ČASOPIS S PODOBAMI ZA* SLOVENSKO MLADINO. Štev. 7. v Ljubljani 1. julija 1883. Leto XIII. O tfjega VeBóftstva fear,ja .FRANA JOSIPA I. slavnem prihoda v Ljubljano, v 11. dun julija <•■-• ! • ' "la Kranjsko prièèl boš, prsavitli vladàrl In stópil v Ljubljano vesél», ' Kćer čaka Te ljudstvo, investo vsekdèr. Da vnéto bi Tebe vsprijélo. Od radosti čiste pomlajeno bó Obličje Ljubljanskega méata : Odéne z obléko se nòvo, lep5, Kot èénina čaka nevésta. Otröku utriplje hvalézno arcé Ob draaem océtovem gódu: Z jedttàkimì cuti Slovèni hlté Napróti cesarstva Goepódu. Vieöko jim prapor po vzdùhu vzvihrà, Razvije ga radost in sréòa, A trójno ta pràpor aaròto imà : Mej bèlo je mòdra, rudéóa. Iz tisoč in tiso5 Ti uet zagrmi : „Bog sviti ega živi Cesàrja, In hràni ga tuli prihodnje vas ini. Ker dàl 8i ga Ti nam v vlaiàrfe !" Saj rod naš cesa rak i Slovène krepkó Zastópa, kot svđje si nòve, Z ljubéznijo vlada lét seat krat nam 8tó, In v6di naj pözne rodóve! Ohranil slovéneki nam jezik si Ti, Da avčbodno amé ss glasiti; Ves nàrod v Ljubljani Te bèi ej casti, Slavi Te, Gospói ponositi I Nad nami se vi a nj avo amége nebó, Slovénec se k njèmu ozira, Ker njega tolažba, podpóra ljubó Y katólièkej cérkvi izvira. Te vére 8i branil, prevzviseni ródi Ko nànjo grméla je sila ; Zatòrej evetló ae praznùj9 Tvoj gód, Budé ae pobožna čutila. Tiaóò Ti prizgè ae na véóar svetil, Zarélo rudéèe bo mèsto, In v arci Ti védno ljubézen gojll Ter vdàn Ti bo nàrod izvésto. Ve8élo navdùaena tiate bo dni Vzklikàvala naša mladina: „N à j cesar Fran JÓ8ip ae dolgo živir Živi nàj ceaàraka rodbina!" F. Krek. Habsburški rod v Avstriji. o jo izumrl slavni možki rfiđ Babenberžanov. ki jo vladal colili 270 lot našo veliko in mggo&nn Avstrijo, izbrali so si avstrijski in štirski stanovi reškega kralj evira O ta kar ja za vojvodo, ki je bil kmalu potem kralj češki. V istoj dòhi (12f>9. ].) izumrli so tudi koroški vojvode in takó jo prišla tndi Koroška in velik dol Kranjske pod oblast češkega kralja Otakarja. Po teh pridobitvah je l»il Otakar najmogočnejši vladar v Evropi ; njegova oblast jo sezala od Krkonoških in Krušnih gór do Jadranskega morja. Vladal je, no samo na Ceskom in Mo-ravskem, nego tudi, kakor ste ravno slišali, v deželah, kder so nekdaj gospodovali slavni Bahenberžani in vojvode koroški. V tem. ko je češki kralj Otakar v novih deželah utrjeval svojo oblast, imelo je nemško cesarstvo hude Čase. Tri in dvajset lot je bil tii nemir in neréd. Da bi se temu žalostnemu stanju napravil konec, izvolili so nemški volilni knezi v 20. dan septembra 127;}. leta odličnoga grofa Rudolfa Habsburškega za nemškega kralja. (Vski kralj Otakar ni hotel pripoznati Rudolfe za nemškega kralja ter s«? tudi ni hotel odpovedati deželam Haben l.ierža nov, katere si je bil prisvojil. Vsled tega se je začela huda vojska, ki se je končala z Otakarjevo smrtjo in Rudolfu je bila pravica. Koje Rudolf Habsburški premagal najnevarnejšega sovražnika, pripale so poprej omenjene babenberške in koroške dežele zopet k nemškej državi. Iver je kralj Rudolf hotel, da hi v teh deželah vladal njegov vòd, sklical je koncem 1282. leta velik državni zbor v Augsburg in tu je izročil svojima sinovoma Albrehtu in Rudolfu Avstrijo. S t i r s k o in Kranjsko, a K o r o š k o jo izročil pozneje na prošnjo svojih sinov tirolskemu grofu Majnhardu. kateri mu je krepko pomagal v vojski proti češkemu kralju Otakarju. Stem je bilo 1282.leta vladarstvo Habsburžanov n a A v s t r i j s k e m u s I a n o v I j e n o. Y začetku so vladali vladarji iz habsburške rodo vin e lo v poprej l očenih deželah. a pozneje se je njihova moč začela bolj in bolj širiti, dokler niso naposled združili pod svojim mogočnim žezlom vse óne narode in vse óne kraljevine, katere imenujemo denes veliko in mogočno avstrijsko-ogersko monarhijo. Rudolf Habsburški je Idi v najlepšej dòhi svojega življenja, ko je bil izbran za kralja. Njegove lepe kreposti, s katerimi se je odlikoval ves čas svojega življenja, bile so : pogum 11 ost, modrost, pravičnost iu strah božji. Rudolf Habsburški je bil pobožen vladar in je po očetovsko ljubil svoje podložnike. Kadar je uravnaval kak pravni prepir, vselej je razsodil takó, da je bilo prav pred Bogom in ljudmi. Gotovo se spominate. ljubi otroci, óne lepe povesti o Rudolfu Habsburškem, ki uam pripoveduje, da se je večkrat rad kratkočasil z lovom. Necega dne pride po sledu divje zverine do potoka. Tii zagleda duhovnika. ki ravno misli iznti čevlje in nogavice. -Kaj delate tukaj?" vpraša grof duhovnega. In duhovnik odgovori : „Poklicali so me k umirajočemu človeku ter moram hiteti, da mu prinesem sveto popotnico. A narastel se je od dežja ta potok takó zelo, da je odnesel brv. in zato moram prebrésti vodo. da bolniku še ob pravem času pomorem v smrtnej uri." — (iloboko gane to blažega Rudolfa. Misli : tukaj je pričujoč Kristus, moj Bog in odreŠenik. Naglo stopi raz svojega konja, poklekne in ga ponudi duhovniku, rekoč: „Hitite umirajočega po-krepčat z nebeško jedjó !" — Drugi dan privede duhovnik tega zalega konja grofu nazaj ter se mu prisrčno zahvali za to dobroto. A Rudolf pravi : „Bog ne daj * da bi jaz zdaj št1 rabil v posvetne reči konja, kateri je nosil mojega Gospoda in odreSenika. Dal sem ga temu. od katerega sem vse prejel in vse imam, — čast, bogastvo in življenje." Zanimala vas bode gotovo tudi naslednja črtica o smrti Rudolfa Habsburškega : Poslednje dni svojega plemenitega življenja je bil Rudolf v Germersheimu, iu ko mu so zdravniki poročili, da* so šteti dnevi njegovemu življenju in je smrt uzé blizu, prav nič se ni ustrašil blagi cesar tega Žalostnega poročila. Dejal je Človeku, ki mu je prišel smrt naznanit, prav prijazno : „Povej mi. ali je to resnica?" — „Resnica!" odgovori poročnik. — „Nu. Če je temu takó. potlej mi ni dalje tukaj ostati." — Vsi nazoči se tem besedam začudijo in ga vprašajo, kam je namenjen ? — „Grem v Speier k svojim prednikom, dokler še jezditi morem, ker ne bi rad. da bi me morali tjà voziti." Speier je namreč kraj, kjer so grobovi nemških cesarjev. In res, takój se odloči na potovanje v Speier. Kadar se je po okolici raznesel glas, da Rudolf jezdi k svojemu grobu, vsak. kdor koli je le mogel, hitel je na pot. ki je peljal v Speier, da bi še jedenkrat videl predobrega cesarja in se poslovil od njega. V Speier prišedši ni dolgo več živel. Izpove,davši se iu prejemši sv. Režnje telo, umrl je v lß. dan julija 1291. leta ter ni nčakal, da bi bil njegov sin Albreht od knezov izbornikov izvoljen za nemškega kralja. Rudolf, grof Habsburški, je tedaj začetnik naie avstrijske cesarske rod ü viri e. kalem gospoduje v najlepšem iu najmogočnejšem cesarstvu na zemlji. ( 'eüar Fran Josip 1. Šest sto let je lixó minulu, kar je Rudolf Habsburški izročil v državnem zboru v Augsburgu svojima sinovoma Albrehtu in Rudolfu avstrijske podonavske in alpske dežele, kamor tudi naSa lepa domovina Kranjska sparla. Iii dn»' 11. julija tepa leta limit? ravno 600 lot, kar so deželni stanovi kranjski iu štirski prisegli udanost in zvestobo Albrehtu, prvemu Habsburškemu knezu v avstrijskih dednih d o žel ah. Denesje na čelu našemu cesarstvu Njega Veličastv«» presvitli eesar avstrijski, apostolski kralj ogerski iz hubsbnrško-lotarinskega rodu, ki je bil v 2. dan decembra 1^48. 1. z veliko svečanostjo proglašen za cesarja. ela Ljubljana, v prazničnoj obleki pričakuje Njega VeliČastva presvitlega cesarja, kateri jo počasti v dan 11. julija tega leta s svojim visokim pohodom. Nevzt r pljivo čakamo vsi svojega predobrega vladarja, da vidimo Njegovo milo lice ter mu zapojemo iz dna svoje duše i n srca: Bog obvaruj, Bog ohrani Nam cesarja, Avstrijo! Naj nas modro vlada, bràni, Močen z vfré trdnostjo! Krono mu branimo dedno Zoper vse sovražnike: S tronom habsburškim bo vedno Trdna sreča Avstrije. FRAN JOSIP I.. Iv. Totnfić. ìfyja Wluèitri prnàttHu tesarju Frana Josipu I. i blagor tebi, mili nàrod moj ! Brezkončna radost, čuj ! odmeva, hi »rea tvoja vsa ogréva: Veselja duri prišel ju tvoj. Oj blagor tebi, mili narod moj ! Prišel je k tebi »vitli Car, Prišel je k tebi tvoj vladiir. Zveni Mu gromovita slava, Nje polna dól sta in višiiva, Slovenec vsak se girisi vnét ; TI vrnil si mu radost ajjet, Presvitli naš vladar ! Zatßrej, kot vihar, Hrumi od Mure do Triglava In tjà do sinjega morjii, I)a vdana so Ti vsa srca. Pozdravlja Te sto tisoč grl, Pozdravlja z njimi narod jàk, Proslavlja niirod Tu krepak : Saj Ti si mu okove stri. Saj Ti si mu pregnal temino, l'tćšil Ti mu bolečino — Pozdravlja Te sto tisoč grl ! Yesét blaži Te starček sivi: „Gospód, lìospód moj dobrotìjivi !u In kliče krepki mož glasini: „Oj blagor Tebi, moj vladilr !" Mladenič viče Ti Čvrsti : .V?« 7AV-1V, m\l\ CW lu Otrf)k izkuša glasek svoj : „Oj blagor Tebi, oče moj !" Radosti kraja, kónca ni ! Takó Slovenec Te časti, Ki za-Te dii življenje, kri. l'o hribih, dólili se razlega Fonflsnej Adriji do brčga: rSijàj Ti védno sreče žiir, Oj dobrotljivi naš vladar ! " AtUjmko Devojdn. £ 0 šolski li počitnicah. HB&troci, kaj ne. da se veselite šolskih počitnic ? Še nekoliko " 'tednov, nekoliko dni. in šola bode prenehala, da se tudi vi nekoliko odpočijete. Najboljši učenci bodo pregledovali lepa IY1 darila, dobri in pridni bodo čitali svoja spričala in razrédnice. a óni. kateri so bili vso let« nemarni in malopridni, sramovali se bodo pred svojimi stariši in Lovariši. Pač so prijetne vesele šolske počitnice za pridnega učenca ! Dobri in pridni učence, ne meče o počitnicah svojih knjig v kak kol. da-si jih tudi ne potrebuje o tem času počitka in odmóra. Res je, da .si ne tare glave s slovnico ali računico, a vender rad prebira poučne in zabavne knjige, ter si to. kar jo bral, zapómne za ves čas svojega življenja. Lepi nauki se najlaže primejo vsacega otroka. Znano jo. da človek vse svoje žive dni ne pozabi ónih naukov, katere je slišal v nožnoj mladosti. Tudi Urbančeva Miuka jo l'ila med onimi, kateri se šolskih praznikov vesele iz tega namena, da se nekoliko odpočijejo in prijetno zabavajo. Prišla je iz Ljubljane domóv. Vsa vas je uže poprej znala, kdaj pride Miuka domóv. Znano je bilo tndi to. da hodi Minka v Ljubljani pri gospćli nunah v šolo iu se ondu prav pridno uči. Vsak je bil vesel, da Minka skoraj pride, ker je bila takó dobra àpktìea. /h hi »c bih — jbW ,se spioh prav} — w!J mnnijv pohodila na cesti. Tudi to leto je bila Miuka v nunskem samostanu mod prvimi v šoli. Dobila jo krasno knjigo za šolsko darilo, a vrhu tega še izvrstno spričalo. Tega so se njeni stariši zelò vzradovali. Prvi dan, ko je prišla domóv, ni se mogla dust i nagledati dobrega očeta, matere iu Ijnbeznjive sestrice Anke. Vse po redu je objela in poljubil«. Druzega dne je obiskala svoje dobrotnike, znance in prijateljice. Naj pred je šla k svojemu bivšemu učitelju, kateremu se je imela mnogo zahvaliti, da zdaj tako dobro napreduje ; potem je obiskala gospoda župnika, kot svojega nekdanjega dušnega pastirja, potoni soseda Klemeuca, kateri je bil nje krstni kuni, in potlej še po vrsti vse svoje prijateljice, katerih je imela v vsakej hiši. Si m i treba pripovedovati. da jo v sa ce m u pokazala lepo stilsko darilo in dobro spričalo ter «la jo bil vsak vesel Miukinega napredka. Necega vročega dne. o šolskih počitnicah peljejo oče Minko, njenega kuuia in kumieo na lepo pristavo, katero so imeli znnaj vasi, da bi se zunaj v božjoj naravi malo razveselili. Kuni je vzel s seboj vrč dobrega vina. a Minkina mati in kumica ste skrbeli tttdi za zobé. da je bilo kaj prigrisü. Priscdši do pristave, posedejo na zeleno travo, da se malo okrepa Tu je bilo mesa in kruha, povi ti ce in pijače. M in ka je veselo družbo vos čas prijetno zabavala. Pripovedovala jim je o Ljubljani vse, kar je znala, in to takó natančno, daje k u ni a rekla Minkinej materi: J'uješ kuma? inerivo iiisvi bili v Ljubljani, a tega nama ludi ni treba, ker sve takó natanko slišale vso. kar se v Ljubljani lepega videli more." V tem. ko se jo družba na zelenoj travi takó krepèahi, ugleda Anka rnlnn, ter ga pokaže materi in sestri M in ki. Sosed Kleui enee to slišati, zagrabi klobuk, da bi pognal nepovabljenega gosta, rekoč, da dela mnogo kvare po njivah in po polji. Ali Minka mu reče nato: „Nikarte kum preganjati ptici«* iz polja. Kdor podi ptičice z polja . ta podi ž njimi tudi blagoslov božji. To je, da vrabci v v velikih četah napravijo na polji nekoliko kvare, ali pomisliti je treba, koliko nam koristijo v vzpomladi. Vso zimo siromašne ptičice prezobàvajo pori streli o ter kornaj dočakajo vesele vzpomlÄdi. da inogó pobirati škodljivo golazen, katera bi nam drevje in poljske pridelke do golega obrala. Korist je zelò velika, ako pomislimo, koliko te škodljive golazni nam vrabci poboró po vrti h in po polji. Zato jim pa tudi zdaj ne smemo proskopo gledati na kljun in jim očitati in naštevali vsako zrn ice. ki ga pozohljejo. Le pomislite, i kako hudo se je godilo vrabcu po zimi: sneg je na debelo pokrival i 7v«\ly,\. vo zimi nekoliko zrnja ua sueg. da nam od gladi ne pogine." To rekši. zdrobila je Minka kosec kruha in vrgla drobtinice pred vrabca, kateri se je. kakor da bi bil razumel Minkino zagovarjanje, približal k njej iu je prav prijazno čivkal. Kumu Klemencu in Klemen cevk i. očetu in materi se je zdelo to razlaganje iu zagovarjanje vrabca jako čudno. Sosed Klemenec je uže slišal nekje, da se ptice fcivé ob gosenicah in drugih škodljivih žužkih, ali da bi bil vrabec koristna ptica, to mu je bilo prvo. kar je slišal denes iz Minkinih ust. Zapomneli so si pa vse. kar jim je Minka povedala, in ptice v tej vasi so imele mir od sih dob. ker sta sosed Klemenec in M in kin oče tudi dalje povedala vse to. kar sto slišala od pridne Miuke, in vse to sta potrdila tudi gosp. župnik in gosp. učitelj, ter so ljudje sklenili v bodoče ne več preganjati nedolžnih ptičic. Denes je v tej via vse drugače. Odrasli ljudje prebirajo „Novice" in druge gospodarske liste, a redko kje se dobi kak otrok, da bi ne čital „Vrtca." Minkiu oče in inati sta se uzé zelò postarala, a postarala sta se tudi kum in kuniica. Minka pa živi v istoj vasi kot učiteljica ter še z večjim uspehom širi koristne nauke, med prosti narod, nego Ti je to storiti mogia v nožnoj mladosti kot učenka. Hog jej daj zdravje in veselje, kakor tudi vsacemn, kateri živi in dela v prospob svojega naroda! Lj. t. % Jednooko gorjć. ivol je kovač, ki ni poznal uikakeršnega zla. „Šel bom. in si poiskal gorja," dejal jo in se odpravil na pot. Sreča ga krojač. „Kani greš?" vprašal je ta kovača. „Kaj bral?" odvrne ta. „vse govori: gorjé je na svetu, jaz nisem videl še uikakeršnega : grem je iskat." „Tudi jaz živim dobro." odgovori krojač, „tudi jaz še nisem videl gorjà: idiva skupaj!" Dolgo sta hodila in zašla v gost. temen gozd. Tam sta našla majhen pot in sta šla po njem. Zdaj sta zagledala veliko hišo. V tem je bila nastala uže noč. in šla sta v hišo. da bi prenočila v njej. Notri nista našla nikogar ter sta se vlegla spat, — Zdaj pride visoka shirk a, suha, kriva, jednooka. „A." reče, „glej ti-, góste i mani ! Zdruvslviijta!" .Zdravstvuj. iena ! prišla »va li tebi počivat." „No dobro ; imela bodem vsaj kaj za večerjo." onadva sta se prestrašila. Starka pa je prinesla veliko breme drv, položila je v peč iu je zanetila : potem je šla k našima znancema, vzela krojača, zvezala ga in v sadila v peč. — Kovač je sedel in mislil: Kaj naj storim V..... Starka je vzela iz peči spečenega krojača iu pričela večerjati. Kovač jo je gledal, kakó je večerjala in dejal: -Žeua. jaz sein kovači" .Kaj umeješ kovati?" ...Jaz umejem vse.," odgovarja kovač. „Skuj mi okó I" prosi starka. „Dobro," reče kovač, imaš-li kako vrv? Treba te je zvezati, drugače se ne da skovati okó.1" Šla je starka in prinesla dve vrvi. taiijšo in debelejšo. Kovač jo je zvezal s lanjšo vrvjó. „Nil mamica, obrni se !" Obrnila se je iu raztrgala vrv. rN è mamiea." reče kovač, „ta vrv ne godi." Vzel je drugo vrv in zvezal starko. „Obrni se zdaj starka 1" Obrnila se je. a ni mogla raztrgati vrvi. — Kovač je vzel šilo in razgrevši je, zabodel jej v zdravo okó. Starka je strepetela, raztrgala Vrv in skočila ua prag. rt'aj ztódej, zdaj mi ne uideš!" Videl je kovač, da mu gre za kožo ; sedi. misli : Kaj naj storim ? Prišle so s polja ovee ; starta jih je pognala v hlev počivat. — Sled tem ji' nastala noč : zjutraj začela je izpnščati uvee, po-lipajoč vsako. — Kovač je vzel kožuh, obrnil dlako ua vrh. oblekel ga in se plazil mimo nje, kakor ovca. Ona ga je prijela za hrbet in izpustila véli. Vstal je kovač in rekel: „Odpusti tiorjé ! Natrpel sem se od tebe gorjii. zdaj mi ne storiš ničesar !" — „Postoj. še se me bodeš natrpel I" kriči za njim tiorjé. — Zopet gre kovač po ozkej stezi. Pogleda okolo sebe : ua drevesa je sekira z zlatim loporiščem. Hoče jo vzeti s seboj. Zgrabi jo. a roka se je prime. Kaj sedaj ? — Ozrè se: k njemu hiti «iorjé in kriči: „(ilej zlòdej. nisi ušel!" — Kovač vzame nož. odreže si roko in uide. — Prišel je v domačo vas. kazal roko in dejal: „Tu poglejte, kakšno je (iorjé: jaz sem brez roke, a mojega tovariša je celega SUodlo. - h nukei/a preložil ji* postavili in sGzklali stari Rimljani. Najbolj ohranjen je brez dvojbi; takó imenovani panteon (zdaj Maria della Rotonda), katerega je sezidal Agrippa. A največji izmed rimskih umtiteatrov, ki nam so se ohranili, ji' sedanji kolizej (Ainphitbeatrum Vesjw-sianih katerega je sezidal rimski cesar Klavij V espazijan. kateri je sezidal mnogo koristnih in velikanskih poslopij. Pripoveduje se, g* Stari Rimljani. tovilo velikanskih stavbenih spomenikov, katere so nam zapustili ^'stari Rimljani, je neizmerno. Se denes najdemo mnogo temp- ?ljev. slavolokov, cest. katakomb, ozidij, državnih poslopij, ainfi-teatrov, velikanskih stolpov iu nadgrobnih spomenikov, ki so da ima v rečenem kolizeji 80.000 ljudi !c|>s rož«, krasna si K ral j Ir.i med cvptiromi ! ladar se roža (vrtnica) razcvete. takrat so naši vrti v naj-epšem cvetji. Res je, ila nam je prijetno ugajala lepota iu r vonjava zvončkov in vijolic, tulip in narcis, rumenih trobentic iu šmarijnic, ali vse te cvetice prekosi roža r svojo krasoto iu vonjavo, ki se ne morete primerjati z nobeno drugo cvetico naših vrtov. Zato jo pa imenujemo kraljico cvetic, in lehko rečemo, da ga ni cvetličnega vrta. v katerem bi ne bilo rožnega grma. Neka turška pripovedka pripoveduje, da seje roža porodila iz potnih kapljic turškega proroka Muhameda, ki mu so padale na zemljo, ko se. je p'» noči vzdignil v nebesa. Pri starih Rimljanih so šli vojniki z rožami nakiteni v krvavi boj. in rožui venec je bil zmagovalen najlepše piacilo, ko se je vračal iz vojske domóv. Kristjani so to evetieo posvetili preblaženej Devici Mariji; zatorej jo vidimo pogostoma rasti ob svetili znamenjih, ki so posvečeni kraljici nebes in zemlje. Pripovedka pripoveduje. da je iz kapljice kervi našega odrešenika Jezu Krista, ki je padla v morje, nastala prelepa mesečna roža (Monatsrose), ki je najbolj priljubljena izmed nizkih vrsti naših rož. Iz spokornih solz Marije Magdalene, padajočih na rudečo rožo, izpremenili so se rudeči cvčti v bele. Navzdol zakrivljene bodice šipkove (Hagebutte), pripoveduje pravljica, so delo hudičevo. Ko ga je namreč Bog pahnil iz nebes na zemljo, zasadil si je visok trnjev grm. da bi po njem splezal zopet v nebesa. Ali Bog je takoj videl, kaj nanierja peklenšček iu upoguil je šipkove mladike. Hudič se je zaradi tega zelo raztogotil in je upógnil tudi trne. da se prime vsega, česar se le dotakne. Sipkov cvetni venec ima 5 lističev in mnogo prašnikov. Naša po vrteli rastoča roža vrtnica pa ima mnogo več lističev ter le mulo prašnikov. Zato jo imenujemo rožo goščavko. Vse bele rože goščavke, ki rastó po naših vrtili. niso nič druzega. nego pitane zvrsti šipkove : šipkovi prašniki so se namreč izpremenili v cvetne lističe. Vsak prašnik si lehko mislimo, da je npognen ali zvit cvetni listič: pri dobrem oskrbovanji rožnega grma se razvijó praš-A niki v cvétne lističe. Zato lehko umejete. otroci, zakaj ne najdemo v lepo napolnenej roži goščavki nobenih prašnikov in zakaj take rože ne delajo nobenega plodu. Po rožuili mladikah in po listji raznih rožnih grmov vidimo večkrat vse polno drobnih, zelenih živalic, ki je rožne ušice imenujemo. Povsod, koder se te živalice nahajajo, ondu ni ne listov ne cvetja. Te živalce se neznansko hitro plode. T majo rilček. enako dolg ali pa še daljši od trupla : kadar hočejo sesati, iztegnejo ga in zabodejo v rastlino ter sesajo sok iz nje. Zaradi tega so te sesajoče ušice rastlinam zelò kvarljiVe in ljudje jih skušajo z raznimi pom očki odpraviti in /.utreti. V ta namen opirajo in otepajo rastline, kadijo je s tobakom, potresaj o z gipsom ali apnom. Sipek (Rosa canina) je grm. ki ima kratko, debelo deblo. Spodnji del čaše je jajčasto-vrčast. t'vèti so beli ali bledo-rudeči. veliki in lepo dehteči. Sipkov rudeč plod imenujemo šipečje jagode. Te jagode so mesnate in imajo v sebi mnogo, z lasci obdanih. trdih oreškov. Mesnate skorjice (lupine) imajo mnogo sladkorja, jabolčne kisline in gumija v sebi. Ako se ščetinusti oreški odstrane in se mesnate skorjice vkuhajo. dobimo izvrstno polivko in vknhano sadje (kompot). Sipek. ki raste pogostoma kraj potov, v mejah in plotéh, cvetè meseca junija in julija. Koža jo bila užo v starodavnih rasili podoba (znameuje) ljubezni in lepote. Hvaležni otroei jo sade na grob svojih sta riše v. ter jim s tem kažejo svojo ljubezen do njih. Bela roža je podoba smrti in bolečin. fL njo kitijo grobove ubožnib. zapuščenih ljudi, ki so v življenji mnogo bolečin in bridkosti prestali. Roža nas tudi opomina, da v človeškem življenji ni nobenega veselja brez žalosti in trpljenja. To nam kažejo bodice okolo lepega cveta. Rudeče rože so tudi podoba ran : zato so nekateri pesniki imenovali krvavo bojišče „rožni vrt." Po nekaterih krajih sklepajo zvonike pri cerkvah v podobi rožo, da bi nas s tem opomiuali. da se bo naše življenje še le po smrti v večnosti v svojoj najlepšej lepoti razvilo. /. T. Kazne Drobtine. (PaseJmi spomini meseca julija.) V 2. dan julija 1724. 1. se je porodil slavni nemški pesnik K. (i. Klopstoek. Njega glavno delo je nabožni epos: „Messias." V 3. dan julija 180G. leta je Itila nesrečna bitka Avstrijcev zoper Prose pri Sadovi na Češkem. V 4. dan julija 1374. I. se Krajina, Slovenska stran, Metlika, Pivka in Kras soedinijo na ljubljanskem zboru v jedno deželo. T 5. dan julija 1729. leta postane Fran II. nemški cesar. V (J. dan jidija 1373. 1. se porod/ Janez Bus. a ravno tega rlné 1415. I. jo bil na gromadi sežgan. V 9. dan 1833. leta se je porodila Josipina Turnogradska -Tomaiiova, prva pisateljica slovenska. V 12. dali julija 1850. leta se je rodila nadvojvodinja G e 1 a, bči našega presvitlega cesarja, ki je od 20. aprila 1873. leta poročena ■/. bavarskim kraljevičem Leopoldom. V 14. dan julija 1789. leta se je poródil Frau Metelko, slovničar slovenski. V 15. dan julija 022. leta pobegne Muhamed iz Meke v Medlim. Od tega dné rafcunyo Muha-inedani svoj čas. (Iledjira.) V 21. đan julija 171 H. 1. se sklene mir med Avstrijo in Turčijo v Pasaroviei; .Srbsko in Banat prideta k Avstriji. V 25. dau julija 1848. I. sijajno »magft&ttdeeky nad Sard ino i pri C n stozzi. V 31. dan 155(5. 1. umrje Ignaeij h Lovole. ustanovitelj reda •Jezuvitov. a. fi. Slovstvene novice. * Izvorne pri po vješti Ljudevita Tomšič a hrvatskej mladeži. Prvi i drugi svezak. U Za grehu. Naklada knjižaro Mnenj ak a i Senftlebena 1883. — Pod tem naslovom je izdal naä rojak Ljod. Tomšič svoje doloma v wkdft- omenjeni pisatelj pripovedovati otro- njera hrvatskem »Bršljanu* delom» v kom. Kdor hrvatski j*zik umeje, ne našem .Vrfcl* priobčene izvirne pri- bode mo ini. ako «i tudi to knjižico povesti v posebnoj knjižici nsi svillo, naroči in jo čita Jezik je čist in iHiko-Knjiiica je «xaljsana r, mnogimi po- ' umeven. Dobiva «e v knjižari Mučnjaka dobami in je *el<> primerna pridnim i Senftlebena n Zagrebu. Cena knji-nčencem iu učenkam za šolska darila. . žici jp trdo vezanoj 70 kr.. v platno Povest „O Šolskih počitnicah" v de- vez. z zlatim ohrezkom 1 gl. 20 kr nasiljem „Vrt-čevem* listu sin^ preveli j Dobila se tmli posameli a zvezka po iz to knjižice, da «jo naši čitatelji pr''- 40 kr. zvezek, pričajo, kako nežno in ugodno zim Vprašanj«». , (PrioMil Jok. '?..) Kdo ?.ua povedati. na koliko različnih načinov se v gorenjem čve.tero-vngelniku bere stavek: ,.Bog poživi nam cesarja!" ako se začne čitati i'/ srodine pri B vedno idofi proti četverim oglom