»PllOLETAKEC" JE DI LANSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE Ufficial Organ Yugo»lav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - GLASILO — l1 K O S V E T N E MATICE J. S. Z. jT. — NO. 146«. CHICAGO, ILL., 16. OKTOBRA (October 16), 1935 PlMIallM H.Fhl< W. Mik II. LETO — VOL. XXX. ONFLIKTI NA KONVENCIJI AFL RADI TAKTIKE am m ———^_... _ sleparstvo s civilizacijo PRISTAŠI STARIH NAZOROV^fussolitliievo ŠE NA VRHU VEČINE UNIJ 2ivljenski standard v Zed. državah padel nazaj trideset let Predstavnik Ameriške legije govoril proti vojni in za spremembo ustave Tipkanje na patriotizem. — Razlike v razpravah za uveljavljenje industrialne forme unij MNCGI delavski časnikarji menijo, da je konvencija Ameriške delavske federacije, ki se je pričela dne 7. oktobra 0» v Atlantic Cityju, prejkone najvažnejša v zj/oJavin: »moriških unij. Drugi ji'ne pripisujejo toliko pomena. Dejstvo je. da zboruje v kritični dobi, ko je new deal demonstriral, da kljub ogromnim zadolžitvam ni dosegel drugega kakor ustanovil relifni sistem, pričel z javnimi deli, ki jih spremlja graft. spravil na površje mnoge odredbe, ki so neučinkovite, in tako,_____________________ so vsi problemi gospodarskega značaja ostali ali nerešeni, ali j nje omenjenega minimuma, pa le napol rešeni. Sistem je rudi brez dobrega orožja dobri vojaki Statistično poročilo AFL, pu-blicirano nedavno, pravi, da je bil življentki standard v Zed. državah za delavce skozi to krizo v marsičem toliko poslabšan, da se ga, vzeto vse v upo-štev, lahko smatra, "kakor da je ootisnjen nazaj 30 let." Leta 1933, pravi poročilo, je 55 odstotkov ameriških družin živelo pod minimumom, ki je potreben za ohranitev zdravja, j 15 odstotkov družin je imelo j dovolj dohodkov za vzdriava-1 bolan in new deal ga drži pokonci z ubrizgi. V poročilu odbora AFL je ugotovljeno, da jc število brezposelnih bistveno nespreme- dejal, "kajti drago smo jo plačali." Dnevniki so dalje beležili njegovo izjavo, da so bivši vojaki naklonjeni kakršnimkoli toda prav nič za komfort. Statistika za lani ni še izdelana, gotovo pa je, da omenjeni odstotki niso dosti znižani. Dvojni udarec sankcij Srnkcije proti Italiji niso e-nostavna stvar, kajti marsika-i njeno — še vedno jih je kakih , spremembam v zvezni ustavi, II milijonov. Business se sicer (ki bi konstile splošnosti. izboljšuje :n izgleda, da ostane! Trdn f Ja , Ap, na tej poti, nadaljuje poročilo. zast ta v,aka na svoj fJ tera dežela, ki uvaža v Italijo m nato konstatira, da le. če se enake c||,e jn smotre kori_ več, kakor kupuje od nje. bo llL*™stiti ljudJtvu. Izrekel se je /a I ekonomsko udarjena. Vsako svobodo ftuvora. zborovanja in poslabšanje gospodarskega sta- tiska, in it; gotovi I, da je Legi- nja pa povečava tudi nezado- ja za ohranitev in zasiguranje voljnost prebivalstva, in tega depresija, kakor jo danes poznamo, vzela slovo. Washingionski biro AFL poroča, da je v tej deželi 50 odstotkov več brezposelnih, kakor v Evropi, kjer jih je bilo ob zaključku zadnje statistike koncem prošlega leta 7,400,-000. Njih število je še vedno v procesu zniževanja. Kot je običaj na konvencijah ameriških unij, so mnogi govorniki tudi na tej poudarjali svoj patriotizem in veliko lojalnost delavstva vladi in ustavi. Vendar pa so se nekateri go- ITALIJA SEJE SVOJO "KULTURO" S POBIJANJEM ŽENSK IN OTROK Ducejeva zlahta izkazuje "drzno junaštvo aeroplanov nad civilnim prebivalstvom iz se viade najbolj boje. ^.tiopijska armada re ponaša z vojaki, ki ne poznajo strahu. Dati »lako oboroženi, večinoma le • pu ktmi »tarih modelov, pa ie celo tek primanj* kuje, »o v »tanj« ovtreti pohod italijanske atmad« toliko, da jo bo vzelo že dolfo predno okupira v»o deželo, če »e ji to sploh kdaj posreči. teh svoboščin. Njena zgodovina priča drugače. Izgleda, ila je vsa delegacija nasprotna komunistom. Dele-legat E. M. Curry, predsednik unije International Foundryj VVorkers, je bil izključen, ker) je 1. 1932 kandidiral v Michi-ganu v munističnem izjavil, da ni član komunistično v Angliji je za učinkovite sankcije, istotako tudi delavstva v USSR stranke, dočim so komunistični časnikarji pojasnjevali, da 4 Mednarodno delavstvo v akcijah za preprečenje nove svetovne vojne nem",ike"uKreCurryltje Norman Thomas o prehrani civilnega prebivalstva.—Stališče delavstva likovaM °d PrejJnjih ZCl° r3Z" »i član in da v stranki! Transportni delavci v nefa- » „ „ , . . . j sploh ni nikoli ničesar pomenil. Šistinih deželah Evrope store Npr. go\or Ray Murphyja, ki i v;.x; „„ . „ . . . .... je komandir Ameriške legiie. Nlt' m " L " ^ dane, več za "sankcije" proti Iz njegovih izvajanj, ki ,o bila ^hl^n.T^ih ^^^nn"^ SItaliji' kakor "*'««■ ""»dov. * i i .i *. odbor po ovinkih pojasnil, da .. . , , . . ... . beležena v dnevnem kapitah-|je Cu jev rekord s,a}) tudi|Vzrok, da delavskega pritiska stičnem tisku, je razvidno, ako ■ (|ru»a^.e so resnična, da ni govoril tako , .. ... "radikalno" še noben drug le- CMoru za resolucije so bili gijin komander. Izrekel se je proti vojni. "Imeli smo eno tako skušnjo (z Evropo), in upam, da bo zadostovala," je predloženi razni osnutki za deklaracije proti komunizmu in fašizmu, in pa zahteve za iz- (Nadaljevanje na 5. strani.) Italija še ne čuti je, ker ima sama veliko trgovsko brodovje in pa, ker nčmški in avstrijski delavci pod diktaturo nimajo moči, da bi ovirali ^izvažanje in dovažanje blaga Italiji. Francoski pristaniški delavci Strankina eksekutha o vojni in drugih problemih Eksekutiva soc. stranke je hodnja strankina konvencija | Newyorški lokal mladinske li na svoji seji v Chicagu 12.-14. oktobra sprejela med drugimi , . , , , , , . .. .. . . . . i ki bo izdelal agendo. resolucijo proti vojni v smislu I y nedeJjo yečer 13 oktobra deklaracije socialistične stran-1 3e je vrfiI banket, ki se ga je ke. Eksekutiva je za mobilizi- j udeležilo okrog 400 oseb. Go- ranje delavskih sil, da se zruši j vorniki so bili Daniel W. Hoan, in mornarji so skozi urad svojih unij izdali proglas na socialistično in komunistično delavstvo, da naj prepreči izvoz mu-nicije v Italijo. Proglas jc namenjen predvsem delavcem v pristaniščih Francije in njenih kolonij. Norvežki in švedski mornarji ter pristaniški delavci so izdali slično proklamaeijo že prej. Unije na češkem so sklenile prispevati svoj delež zr. prometno izoliran je Itnlf?*. Razne firme v Južni Ameriki, v Angliji, Avstraliji, pa tu~ di v Zed. državah, so že odpovedale italijanska naročila, prvič, ker Italija blaga večinoma 19.-23. maja 1936 v Indianapo-1 ge (YPSL) se brani priznati lisu, Ind. Izvolila je tudi odbor,! dogovor, češ, da sedanjemu od-__- _ , , .................. ^--------------- boru newyorške soc. stranke ne plaCat £rej.- Pre(,n? ^ v prizadeto deželo povprečno more zaupati. Zadeva pride 8pe V njene !uke> ,n dru*iC' — — lijo najvažnejše potrebščine v sedanjem konfliktu, pod pogojem, da ne planejo na ta trg drugn dežele, ki bi sankcije podpisale le na papirju, ne pa jih tudi realno izvedle. V tedniku Socialist Call z dne 12. oktobra izjavlja Norman Thomas, da jc za čimstro-žje sankcije proti vsaki agresivni deželi in za nevtralnost Zed. držav v slučaju splošnega ali pa lokaliziranega vojnega meteža, toda ni pa za ukinje-nje dovoza živil prebivalstvu — torej se naj z njim nadaljuje poti pogojem, da se jih ne sme poslati povprečno več na lefo, kakor je bilo izvoženih fašizem v Italiji, toda ob enem poudarja, da vojna med kapitalističnimi deželami te naloge ne bo izvršila. Na tej seji je eksekutiva u-*tanovila obrambni biro, v katerega bo pohabila na sodelo- Powers Hapgood, Leo Krzycki in Norman Thomas. Predsedoval je Roy Burt. Kolekta je znašala prispeval Eksekuti v a pred merodajen odsek na prihodnji konvenciji in nato v odločitev delegatom. Ta jnik Clarence Senior je poročal, da je število članstva od nrnilo lrnn vpnni io nrorni r»u_ , , , . .. , i prejšnjih pet let, je vsled organiziranih delav- Thomasoya misej je ideja člo- skih akcij danes vsako naroči- vekoljubov — ampak recimo, lo namenjeno v Italijo, zelo da se jo uveljavi — mar kdo nskirana stvar. misti, da bodo tista živila res Tudi zveza ruskih transport- 51a c|vnnemu prebivalstvu Ita-nih delavcev kliče svoje tovari-{iijc? Kaj civiino prebival- ^nje socialistične in progre- sporih v Nevv Yorku ki kljub kor pa spomin na njene uspe- ker je Italija s pomočjo svojih pred več meseci sklenjenemu šne boje za delavske pravice v sporazumu še niso ponehali, prošlosti. "tvne vodje unij. Namen te akcije je zgraditi močno obrambno ustanovo, ki bo ščitila stavkarje in druge delavske agitatorje pred prosekutiranjem in l ........................................... krivičnimi obsodbami na sodiščih. Sklenila je pospešiti agitacijo za VVorkers Rights Amend-ments, ki bo v slučaju sprejema odvzel vrhovnemu sodišču moč razveljaviti sacialne zakone. Zaključila jc, da bo podpirala gibanje za ustanovitev delavske stranke, kjerkoli bo u-gotovila. da so za njim delavske unije in organizacije farmarjev. Sprejela je izjavo, v kateri ostro kritizira nekompetent-nost, korupcijo in napačne u-poslevalne metode WPA. in posebno še ruskih delavcev SLAVJE 25LETNICE JSZ V CHICAGU \ ii«kflHjj«» 20. oktobra V DVORANI ČSPS ((il?ji* 5. stran.) PRlCETEK SPOREDA OB 3. POP. namenjena ARMADI. Edino, ako jih ka j ostane, pride nato v upoštev civilno prebivalstvo, In to le tisto, ki je v službi vlade. dobivala do nedavna glavni u-voz gasolina in olja sploh iz sovjetske Unije. Italija je ena najboljših odjemalk produk- Angleško delavstvo je v se-tov, ki jih črpa USSR iz svojih i danjem kotifliktu z Italijo bogatih oljnih virov. Sovjetski■ »Prejelo še najbolj realistično zastopnik v Ženevi je izjavil, stališče, ki pa ni idealistično, da je U?SK vsak čas priprav Brutalnostim Mussolinijeve Ita-Ijena ustaviti dovoz te za It«- (Nadaljevanje na 5, strani.) PROFIT POZNA EDINO LE SEBE Ameriški veletrgiv-ki kro/i, nje naše izvozne trgovine? ki so se na lejali žetve v prete- Mun!cr«ka in druge take in-čem evropskem konfliktu, so se dmtrije, ki imajo v vojnah naj-zelo razjezili nad Roosevelto- boljšo žetev, pač ne mislijo na vim proglasom, Člš, da bo po-j civilizacijo in ljudsko blaginjo, vzroČil ameriški trgovini veli- ker so slične^roparjem, ki spo-ko nepotrebne škode, ker jim štujejo in upoštevajo edino le je uvoz v Italijo takorekoč u- svoje koristi, pa tudi ako se je stavil. Zakaj pa iman.o vojno pri tem treba poslužiti ubija- Etiopija je neoporečno skrajno zaostala in v marsičem barbarska dežela. Njeno ljudstvo je revno. Telesno suženjstvo v nji še ni odpravljeno. Imperialistične eile so jo ; dolgo tega odrezale od sveta z osvojitvijo vseh obrežnih kra-i jev. Vse, kar je pred njimi mogla ubraniti, so krajine v notra-njoiti prostranega teritorija, ki ga zdaj zahteva Mussolini, da ' vanj naseli čimveč mogoče Italijanov in izkoristi etiopijske pri-rodne vire, kolikor jih je. Znanih je malo, a dežela je gospodarsko nerazvita in možnosti so, da je v njenih gorah in poljanah mnogo rude in olja. I Italija ni edina imperialistična sila na svetu. Bas zato se , Mussolini togoti nad Anglijo, češ, ali ni tudi Velika Britanija osvajala — jemala dežele s pomočjo armad in vojnih ladij, kjerkoli jo je mikalo in se je nadejala uspehov? Čemu bi meni ne pustila vzeti zadnjo neodvisno afriško deželo, da jo oorabim v korist in slavo obnavljajočega se rimskega imperija! Zadnja svetovna vojna (ki seveda ni bila "zadnj.*"), je ljudstvu vseh dežel še v spominu. Bila je grozovita stvar — toliko grozovita, da so dobromisleci idealisti v kapitalističnem svetu ustanovili društvo narodov — v nadi, da bodo odslej vojne odpravljene, če pa se bi kaka dežela drznila oričeti z njo, so si u.euili v pravila društva narodov določbe, ki se jih naj uveljavi proti lcršiteljici. Toda diplomati, ki so narekovali določbe, so pozabili na vzroke, ki porajajo vojne. Idealizem se je vsled tega na prvi preiskušnji umaknil vzrokom, in tako so določbe za odpravo vojne in za razorožitev ostale samo na papirju, kajti v KAPITALISTIČNI uredbi so neizvedljive. Lahko pa se jih uporablja v slučaju, ako se interesi ene dežele, ki še nima, kar hoče, KRIŽAJO z deželami, ki so ZADOVOLJNE z mejami svojih posesti. Mussolini je nezadovoljen. "Italija nima zadostnega mesta. ki ji pripada," pravi on. Za prvo "ekspanzijo" si je izbral Etiopijo, ob kateri ima dve koloniji. V te je navlekel par sto tisoč vojakov, stotine vojnih aeroplanov, tankov, strojnic in topov ter po končani deževni sezoni, ki traja v Etiopiji skoro vse poletje, pričel z invazijo. On hoče to starodavno deželo "civilizirati", navdati jo s pravim "krščanstvom" in razširiti med njenim ljudstvom italijansko "kulturo", katera ima "priznanje vsega sveta". Za širjenje te velike "krščanske misije" v Etiopiji, četudi se Etiopija ponaša z najstarejšim krščanstvom na svetu, je Mussolini svoji armadi naročil v njenem prodiranju klati vse od kraja. Ker Etiopija nima aeroplanov. ne topništva oroti aeroplanom, ne \o.:nih tankov s strojnicami, ne strupenih plinov, ampak le armado, ki je naučena za boj moža proti možu, imajo Mussolini-ievi mesarji, vključivii njegovega zeta in par sinov, lahko delo. Svoja letala napolnijo z bombami, ki zrušijo vse, kar zadenejo, in pa s torpedi strupenih plinov, nato se dvignejo nad eilopij-"kimi vasmi in trgi: prizori so grozoviti. Domače prebivalstvo, ki aeroplanov večinoma ni videlo še nikdar prej, trepeta v grozi in se skriva kjerkoli misli, da bo varnejše, kakor pa v svojih bornih kočah. Tisoče moških, žensk in otrok je že pomor jenih. (Nadaljevanje na 2. strani.) Določila je, da »e vrši pri-j ..........................................................brodovje ako ne za nrotektira-1 nia. ali česarkoli. IZPOPOLNITEV PIRATSKIH OBIČAJEV V ROPANJIH A'clcočt ko "civilizacija" se ni bila na vtiku, ho imeh dežele običaj napovedovati vojno druga drugi, kadur so se do kroja sprle. Kolonije ]>n so si osvojevale večinoma s podkupovanjem glavarjev, z misijonarji in pa s po m (tč jo častnih (i) p godb, ki so jih sklepali z glavarji. Žensk in otrok v koloni-jalnih ekspedicijah običajno >. i so morili, ampak h' moške, ki so se jim postavili v bran. Danes je to drugače. Japonska je udrla v Mandžurijo in jo osvojila, ne do bi napovedala vojno, pač pa trdila, dri 11 tri bandite, ki ogrotajo življenja in imovino mirnega prebivalstvu. Kato je šla japonska armada še v druge velike kitajske province no severu in jih osvaja, ne da bi pri.:nala roj no stanje. Isto je storila Italija v Afriki... Vojne ni 'na/iovtdala. Vlada v Rimu sploh ne priznava, da je to vojna, am/Ktk le kazenska in eivilizanpdco ekspedicija, v namenu, tla "osvobodi" zasužnjeno ljudstvo in maščuje poč(tj( barbarskih ab"-sinskih glavarjev. (Nekatere so Italijani te podkupili, do so dezertirali v dure jev tabor. . Zdaj niso več " barbari".) Tudi v starih časih je civilno prebivalstvo trpdo r roj-, nah, toda faktična vojna se je vršila samo med armadami nasprotujočih si sil. Danes je vsa dežela spremenjena v raj,m fronto. Strupeni plini, bombe in drugi morilni ter rušilni pripomočki sipi je jo razdejanje, ogenj in smrt no civilno prebivalstvo, v njih vasi in mestn. I'ničuiejo živali in polja. Vojna je barbarstvo. V tem smislu se izjmpolnuje, da je danes bolj brutalna, ko kdaj prej. Osvojevalci dežel in pirati iz nekdanjih dni se bi čudili današnjim mojstrom, ako bi se mogli obuditi k življenju in opazovati njihov "napredek". t PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lulija Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, 111. VELIKA BRITANIJA PRIPRAVLJENA NA SPO PAD GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v £edinjenih drUvah rn crlo leto $8.00; s« pol Ifta 11.75; t» četrt leta $1.00. . Inozemstvo: is cslo leto $3.50; *s pol leta $2.00. Vai roko p on ia oglaai atoraju biti v na4«*n uradu naj^oaaaj« do pondvljka l»opoldna ta priobčitev v številki tekočega ta4oa. proletarec Pubii«k«(l every Wedaesday by the Yugo>lav Workmen'« Publishing Co., Inr. KaisfelisKod Editor................................Frank Zaitz. Business Manager.................CharleH Pogorelec. AsaUtant Bualness Manager.............John Ral: J r. 3UB8C1U PTION RATE8: United State«: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00. Foreign Countrici, One Year $3.60; Six Months $2.00. proletarec 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. T.l.plioiMt ROCKWELL 18*4. Napačno odpravljanje brezposelnosti Hitler se baha, da je v Nemčiji po njegovi zaslugi nezaposlenost ^koro popolnoma odpravljena. Ko je prevzel vlad >, je bilo nad 6 in pol milijona nezaposlenih. Zdaj kjmaj se dva milijona. Svoj "job" je izvršil prav enostavno. Mladi fantje mara na prisilno brezplačno delo na kmetije, kak milijon v armado in ženske ven fa.tovarne ter pisarne. Ob enem je odločil, da se žensk ne bo več .prištevalo med u pošlji ve delavce, vsled tega ne morejo biti deležne nikakega relifa, pač pa le posojila za novoporočence. Poleg tega je vlada odredila, da se mora delo stalno zaposlenih deliti tako, da dobi čimveč ljudi priliko vsaj za začasno zaposlitev. Tako je Hitler odpravil brezposelnost. Ampak kaj sploh pomeni taka "odprava"? Delavci vsi skup zaslužijo danes manj ko pred nacijskim prevratom. Živ-Ijenski standard nemškega ljudstva se stalno niža. Der fuehrer hoče, naj mu bo delavstvo hvaležno, "ker mu ni treba več stavkati" in demonstrirati. Zdaj so "preskrbljeni", čorba in komis jim je zagotovljen v vsakem slučaju. Drugega "arijci", katerim je domovina vse in nad vse, sploh zahtevati ne smejo. Dobrote in luksus v Nemčiji so le za vladne izvoljence in za bogataše. Drugi — pa naj bodo arijci ali ne — naj trpe, eni za d imovino, drugi pa zato, ker so se rodili rz "nearijskih" mater. Ranjenci in bolniki ne navdušujejo Mnogo tisoč italijanskih vojakov, ki so bili prošlo poletje poslani v Afriko, ni moglo vzdržati v vroči klimi, na razbeljenem pesku, pa so se jih lotile razne bolezni v toliki meri, da so potem iste ladje, ki so prišle na obrežje natrpane z vojaki, vozile nazaj tisoče "invalidov". Mussolini je odredil, da se mora te vojake voziti v zdravilišča na italijanske otoke v Egejskem morju, blizu Grčije, kajti ako bi jih zvozili v Italijo, bi nastala nevarnost, da se bi vojno navdušenje ohladilo, časopisje v Italiji je smelo poročati le o transportih v Afriko, ne pa o obratnih. Pisma bolnih vojakov cenzurirajo in nato jim narekujejo, kaj smejo pisati. Vsak se mora pohvaliti, da mu je dobro, in da se je nekaj časa slabo počutil, ker ni bil za tolikšno spremembo zadostno utrjen. Spal je premalo in živel je neredno, predno je bil pozvan v armado — a v bodoče se bo pazil, da ne bo več delal sramote svojim tovarišem v armadi... in fašistični državi. Matere plakajo, očetje se dušajo, ker ga je fant tako "polomil". Toda to je komaj začetek, kajti v Italiji bodo to zimo imeli še veliko več povoda za plač in kletve. Potdosof draav je proglasilo v društvu Narodov Italijo aa kršiuljico mirovnih določb, bor jo navalila v Etiopijo. Ediro Avstrija in Madžarska, pr tla krnic i Mussa-linijevaga imperializma, »ta glasovali proti. Volika Britanija računa na vso možnosti, tsU j« zbrala v Srodoaenaskam morju svoj« vojno brodovjo, kar povaroča Italiji nerralo skrbi. Mussolini j« pratil vsemu •volu, ako mu bo skušal ustaviti pot pri njegovem osva-janju Etiopije, zdaj pa vidi, da se gre zares. Njegov bluf torej ni ralegel. Na »liki ja angleška utrdba na otoku Malta blizu Italijo. Vsi so za mir, a pripravljajo se za vojno -------Ni je vlade na svetu, ki bi trdila, da zasleduje vojne cilje. Vsaka prisega, da ji je mir največja svetost. Niti Hitler in Mussolini nista izjema. Oba zagotovljata, da jima je mir največja svetinja. Toda v resnici je vsaka vlada za mir le pod svojimi pogoji. Japonska je za mir in prijateljstvo s Kitajsko, pod pogojem, da se Kitajska podvrže Japonski. In Italija je za mir z vsem svetom, posebno še z Etiopijo, pod pogojem, da bi Haile Selassie izjavil — "pozdravljen, o duce, nosilec miru in civilizacije — vzemi si to veliko mojo deželo in uživaj njene zaklade v miru." Ampak ker se v realnem življenju take reči ne dogajajo, so ae Japonci poslužili vojne za osvajanje kitajskih dežel, in prav tako Mussolini. Japonci niso trdili, da jim preti pogin od Kitajske, dočim pa je italijanska propaganda zatrjevala, da je Mussolinijeva armada morala vpasti v Etiopijo, ker ni bilo druge poti za varovanje italijanskih mej. V hinavskem zavijanju Mussolini nima primere. Pogodbe - "krpe papirja" Italija se je ob sprejemu Kelloggovega pakta svečano zavezala, da vojna ne bo sredstvo njene vnanje politike. Prav tako vse druge države. Državniki, ki so takozvani nenapadalni pakt podpisali, so mislili kdo ve o čem, vsekakor pa niti najmanj na mirovno zaobljubo, ki so jo potrdili s svojimi pečati. Socialisti nismo iznenadeni. Ko je bil Kelloggov mirovni pakt slovesno razglašen in z njim "vojna odpravljena", je Proletarec konstatiral, da imajo take zaobljube med državami vrednost le toliko časa, dokler se kapitalistični interesi ne spro, ali dokler kaka imperialistična država ne začuti potrebe po ekspanziji, kakor v sedanjem času Italija. Ko je bil Mussoliniju predložen Kelloggov mirovni pakt, ga je z eno roko podpisal, z drugo pa je naredil figo v žepu — češ, en podpis več ali manj, saj nič ne pomenijo! V ligi narodov se je tudi Italija obvezala, da v občevanju z%drugimi deželami ne bo rabila nasilja, v resnici pa je igrala ves čas nasilno vlogo, bodisi zoper Grčijo, v Albaniji in pripravlja se za "nasilno akcijo" proti Jugoslaviji. Ako se ji roparski pohod v Afriko posreči, bo Jugoslavija druga na vrsti. V Mus-solinijevi glavi so načrti za take osvojitve že davno dogotov- ljeni. , Stara socialistična ugotovitev, da je vojne nemogoče odpraviti dokler ne izginejo vzroki zanjo, je torej znova potr-ena Kapitalistična diplomacija je brez časti, brez duše in za-vratna Ako hočemo odpraviti militarizem in vojno, moramo najprvo odpraviti vzrok — in ta vzrok je kapitalistični sistem. Ivan Toplikar: - FRIDERIK (Nadaljevanje). 2. Prvi sliki a svetom Po enoletni učni dobi v domači hiši je stari Kngels sklenil poslati sina v svet. Gledal je v njem nositelja družinske tradicije in ga je »kusal izobraziti v prav taktga podjetnika in trgovca, kakršen je bil sam. Videl pa jc, da ima njegov sin še zmeraj "neke svoje misli", zato je dolgo premišljal, kam ga naj pošlje; končno se je odločil za mesto Bremen, kjer je imel trgovskega prijatelja in kjer ie vladal prav tak pietistični duh kakor v VVupperski dolini. Tako je stopil mladi Engels v uk v firmo, ki je izvažala šle-zijsko platno v Ameriko; kar se pa stanovanja tiče, pa je stari Kngels menil, da mu bo sin najbolje spravljen pri neki pa-storski družini. Tako je zopet oče menil ukaniti sina. Doba, ki je v njej Engels do-raščal, je bila doba reakcije. Dočim je bil v Franciji kapital že davno ustoličen, so vladali v Nemčiji- še vedno fevdalni junkerji, industrija in z njo vred buržoazija sta se komaj porajali. Evropsko reakcijo je vodila slovita sveta alijanca, zveza reakcionarnih držav, k! je poznala dvoje med seboj združenih avtoritet: prestol in oltar. Geslo svete alijance je bilo: krščanska država, — in obedve avtoriteti sta se medsebojno podpirali. Čim bolj pa je moderna industrija naraščala, tem bolj je postajal zanjo fevdalni in absolutistični okvir preozek. Porajati so se začele nove ideje, pod navidez mrtvim pepelom je začelo tleti. Središča nove opozicije so bila velika mesta, v Bremenu, tem "dolgočasnem gnezdu", kakor ga je krstil Engels, se o vsem tem ni mnogo opazilo. Vendar pa je Friderik budno pazil na vse moderne struje ter jih sku- ENGELS šal dojeti, kolikor se je pač v Bremenu dalo. Pri tem ga je zaenkrat vodil samo njegov odpor proti dolg>časnemu fllistr-itvu, ki je ko mora tlačil njegovega sproščenosti ieljtuga duha. Opozicija proti zaostalosti in reakciji, ki je dušila Nemčijo, se je izživljala zlasti na verskem, filozofskem in literarnem polju, pogoditi pa je nameravala predvsem absolutistično državo. Pesniki Mlade Nemčije so lomili kopje za in-dividualizem in za sproičenje človeka. Henrik Heine je pošiljal iz Pariza svoje duhjvite strelice v prusko junkersko škornjastvo in v nemškega "birfllhtra", ki se je kar dobro in lagodno počutil pod škornjem. Ludvik Btirne, najznamenitejši politični pesnik te dobe, je dr.l v svojih verzih slutiti odblesk zapadnoevropskih radikalnih idej. — V filozofiji so jeli že nastopati mladi hegeli-janci, ki misli svojega učitelja zaokrcnili v radikalno smer ter bolj ali manj prikrito napadali avtoriteto, prehajajoč tako iz zgjlj filozofskih špekulacij na politično polje. — Na verskem polju je bilo najznamenitejše delo te dobe Straus-sovo "Jezusovo življenje" (izšlo 1835), ki je prvi znanstveni poizkus prikaza Jezusovega življenja. — Skratka: vsa nešteta dela so bile lastovice, ki so oznanjale prihod nemške meščanske revolucije. Radi pomanjkanja vsakršne svobode so se začele tvoriti klike in krožki, ki so jih medsebojno rahlo vezali različni časniki. Vse te pojave je Engels od daleč zasledoval in so nanj prav odločilno vplivali. Saj pa je to tudi razumljivo: sedaj je našel nekaj, kar mu je napolnilo dušo, ki se v zadušljivem R. Attlee predsednik kluba poslancev delavske stranke Ker George Lansbury, predsednik kluba poslancev delavske stranke v angleškem parlamentu ni soglašal s taktiko večine, ki je za drastične sankcije proti Italiji, kajti on smatra. da je to le tekma enega imperializma proti drugemu, je resigniral. Na njegovo mesto je bil izvoljen delavski poslanec Richard Attlee. Proletarcu sterite s točnim obnavljanjem naročnine ve!iko uslugo. HIŠA V CHICAGU, KI POSTANE SLOVENSKI DELAVSKI CENTER Hiša, ki jo je kupil stavbni odsek JSZ, na oglu Lawndale ulica in 23. ceste. Prejo jo bila posest Lawndale Automobile kluba, v krizi pa jo prešla v last upnikov. Podrobnosti o nakupu, o stavbnem fondu, in o raznih sklepih za inkor-poriranje Slovenskega delavskega centra, so bila objavljan«« v Proletarcu m dne 9. oktobra to lato. Klišej te slike je nam porodila firma John G. 2olezny. O tem in onem ozračju kar ni mogla znajti. Že njetgovi članki, ki jih je priob-čeval v nekem stuttgartskem listu in ki ni v njih nič drugega opisoval kakor svoje vtise, nam dado slutiti, kako ga je žejalo po novem,'kako ga je žejalo po velikih doživljajih. Ko je prišel v Bremen, je bil še veren protestant, pod vplivom novih idej se je že 1. 1889 pripozna-val za brezbožnika. V pesmih, ki so nastale v tej dobi, napada bigotno omejenost duhovščine,« samozavestne junkerje in des-potieno ljudomile kneze, vendar še ne sluti, da je to vse skupaj plod sistema. Vnemal se je za človečanstvo, orientiral pa na zapad in zapadnjak je ostal vse svoje življenje. Engelsov nemirni duh ni nikoli počival. Kadar je končal delo v kontorju, ki itak ni bilo prenaporno, se je učil jezikov; angleščine in francoščine se je naučil že v domačem kraju, sedaj se je seznanil še s španščino, portugalščino in italijanščino. Tudi za telo je mnogo skrbel: zjutraj je osedlal konja in v diru pojezdil med poljane, rad je plaval in se sabljal. V veliko ogorčenje dostojnih meščanov je prirejal s tovariši bučne krokarije in celo brado si je pustil rasti, kar je bilo še celo nedostojno.. (Dalje prihodnjič.) "Glas Radnika" vprašuje" Iz taktičnih razlogov je Kadnik prenehal biti svojina ki-mtrnistične stranke in postal last in glasilo Klubcva Hrvatskih i Srčkih Kadnika. Ta organizacija je teoretično ncodv.^na, toda v praksi je njena naloga vršiti komunistično pr jpagan-H Ob tnem si je "Kadnik" s spremembo Ustnika »prememi v "Gla* Kadnika". "Proletarec" je o tem poročal in dog tek komentiral, istotako nekateri drugi listi. "Glas Kadnika" se huduje radi tega in pravi, da naj se mi nikar ne "prčimo", nato pa svočano vprašuje:" Ali nam bi hotol Proletarec javno, točno in po pravici odgovoriti, čemu se je s! venska sekcija ločila od socialistične stranke, ko je nastala vojna?" Kajpada! Ravnala ae je po taktiki, kakršno je z ozirom na vojne in buržvažno demokracijo na svojem prošlem kangreri >cl->brila kominterna. Filozofiranje v Pueblu Pueblo, Colo., je največja slovenska naselbina zapadn > od reke Missouri. Ima cerkev, cerkveno šolo, starega fathra, ki je večno mlad in je pridobil vso slovensko mladino pol svoje o kri. j je, in dalje ima Jožeta Hočevarja, ki pridiga, kakšni bi * jclaii-•ti morali biti. Kako enostavno je: čitaš, sediš doma, p i Ae* dopise in pridigaš. Ampak ljudje, ki so radikalci samo v d »pidh, nc bodo priborili socializma, čeprav so za nasilno akcijo (seveda, samo v dopisih). Čiato enoatavno! iiarkalsem je ekonomski nauk — "pretelak" ža li.i ii in ga ne razumejo. Obljube demokratov in republikancev razumejo — in se prav drago jih plačujejo po vrhu. če uspevajo oni, čemu ne se kdo, je rekel nekdo v Alberti v Kanadi in ustanovil stranko, katere temeljna točka je obljuba. da bo v slučaju njegove zmage prejemal vsakdo $25 divi-dende na me/ec. Kajpada — utopija. Ampak $25 na mesec za vsakega, to vleče! Dr, Townsend v USA obljubuje $200 penzije na mesec vsakemu, ko hitro zaide v 61. leto. $20' • •• ' • A. ■.' i ANDREAS LATZKO: MOBILIZACIJA V ETIOPIJI sedem iim ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. (Nadaljevanjs.) Ubogi asistent ni imel sreče. Gospod von j4eitwitz je bil v gosteh nekaj cest vstran od kraja dejanja in ga je komisija spotoma poklical* f sabo. Ze v avtu je sprejel poročilo v glavnih potezah s svojim običajnim žvižgom skozi sprednje zobe na znanje. Krotkj, hladnokrvni Bodo? ... No da! Mu je že lepa Mimi kakšno zabodla. &kan.lal z zakonolom-gtvom v hiši bivšega gcneralštabnega častnika iz dobrega, starega plemstva — prekleto neprijetna zadeva z,laj tik pred volitvami! Levičarski tisk bo z indijanskim kričanjem popadel to pečenko. To veselje je tryba tem barabam zagreniti. Mali uradnik s stražnice, ki je vohal tod okrog in bil čist# odveč, utegne biti pri tem le v napoto. S poudarjeno nepazljivostjo je njegovo poročilo deloma preslišal, deloma z vmesnimi vprašanji in ukrepi bagateliziral, dokler ni uradniku zaprlo sapo in je z zardelimi ušesi užaljen umolknil. Leit-witz ga je pustil najprej stati i ti čakati, potem pa ga v službenem tonu, ošabno nosljajoč vprašal: "Lahko pogrešate svoje ljudi? Straža naj ostane, dokler je ne pošljem proč. Vse drugo uredim sam. Hvala!" Svoje ljudi je poslal Leitvvitz takoj na vrt ter jim mimogrede svetoval, naj ne i z vrše nočnih fotografijskih posnetkov, če zadošča gkka kraja dejanja. Odločitev v tem >p*aša-njo je prepustil popolnoma svobodni presoji svojim podrejenim, z ničemer ni vplival nanje. Vajeni so bili delati z njim, pa so takoj razumeli, da ne smejo ne le prižigati magne-lije, ampak da morajo preprečiti sploh kakršenkoli šum. Zapisnikar se je vneto lotil ogledovanja starih bakrorezov na stopnišču, ko se je napotil gospod komisar k Brenkenu v knjižnico— če bo treba vzeti izpovedi na zapisnik, bo šef samo očitajoče zaklical: "Kje pa ste vendar?" Med štirimi očmi s prijateljem, se je Bodo takoj zgrudil v naslanjač in segel po Man-gienovi listnici. Leitvvitz je siknil svoj običajni žvižg-skozi zobe: "O hudiča! čedna stvar! Dve muhi na en mah za to sodrgo!" Iz nesrečnega Boda ni bilo mogoče dobiti opisa, ki bi bil v pametni zvezi, zato je sklenil Leitwitz, da zasliši najprej Mimi. Bodreče je potrepljal Brenkena po ramenu ter mu vzel ključ k spalnici njegove žene. Leitwitz je stopal zamišljeno po hodniku, arkal iz svoje cigarete, pripravljen na trdi boj zoper zvijače in pretkanosti, ki se jih poslužuje vsaka ženska, če je ogrožen njen družabni položaj in njena gmotna eksistenca. Na tihem se je veselil, da dobi lepo Mimi v kremplje: že dve leti ga je.vodila za nos, igrala je krepostnico z začudenimi očmi Madone, nedostopna ravno in samo zanj.--Zdaj se bo morala ukloniti in odložiti krinko — kot uradna oseba lahko ubereš čisto drugačne itrune, lahko ji postane prekleto neprijetno ali pa ji morda nasprotno lahko pomaga iz zadrege — ubogi Bodo pač nima večje želje, kakor da bi smel brez pomislekov oprostiti. Počasi, z bleščečim monoklom v očesu, je potisnil Leitwitz okroglo glavo v polmračno ®obo. Okrog debelih ustnic mu je igral posmehljivo premišljen nasmeh. Mimi Brenkenova je ležala na zofi, obraz je tiščala v blazine in se zaman trudila, da bi «i bila za to nerazložljivo zadevo izmislila kakršnokoli verjetno pojasnitev. Ubogi Abt je bil od padca razmrcvarjen najbrže do ne-spoznanja, sicer se Bodo ne bi bil dal prevaliti od listnice — Mangienov obraz je dovolj dobro poznal. Kako razložiti, da je tuj moški, peoblečen v Mangiena in z baronovimi dragocenostmi v žepu, prišel k nji? Le eno je bilo možno: tajiti — vztrajati brez pojasnjevanja pri tem, da je ta moški tujec. Najbolj važno je. počakati Friedlovih izpovedi, da ne bi Postavljala drug drugega na laž. Kakor hitro bo prišla Mangienu novica o njegovi smrti na uho, se bo moral oglasiti — če bo potem zagledal Bodo onega, ki ga ima za mrtvega., živega pred sabo, mu ne bo kazalo drugega, kakor da prizna, da je on, ta vestni človek, tokrat prenaglo osumil svojo ženo. Kaj^huj-šei-ra se mu sploh ne more zgoditi. Pa naj bi se Friedl še tako nerodno lagal: Bodo ni bil človek, ki bi že osramočen tvegal nove dvome. Kaj bi se mu neki zdelo se neverjetno, če se dokaže, da je umorjenec napačni Mangien? — Gospa Mimi je predobro Poznala svojega Boda, in že ga je videla, kako jo ves pobit prosi odpuščanja, in če je še vedno objokana ležala na zofi, ko je vstopil Leitwitz, se ni jokala več nad svojo usodo, za katero je bila kaj malo še v skrbeh. Mnogo huje kakor potpluti odtiski Bodovih prstov na njeni spodnji lakti, jo je peklo tisto mesto na njeni roki, ki se ga je bil Abt tako spoštljivo in ves srečen dotaknil s svojimi ustnicami. Ni menda poznala človeka, ki ji bi bil tako zopern kakor Leitwitz. Njegove lepljive sladkobnosti, njegove žaljive zbadljivosti ni rno^la prenašati, zdaj pa bi mu bila malone planila okrog vratu. Takoj je bila namreč sklenila, da ga porabi za sla. Saj je bil visok policijski uradnik, njemu bi bilo pač lahko izvedeti naslov Karla Abta.- Tudi bi lahko obvestil Friedla in prinesel od njega navodila, ne da bi s svojim odhodom in prihodom zbudil kakršenkoli Bodov sum. Ce bi ji imel kaj «s poroči ti, se lahko posluži "zaslišanja" kot pretveze. Z njegovo pomočjo je bila rešitev zajamčena. " 'bro jutro, lepa gospa!" se je rogal Leitvvitz, "lahko noč vam pač ne morem želeti: noč se vam je do kraja pokazila — moje so-žalje! Tako je, ce človek ne mara za resne može, ki znajo varovati dobro ime svoje dame! Kaj nimamo čisto prikupne, skrite kotičke v Berlinu? A seveda, takle razvajen go-spodek, ki mu je treba vse servirati na srebrnih pladnjih, ne pozna ne previdnosti ne obzirnosti!" . Mimi Brenkenova ni takoj odgovorila; videla je, kako se spreletava njegov prežeči policijski pogled po sobi. in takoj uganila, da upa odkriti kakršnokoli sled za Mangienom, kakšno pozabljeno rokavico ali kaj podobnega. A bala se njegovih pogledov ni, po zarip-lih licih je spoznala, da je pil, in se ni umaknila, ko je stopil čisto k nji. "Na napačni poti ste, draigi Leitwitz! Nimam pojma, kje se baron ta hip nahaja, niti tega ne vem, ali praznuje praznike v Berlinu ali doma. Da pa danes zvečer ni bil tu, da ubogi človek, ki ga je Bodo ustrelil, nima čisto nič opraviti z Mangienom . .." "Ah, vi bi radi natvezli policiji takole puhlo in prazno zgodbo? Dovotfte, da se vam predstavim: kriminalni komisar von Leitwitz s policijskega ravnateljstva, z oddelka za preiskavo umorov, ne zamenjujte me s svojim vdanim oboževalcem, ki ga poznajo tod kot Bodovega prijatelja in žal brezuspešnega dvorljivca Bodove soproge! Nisem prišel v goste! Moja naloga je: preiskati dogodke v tej hiši in ugotoviti dejanski potek dejanja. Poslušajte dober nasvet: nikar me ne poizkušajte voditi za nos! Moči so neenake, samo iz-igubite lahko. Hočem vam dobro!" Njuna obraza sta se skorajda dotikala, vroče mu je puhtelo vino iz muzajočih se ust, debeli svitki njegovega kratkega vratu so vijoličasti kipeli čez beli ovratnik, že po navadi naprej štrleča brada se je sprožila še bolj naprej in dajala okroglemu obrazu strahotno Miasilen izraz. Mimi se je notranje zgrozila in odskočila, a vendar obstala nepremično pred njim: "Ne lažem! čista resnica je: mož, ki ga je Bodo ustrelil, ni bil —" Ne da bi jo bil pustil povedati stavek do konca, je potegnil Leitwitz košček platna iz žepa in zmagoslavno mahal z njim kakor z zastavico: "Tole poglejte!--Boste še zmerom tajili?" — "Kaj — kaj naj bo to?" "Berite, prosim! Tri črke: F. v. M. Fried-rich von Mangien, s kneijo krono! Uradnik s stražnice je izrezal to iz mrtvečevega perila. Ne igrajte torej komedije in —" "Kakšno komedijo? O obleki tega ubogega človeka vendar sploh nisem govorila, niti besede. Bodo mi je že pokazal listnico z Man-gienovimi papirji—kako je prišel ta človek do baronovih stvari, res ne vem in ne morem vedeti — to naj pojasni policija. Njegove obleke si nisem utegnila ogledovati, njegov obraz pa sem videla iz najbližje bliižine, v polni luči lestenca v knjižnici. Kaj me imate res za tako nespametno, da bi trdovratno ponavljala Čisto nesmiselno laž? Kaj bi mi pomagalo tajiti baronovo smrt, če bi ležalo njegovo truplo na vrtu?" f~ Leitvvitz je nehote odstopil, da bi jo laže opazoval. Ima prav: nespametna ni; tudi ni neuka začetnica, ki bi nesmiselno tajila dalje, če se je že v prvem strahu zagovorila. Vedela je več, kakor pa je hotela izdati, to si ji bral v očeh. « (Dalje prihodnjič.) Beaeda "brat" aH "•estra" Je ca mnog* Članov in JUanic bratskih podpornih organi**« tU brez vsake*a bratskega ali aeitraktfa p i r/ ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami jl\ i\ V/ naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi Ust, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. ši kandidati so prejeli le malo "Al" Smith V aveti vojni U> U JAII I) i tinji i...... /In..!,... I. : 1 .. — 'glasov. Pisec tega dopisa, ki jt 'j kandidiral za koncilmana, jih J je dobil 355, komunistični kandidat v isti urad pa 108. Demo-3 I krat Vehovec jih je dobil 2,735 in republikanec Lathy 2,680. Volile! bodo odločevali me"d tema dvema na končnih volitvah v torek 5. novembra. V nekaterih okrajih so socialisti dobili le malo glasov. Posebno čudno je, da je bilo v 23. vvardi oddajnih za L. ZorkoU le 161 gla-' sov. — Frank Barbič. Boj zaradi Slov. doma v Girardu Farrell, Pa. — Sosedna naselbina Girard v Ohiu ima lep dom, ki je dovolj prostoren za vse Slovence v Girardu in okolici. Vse struje se lahko udej-stvujejo v njemu. Pa ni sluge v tem smislu. Zato sta si v nasprotju vodilni skupini že več let. Zadeva je Na sliki ro novooboroiene čete Et opijcev, na poti na fronto, da ustavijo prodiranje italijanske armade. proti rdečkaratvu Katoličanstvo je lepa maska, posebno ako je človek zvišen nad vsemi strankami. Eden izmed takih je "Al" Smith. V svojih govorih na katoliških shodih zatrjuje, da je tudi najbednejši delavec v kapitalističnih deželah na boljem, kakor pa so delavci v "kolektivni državi". Al Smith je govoril tudi na nedavnem evharističnem kongresu v Clevelandu. Poleg tega je ob tej priliki igral ministranta, ko so kardinali, nadškofje in škofje, v svojih dragocenih oblačilih, in okovani z dragulji, slavili Boga, zaščitnika revnih in tlačenih. In ljudje—revni in tlačeni—so padali na kolena in se tresli svete groze pred dragocenimi plašči in dragulji, s katerimi so bili okinča-ni služabniki božji. Ako bi prišel peklenšček in jih nenado-koneno prišla na sodišče, kjer mo sleke, ter Mat() oblekel v se sedaj rešava. Sodnik je pri-iplavo srajco ter v overalls, ali poročal reorganizacijo Domo- j se bi ,judje [&i[m gvečenikom v ve korporacije na podlagi deiOVnem oblačilu še klanjali prolitnih delnic (sedaj je in-'in se ,aziH pred njimi pb tre_ buhih? IZ NAŠEGA GIBANJA Clarendon Hills, HI. — Mary Aučin je prispevala $10.00 v tiskovni fond Proletarca. Je agil-na članica kluba št. 1 JSZ, le žal, da jo vsled oddaljenosti ne vidimo tako pogosto na sejah, kot prejšnje čase, ko je bila še "čikažanka". Cleveland, O. — Ivan Bab-nik, tajnik kluba št. 27 JSZ, je poslal za $148.00 oglasov v A m. družinski koledar. Pravi, da to še ni vse. Prekoračiti misli lansko vsoto, ki je bila skoraj dvakrat tolikšna. W. Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant. agilni zastopnik Proletarca v zapadni Penni, je poslal novce za eno celoletno naročnino in $2.50 za tiskovni fond Proletarca. Star City. W. Va.—Lawrence Selak je pogostoma omenjen v izkazu "Agitatorji na delu". To pot je poslal zopet eno naročnino. We»t Newton, Pa. — Joseph Zorko je poslal prispevke? VV es t m') r e 1 a n d s k e federacije SNPJ Prosvetni matici za na-daljnih 6 mesecev. Poslal je tudi 4 naročnine in 50c v tiskovni fond. Njihova naselbina je bila v soc. pokretu včasih živahno zastopana; imeli so dolgo let klub, ki je že precej časa neaktiven, Sodrugi in somišljeniki, naš boj še ni dokončan. Beda in izkoriščanje še zmerom tareta delavstvo. Stopite ponovno v akcijo za boljšo bodočnost delavstva. Detroit, Mich>—Joseph Kor-sič je poslal dve naročnini. Za-posljeni so zelo s pripravami za 30 letno slavje Proletarca, ki ga prirejata kluba št. 114 in 115 JSZ v nedeljo 27t oktobra. Detroitskim sodrugom in so družicam želimo najboljšega jj Je zaklenil. korporiran "not for profit"). A sporni stranki se nista mogli ze-diniti ob vprašanju, koliko no-j vi h delnic bi lahko lastoval vsak posameznik največ. Ne-j kateri so zahtevali, da ne več kot eno, ostalo se jim izplača, | drugi pa, da se naj ne dela o-! mejitev. ! Sodnik je skušal obe struji j zbližati, kajti ako se boju ne I stori konec, bodo dom požrli pravni izdatki in koncem konca pride receiverju v roke. Upravo Slovenskega doma kontrolirajo že dlje časa napredni krogi, zato so bili na sodišču denuncirani za komuniste, socialiste in boljševike, čeprav ni v vodstvu nobenega "komunista". Nedavno se je vršil zbor delničarjev. Po dolgem in ostrem prerekanju je predsednik zaključil sejo in večina je odšla domov, manjšina pa je otvorila svojo sejo in izvolila svoj direk- Dočim je bilo lani ubitih v torij, ob enem je proglasila, da avtnih nezgodah v tej deželi zastopa večino deležev in za- 35,769 ljudi, in povprečno še htevala, da se ji Dom izroči, več vsak mesec v tem letu, ni Toda sedanji upravni odbor ga bilo na ameriških železnicah v .v • _ i_i • i inoe ..uu Penzija—počasna stvar Samo 28 držav ameriške Unije ima penzijske postave. Večinoma so komaj začetek tega važnega poglavja, katerega »e je moral končno lotiti kongres in obljubil državam pomoč iz zvezne blagajne, če se bodo brigale za oskrbo starih delavcev na dostojen in človeški način. Ampak tudi zvezni način je še prav malo dostojen in človeški. Porast unij v Angliji Unije v Angliji so lani narasle za nad 200,000planov. Ne-unijskih delavcev je v Angliji malo. Rekord železnic uspeha na tej redki proslavi. Naša proslava 30 letnice "Proletarca" Cleveland, O. — Pozni smo s poročilom, toda čitatelji bodo vsaj vedeli, da smo v Clevelandu imeli poleg parade klerikalnih kulturnih vrtnarjev tudi proslavo 30 letnice lista, ki je začel prvi resno orati ledino za pravo delavsko vzgojo med slovenskim ljudstvom v Zed. državah. Na tej prireditvi smo na odru pomen tega slavja sijajno manifestirali. Godba je zaigrala Internacionalo, dva delavska pevska zbora sta nam zapela delavske pesmi, govorniki pa so se dotikali vprašanj z ozirom na volilno kampanjo pred nominacfjskimi volitvami, katera je bila tedaj v najvišjem zamahu. Živa slika je nam predstavila 30 let dela, ki ga vrši Proletarec. Aranžiral jo je Vinko Coff, tajnik Slovenskega delavskega doma. Vprizorjena je bila Molkova igra "Biserno slavje", v kateri so imeli vloge sledeči: Fana. premogarjeva vdova, Josephine Maslo; Rose, njena hči, VVanda Trebeč; Rok Svečar, kovač, vdovec, J. F. Terbižan; Ma-ksie, njegov sin, John Vehar. Ves spored je bil izvajan v veliko zadovoljstvo posetni-kov. Le žal, da ni bil poset večji. Pogrešali smo osobje Ameriške Domovine, od Enakopravnosti pa je bilo navzoče. Tudi Toneta in Jožeta Grdi-ne ni bilo. Morda sta si nedeljo prej pokvarila noge v paradi, ki ji je načeljeval škof. Slo se je za "kulturni" vrt in take reči, o katerih veliko pišejo, a jih nihče ne razume. Na naši prireditvi smo po sporedu plesali kakor za stavo. Nevvburčani so nas v tem času pridno seznanjali z novico, da bodo imeli koncert, ali kar že bo. V tem vsesplošnem zadovoljstvu pa sem pozabil datum. Rekli so, da naj tudi jaz napišem vabilo. Zakaj pa ne!- Le, da naj zdaj NevvburghČani poročajo, kdaj da bo, kje.in pa kaj bo. Pa pfidemo. You bet! * V Bridgeport so tokrat povabili Barbičeve fante, da jim bodo igrali na slavju 30 letnice. To bo ravno na dne 30. no- - -vembi-a. Ker gredo mladi, bo tev gospodarstva več, kakor pa šel tudi stari, ako bo le mogo- koristi Doma in skupne nasel-če, in se oglasi pri J. Snoyu. 1 bine- — Poročevalec. Res škoda, ker je ta afera potnik prišla tako daleč. Sedanje vodstvo zagotavlja, da ima v gospodarstvu čisto vest, in da spada krivda za boj nasprotni struji, kateri je cilj za pribori prvi polovici 1935 ubit niti en Dne 6. oktobra smo se udeležili slavja 25 letnice društva "Naprednih Slovenk" št. 137 Business ne pozna idealizma Ko je začelo nekomunistično SNPJ. Vršilo se je v SND na delavsko časopisje tu in v Ev-St. Clair Ave. Izmed glavnih ropi objavljati poročila p pove-odbornikov je bil navzoč Vin-jčanem ruskem uvozu raznega cent Cainkar, in pa mi iz me-j blaga v Italijo-— kajpada, na-tropole — Somrak, Lokar, Pe- ročeno v vojne svrhe, je komu-trovič in Barbič. Zadela je nas njst,jčna propaganda nekaj ča-tudi čast, da je bil med namijsa proglašala te vesti za laž, sodnik Laushe, in da je sedel kar pa v očigled statistiki ni poleg njega Jonny Lokar. Pri- m()Kj0 držati. Zato je Edvvin Večanje U. S, armade Od kar je kon/gres sklenil povečati armado Zed. držav, naraste vsak mesec za 7,000 mož. Briga za pokojnine Trinajst držav ameriške Unije nima še nikake penzijske postave, razen za visoko plačane uradnike. Za armado v Španiji španski proračun določa v obrambne namene 50,000,000 peset (okrog $7,000,000). To je malo, a za španske razmere visoka vsota. šel je tudi naš stari društveni bojevnik Frank černe, dalje Seaver, urednik revije "Soviet Russia Today" pojasnil, da kaj • W v« » -» ■ • • ^ v« J g J ll|,,M II U I dr. Kern in veliko drugih. Vsak bi tudi pomagalo, če USSR za-po svojih močeh je skušal če- pre HVOje meje uvozu v Italijo? stitati Naprednim Slovenkam Ako ne bo prodala raznega na uspešnem delovanju njiho-j blaffa Mussoliniju Rusija, ga •vega društva. Posebno so jim bo kupi, v kakj druRi deželj se čestita i, ker so privabile to- Etiopiji 8 tem ne bo pomagano " in priredile jn USSR tudi ne> Business in i > liko udeležencev izboren banket. Sodnik Frank Laushe me doslej ni poznal. Nedvomno je že slišal o meni, kajti mnogi se trudijo, da me predstavijo za drugačnega, kakor pa sem v resnici. Imel sem pri tem srečanju dobrega zagovornika v sodnikovem bratu VVilliamu Laushetu, ki je dentist po poklicu. Raztolmačil mu je, da nisem taka zverina, kakor me slikajo nasprotniki. Jaz pa sem dejal: Da, Vi-' Ijema poznam že veliko let in * imam ga rad, ker je muzikali-* čen človek (igra na klavir), kajti jaz ljubim glasbo. Mnogo denarja sem že potrošil v ta namen, posebno v svojih mladih letih. Sodnik mi je v po-menku dejal, da ako tudi nisem njegovega mišljenja, mu je ljub vsakdo, ki deluje za iz-|| boljšanje človeške družbe. Mo- j J žgani tisočev, ki lenarijo, je J dejal, so pa za človeštvo brezi J koristi. idealizem torej nikakor ne gresta skupaj. Proletarec ima veliko zalogo slovenskih in angleških knjig. .....*....»..»»..------ . . . . FEIVCLS RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, IU. Tel. Cravrford 138*; Pristna in okasna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna. CLOTHCRAFT iir OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI 16 .00 IZ CISTE VOLNE Obleke po meri $21 in več; hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. V Slovenskem narodnem domu SE PRIPOROČAMO IIIIIIIHi IIIII Hllll III i II l|l III11| IIIH i II Milvvaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $0.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 sa tri mesece. Naslov? 540 W. Juneau Ave. MILVVAUKEE, VVIS. imnnennnnmnnninnnnnninniniznni Tukajšnje občinske volitve v prid socialistične stranke niso dobro izpadle. Ljudski možgani pač še zmerom lenarijo. Na- 1 ___ * NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE ZAHODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem. češkem, poljskem, kakor ladi v angleškem ia nemškem jetika. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCK >»»♦»#« . ...... * » r t . . . , » + SLAVJE 25 LETNICE JSZ JE V TEJ SEZONI MED ■ JUGOSLOVANI NAJZNAMENITEJŠA PRIREDITEV Vrii se v nedeljo 20. oktobra v dvorani ČSPS v Chicagu. — Paš ko Alu-jevič prvič med nami. — Spored objavljen na S. strani PRIMITIVNO PROMETNO SREDSTVO Chicago, 111.—^Postanek novega reda" — je prva točka .sporeda na slavju 25 letnice JŠZ, ki jo prireja klub št. 1 prihodnjo nedeljo (20. oktobra) v dvorani ČSPS. To je živa »lika. Naslov drugi, ki sledi tik za prvo, je, "naprej k nadalj-nim zmagam". Obe predstavijo člani in članice Češke Delavske Telovadne Jednote, ki je najznamenitejša delavska športna organizacija v tej deieli. V 2. točki nastopi Chas. Pogorelec, tajnik JSZ, v pozdravnem govoru. Nato pa bomo čuli hrvatskega rojaka Paska Alujeviča, o-pernega baritonista, kj bo pel slovenske in hrvatske peSmi ter operne arije. Alujevič je član čikaške opere že drugo sezono, v kateri poje pod imenom Teodor Lovich. Pesmi, ki jih bo pel, so navedene v sporedu, objavljen v tej številki. Tudi ako ne bi irrveli ničesar drugega, je že ta točka sama na sebi vredna, da pridete na to prireditev. Program ni samo varijeten, ampak poleg tega še v obeh, oziroma treh jezikih: v slovenskem, angleškem in srbo-hrvat-skem. Angleški odsek vprizori dramsko sliko "ONVVARD", s petjem, ki je istotako izredno zanimiva točka. Naš mladinski odsek Red Falcons pa nastopi v skici "NO MORE WAR". Prečitajte spored, ki je priobčen na 5. strani. Videli boste, da se vam toliko užitka ne nudi na prireditvah nobene druge organizacije. Med nami bo ob tej priliki nastopila prvič tudi Jenny Urban, sopranistka, rojena v A-meriki, ki je študirala glasbo dve leti v Milanu in v konserva-torijih v tej deželi. Tretja dramska skica bo "ZMAGA", prizori, vzeti iz slovite socialne drame "Rdeče rože". Ansambel vseh teh treh prizorov je naveden v sporedu na 5. strani. Nastopita dva pevska zbora: Naša "Sava" in pa češki zbor "Kari Marx". V imenu socialistične stranke bo govoril o pomenu slavja njen tajnik Clarence Senior, in v imenu SNPJ Fred A. Vider. Peter Kokotovich bo govoril v imenu srbske sekcije. Frank Zaitz bo omenil našo novo u-stanovo — Slovenski delavski center. Po sporedu, bo plesna zabava, na kateri igra J. Kochevar-jev orkester. Vstopnina v predprodaji za ves ta spored in veselico je le 35c v predprodaji in 40c pri blagajni. Na prireditvah drugih organizacij morate plačati I toliko.samo za plesno veselico. Ker pa upoštevamo, da je kriza, in ker imamo požrtvovalne mo dalj kot 20 minut. V marsikateri naselbini prično s sporedom natančno ob določeni uri. Tudi v Chicagu bi se morali vsi držati tega pravila. tTrgiramo vas ponovno, pridite v dvorano že pred 3. uro. Vstopnice dobite pri članih jn članicah JSZ in pri tajnikih klubov JSZ v Chicagu in v okoliških naselbinah. Klub št. 1 se je še vsikdar potrudil nuditi občinstvu ne le zabavo ampak tudi čimboljši duševni užitek. V nedeljo 20. / ne veruje v pravljice, niti ne v sanjarije raznih Townsendov. Tovvnsendov načrt govori le o penzijah v tej deželi. Prejemali naj jih bi le državljani. | Kaj pa tisti tisoči nedržavija-nov, ki so tudi dali svoja leta garanja v prid kup^čenja ameriških bogastev, a državljani iz enega ali drugega vzroka niso postali? Obljube te vrste so nekak fašizem, kajti tudi v Nemčiji in Italiji so obljubovali vse mogoče izboljšave — in danes, kaj imajo? Socialistična stranka uči, da Mojzesov ni, in da ako se delavstvo hoče osvoboditi, je to stvar delavstva samega. V ta namen se mora Z DRUŽITI — združiti za resno delo, ne pa pristopati v klube sanjačev. V Pueblu je precej Slovencev, ki so potrebni penzije. Dali spada v Townsendov klub še kdo izmed rojakov, razen J. H., mi ni znano. Upam, da ng bodo pristopili, kajti spadanje v take klube je za delavce brez koristi. — Fr. B. V Na sliki je PASKO ALUJEVIČ ▼ vlogi "Mefi.ta'' v operi Fau.t. Alujevič je letos v drugič angažiran v čikaški Grand Opera Co. V nji poje pod imenom TEODOR LOVICH. V nedeljo 20. oktobra bo pel v dvorani ČSPS na slavju 25-letnice J^Z. Etiopija ima samo eno želesnico, namreč is pristanišča Djibouti v francoski Somaliji, pa do glavnega mesta Addis Ababa. To progo bodo prere-sali Italijani. Vsled tega so Etiopijci pričeli graditi s vso njim mogočo naglico ceste is Addis Ababe do meje angleškega Sudana. Pota, kolikor jih je, so v Etiopiji skrajno slaba. Glavno prometne sredstvo so mule, ki prenašajo tovore v kakršnem koli kraju. Črta ia Addis Ababe na levi snači kraj, po katerem grade novo cesto sa sveso s zunanjim svetom. ljudi, ki poskrbe za tak spored s kolikor mogoče nizkimi izdatki, smo v stanju nuditi občinstvu užitek, kakršnega ne dobe nikjer drugje. Kakor vidite v sporedu na 5. oktobra se boste v dvorani ČSPS prepričali, da klub pri tej tradiciji ne le vztraja, ampak da z vsako prireditvijo nudi kaj novega. Torej na svidenje v nedeljo vor, potem pa Paško Alujevič. I * j i np nriHptP hn*tP ! V reme» n"e dOlZ-l nosti, novi dom itd. spored ob 3. Toda čakali ne bo- 35,045 jih uporablja plinsko kurjavo V chicaikem okrožju živi 125,000 l} itd i udobnejše ker se poslužujejo plinske kurjave Ti •o ugotovili, da je užitek, ki ga imajo ko preži ve brezskrbno zimske dneve in noči, vreden malih izrednih stroškov. ZA moške pomeni plinska kurjava več prostega časa, ko so našli novo prostost od skrbi za kurjavo. Za nje ni več ni kakega premetavanja premoga ali odnašanja pepela. Manj dela ju tudi za ženske, ko ni treba vedno snažiti zaves, sten in pohištva. Plinska kurjava je čista in popolnoma avtomatična. Nič drugega ni treba storiti kakor naravnati termometer, kateri je na pripravnem kraju na steni sobe, v kateri živite. Plinska kurjava je po izjavi te armade zadovoljnih uporaJ)ljevalcev vredna, da se vsaka niša zanima za njo. Po njih poročilih je plinska kurjava več kakor idealna. Izboljšala je njih življenski standard—zvišala njih užitek življenja—na način, kakor ga ni moglo n č drugega. Porzvedite glede plinske kurjave takoj. Za popolne podrobnosti pokličite najbližji urad plinske družbe. Vprašajte za brezplačno ocenitev The People* Ga s Light and Coke Company strani, bodo žive slike čeških ob 3. pop. v dvorani ČSPS. delavskih telovadcev prva to- Odbor, čka. Nato kratek pozdravni go- v Če ne pridete začasno, boste zamudili del sporeda, za katerega vam bo potem po pravici, žal. Mi bi res radi, da se prične .Diam<>"dvi,!«. Wyo. — Ko to pišem, imamo tu "indijansko poletje". Vreme je lepo in dnevi so topli, dasi smo v tem času imeli že dostikrat mrzlo vreme in sneg. časi se torej le "izboljšujejo". Morda. Ali pa nam bodo zimo na pomlad podaljšali — kdo ve, kakšni so načrti nebeških pismarjev! Krdelu smo se zopet pripravili 1. oktobra, po enotedenski stavki, ali boljše rečeno, počitku. Tu je za delavce spet dokaz koliko lahko dosežemo s skupnostjo, ako smo strokovno organizirani. Ako se bi tudi politično tako organizirali, pa ne bi« imeli krizo že šesto leto! Združimo se torej tudi politično v stranki, kateri bi morali po pravici in v svojo korist pripadati vsi delavci — to je, socialistični stranki. JSZ je del te stranke. Rojaki, pridružite se ji! Žalostno, a resnično. V vsem VVyomingu nimamo slovenski delavci niti enega kluba JSZ! To nam ne dela časti. Ali smo res nezmožni delati za svoje skupne koristi? čas je, da se pridružimo našim naprednim delavcem v drugih državah in da delujemo skupno z njimi za koristi skupnosti. Delavci, mi ne spadamo ne republikanski, in ne demokratski stranki. Obe zastopata iz-koriščevalni razred. Delavski glasovi pa ju drže na krmilu. Obe sta odgovorni za krizo, ker podpirata sistem, kateri jo je povzročil. Delavski razred ni upoštevan, ker je preveč delavcev nezavednih. Kapitalist ne bo nikdar podpiral socialistične stranke — milijone delavcev pa podpira kapitalistične. Vsled nevednosti delavstva imamo krizo in vojne. Mussolini je poslal / Afriko zamorce iz svojih kolonij pobi- jati zamorce v Abesinijj, ne da si bi ti ljudje drug drugemu kaj slabega želeli, ali si storili krivico. In prav tako pošilja na bojišča v Afriko italijanske fhp-1 lavce in kmete, da pobijejo čimveč abesinskih delavcev in kmetov. V čigavo korist? Mussoliniju želim, da bi ga vragi kmalu na ražnju spekli, smili pa se mi ubogi slovenski narod, ker mora pod ducejevo diktaturo prestati toliko gorja in zdaj se še izpostavljati na bojiščih v Afriki. "Doli z vojno", kličem vsem dela\cem. To naj bo naše geslo. * Zelo me veseli, da je nase gibanje dobilo svoj dom v Chicagu. Zopet korak napredka, čestitam vsem na tej veliki pridobitvi. — Anton Tratnik. Mojzesov na izbiro Pueblo, Colo. — V tej dobi brezposelnosti in ogromne krize se pojavljajo vsake sorte Mojzesi, ki prerokujejo (ne vodijo), kako lahko privedejo ljudstvo iz puščave (krize in mizerije) v "obljubljeno deželo" (penzij). Najbolj žalostno je, da se takim demagogom in sanjačem udajajo tudi ljudje, ki se smatrajo, da vedo več kakoi* drugi. Nad dopisoma za propagiranje Townsendovega načrta, ki ju je priobčil J. H. v Prosveti z dne 27. sept. in 3. oktobra, bi se človek lahko zjokal. Kako lahko je obljubljati $200 na mesec! Toda ali je načrt ekonomsko pod kapitalizmom izvedljiv? Vsakdo, ki se v stvar poglobi, ve, da ni, in vsakdo tudi razume, da ima socializem za rešitev tega problema vse boljši načrt, kakor obljubo o penzijah. Socializem zahteva odpravo produkcije ZA PRO-FIF, katero se naj nadomesti s produkcijo ZA POTREBE ljudstva. J. H. meni, da socializem nikamor ne pride. Zaigotavljam ga, da tudi penzije $200 na mesec ne bo nikdar prejemal, ker je Townsendov načrt nemogoč. J. H. je bil nekoč stoodstotni socialist. Pozneje se je nagnil s simpatijami h komunistom in se na vso moč navduševal za sovjetsko Unijo. Zdaj mu je ideal penzija $200 na mesec, ki mu jo Obljubuje dr. Townsend na medvedovo kožo. Dokler bodo delavci skakali sem in tja, je do penzij in socializma še zelo daleč. Nedavno smo čitali, kako so volilci neke province v Kanadi dali moč stranki, oziroma voditelju gibanja, ki je obljubljal vsakemu $25 "dividende" na mesec. Ko je vlado prevzel, je prevzel tudi nalogo izvesti svoj program. In kaj je storil? "Dividende" je odložil 18 mesecev, "ker ni denarja". Obljubljati denar je prav enostavno. Dati ga, to je pa drugo vprašanje. J. H. pravi, da $200 penzije ni visoka vsota, in v potrdilo navaja, da upravni odborniki naših podpornih organizacij niso nič kaj zadovoljni s samo $200 plače na mesec, in da jokajo, ker ni zadostna. Ne vem, Če je dopisnik že kdaj služil po $200 na mesec ali ne, vem pa, da ako jih je, si je ob enem želel, da jih bi še več. To je v človeški naturi. Tudi kdor ima tisoč na teden, ni zadovoljen in si želi poviška. $200 na mesec ni nikakor pretirana vsota, ako se hoče človek z družino dostojno preživljati. Ampak koliko jih je, ki prejemajo za svoje garanje povprečno $120 na mesec, kaj šele $200? Dvigniti plače je torej važnejše, kakor pa govoriti o penzijah po $200 na mesec, če ti niti za garanje ne plačajo, mar ti bodo dali več za počivanje? Ne v TEM sistemu, kar ve tudi dr. Townsend. Dokler bodo delavci skakali iz enega tabora v drugega, se navduševali zdaj za to, zdaj za kaj drugega, nikoli pa ne za resno delo v prid spremembe SISTEMA, vse dotlej ne bo ne boljših plač, ne penzij, ampak le sanje in obljube — ter kriza in mizerija. Tovvnsendov načrt ni ne socializem, ne komunizem — ampak OBLJUBA, ki strpi edino na papirju. Tisti, ki ga podpirajo, financirajo, agitacijo zanj in se organizirajo v Townsend-ove klube, bodo neizogibno razočarani. Kajti ako pride dr. Townsend jutri na krmilo, svojega načrta ne bo izvedel — razen ako bi pognal tiskarske stroje, kakor pravi J. H. Toda naj Jože vpraša tiste, ki so bili po vojni v Avstriji, Nemčiji, v Rusiji itd., pa bo izvedel, koliko je vreden tak denar. Ko je dopisnik na seii društva začel opevati Townsendov načrt, mu je nekdo dejal, da so vse take obljube nič drugega kot coklja napredku. Ni ugovarjal. Tam ni imel argumentov. V dopisu je laglje, ker ni nikogar zraven, da bi mu sproti povedal, kako smešne so nje-igove trditve. Vprašuje, kakšen načrt imajo socialisti, da bi bil izvedljiv v naši državi, čudno, da ne ve. Njihov načrt je konstruktiven in izvedljiv, ker bazira na znanstvenem kolektivnem gospodarstvu. Socialisti neprestano zatrjujejo, da so dežele odvisne druga od druge, zato je resnična rešitev socialnih problem ov mogoča le v mednarodnem obsegu. Socialistično gibanje ne priznava Mojzesov, ker Prispevki za terrehaut-ske stavkarje Chicago. — Na Proletarčevfm pikniku dne 29. septembra pri Keklu v WiIlow Sprinjfsu, ki je izpadel dobro kljub hladnemu vremenu, nismo pozabili niti na T>orbo, katero bije or-ganiiirano delavstvo v Terre Hautu, Ind., ob strani socialistične stranke proti vojaški diktaturi ^overnerja McNutta. Na seji je ekaekutiva kluba št. 1 JSZ sprejela sklep, katerega je potrdila tudi klubova seja, da se na pikniku zbirajo prostovoljni pr spevki za pomoč terrehautskim stavkarjem in za legalno akcijo proti fašistični diktaturi v okraju Vigo ter za obrambo aretiranih stavkarjev ter socialističnih organizatorjev. S. A. Garden in Pepe (jerbaj»"sta nabrala v ta namen $22.13. Denar je bil oddan Delavskemu in soc. obrarr>bnemu odboru, ki se bori za obrambo civilnih svobod.ičin v rojstnem mestu pokojnega Gene V. Debsa. Prispevali »o sledeči: Chas. Pogorelec $1; Steve Malna-rich 53c; po 50c: A. Garden, J. Rak, D. J. Lotrich, J. Grachi?er, A. Trojar, J. Mesec, F. Godina, F. Groser, V. Ločniškar, mrs. F. Saitz, mrs. J. Spi-lak, F. Udovich, mrs. Kegl, F. Hafcat, J. Kopach, dr. J. Zavertnik. Po 25c: J. Habat, F. Kecel, Al ftak,Julia Hor-zen, F. Blazine, F. Brezar, A. Hotko, J. Urkar, J. Werter, A. Miško, J. Ste-| blaj. J. Zvezich, J. Rayer, A. Medic, M. Zorko, J. Kochevar, J. Muha, Ma-ry Oven, Katie Bernik, J. Me-glich, M. Basick, mrs. Dosch, A. Medved, T. Nagode Jr., T. Nagode Sr., J. Bar-tel. M. Potoka r, F. Gertner, J. Hujan, J. Garbajs, P. Videgar, F. Zbasnik, I. Molek, F. Alesh, R. Bozichnik, F. Zajec, C. Slanec, A. Andres, J. Mah-nich, J. Jereb, V. Cainkar, A. Puc, dr. A. Furlan, A. Žagar, J. Thaler, J. Muha, A. Bank, F. Horzen. F. Sodnik 20c in F. Korenchan 15c. — P. O. O shodu v dvorani SNPJ Chicago. — V petek 11. oktobra se je vršil v dvorani SNPJ socialistični shod, katerega se je udeležilo blizu 200 oseb. Sklical ga je klub št. 1 in pa češki klubi. Govornika sta bila James Oneal in Leo Krzycki. Oba sta napravila s svojimi izvajanji dober vtis. Laddie Janek je na kratko pojasnil priprave za delavsko olimpijado, ki bo julija prihodnje leto v Clevelandu. Shodu je predsedoval Chas. Pogorelec. Kolekta za kritje stroškov je znašala $16.35. JUBILEJNO SLAVJE "PROLETARCA" V DETROITU Detroit, Mich. — Klub št. 114 JSZ je na svoji prošli seji vzel v pretres iniciativo klub^; št. 115 JSZ na vvest side, kateri je sklenil, da tudi v naši naselbini priredimo biserno slavj W. 18tl, Si. fHH AMt CUL PRIREJA KLUB St. 1 JSZ Pričetek sporeda ob 3. — Dvorana odprta ob 2:30 Vstopnina v pred prodaj i 35r. Pri blagajni 40c. I. DEL s L) tIVE SLIKE. Predvajajo jih člani in članice Delavske Telovadne Jodnote (češka organizacija): a) Postanek novega ruta b) X upre j k nadaljnim rmaf/am J. Kochevarjev orkettter igra hi h macirmafo. 2.) Otvoritveni govor o pometo« alavnosti. ("f!ARLES PO-GORELEC, tajnik JSZ. 3.) PAŠ KO ALVJEVtč (Teodor Lovleh), operni barito-nist: * a) "Tri junaka" (St. Mokranjac) b) "Gor' čez jezero" (Uavnik) c) arija iz opere "Ifaris Godunoff" (Moussorskv) Spremlja na klavir * * * 4.) CLAREKCE SEMOR, Secretary, American Socialist Party 6.) A recitation skit. Presen ted by the Social Study Club, a seetion of Braneh No. 1, JSF: Chairman ..... Vice Chairman. Secretary ..... Dtksfates ..... O\\V Alti) CHAKACTER5: Frank Sodnik Alice Artach Albin Rak LErnestine Jug?? A Chori» of Delegates and others. i Dircctor John Rak John Rak Joseph Turpin Ijouise Karun Oaear Godina Dorothy Sodnik Jack Groser Frances L. Rak A. VIDER, 6.) Pozdravni govor v imenu SNPJ FRED glavni tajnik JtiSHV VRH AN, sopranistka, poje arije in druge pe-smi, ki bodo oznanjene z odra. Spremlja na klavir Maty Oven Pozdravni govor zastopnika srt>ske sekcije JSZ, PETER KOKOTOVICH RED E A LCOSS—PA R T /. A dramatization, written hy Dorotbjr Sodnik N. .liki .ta .obi v po.lopju stavbnega'sklada JSZ. kakor .t. .daj opremljeni. V.e po.lopj« jo dosedaj .luiilo raznim klubom .. .e.t.nke in zabave, prej. pa v ».ti r»men Lawndale Automobile klubu. . (Kliieje posodil John Z. 2elezny.) tf M i MORE WAH" CHARACTERS: The Red Menace.................................Boyan Alesh A floldier's Mother.....................Elvira Skavich Orphans of War..................................Rose Gradisher, Frank Oblak Gassed .......................;. Tony Podbevshek Comrade Hearkin..................................Helen Dreshar Blind ....................................................Bobby Skavich I Have One Arm..................................Henry Krebel The War Nurse....................................Mitai Oven Orphans Gloria Bohinc, Anna Umek I ................................................Er stranem vrtu, predno jo je dobil nazaj. A uzmoviči so mu prizadejali tudi druge neprili-ke. Vedno so bežali na tak način, da je prišel mednje in potem so v "koliziji" vsi skupaj popadali v kakem jarku. Matt Kure, ki je vzel grozdni venec, je pobefnil na streho. Amj i žandar ju le ni utekel! Strogi župan je pa nalagal kazni, da je bilo joj, in pri tem je pridno praznil svojo "bariglico". Ako ne bi bil žandar tako busy z lovom na ljudi, ki so pozabili, da se ne smejo dotikati tuje lastnine, bi gotovo ,udi župana "pobadral", da naj tisti sodček. da še komu "poduhati". Ko so župana nekateri občani opozorili, da bi lahko še koga upošteval, je svečano izjavil, da ni v "bari-glici" drugega kakor voda, ki jo je izpil zaradi ceremonijal-nosti, dasi bo drugi dan bržkone bolan radi tega — ampak če vam ni prav, ker se žrtvujem za ugled naše obline, se bom kar sam kaznoval. Naložil si je globo in jo plačal. Zaposlena je bila tudi kuhinja, in kajpada naša točilnica še posebno. "Kuhano vino" je radi mraza šlo tako "hitro izpod rok", da so morali cenjeni odjemalci večkrat čakati, ker ga je bilo težko nakuhati sproti. Mary Avčin je napravila na vrtu peč — in kAko fino se ji je posrečilo! Opeka, jn namesto "malte" je pa rabila žico, da se peč pod težo loncev ni sesula. Vinograd je bil do malega uničen in tudi rož na vrtu — menim — je malo ostalo. Trgali smo si jih kar sami, ker ni bilo nikjer napisa, da se to ne sme. Imeli smo res lep popoldan — lep, kar se zabave tiče — in razšli smo se šele ko je bila j že tema. — Članica "Nade". Arma, Kansas L i Tos, ko praznujemo 30 let-nico "Proletarca", se vrše slavja v ta ijamen v mnogih naselbinah. Ker so nase kansaške naselbine precej siromašne, kar se tiče kulturnih priredb, je sklenil klub št. 21 JSZ v Armi, da priredi slavje 80 iHnice s lepim in primernim programom. Vrši se v soboto 9. novembra v frontenaški dvorani. Že par let je minulo od kar smo videli slovensko igro; zato bo to pot na programu spet tudi šaljiva igra, ki bo spravila v dobro- voljo še- tako mrzkega pesimista. - Na programu bodo poleg te razne druge zanimive točke, ki jih navedemo pozneje. Na čUatelje Proletarca iz teh okoliških naselbin pa apeliramo, ne samo da naj pridejo na to priredbo zavednega delavstva, temveč da tudi agitirajo med rojaki, da se je udeleže. Nikomur ne bo žal. A. šular. Iz Girarda, O. Zabava kluba št. 222 JSZ dne 22. sept. v Slovenskem domu je izpadla boljše kot pa smo pričakovali. Posetili so nas iz VVarrena, Salema, Farrella, Pa., Voungstovvna, itd. Tuli pionir John Petrich je bil med nami. Zabavali smo se res po domače in pomenki so bili prisrčni. Najlepša hvala vsem udeležencem in drugim, ki so pomagali k uspehu. — J. Kosin. Mednarodno delavstvo v akcijah za prepreče-lje nove svetovne vojne (Nadaljevanje s 1. strani.) lije je mogoče storiti konec le z drastičnimi sredstvi. Zato zahteva sankcije, ki bodo jačje, kakor papir, na katerega se jih napije. In če pride do najhujšega, kar je v takih sporih več j kakor možn >, terlaj mora de-j lavstvo izbrati eno ali drugo zlo. Fašizem je največje, torej v boj proti njemu — Čeprav to pomeni ob enem boj za ohranitev angleškega imperializma. — Trocki je vcf zoper vmešavanje v spor z Italijo, ki ga je podvzela liga narodov, toda ne zaradi nače!, kakor se delajo, ampak ker je sovjetska Linija na nasprotni strani, če pa bi sovjeti rekli, da se delavstva ta spor ne tiče toliko, da se bi moralo mesatl^anj, bi pa tro-ckijevei zavreli nasprotno stališče. Dasi je ta bitka med interesi-ranci dveh imperialističnih skupin povzročila v delavski javnosti veliko nasprotujočih si krtičnih mnenj, jer delavstvo v tistih deželah, v katerih je najbolj konservativno, toda najboljše organizirano in za realno delo najboljše Tzvežba-no. tudi najučinkovitejši faktor i- akciji za izoliranje Italije. Dolg farmarjev bankam— Agrikulturni department Ze-dinjenih držav pravi, da dolgujejo ameriški farmarji komercialnim bankam na nevrnjenih posojilih nad eno milijardo 300 milijonov dolarjev. Naročajte knjige iz Prole-tarčeve knjigarne. PIIIREDBE KLUBOV J. Se Z« PRISTAŠI STARIH NAZOROV ŠE NA VRHU VEČINE UNIJ (Nadaljevanje s 1. strani.) ključenje komunistov, kjer se zanimanja, kot pa je ljubo sta- Strojna produkcija Strojna ali mama produkcija je že tako razvita in organi-da človeška družba ne bo več dolgo mogla prenašat! t' dalje bolj napete situa-cije iti .socialnih protislovij. Pro^k je prišla do točke, ki zahteva, da se temeljito preuredi vw *fconom*ki in socialni red. izkaže, da uganjajo provoka-cije. Nekatere unije so poslale konvenciji zahtevo za sprejem določbe, ki bi komunistom prepovedala kandidirati v odbore unij. Resolucijo za reorganizira-n je unij AFL v industrialno obliko je predlagala organizacija rudarjev irt topilniških delav-?ev (International Union of Mine, Mills and Smelter Work-ers). Unija pivovarniških de* lavcev. UMW jn unija tekstilnih delavcev, 'poleg nekaterih drugih, so takoj v počet k u zborovanja dale razumeti, da so za unije po industrijah in ne za cepitev v strokovne unije. A tudi slednje so se pripravile s svojimi resolucijami, naperjene zoper organiziranje delavcev v unije po industrijah. Ustanovitev delavske stranke je predlagalo pet velikih unijskih zvez. Sploh se je sentiment za sa- rokopitnežem. Tom Moonev n: bil pozabljen Resolucij, ki federaciji predlagajo podpiranje njegove o-brambe, je bilo precej predloženih. Dalje resolucija za socializacijo bank, za podpiranje Sovjetske Unije, in protivna resolucija za preklic priznanja. Odbor federacije, ki je bil na konvencijah navajen vedno samo pritrditve, je bil v enem slučaju spora med unijami stavbne industrije poražen. Kajti delegat vrhovnega sveta stavtnih unij, ki ga je ; r poročala eksekutiva federacije, je bil odklonjen z veliko večino, čeprav le za toliko časa, dokler se spor ne razčisti. N Bratska delegadata, ki sta zastopala unije delavstva v Angliji, sta v svojih govorih na AFL apelirala, da se naj spet pridruži unijski internaeionali. AFL je pred leti od nje odsto- Smrtna kosa Dne 8. oktobra je v Senorju, Pa., nagloma umrl rojak Mike Karlič. Bil je naročnik Proli-iarca in je naročnino nedavno zopet obnovil. Star je bil 62 let. V Ameriki je živel 30 let. Bolehal je na naduhi. Udrl i se, mu je kri iz ust in bilo je po njemu. Tako legajo v grob naši ljudje. Kdo jih nadomesti? Kajti ako ne bo namestnikov — kaj se zgodi z vsem, kar smo gradili skozi desetletja? Pokojniku Časten spomin in sožalje njegovim ljudem. John Langerholc. Važnost tehnike v vojni Ako bi bila Italija zapletena v vojno s kako drugo deželo, namesto s primitivno Etiopij ), si bi Mussolini kaj kmalu polomil zobe. Ampak Etiopija nima drugega kakor človeški ma-terijal, katerega je oborožila največ s starinskimi puSkami in starodavnimi loki. Neka a-meriška kompanija ji je prodala za visoko* Vsoto še pred Rooseveltovim embargom nekaj aeroplanov za goljufivo vi-| soko vsoto. Dotična letala so stara in neporabna v vojne namene. Visoka vsota davkov Zvezna vlada je v prošlem fiskalnem letu, končano 30. junija, prejela tri in četrt milijarde dolarjev da\*ka. Priredbe društev Minnesotska federacija za amendiranje ustave Federacija društev SNPJ v severni Minnesoti je sprejela resolucijo, s katero se je izrekla za Hillquitov ameniment zvezne ustave. Predlagal jo je John Kobi. Dohodki in izdatki seje SDC Chicfgo. — V p<»tek 4. oktobra ne ie v dvorani SNPJ vršila ?»eja v prid Slov. del. eentra. Po *ejl xmo imeli par ur zahve. Dohodki in stroški *o sledeč': Rara in kuhinja............$27.15 CLEVELAND. O. "Mir", it. 142 SNPJ. Srebrni jubilej t nedeljo 3. novembra v Slovenskem domu na Hol- mes ave. mostojno delavsko politično , njenih "socialističnih Stroški: Dvorana Meso in kruh 1 Pijača ____ Oodec ...... Temeljna naloga vsake kapitalistične vlade je protektir.iti ■▼etost profita. akcijo pojavil na tej konvenciji v veliko večji meri kot na katerikoli prejAnji. Tudi za VVorkers Rights Amendment je principov". Za ponovno pri-drtiženje sta predloženi dve resoluciji. (Poročilo bo nadaljevano v $ 4.00 . 5.15 . 1.42 . 2.00 V sledečem seznamu so priredb« i klubov JSZ, konferenčnih organica* i cij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočite. V ~ ' OKTOBER. CHICACO, ILL. — Slavje 25-letnice JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani CSPS. DETROIT. — V nedeljo 27. oktobra priredita kluba it. 114 in 115 v Slov. del. domu slavje 30-letnice Pro> letarca. NEVVBURGH, O. — Koncert 4,D«. lavca" v nedeljo 27. oktobra v SDD na Prince Ave. SPRINGFIELD, ILL. — Proslavo ^0 letni ce Proletarca kluba it. 47 JSZ v nedeljo 27. oktobra v Slovenskem domu. NOVEMBER. CHICAGO. — Shod v petek 1. novembra v dvorani SNPJ. Sklicuje ga a ng leski odsek kluba it. 1 JSZ. WAUKEGAN, ILL. — Konferenca ki ubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 10. novembra v Slov. narodnem domu. MILWAUKEE, WIS. — V nedeljo 17. nov. prireditev zbora "Naprej' v S. S. Turn dvorani. Dramski odsek kluba it. 1 vprizori dramo "Rdeče roze". CHICAGO. ILL—Koncert "Save" v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. BRIDGEPORT, O. Proslava 10-lftnice kluba it. 11 JSZ, 30-letnice Proletarca in 25-letnice JSZ v soboto 30. novembra v druitveni dvorani, ra Boyd»villu. . DECEMBER. MILVVAUKEE, WIS. — Proslava kluba št. 37 k jubileju Proletarca in Zveze v nedeljo 15. decembra. CHICAGO, ILL. — Silvestrova zabava kluba it. 1 JSZ v torek 31. dec. v dvorani SNPJ. SPRINGFIELD, ILL. — Silvestro-va zabava kluba it. 47 JSZ v torek 31. decembra v Slovenskem domu. MAREC 1936 CHICAGO, ILL.—Prireditev v korist Proletarca v nedeljo 8. marca v dvorani SNPJ. APRIL 1936 CHICAGO.—Koncert "Save" v ne-deljo 19. aprila v dvorani SNPJ. it Grandsons a A novel ahout three ^rumltfonft of a Slovene worker hy .louis adamič nastalo v unijskih krogih več 1 prihodnji številki.) Skunaj stroSki .............$12.57 Preb tek .................. 14.58 Pivo je prispeval John Koehevar, razva*Alee Monareh piva. Igral je J. Petek. Justin Zaje, tajnik kluba it. 1. I IViee $2.50 Onler from proletarec book store ri639 WEST 2fiTH STREET. CHICAGO, IU.INOIS t r .• \ YugOfiI: v VVetfv P<»voted ' * • " »' ffi ". i) ut WuH tj , , ... T^Vf 1 1 A TI />( ----- EDUCATION. to the IMl*• e t • . t'.u VVorkers Ol FiCIAL OHCAN OF Vugoalav Federation S. 1'. 1 PROLETAREC OEOANI2ATION CO i)I'ERATIVK COM M ON VVEALTH NO. 1466. Published Weekly at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL.. October 16, 1935. VOL. XXX. THE PROFrLBOYS BECIN TO UNUMBER On November 1 Barely president embargo •18 ihours after the J The danger i> that Ihis call as did the reprezentativen of had proclaimed an may not tali altogether on un- large eastern railroads, ship on shipments from; hearing ears. Should the Ita- lines and export in luUries, this country to either of tha lian war continue. Ibi chhrp evciy lover of pta**» ovtrjr belligerenta in the Ita lian war- wUl become a might? roar, motfier of a »on, ahoiild cloae alt«iMl»B aatorto. w« ayar fare upon Ethiopia, American ihreatc ning once more to en- ranks in a firm stand against j »n the program. Afcter the m?eting, business begins to be heard! ju If the nation in an orgy of this tossing an open invitation . a dance wU be held n the lovver hali. from. And business is protest- ,lood-letting even more disas- to extension of the vvar our, js that the presi- trou; than the one only recent- own nonfies. Now ia the ume CWwR0 ing. It declares denfs embargo on war goods|ly concluded. t^> ltaly is "ill advised" and a J . yor wjjj "blevv" to American commerce. And it ur^es the president to revoke his order. a cause long lacking. If it vvill not again be the freedom of the aeaa, it may at leastJiecume the j-ealoration prayer vvhen it is stili safe to do so. Soon every voiee that utiers a Who are these business men urging that revocation? They are representativea of most of the large eastern railroads, ship lines and export industries. Tthey radioed a message to the president, vacationing on a ship somevvhere in the Pacific. And they told him that his ordera exceeded the require-ments of the neutrality act and vvant him to "rescind same." Then they added the tear-vvringing plea that his orders threatened the existence of industries employing thousands of persons. And the message vvas signed by the head of the Nevv York board of trade, to vvhich the railroads and ship lines and export trading com-panies belong. * What doe« ali this mean? This is the profit crovvd letting out the first chirp. The vernal fragrance of large profits inur-irag from feverish trade vvith vvar-immersed countries is be-ginning to dilate the nostrils of our profit-hungry industrial lords. Already in their minds' eyes they begin to vision the in-flated accumulations of- 1914 to 1918. And they rise early to begin beating the tom toms as a threat to the existence of their industries unless vvar goods are sent to the embattled nations and profits permitted a full flovv. of democracy. Or if not these tvvo, something entirely new. Then the press and Cne movies and the radio and every propaganda machine knovvn to the ♦ ponsors and promoters of international conflict vvill take up the cry, and American peace vvill once more be grave-ly endangered and possibly ut-terly lost. American boys vvill 1 again have to give their blood. But vvhat of that? The American profit makers see a chance at profit. What matters the American boys? plea or a prayer tor peace vvill be branded traitorous an 1 tne treason to the nation._ The war laws suppres-;ing tnciare wW iri plenty ^ constitutional guarantees ot freedom of speech and press have never been repealed. They are stili vvith us. The Cliicr f o. — Everyone vvho attend« the tenth unniver jry program of the Pioneer« and th? English-apeaking conference should bear in m nd that FTiday, N*V«inWr 1, ha« t^eefl dlT-cided upon by the Social Stuers will he featured at the OSPS Hali, Sunday, October 20, commemorating the 25th anniversary of JSF. Some of the fine number* on the program are Pasko Alujevich (Teodor Lovich), baritone ainger from the Chicago (irand Opera Co. Last year he made h s firat appearence w th ihe Grand Opera and for this season he Next^Sunday's Program for the nik'ht of the Ut. Ali comrades and friends are vvelcorpe. Mwry Jug(, VVhile the air mail pilota were up, ;a again engaged. Another singer that ii, the air, the rhS grafters renvained will be new to our audience is Jenny on »olsd around uhere p-^^g* \ llrt"n m"«'^ and promises to give the listeners fine seleetion of songs. Mary Oven gents vvho novv shout a detense of the constitution, In their eagerness for a defense of profits soon vvill forget aH about the constitution. Novv vvhile wh ch vvill be held »n Thanksg ving accompany her on the p a no. l)ay. This uffair vvill also serve to ce- Several tableaus, portra.ving an k*brate the 25th anniversary of mpiessivc symbol of Socialism wili Branch 27. M ire inf jrmation concer-1 t* »taged by the DTJ gymnastic n.n* Ihe aftef-noon program will be youth group direeted by Laddie Ja- leleased soon. But there is stili a chance. Right this early, just as Branch 27 u planning to hold a me t n^c fctfainst war.and Fas-•i»m. Thin meeting is indeed timely. is time friends of peace If sueh meet rvgs were held every day — must make themselves heard. • the ^k — evtry hour ot the day, [fUT Drn PAirrktf* r,,. . . . ... it vvould not he too often. It must * al C* t\tLU t /ti^C tJIVo This country can stav out ofL brouifht hami. to the tnakMei that the vvar. This COUntry must stay war in the -near future is very much out of the vvar. American boys po-sible; that fasciem is a horrible must not be sacrificed tO the n'*hi-n»re Vvhich rnay materiali« r.. , g «j i an I Kwoop down on us w th the hor- profit-hunger of railroad own- r of a ,woopinjf c rs. ship line ovvners and ex- down on its prey. Will embargos with 1'uiko Al u je vic h, Opera Singer-Play$ -Sava and Kari \iarx clioru*e»-Tublcau add Tribute to the Jubilee Anniver$ary of JSF quite large and hard at vvork for their annual concert which vvill be held next month at the SNPJ Hali. Members of the Social Study Club will present a short akit "Onvvard" direeted by John Rak. Here vve wil| see young comrades in mass recita-tion and singing revolutionary songa. Comrade Beniger has prepared a short one act drama from excerpts of the 4 act play "Red Flovvers". In addition to thia fine program vvill be greeting speeches by Clarence Senior, national secretary of the Socialist Party, Chas. Pogorelec, Fred A. Vider, executive »ecretary of the SNPJ and several others. After the program there vvill be dancing with music furniahed by Johnny Koche-var's olrchestra. The program is a fitting tribute to the anniversary and jubilee of JSF. We ask our Chicago friends and comrades to svvell the attendance for this affair. In thia way we can acknow-ledge the good work that has been done during the past 25 years of the Federation's existence and add much to inerease our integrity and enthus-| iasm for future work. VVe also invite .„...„. . »ur comrades and friends to join us and I)orothy Sodnik ^»11 give a dra- from ^ Sa|lef C)gleaby, Waukegan matization of "No More War . About North chicajro> Milwaukee and other 15 characters take part in this short ni.anby places in celebrating thia nik. The Bohemian mixed chorus Kari Marx vvill also participate with a f ne selections of songs. The Red Falcons of branch No. 1 JSF direeted by comrades Mary Jugg SOCIAL VVe managed to put our candidates on the ballot, only to lose at tiie prl-maries which, of course, vvas expect-t«d.—But, returns shovv that the im-provement this year, in c »mparison vvith that of our previous election, certainly was nothing to "crovv about." What is the matter vvith us? We must get out and do more than vve have in the past. VVe must educate the masses; but, l»efore we can do thtit vve must educate_oirr ovvn mem-!>crs. Before we can go out and say this should be so and so—wh\' it should be so—and hovv it can be made to he »Hcvelt'a State-ithe past tvvo months, and the incle- " _* J ment that ali Američana deal vvith ment vveather of the 5th, the results ------belligerenti at their ovvn risk vvere not altogether as favora>ble ah keep us out nf it? That remains to be anticipated. Nevertheless, the amount anavvered. , taken in by the club will enable 15 Mussolini vvanta to "civilize" the of the members to appear in the 25th Ethiopian?—or, does he vvant to ful- Anniversary of JSF program with re-fill his egdistic dre^ms, and has he gular Falcon uniforms. an e.ve on eertain territories? Is he The members of the Social Study himself eivilifed, stifling labor and encouraging the rais ng of children to h? ufoans for the big 25th anniver»ary celebration of the Yugo»lav Socialist Federation to wit-ne.«s a fine varied program of mean- ■ vinijinuii—-vuniiBUin .ifii .lvrrnu* avirnucu mm iiim ivvi uiiuiriaKiriK — ----- ----- — —----- « >■• , ... i i osly. We should reason vvhy—h- of the young Socialist group, the Red in*ful aml performers. The ^andling of reservat.ons is also the brating the Tenth Anniversary of its founding on Nov. 2 and 3. We vvant as many of our loyal comrades to assist the big venture of Pioneer Lodge as possible because vve have always had things pretty much in common vvith the Pioneers. The comrades have always supported the Pioneers in return the Pioneers have been in the front ranks of everythinf progressive and honorable. The Socialist movement is honorable. Hence, the close connections. * Our Yugoslavs didn't show up no well at the Cook County Socialift Banquet honoring the National Ex-ecutive Committee last Sunday. The Banquet vvas unusually successful in raising money, gaining $627 in pledge.s and collections. Hovvever, the food vvas terrible and that's no credit to the movement. Too many social affai iV vvas the reason for our feeble attendance. Nevertheless, improper .Zarja, Hr. 27 an I tne Knglish Section are combinlnjj their efforts in preparing for their annual concert, should make reply, and broadcast our Falcons extend a hearty "thank you." rej»ly far and wlde. Comrades that They proniise fou some fine numbers is our job and there ia no time to for October 20 at the CSPS Hali. lose.—Bettjr Bogata?, Cleveland, O. , Mary Jugg. -*f The »treets were lined with flag»; buntirj dreorated tli« buildings: bands plajred. Large f|ag» were carricd throuch the »treett, weighted down with coin« thrown by an aacited, hy»terical mob. THE WAR VVAS ON! Gay lune* filled the air; the rhythm of marching feet blended with th» tound of band mutte; faultle«* uniform« adorned proud shouldera. The youlh of America marched away—offering themtelve« as a living sacrifice to make the vvorld safe for democracy. Brave ycuths, who by their suffering hoped to free the people from the horror of future wars. ♦ ♦ * A VVAR TO END WARS! VVHAT IRONY! A bcautiful promise. And those who died in the mud of Flanders Fields doubtless are more fortunate than their fellow service men. for they were at least able to rest with the thought that the vvorld had benefited by their courage. But those who survived lived to see the shattering of the ideals built for them from their earliest childhood. Poppies are a tribute sold each year, for the war dead. But for the livirg, there is no glory, no bonus, no job. Tiny crosses mark the graves aeross the ocean. But only a pile of ashes marks the spot where a single blaving pyre disposrd of the bodies of the men who survived the battle at Chateau Thierry. Apparently the glory is in death during the battles vvhich must be fought periodically to destroy the surplus population, beneath the capitalist system. The bonus marchers are called treasury robbers—not heroes. ♦ ♦ # War drums are sounding faintly in the distance today. VVar clouds loom on the horison. Already the capitalist press has attempted to arouse national feeling, hatred for other raccs and nationalities. VVILL THE AMERICAN PEOPLE BE DUPED AGAIN? Will young men dash so eagerly again to ansvrer the call to arms? Or vvill they think of the horrible treatment of the veterans of the World VVar, the distress eaisting today throughout the land among the working rlass, and realise that VVAR IS THE CAPITALIST ATTEMPT AT RECOVLRY FROM ALL DEPRESSIONS, VVe, the vvorkers, do not need wars. They are a detriment to us. It is the capitalists, those vvho create w«ri but do not fight them, who benefit by them. Not through war and destruetion, but through peace and co-operation, will the human race progress. The energy burned up in useless wars must be turned to building a new v nd better vvorld, not destroying human lives and property. When Socialism shall spread throughout the vvorld, wars and fatnines «vJI be replaced by peace and plenty. Workers, fight for only one cause—Socialism) PAST, PRESENT AND FUTURE event vvill take plače at the CSPS Hali and the reasonahle adminsion of 40c should enable everyon? to bt present. The vvork of our Ytigoslav Socialist Federation is felt and knovvn vvhe rever progressive ^Yugoslav» re-side. It has been a potent factor in ansvver to the small attendance from our side. Roy Burt presided and dfd vvell. Leo Krzycki, Daniel Hoan, Povvers Hapgood and Norman Thom-as did the speech-making and they vvere vvell reeeived. Our Cook County office needs nevv life and should get the lives of our people thruout Amer- some of li from this banque'.. ica and stands out a.s the only ge-nuine national Yugoslav assoeiation in America that is organieed for tne specific purpose of educating and organizing the Vugoslav people here for a better life and a better- exist-ence. Hence, it deserves to be fitting- Iieo Krzycki and James Oneal vvere the headliners at a massmeeting in the SNPJ Hali last Friday night. Leo Kr*ycki emphas zed the fine record j Socialists have made vvitn the trade union movement and spoke highly of ly rededicated on the oecasion of the the nevv* developments in the A. F. of 25th annivcrsary of its founding to the cause for which our Pioneers | have founded it. It deserves the fer-vent support of every thinking man and vvomen of our race. Let us as-semble in a large numl>er Sunday, Oct. 20 to do honor and justice to its noble vvork and cause. L. About 300 vvere in attendance. VVe vvere happy to serry Finn?M a.eked the President. "Finn? Ffnn?*f mused the native. "There vvas a familv of Finnu dorarn the road a piece, but I don't think And the young folks who ten years there was a Huckle»berry among 'tm*" ago took the same course as did Sla- "I>o you happen to recall Puddin-vija Lodge by organizing the young head VVilson?" Yu(roslavs in Engii?fch sj>eaking "Oh, yes, .sure; I voted for him branches of their ovvn vvill be cele- tvvice, sir." MASS MEETING RALLY NOVEMBER 1 Chicago, 111. — The Social Study vvork. It has often been stressed that Club of branch No. 1 JStF has ar- | youth vvill have to shoulder more of i ranged for a rally and mass meeting the responavbilitie* of the Socialist jlTi«lay, November 1, in the upper and labor movement. Let> aquaint SNPJ Hali. Several voumr out-of- them with ihis fact, get them to join the movement and help carry on the vvork. The committee arranging the meeting vvill do ali it can to make it »n enjoyable evening for aH. A social i® the d ovvn sta i rs hali vvill follow th« meeting -vvith good music for dancing-Come out and join the young comrades at their rally and mas? meetinf» Several young t ovvn Social!sts vvho vvill he in Chi cago over that vveek end have been invited to *peak. VVe are asking our friends and comrades novv to reserve this date and plan to attend. Urge the young folks to be present al«o and have them get acquainted vvith our out-of-town comrades and our Socialiat