namero opazil in zadržal do prihoda policistov. Ure so bile zasežene in vrnjene, zoper tatu pa sledi kazenska ovadba.
Zdaj bo ropotalo
Neznanec je ponoči s parkiranega skuterja ukradel izpušno cev LEO VINCE SCOOT, ter s tem lastnika oškodoval za 120 EUR.
Fošta je šla po drogi
Policisti so najmanj dvema mlajšima fantoma pokvarili zabavo, ker so jim zasegli prepovedane opojne substance, koliko njihovih prijateljev pa je zaradi tega razočaranih pa lahko samo ugibamo.
Njegovi prijatelji in ne zgolj lastniki so zapisali takole:
Najbolj prisrčen, potrpežljiv, nežen, prijazen, predvsem pa najboljši prijatelj, naš Runo je odšel. Hvaležni smo mu za vse lepe trenutke in opravičujemo se mu za vse, ki morda niso bili takšni. O tebi bi lahko povedali neverjetno veliko lepih besed in še ne bi povedali dovolj. Upamo, da ti je bilo z nami lepo, tako kot je bilo nam in zato se te bomo vedno radi spominjali.
Tvoja družina injarijatelji
Cau, bau, bau Izola
V uredništvu pa dodajamo, da je bil Runo najdenček, eden tistih, ki zaradi let in velikosti težko najdejo nove skrbnike. Nihče ne ve od kod je prišel a v Izoli mu je postalo lepo in imel je lep dom.
Vsi, ki smo ga srečevali na potepih po starem delu mesta smo izgubili dobrega znanca in modrega prijatelja zrelih let.
-	Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovoru. Informacije: 041 584 056
-	Osebni avto Fiat Punto 75 SX, star 10 let, registriran do marca 2008, ugodno prodam. Tel.: 641 8810 ali 040 527 105
-	Avtomobil Nexsija, letnik 96, v dobrem stanju nujno prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi voziček za novorojenčke. Cena po dogovoru, tel.031 232 643
-	Avto Hyundai Pony za rezervne dele prodam 031 461 077
-	Kupim rabljeni avto (Peugeot 206). Tel 05 641 34 O80
Delo
-	Glasbena skupina, ki igra latino in gipsy jazz išče instrumentalista (zaželjeni tolkalci ter možni bac-kvokalisti) za sodelovanje in nastopanje. Ponudbe pošljite na tel.: 041 897 522 ali 641 85 95.
-	Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751
-	Pomoč v hiši in okoli nje iščem, tel. 031 599 650
-Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 2 8 7 4 2 5
-	Fast food VENI - Takoj zaposlimo kuharja ali pomočnika kuharja z iskušnjami ali brez. Možnost stalne zaposlitve.
-	Picerija Gušt išče kandidate-ke za dostavo hrane. Pogoj: vozniško dovoljenje najmanj 5 let. Ponujamo dinamično delovno okolje in stimulativno plačilo. Prijave na tel. 031 292 400
Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683
-	Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855
-	Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451
-	Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211
Starejšim obolelim ter drugim , nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108
Razno
-	Voziček Chicco, moder karo z ravno strehico prodam (10 EUR); Dvopostelno posteljo 160xl90cm, masiva bukev, brez visokih stranic, razstavljena prodam za 100 EUR; Chicco stolček, na štirih kolesih, moder karo, mizica, nagib stolčka tri variante, nastavljiva višina, prvi lastnik, lepo ohranjen za 40 EUR; Montainbike skoraj nov za otroka do velikosti 160 cm metalne barve za 60 EUR; Novo WC školko Dolomite prodam za 10 EUR. tel 031 505 237
-	Zelo poceni prodam hladilnik z malo skrinjo in štedilnik-2x plin, 2x elektrika tel. 05/ 641 93 18
-	Podarim staro, dobro ohranjeno Gorenje kuhinjo - bele barve (kuhalna plošča, pečica, napa in pomivalno korito vključeni). Prevoz si organizirate sami. tel. 641 92 75 ali 031 835 083
Potrebujete “zdravnika” za računalnik? Inštalacije, vzdržavanje,... tel.: 031 565 800
-	Orbitek Ihane fitness prodam-cena 30EUR. tel 041 836 245
-	Fitnes naprava, kvalitetna, primerna za domačo uporabo, Kettler Classic 100, naprodaj. Nudi veliko možnosti vadbe, potrebuje malo prostora. Pokličite na tel.: 041 724209.
-	Prodam masažno tuš kabino. Nova, neodpakirana. Cena po dogovoru, tel. 031 764 316
-	Še je čas, da pognojite svojo njivo. Kompostiran kozji gnoj prodam, tel. 040 342 200
-	Prodam mobitel (Sony Ericsson 21010) za polovično ceno - 60.000 SIT. tel 051 245 665 ali 040 170
Poslovalnica Izola
Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00
NLB®

/Vova Ljubljanske banka d.d., Ljubljana
Kako to, da imamo zdaj toliko otokov v Izoli?	Ce imamo Alkatraze
pač rabimo tudi otokey
Še ena dobra izolska generacija
Izolski članski nogomet je v obupnem stanju, najmlajši pa zmagujejo na mednarodnih turnirjih. Tokrat so U-8 zmagali na velikem turnirju v Avstriji.
Učili so se kar tri različne jezike

cr*£—j |Tc 4#e~..	m	L jH -vr	a	f	jB -	/ M * •,e&-" M
Dišalo je po Titu in škarpenah	
Za časa Avstroogrske smo pri nas imeli kar tri uradne jezike: Italijanskega, nemškega in slo- Aktivisti in neutrudni borci starega dela mesta so tudi dan mladosti proslavili tako kot je venskega. Vse tri jezike so prejšnji teden na jezikovnem tednu na Krku spoznavali učenci	treba: Moški zbor Izola je zapel, na plošči so zardevale škarpene, tekoče zadeve so bile
osnovnih šol iz Slovenije, Avstrije in skupina učencev italijanske osnovne šole iz Izole.	obdelane, sosedje so vzdržali. Prazniki, ki ga ni in vendar je, je tudi tokrat bil.
7'
(Z3<
gušt

°Tvh
041 650 333
za člane

kluba Gušt, ki s° v
Kakšne so ugodnosti članov kluba Gušt ?
-	S kartico dobite takojšen 20% popust v lokalu in pri dostavi Halo Gušta
-	10% popust v drugih lokalih in trgovinah po Izoli
-	obveščanje članov kluba o novih sezonskih ponudbah, degustacijah,...
-	mesečne in letne bogate nagrade najbolj zvestim članom kluba Gušta
-	število kartic je omejeno, zato pohitite
KAKO POSTATI ČLAN KLUBA GUST? Informacije: 041/675 953