t0t* Natis 12.000. cena ene številke 4 vinar]e. "flNl
rejništvo in upraviteljstvo v  Ptuju v gledališkem poslopju.
ijcrc  izhaja   vsaki   drugi   četrtek,
Jati'iin z dno naslednje nedelje.
Sestavki dobrodošli.
kopisi se ne večajo in se morajo jdalje do pondeljka pred izdajo do-tične Številke vposlati.
Štajerc.
Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K L— s poštnino  K  1.20. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat.
Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, '/, strani K 16.—, l/4 strani K 8.—, '/» strani K 4.~, V„ strani K 2.—, '/sa strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena.
tev. 10.
V Ptuju v nedeljo dne 4. novembra 1900.
[iletnik.
Kmetje!
Da se Vam prejemanje ..Štajerca" olahkoči. da-bodemo mi  ..Štajerca- vsakemu, ki se za pri-lodnje leto na njega naroči, v letošnjem novem-ru in decembru zastonj.
Štajerc košta za celo leto samo 60 kraj-^rjev in se denar pošlje na upravnlštvo „Štajerca'" Ptuju.
Vinska in sadna kupčija.
Letali so nekateri gospodje po spodnjem Stajer-em k kmetom in mestnim posestnikom vinogradov, i- vpili: „Letošnje vino ni za nič"; ali iz ošabnosti iejo oni hektoliter po 18 gld. plačati. No, to vele se jim je skalilo. Mi smo po celi Avstriji in zu-ij Avstrije oznanili, da je spodnje Štajersko vino prstno in zato se je cena navadnemu vino takoj na ! gl. pri boljem na 24, 26, 30, da celo na 36 gld. »vzdignila. Danes je sto krčmarjev na spodnjem merskem, tako da se je  nadejati, da  bode večina
Šterak.
Po P. K. Kosegger-ju. {Ponatis prepovedan.)
Jaz pravim   vedno:   Veliko denarja ni potrebno. obrniti se ga mora znati. Zadnjo nedeljo-imel sem blo kupčijo s pekom-krčmarjem.
.Krčmar!"  pravim jaz,  „pojdi malo sem, moram ^ekaj povedati."
„Precej, precej,"  pravi krčmar, „ali ne vidiš, da am roke polne glažev! ljudje so žejni."
Jemnasta, si mislim, danes so žejni. Drugače, o on pri brhki gospej usnjarici sedi, takrat bi si člo-: lahko pljuča pretegnil, predno bi kapljico vina lil. Danes so žejni — verjamem! Konečno je tukaj, ta pek-krčmar in pravi, jaz bi ne pustil dosti deževati, on da ima rad repo tleti suho.
„Ti krčmar"   pravim jaz,   „pustimo   repo in dež miru.   Ti se boš   spomnil,   da smo na žegnansko eljo na noč tukaj pri tej-le mizi skupaj sedeli." „Bo že res", pravi krčmar.
k malu razprodana, in da skoz tO bodejo cene se zopet povišale.
Kar se pa tiče sadne kupčije, imel je naš „Štajerc" popolnoma prav. V naši sedmi številki „Štajerca" smo mi kmetom prigovarjali, zimsko sadje kolikor mogoče dolgo hraniti, ker smo v naprej vedeli, da se bodejo bolj pozno v jeseni cene namiznemu sadju povišale. Zdaj se na ptujskem kolodvoru dnevno 10—14 vagonov sadja za prešati odpošlje in se plača 3—4 gld. za meterski cent; namizno sadje, posebno boljše vrste, pa se plačuje že prav po poštenih, visokih cenah.
Tudi danes zamore „Štajerc" zopet razglasiti nove naslove (atrese) :
Herr Pfarrer Jakob Huber in Neumarkt bei Kallham in Oberosterreich, hoče dobro letošnje vino kupiti.
Gospod Oto Homan v Radovljici (Radmannsdorf) na Gorenjskem Kranjsko, želi štajersko vino kupiti.
H. Rachse Fabriksbesitzer in Reichenberg, Boh-men; Convicts-Direction Melk, Nied.-Osterr.; A. Hohl-b a u m & Comp., Fabriksbesitzer, Jagerndorf Schlesien; M.  Dautwitz in Baden, Weichselgasse 11; Franz An-
„in da si mi ti — ko sem jaz pijačo plačeval, en bankovc za pet goldinarjev menjal."
»Tega zdaj več ne morem prav dobro vedeti. Zna pa že biti", pravi krčmar.
„ Ali — oprosti mi, jaz moram iti pogledati, Če je testo za zemlje že zgnjeteno. Moj pekovski učene c že zopet čepi v kuhinji, ta sakramentar. In danes je ta velika peka. Vsesvetniške zemlje za reveže itak poznaš, to neumno navado; pa kaj se hoče!" To iz-rekši. pa hoče že zopet oditi. Tu zavpijem jaz ven v kuhinjo učencu naj gre brž testo gnjest, ker gospod krčmar mora čakati na goste. Fant bil je tudi precej pri svojem opravilu in krčmar mogel je ostati pri meni.
„Ja, da ti povem", začnem dalje, „ti si mi na žegnansko nedeljo tu na mizi menjal petak in si me pri tem našmiral."
., Našmiral? jaz tebe?"
„Ravno en goldinar je pijača znesla."
^Saj res, prav imaš, zdaj sem se domislil in jaz sem ti dal iz petaka 4 srebrne goldinarje nazaj. Enega
lauf, Kaufmann, Neurode, Preuss.-Schlesien, kupijo večje množine namiznih jabolk.
Brigitta Kottar, Obsthandlerin in Zeltweg, kupi 1000 kg. namiznih jabolk.
Professor Dr. Aug. Harpf, Pribram, liohmen. kupi 100 kg. namiznih jabolk.
Hans Mattevi, k. u. k. Mil.-Med.-Official, Of-ficiersmesse zu Olmiitz in Mahren, kupi 200 kg. štajerskih zimskih  mošank jabolk.
Dr. Pretzlik in Troppan, knpi 150 kg. namiznih jabolk.
Michael Fried inann, Obstgrosshandler in Raab, Kazinczygasae 1, Ungarn, kupi 15 vagonov namiznih jabolk.
Anton Hahnreich, Hotel „Europa", Innsbruck, kupi 500 kg. namiznih jabolk.
Wilhelm Wittek zu Pri voz, Bahnhof, Mahrisch-Ostrau, kupi en vagon namiznih jabolk.
Alois Alfonsus, Lehrer, Wien XIX, Hardeck-gasse 4, kupi  100 kg. namiznih jabolk.
J. B. di Lenardo, Obstgrosshandler, Wien IV, Obstmarkt, kupi 200 vagonov namiznih jabolk.
Die deutsche Section des Landes-Culturrathes fur Mahren in Briinn kupi 20 vagonov namiznih jabolk.
Susanna Plenner, Oberforstersgattin in Guss-werk, Obersteier kupi 50 kg. namiznih jabolk.
V. Garda, Specialhandlung in Mahrisch-Ostrau, kupi 500 kg. jabolk velikih vrst na primer: Gloria mundi, Triumpf, Kaiser Aleksander, grime, grosse, ge-rippte Winter-Calvill; dalje 1000 kg. Ananas-Reinettcn; vzorce (muštre) žeh 2 kosa v škatli kakor ,, Muster ohne Wert (poštnina 5 kr.) doposlati.
Fr. Preiicke, Obsthandler, Halle a. d. Salle, Deutschland, kupi 2 vagona namiznih jabolk.
Državnozborske volitve.
Volitve volilnih mož so pred vrati in po časnikih se gospodje kandidatje slavijo; liberalci   in   klerikalci
si mi bil dolžan14, pravi krčmar in naredi grozno pošten obraz.
„Ti krčmar!" pravim jaz, „ odpri moj usnjat moš-niček, ti si mi ven dal tri srebrne goldinarje in en kufrasti šterak (t. j. 4 krajcarje.). Pri „tvoji mrtvaški lahterni" res da nisem zapazil da je bilo premalo in ko pridem domov, dal sem mošnjiček z denarjem ženi, ali ona me je kregala z lumpom, da sem v eni uri dva goldinarja zapil in še niti pijan nisem domov prišel — to je dokaz, da sem ga bil še več navajen. In zdaj pridem jaz na to, da se je ta frdaman šterak izdal za moj četrti goldinar. Se je pač spregledal ta pek-krčmar, si mislim, moj Bog saj je lahko mogoče, da se človek enkrat spozabi, ker je šterak ravno tako velik in težek kakor sreberni goldinar.
nTo je pa že odveč", zarohni krčmar, vstane in postavi svojo pest trdo na mizo, „tako, jaz denarja ne poznam misliš ti, ali jaz bi te naj vedoma našmiral! Jaz sem že 20 let krčmar in sem že več denarja v rokah imel, kakor si ga ti videl, razumeš? ljubi moj! In jaz svoj denar pogledam, kadar ga dam ven ali če
kregajo prav mrzko eden čez drugega. Nek vrli km poslal   je  vprašanje   na   »Štajerca",   kako naj bi prav za prav volilo, da bi se kmetu že vendar enkrat bolje obrnilo. Toraj ljubi kmet,  „Štajerc* ti bode S resnico povedal.
Na gornjem Štajerskem imajo kmetje veli društva, kajti katoliško kmečko društvo šteje 18 ti in kmečka zveza (Bauernbund) 9 tisoč udov. Ako potem kakih volitev ali kakih za kmeta koristil postav tiče, zberejo se tisoči kmetov in se v njiho zadevah posvetujejo samostojno. Vsekakor pridejo takim shodom tudi gospodje duhovniki, advokati drugi gospodje, ali oni počakajo lepo zmerno, d a govoril kmet, še le potem izrazijo oni si mnenje, kajti v kmečkih stvareh ima prvo pravi kmet.
Vidiš prijatelj, takih društev manjka pri nas. za si kmet pomagati ne ve.
Pri nas skličejo se shodi   po  duhovnikih   ali po advokatih   in  ako   kmet tam   kaj   spregovori, oponašan in zasramovan ali cel6 na časti užaljen. Tal pride, da po   takem   ubogi   kmet   pogum   popohmn zgubi in ponižno vse to stori kar gospodje hočejo, < cel6 tudi takrat, kadar se gre v njegovo lastno škod
In vendar bivši ti gospodje n e i mi kajjesti, ko  bi kmet  za  nje  nedela
Tako, zdaj veš ljubi kmet za vzroke sploš revščine.
Tako dolgo, dokler kmet sam nel sprevidel, da je kmečki stan najp trebnejši stan, tako dolgo, dokler bo on p shodih in volitvah se pustil od drugih gospodov fc mandirati, namesto da bi svoje pravice branil i volilne može in kandidate svojevoljno postavljal, tal dolgo ljubi kmet, se ne bo noben človek za kmetiš koristi potegnil.
Kmetom zamore se toraj le s ko kmete  pomagati.
ga prejemam. Kdo ve. kaj si vse z goldinarjem dom grede počel. Jaz bi naj bil napačno ven dal! glejte no, govoril je krčmar."
On laže mislim si. Jaz sem seveda čisto prej čan, da ima on moj goldinar, ravno zato, ker ta razsaja. To je sumljivo. Pa ker on enkrat la ne morem jaz nič zato, jaz naj bi bil sam denarje bolje pazil, ko mi ga je ven dajal. Nič p pira in nič sovraštva nočem jaz zaradi enega ušive goldinarja imeti. Pusti mu tisti goldinar, si mil ter pravim: „Ge ti za gotovo veš, da si mi dal ši goldinarje ven, potem morem pa že verjeti."
„No, jaz mislim tudi" pravi predrzno in gre svojemu pekovskemu fantu, ki je pri koritu z obd rokama testo gnjavil. Krčmar obriše si svojo ro malo v hlače, poseže v korito po pest testa in ga | loži za težo na eno stran vage. Komaj orehovo 1 kost ima hlebček! In to naj bi bila teža za ženil Ne, le počakaj pek! si mislim. In ko je on fantu o] zapovedal, tristo žemelj speči, pa ne smejo biti težji, kakor je ona na vagi, in ko je on kmali pot
Obrekovalec spada hudiču.
Gospod W i s e n j a k je že 24 let občinski pred-iik v Slomu in vživa največji ngled pri svojih Kanih, ne samo zaradi svoje poštenosti, ampak ker on kot priprost kmet je razumnejši kakor ikak advokat. To ptujskim naoijonalnim gospodom,
sicer advokatje, ali malo razumni, ne ugaja in judi neke sosedne občine naščuvali, da so ti H) proti g. Wisenjak-u naredili, da on z občinskimi li ne i-avna pravilno, kar se je dalo razumeti, t da on denarje za se porabi. Ko so torej oni občinski možje prišli k Wisen-. da bi knjige pregledali, našli so vse v najin redu in Wisenjak jim je celo luč pri belem dnevu lizo postavil, da bi ja dobro brati zamogli. Gospod Wisenjak je še danes slomški občinski rtojnik in kmetje so ž njim zadovoljni. Mi vrag ne počiva dolgo. Ko so prišle državno-k<> volitve in je „Stajerc" kmetom razložil, da e kmete izvolijo, tuhtali so časnikarski hlapci enskega gospodarja", kateri kmet bi neki le i bi jim kot državnozborski kandidat ta mastni at odšapnil.
Hura! zagromeli so: To je Wisenjak! In pričeli so moža zasramovati in obrekovati,  z ai ometavati in s strupom škropiti, tako da vsak nazačev zasluži za 10 let v luknjo iti. Zakaj so neki le   ti   katoliški   gospodje   našega
utajili,   lagali   kot   cigani,   in   obrekovali   kot I
Zato. ker vejo, da vsi njihovi kandidati za kmeta vinarja niso vredni in da imajo kmeta samo tako
radi dokler molči in jim denarje daje. Pameten in prebrisan kmet pa jim je   na  poti. o kmet boljše govori in več zastopi, tega bi potem je zastrupili.
Zato potolažite se gospod Wisenjak! Vspričo snel ter učenec v kuhinjo stekel po svojo kafetovo
0.  skočim jaz hitro k   pekovskem koritu  in za-moj šterak  v tisto testo, ko je služilo za vago.
Tako si mislim,  tu imaš zdaj   tisti šterak zopet katerega si mi tako   lepo za  srebern goldinar
1,  bode ti upam, dobre obresti nesel.
Drugi dan na vse zgodaj prihajali so ljudje po e in so se prav Čndili, da so sedaj tako velike &, in si šepetali: glejte, vseeno delamo peku o. če ga imamo za skopuha. Tako velikih žemelj (dvajset let sem nismo videli, odkar se je bilo ako dobro obneslo.
[onečno zleze pek-krčmar iz svoje tople pernaste je in ko eno od teh žemelj zagleda, zaboli ga nu, In res vse so tako velike, ena kakor drnga. sačelo je po hiši grometi. Pekovski učenec si za-
svojo ubogo dttšo, da on ni žemelj tudi za en jih delal,   kakor je bil  košček testa na vagi
s tistim koščekom testa!" gromi pek, „ vidiš ti, pripraven kupček je to. Ti pa pečeš take velike Bce knedelne, da niso nikamor podobni in da je
rovih napadov od advokatov in neslanega „ Gospodarja" je čast vsakega kmeta, Vas dvojno spoštovati in tak malopriden in lažnjivi časopis iz hiše vreči! »Slovenski gospodar" se je spoznal kot kmečki sovražnik; on toraj v pošteni kmečki   hiši nima nič iskati.
Kdor  drugemu jamo  koplje,   sam   v njo pade.
Kdor trka, temu se odpre. Kdor išče, ta najde. Ako pa kdo katerega po farizejsko po časnikih napada, temu se tudi kaj lahko odgovori!
Mene podpisanca je slaboglasni „Slov. gospodar" v svoji 42. številki kar na cente obiral. (Dopisnik tega se pa ne upa na dan ! Sram ga bodi!)
Dolžnost mi je toraj, da se na take lažnjive napade tudi branim.
Prosim te tedaj dragi „Stajerc", ki samo resnico govoriš, bodisi v prid kmeta, trgovca, kakor tudi delavca, in ker se ne ustrašiš nikogar, da bi blagovolil tudi moj dopis, ki le samo kmečke koristi i. t. d. zagovarja, sprejeti.
Tedaj se usojam, da tudi moj dopis v svoje predale sprejmeš, ker nameravam gori omenjenemu listu le samo resnico odgovoriti.
Prva točka se glasi: da sem postal jako bojevit, ker so me ptujčanje proglasili svojim zastopnikom, da so namreč mene in gospoda Š o š t a r i č-a v skupini izvolili v ptujski mestni zastop.
Kadar so se vršile volitve v okrajni zastop, delali so na vse kriplje gospodje odvetniki in njihovi pristaši, da bi na njih ljubo kmetje in veleposestniki po njihovem kopitu volili.
Delali so toraj tako, da bi svoje zastopnike razdelili tako, da bi nekatere fare imele po 4 ali še več v okrajnem zastopu, druge pa nobenega. Fara Polenšak je   bila   edna iz  med tistih,   ki naj bi pri okrajnem
res kar sramota." „Ali, prosim gospod mojster, pa teža! Dajmo vagati!"
Ko so se odvagale pravi pek: „ tukaj pa je imel hudič svojo roko vmes.   Obe vagajo enako!"
Jaz sicer ne grem zjutraj v krčmo, ali sedaj nisem mogel dočakati. Prišel sem ravno, ko se je pek od jeze penil. ,,Prekleti hlebček", pravi pek in ga trga s prsti narazen.   Pa glej! izstisnil je en  šterak ven.
Ogleduje ga nekoliko časa. „Ti!" pravi in me škilasto ter jezno od strani pogleda: „Ta hudobija je od tebe! Ti si imel en šterak, kije imel luknjico pri robu.
„Tako?!" pravim jaz, luknico pri robu, moj šterak? kako si ti tako dobro znan ž njim? kaj?
„Tu! tu ga imaš!" zarentači in potegne svoj mošnjiček z denarjem iz žepa, „tu imaš svoj srebrni goldinar! Jaz ti ga podarim! Jaz radi tega ne bom bolj reven! Tu imaš tvoj šrnorn!" In vrže mi ga pod noge, da odskoči kvišku, odleti in se pod mizo skotaka.
„Sliši tudi ubogim", rečem, pa za zdaj je ta lum-parski šterak več povzročil kakor en svetel srebrnjak. Povem mu še:  „Prav porabiti mora se denar znati."
— 4 —
zastopu nobene veljave imela, in je bila v tej zadevi prezirana, da bi ja v okrajnem zastopa nobenega zastopnika ne dobila. Ker so pa Ptnjčanje tudi to zapazili, da taka občina kakor je Polenšak, nima pri okrajnem zastopu nobenega človeka, so povdarjali po davkih, da ji tudi spada enega moža v okrajnem zastopu imeti.
No, toraj so me mestjani izvolili v okrajni zastop. Smelo torej uprašam! kdo je največji dobrotnik ptujskega okraja. Gotovo mestjani sami.
To pretirajo slovenski ptujski advokati in notarji in njih privrženci, kar pa Ptujčanje nadomestijo. Slava Vam Ptujčanom!
(Opomba uredništva. Ta dopis je stvaren, le žalihog da ga radi prostora danes nadaljevati ne moramo, ker slišal se bode temeljit zagovor.
(Dalje sledi.)
Zunanje novice.
Obešen vojak- 22. t. m. je praški rabelj Wohl-schlager na dvorišču male vojašnice v Terezinu obesil infanterista Kolana, ki je 1. maja t. 1. v Kutni hori hotel ustreliti svojoga korporala, a je vbil nekega infanterista ter teško ranil nekega drugega vojaka.
200 vojakov ubitih. Nek časnik poroča, da je bila vsa francoska ekspedicija o jezeru Assal v Severni Afriki ubita. Ekspedicija je zahtevala dolžno veliko množino soli, a zamorci so jim dali mesto soli živino. Ponoči pa so zamorci ekspedicijo napadli in pomorili. Tudi druga ekspedicija, ki je šla prvi ekspediciji na psmoč, je bila zavratno napadena in  pobita.
I20leten Ženin. V Bodre na Turškem živi lŽOletni starček Ismail, ki je še tako močen, da vsak dan gre šest ur peš v mesto, da bi tam prodal pridelke svojega gospodarstva. Turški časniki z velikim ponosom poročajo, da si je ta le starček vzel pred nedavnim ,'J5letno soprogo ali velike mladosti ni tirjal, ker njegova 351etna zakoska polovica je že GO let stara. Zenitnina je bila baje imenitna. Razume se, da pri nji ni manjkala družina ženina; ker njegovih otrok, vnukov in prav-nukov (moškega spola) je bilo 140.
Darežljiva princezija. NadvojvodinjaMarija Terezija, soproga nadvojvode Otona, je podarila avstro-ogrskim pomorščakom na Kitajskem 10000 cigaret in 5000 smodk.
Radi žene. Jakob Matkovič, kmet iz Čeme, je 31. septembra t. 1. našel pri svoji ženi v kuhinji Imbro Kesegiča, ki je bil njen ljubinec predno se je omožila. Mož Matkovič, katerega je Kesegič napadel z nožem, je udaril Kesegiča s sekiro trikrat po glavi in ga ubil na mestu. 10 t. m. je bila v Oseku obravnava in Matkovič je bil oproščen. Žena je namreč pred Kesegičem bežala v kuhinjo, kjer jo je hotel posiliti. Takrat je prišel mož, jo rešil ter v silobranu zapeljivca ubil.
Nesreča pri ljudskem shodu. Iz Premisla poročajo, da so ondotni maloruski socialni deraokratje shod, na katerem bi bila govorila Hankiewicz in dr. Jarosiewicz. Komaj pa je začel govoriti Hankiewicz, ko se je v ozadju dvorane podrla peč ter je bilo več oseb ranjenih.
ie
u
H
d.
i <
Nastala je panika, in vse je bežalo iz dvorane jedva je zapustil majhni del delavcev dvorano, se na nekem mestu udrla tla in je padlo več klet. Seveda je bil sedaj  strah   še   večji.    Deli. mislili, da se podere vsa hiša ali vsaj vsa tla žali med silnim krikom in jokom   žensk   skozi in vrata iz dvorane. V klet je padlo okoli   30 I cev,   ki so bili večinoma brez zavesti in   krvav« Jarosiewicz je pivi pomagal ponesrečencom.  Za! je pri vsem to, da je dotična hiša stara šele le a da je že vsa trhlena in pirava.
Igralec brez jezika. Nemški listi poročajo ^fa jetno operacijo jezika. Moskovski gledališki rafl in igralec Jurij Paradies si je dal svoj jezik im.;■ ^. dvakrat operirati. Prerezali so mu grlo in miiro/j docela ves jezik. A vendar 1'aradies danes :-'<>v-yail hoče v kratkem zopet igrati na odru.
0 te ženske! Na Dunaju se je produci takozvanem „Thiergartenuu družba Beduinov (to morci iz Afrike.) Predstave teh temnokožnih Af so zanimale dunajsko ženstvo. Več Dunajčank zaljubilo v Beduine, in ko je te dni odšla ( domov v Afriko, je šlo z njo tudi 7 Dunajčan postanejo— Beduinke z belo kožo. Večina zuljuij— pa je'vendar ostala doma, marsikatera sevedav cfl
Hruško za 1000 frankov je kupil v ParizA posestnik   vozov.   Seveda  ne   prostovoljno. bila    takale.     Posestnika    vozov   je    pozval    go^H »le  St.  Auben  v  Hue   Bolivar,   naj   pošlje   nem^H voz za deset oseb.   Dotični   posestnik je posla! H eleganten break s parom lepih konj na zaznanH prostor. Se predno pa je dospel dotični voznik da značene hiše, ga je ustavil lepo oblečen gospod.H voznika karal, kje se je toliko časa mudil ter nit-lel, naj pelje na Place <lu Havre, češ   omli   so    '; telji. Ko sta dospela tja, je gospod izročil kočijfl majhen zavojček, katerega mu je nai^lo  nesri  v|i Terminus. Zavojček naj odda ondi gospodu,  kaJ je naročitelj natančno opisal.   Kočijaž  seveda   \\ gospoda  v  hotelu   ni   našel,   a tudi   svojega  vofl konj  ne.   Slepar  se je  že  odpeljal,   in Pariz je H ogromno mesto, da je vseskupaj bržčas izgubljJ vselej.   A  zavojček ?   Ko so  ga   na   policiji   odpiflj bila v  njem   hruška.   To hruško je mogel voznihH držati za voz in konja, ki so vredni  1000 frankf
Drag smeh. V Chicagu v Ameriki je morafl mes rlawes plačati 5 dolarjev kazni, ker se jfl pogrebu matere svoje neveste zasmejal. Naznani« je sodišču užaljena nevesta. Seveda je ženina tuff pustila. Havvcs se je med pogrebom spomnil nfl slona v cirkusu in se nehote zasmejal. Ta neJ smeh ga je  veljal   nevesto in še 5 dolarjev kazni
35 let po nedolžnem v ječi. L. 1865. je 11
Italijanskem \ kalabrijski vasi Palizzi ubit vfl Anton Damico. Radi umora je bil obsojen v dosafl ječo kmet Francesco Crea, ker se je z Damicoam viažil in ni mogel povedati, kje je bil usodnega! Prodali so mu hišo in posestvo, da so pokrili H nijske stroške in odvetnika, a mlada žena obfl čeva je umrla kmalu nato od žalosti. Troje otiJ
— 5 —
fcclilo v Ameriko in se ne ve, kje so   2. novem-■m. 1. pa se je javil sinovec obsojenega   Crea, da Himoril Damico.   Radi  zastaranja   pa ne more biti Hiovan več.   Nesrečni Crea,  721etni   starce, je   pre-■v ječi že 35 let ponedolžnem. I Umor na Odru. V nedeljo   zvečer med predstavo Beri v Varšavi je nstrelil igralec Drzewinski  vpričo Bistva na   odru   na   tovariša   Lewanskega.    Zadel Bf dvakrat.    Lewanski   je   padel   poleg   svetilk   ob m odra,  tako   da je   občinstvo   videlo   teči   kri   z I L Tudi neka igralka je bila zadeta,   a le neopas-Morilca so zaprli in predstavo končali. Kako  so „zdravili" srbskega kralja. Kralj Alek-I ler je baje ljubil še pred   nedavnim   Časom svojo j piico, lepo hčerko polkovnika Konstatinoviča.  Oče m je hotel, naj jo Aleksander poroči. Kraljica Na-m pa je na vsak način hotela, da se njen sin polž odličnejšo damo, ker dasi  je   polkovnik   Kon-piovič srbskega kraljevega  rodu, vendar je njego-ba samo hči tržaškega kupca.  Kraljica   Natalija počila vdovi Dragi Mašin, naj ozdravi kralja Alek-ja od teh ženitovanjskih mislij.   Kakor se  poka-dogodki, je Draga Mašin kralja Aleksandra koro-ozdravila, in sicer tako, da ga je na sebe nave-j ter postala kraljica. Rodovina polkovnika   Kon-iinoviča baje zapusti Srbijo. Umor   dekleta.   Češki  listi   poročajo iz   Kamen ic L m.: Včeraj  so bila štiri dekleta napadena,  troje Bet je ušlo.   četrto   pa  je neznan   moški  vlekel v I L kjer so jo našli mrtvo s prerezanim vratom. Mo-va : je ušel.
1 !' Čebele mesto golobov.   Na angleškem so pričeli
J   ii rehele namesto golobov pismonoš.    Poročilo se
V Že na listek mikrofotografijskim potom. Ta se pri-
JIL<   na čebelo, in tako opravlja izučena čebela mnogo
bh ! posel   pismonoše,    nego   golob.    Za   vojno   so ti
10   usi  sosebno važni,   ker  se   čebela   s pismom ne
e tako lahko ujeti ali ustreliti kakor golob.
Samomor   dveh   zaljubljencev.    Pred   nekaterimi
"    vi sta izginila na Dunaju agent Karel Reinhart in
j ttva zaročenka Miri   Nedelkovits.   Nihče ni  vedel,
j   sta šla. V torek pa   so  zagledali   pasanti  z As-
'■ Iskcga mostu  dve   trupli, plavajoči   v Dunavskcm
triu.   Trupli sta bili zvezani z vrvjo.    Neki čolnar
? ff spravil   v čoln  in  pripeljal na   breg.  Takoj so
la
1   7.
\r4
ii, al
rt i ari
ili. da je to 26-letni Reinhardt in 20letna Ne-[ovits. Sta riši   Nedelkovitseve   niso  hoteli   privoliti
jtev, ker je izgubil ženin pred kratkim službo. Sej "sta se zaljubljenca sama končala.
Razne stvari.
h
l
soje ok
Iz  Oplotnice.   (Vtopiia.)   V   nedeljo   zvečer   dne
oktobra doletela je nesreča dve ženski  iz  naše
katere so se malo poprej   prav   dobro   nasrkale
Jlnjega mošta. Hotele so namreč iz ene krčme še bgo iti; a tu bi pa bilo treba iti čez zgornji katerega ste pa v   temi  zgrešile  in   obe   blizu
Iga, v takrak zelo deročo Dravinjo padle. Eni se osrečilo uiti gotovi smrti in  se je  komaj še vlo-
vila ter skobacala na suho; drugo pa je odnesla voda do Hazenbihl-ovega jeza, kjer so jo ljudje drugi dan v jutro mrtvo v groznem položaju — na žreblju visečo našli.
Iz Oplotnice. (Pritožbe.) Iz Kota pri Oplotnici se nam piše: „Preljubi Štajerci Dva kmeta v Kotu, katera sta na tebe, dragi „Stajerc" naročena, se pri-tožujeta, da sta pač tvoje 3 prve številke prijela, zdaj pa od tistega časa, ko si ti našega gospoda župana v svoji 5. številki tako lepo spoznal, pa ga nič več ne dobita. Takrat si pisal: Ponižno Vas prosimo, prizanesite „Štajercuu, saj veste, kaj moramo mi vse Vam prizanesti. No, zdaj ga pa celo nič več ne dobimo. Na pošto v Oplotnico še prideš in tam te vsi dobijo, ali gor k nam v Kot te ni več. Kaj nam je torej storiti, da bi te zopet dobivali, saj smo naroč-bo plačali. Prosimo te dragi „Štajercu, ne zameri nam, da te v tej zadevi že v drugič nadlegujemo. Z odličnim spoštovanjem Franc Kusehar, N. \V e d e č n i k, posestnika v Kotu.
Živinski sejmi meseca novembra 1900. I. Na Štajerskem: 2. novembra v Stradenu, okraj Radgona; 6. novembra pri Sv. Vidu, okr. Ptuj; pri Sv. Lenartu, okr. Maribor; 8. novembra pri Sv. Petru ob Ottersbachu, okr. Radgona; 9. novembra pri Sv. Juriju na Pesnici, okr. Maribor; 12. novembra v Ormožu, okr. Ptuj; 15. novembra v Središči, okr. Ptuj; v Radgoni; v Poljčanih, okr. Maribor; 21. novembra pri Sv. Juriju na Ščavnici, okr. Ljutomer; v Slov. Bistrici, okr. Maribor: 24. novembra pri Sv. Marjeti na Pesnici, okr. Maribor; v Lembergu, okr. Maribor; 2(5. novembra v mestu Ptuju; 30. novembra pri Sv. Andražu v SI. g., okr. Ptuj. Na Ogerskem: 24. novembra v Gakovcu. Na Hrvaškem: 5. novembra v Krapinskih Toplicah; 7. novembra v Stipernici, okr. Pregrada; 8. novembra v Pregradi: 10. novembra v Krapini; 25. novembra v Zaboku, okr. Krapina; 30.   novembra   na Humu, okr. Pregrada.
Iz Velike nedelje se nam poroča: V nedeljo 21. oktobra sta logarja Andrej Sorec in Blaž Petek, lovskega tatu Franceta Petek po domače Hubek iz Cvetkofcev pri lovu zasačila in zgrabila. Istega so po c. kr. žandarmariji k sodišču odpeljali. Logarja sta seveda Ic svojo dolžnost storila, ali žalostno je vendar da se ubogega kmeta zavoljo preklicanega zajca za hudodeljca naredi.
Iz Ormoža se nam naznanja, ta-le smešnost: Znano je, da pošiljajo vsi slovenski odvokatje svoje otroke v nemško šolo. Samo dr. Omulec je vrl. On ne pošilja svojih otrok v nemško šolo ker - - jih nima,
Pesnica, 26. Oktobra. (Nesreča na železnici.) Na pesniški železnični postaji sta se dne 23. oktobra ob 7. uri zvečer vsled prihajajočega tovornega vlaka splazila dva vprežena vola vredna z vozom vred do 450 gl. ki sta bila last nekega ubogega kmeta. Ker je dovozni prostor pomankljiv ni imela žival kam dru-dam drviti kakor ravno pod lokomotivo. Enega je lokomotiva ubila na mestu, druzega pa tako poškodovala, da so ga mogli drugi dan zaklati. Voz in prazni   sodi podrobili so se popolnoma.  Posestnika ne
zadene nobena krivda, ker je pri vaganju opravilo imel. Iz prometnih vzrokov bi pač mogla južna železnica pri tako velikem prometu skrbeti za povečanje dovoznega in odvožnega prostora, ker se je tam letos od 1. avgusta razen druzega blaga okoli 500 vagonov samega sadja naložilo.
Sv. Andrej v Slov. goricah. (Pri prešanju sadja; je Marija Vindiš iz Slačine tamkajšnega kočarja Martina F ras a. kije na robu preše stal, v šali sunila. F ras je pri tem zdrsnil in pal tako nesrečno na trebuh, da se je notranje poškodoval tako, da je v dveh dneh potem umrl.
Sv. Barbara v Halozah, 24. oktobra. (Vnovče-valec sodov.) Hlapca Ferdinanda Kosiča od Sv. Barbare je pred par dnem prijela žandarmerija in ga gnala v Ptuj v zapor, ker je baje več sodov polo-vnjakov ukral in prodal. No letos kupčija s sodi ni bila slaba.
Majšperg, 24. oktobra (Tatvina.) V nedeljo po noči je gostaški sin Franc Krivec iz Majšperga v hišo Matevža Gasper-ja pri slamnati strehi vdrl in iz spalnice 30 kron v gotovini ter nekaj obleke pokradel. Krivec-a so žandarmi aretirali. On se zagovarja s tem, da je ž njim v kompaniji kral tudi Štefan Čimer, ki je pred vrati stražil. Ta zagovor pa je baje lažnjiv. Oba so zaprli.
Premenjavav kaplaniji v Teharjih je mariborskega dopisnika „Slov. Naroda" še ob zadnjo trohico prave pameti spravila. On piše: „Veliko razburjenje povzročilo je v vseh slovenskih krogih prestavljenje kaplana Bratkovič-a iz Slov. Bistrice v Teharje. V Teharjih bil je dosedajšni kaplan Volčič, velik prijatelj Nemcev in ljubljenec razvpite celjske „Wachteu, katera ga s pravico svojim prišteva. Komaj je „\Vahta" zvedela, da mora Volčič iz Teharjev, začela je psovati in vpiti in škofa rotiti, da bi on ja vzornega in nepristranskega duhovnika ne prestavil. In naš vrli škof se je „celski žabi" vdal ter imenoval na mesto nemčurskega kaplana Volčič-a, nemčurja B r a t a k o v i č-a iz Slovenske Bistrice." — To je laž. Častita gospoda Bratkovič in kaplan Volčič sta vrla duhovnika, katera v svoji občini ljubezen in slogo gojita. Bog dal, da bi vsi duhovni tako ravnali kot ta dva.
Poročilo ptujskega sejma. V petek dne 24. oktobra prignalo se je na sejem 544 svinj. Sejem bil je po zunanjih kupcih dobro obiskan in se je blago. ker je bilo izvrstne kakovosti in po nizkih cenah, hitro prodalo. Od časa, ko postajajo dnevi vedno hladnejši, prihajajo vsaki petek takoimenovani špeharji, kateri svinjsko meso in špeh že v razdelenem stanju na sejem postavijo. V petek dne 24. se je prodajalo: mast od 56 do 58 kr. kilo, špeh od 50 do 54 kr. kilo, krače (šunke) od 42 do 45 kr. kilo, hrbtiščno meso (riba) od 68 do 70 kr. kilo, pleča od 40 do 42 kr. kilo, meso za klobase od 48 do 50 kr. kilo. Vse v svežem (frišnem) stanju. Perutninski sejem vsako sredo in petek posebno na petek. Cena perutnini je zel6 nizka, tako na primer se je v petek prodajalo par lepih piščancev za peči po 75 kr. Svinj odpeljalo se je po železnici po en vagon: v  Svitavo (Zwittau)
na Moravskem   Gradec,   Deutsch-Landsbcrg,   La Lambach   (Gornje   Avstrijsko)   in   v   Polo.   Prill svinjski   sejem   bo dne 31.   oktobra.   Prihodnji živinski in svinjski sejem pa 7. novembra t. 1. j sejme pričaknje se veliko zunanjih kupcev.
Iz Radinc prejeli smo od nekega kmeta a dopis: »Dragi mi „Stajerc"! Jaz sem bral t eni j številki „Slov.gospodarja" smrtno naznanilo nStaM ali jaz pa komaj čakam vsako drugo soboto, da jerca" v roke dobim in preberem. Na to smrt™ znanilo v „Slov. gospodarju" bil sem torej po $ močno užaljen. Prosim Vas gospod urednik, nezari mi, da sem jaz na to „ Slovenskemu gospodarju" i tako-le: V zadnji številki nSlov. gospodarja" m ena žalostna novica „Smrtno naznanilo „Stajfl ker bode „Štajerc" umrl. Oh kaka nesreča in j bi bila za nas kmete, ako bi se to zgodilo. K smo ga dočakali, ker nas je zdramil iz spanjaj kmetje, če nas tudi tisoč na noge stopi, gremo vračnika (dohtarja) in če makari celč do Dunaji ga ne pustimo umreti. Jaz sem bil v ormol ljutomerskem, ptujskem, mariborskem, gornje rad skemindrugih okrajih,in povsod videl,kako kmetje jerca" prebirajo. Berejo ga tudi povsod gospodi duhoj če tudi niso naravnost na njega naročeni, pač [ skrivoma dobijo in berejo. Toraj če žiher god več časnikov berejo, tak smemo tudi mi kmetje] „ Štajerca", ker on je naš prijatelj, on nas le j uči in za nas govori. In ker je „Stajerc" živ! vreden, gremo mi kmetje in prosimo Boga, naj nj ljubega „Štajerca" ohrani pri življenju in zdravj mnogo mnogo let. Živijo! Dragi pa moji gosj pri »Slovenskem gospodarju", ako bode „SW umrl, bode se tisoč ovčic pri „Slov. gospodi zgubilo. KoneČno Vas povabim na slavni n »Štajerca."                                      A------D......j
Konzumno društvo v Laškem trgu se jej začelo počasi majati. Zaslepljeni kmetje se odted ker bodejo k pokritju deficita (primankljaju) dod mogli, če tudi se jim je nekdaj dobiček obetava stara igra je: Ubogi kmet, enkrat v mreže zapj bojuješ se tako dolgo, da se zmučen zgrudiš v 1
Pozor kmetje in trgovci! Gospod Janez ŠkJ trgovec, poštar in purgermajster pri svetem Tal pri Veliki nedelji in ud okrajnega zastopa ormoi je svojega tovariša trgovca Škvorc-a v Veliki nI pri sodišču ovadil, ker gospod Skvorc nStajerca1 razdeljuje. In ta Škrlec se predrzne kot kandida predsednika kramarske zadruge ormožke nastd Pozor toraj kmetje! Janez Škrlec, trgovec i. t. i Sv. Tomažu je toraj Škvorc-a ovadil, ker on 3Štajj kmetom zastonj razdeljuje. Gospod Škrlec ne pni kmetom niti časnika; on je toraj kmečkega staa sovražnik.
Gospodarske stvari.
Kolikokrat se sme bik na dan  spuščati  i*
naj se biku poklada kadar ima veliko krav? Odg Bik se naj  pripušča le enkrat na dan. Toda enfl
;;
nevno plemenje — in sem ter tja tudi kak prost an — je le tedaj dopustno, kedar je veliko pojavih m v. kedar se samice v obče gonijo. Kadar so po-itve redkejše, takrat se nudi biku odpočiti, da si abere novih močij. Le tako je umeti enkratno dnevno ripuščanje, ne pa da bi smel bik skoz vse leto dan st dnevom plemeniti. Dvakrat na dan sme plemeniti »opolnoma dorastli in ne prestar bik in   to   le   s
|ogojcm, da prejšni dan ni plemeni!. Med obema sko-oma naj bo vsaj 4 ure počitka.   Na enega bika naj de na leto   k   večjem   100   krav.   Biku   je   dajati
fcčne a ne težko prebavljive krme, dovolj pregiba na anem, da so ne odebeli in ob času močnega plemenja nli nekaj ovsa.
Pri nas trdijo, da je škodljivo, konjem dajati sol,
feš da potem dobe krhka kopita, kterih se podkve abo drže. Ali je to res? Odgovor: Sol ni nobeni ži-ili škodljiva, temveč celo potrebna, a v veliki meri ovžita je pa škodljiva in deluje kakor strup. Konj izmed naših domačih živalij najmanj potreben soli, vendar mu prav dobro de, na dan 40—50 gramov,
1 to tembolj, čim več rezanice se mu poklada. Sol, pžita v primerni meri, oživi celo prebavljanje in retvarjanje v životi, naredi ga zdravejšega in tudi opita mu hitrejše rastejo. Hitro rastoča kopita pa ostanejo prav lahko krhka, če se ne da konjem ravih staj v hlevu in če se kopita pravilno ne skrbujejo. Sol torej konjem ni škodljiva, ona mora ospešiti rast kopit, krhka kopita pa naredi le slabo skrbovanje, nikdar pa ne sol.
Ali imajo naši ljudje prav, ki trdijo, da je žaganje za jteljo slabo in da po takem gnoju ne raste drugega akor plevel. Prosim pojasnila o tem, ker mislim tos nastiljati večinoma z žaganjem. Odgovor: Žaganje
fotovo ni najboljša stelja, zlasti če je zelo sveže in ločno smolnato, pa le zato, ker primeroma malo aojnice popije in se na gnojišču, oziroma na njivi, očasi razkraja. Na vsak način je pa žaganje boljša olja kakor veje iglastega drevja. Da bi zaradi žaganja ovc! rastel, je bajka; pač pa tak gnoj težki zemlji ni rikladen, ker jo premalo rahlja; zato kmetijske rastline abše uspevajo, dočim se plevelne rastline, ktere uliijo težko zemljo, bolj širijo. Ne bojite se torej, žaganja ij je rabijo za steljo cele pokrajine in so vesele, da imajo. Kako mi je ravnati z izpraznjenimi vinskimi sodi, a ostanejo zdravi in neusmrajeni? Odgovor: Vinski Ide naj se po porabi toliko časa pere z vodo, da re iz njega čista voda. Potem naj se v senci posuši, ažvepla in dobro zabije ter shrani v klet. Pred po-abo se mora zopet dobro izprati, da gre iz njega vsa wjilena sokislin;i.
Imam krompir izkopan meseca julija, ki je spravljen zaprtem hramu,  ki pa neprenehoma poganja kali.
aj naj storim? Odgovor: Proti tej nepriliki ni nobe-eg;t sredstva, dokler je vreme toplo; šele mraz ustavi rompirjevo kaljenje. Opozarjamo, da nektere vrste Irompirja, hranjene v kleti močneje kale, druge zopet unij. Slednjič pristavimo, da imamo sredstvo, kaljenje staviti, a s tem sredstvom zamorimo kaljenje sploh,
in krompir ni več za seme. To sredstvo je voda, kteri se primeša l°/0 žveplene kisline in v kteri se krompir namaka.
Od kod pride, da naša goved tako počasi raste in se počasi razvija? Naša poldrugo leto do dve leti stara goved je komaj taka kakor enoletna na Pincgavskem in je vrhutega veliko šibkejših kosti. Bil sem pred kratkim na Solnograškem, kjersem videl, koliko je tamošnja živina naprej pred našo. Jaz pripuščam svoje krave k pinegavskim bikom, ktere je kmetijska družba v deželo privedla, ter ne krmim slabo, a vzlic temu ne zredim nič posebnega. Odgovor: Da se pri nas goved počasi in slabo razvija, sta vzrok reja in krma. Naši gospodarji največ greše pri reji telet prve tedne, oziroma mesece, ker že takrat živinče zamore. Tele mora dosti časa sesati, se mora polagoma odstavljati in dobro krmiti, potem bo pa hitro rastlo .in se razvijalo. Prvo leto mora goved dobiti dovolj močnih krmil, na pr. oljnih tropin, strtega ali kuhanega žita i. t. d. Vse to se pri nas ne godi. Pri nas teleta prezgodaj odstavljajo, in sicer največkrat kar hitro in potem jim polagajo preslabo in prazno krmo in so zadovoljni, da je govedo zdravo in da živi. Pri takem ravnanju r.i čuda, če so leto stara živinčeta pri nas komaj taka kakor pol leta stara na Solnograškem ali v Švici. Pa še nekaj. Da je naša goved tako šibkih ko-stij, je vzrok naša krma. Naša tla imajo že od narave malo fosforove kisline v sebi, ktero smo vrhu tega v teku stoletij izsesali, zato tudi naša krma nima zadosti te važne redilne snovi v sebi. Brez fosforove kisline v krmi pa živina ne bi nikoli dobila močnih kostij in se v mladosti tudi ne bo hitro razvijala. Iz tega sledi, da je naši zemlji dajati fosforovih umetnih gnojil, ako naj pridelujemo dobro krmo, pri kteri bo živina dobro uspevala. Gnojite torej svoje travnike, košenice, rovte i. t. d. s Tomasovo žlindro ne «amo zato, da boste več pridelali, temveč tudi zato, da boste dobili boljšo krmo, s ktero boste vzrejali boljšo živino. Pustite teleta, da bodo sesala dosti časa, ter jih potem polagoma odstavljate, odstavljenim pa po-kladajte seno s travnikov, ktere ste gnojili s Tomasovo žlindro, in pokladajte jim močna krmila, pred vsem oljne tropine, in vzredili boste s časom ravno tako goved, kakor jo imajo Pinegavei.
Kako bi se najbolje porabile sadne in grozdne trop:ne, kterih imamo letos jako mnogo? Ali bi kazalo te tropine porabiti za mešanec? Odgovor: Tropine se dado porabiti za gnoj in za krmo. Za gnoj so tropine prav izvrstne, in sicer jih je najbolje po-delati v mešanec. Tudi za krmo so tropine porabne. a so težko prebavne, zato jih je kuhati na vodi in potem vodo odliti, ker je v njej veliko grampe, kte-ra je škodljiva, zlasti kravam. Z večjim pridom se pa za krmo dado porabiti tropine, iz kterih se je kuhalo žganje. Take prežgane tropine se dado tudi laže hraniti; one se namreč kar v kako kad dobro stlačijo in tako z vodo polijejo, da jih voda vedno pokriva. Tako hranjene tropine se morejo več tednov dobre ohraniti. Pa tudi prežgane tropine priporočamo pokladati le delavni ali pitalni govedi v zmerni mno-
zini: za plemeno živino tropine niso, ker slabo vplivajo na spolovila.
Napenjanje govedi. Vsled napenjanja govedi trpijo gospodarji vsako leto mnogo škode. To prihaja od tod, ker ne vedo, kakšna je ta bolezen in seveda še manj, ker ne vodo, kako jo je zdraviti. S pričujočim člankom hočemo podati našim gospodarjem korenit pouk, kako se jim je ravnati ob tej goveji bolezni, ker ravno v jeseni se ta bolezen največkrat dogaja. Največkrat govedo napenja vsled povžitja spridene zelene klaje, sparjene detelje ali vsled paše po mokrih in od slane napadenih pašnikih, ali deteljiščih. Ker je važnejše govedo obvarovati pred napenjajem nego jo zdraviti, zato nujno priporočamo pokladati le nepokvarjeno krmo ter žival nikdar ne gnati v jeseni prezgodaj zjutraj na pašo, dokler se rastline ne osuše ali dokler slana ne izgine. Vsekakor pa naj živina na pašo ne pride s praznim želodcem, koder potem hlastno vse vprek žre, ker je to zelo slabo temuč naj dobi poprej nekaj suhe klaje. Bolezen je ob kratkem taka, da se nabero v vampu vetrovi (plini), kteri se raztezajo in pritiskajo ob vamp. Od pritiska se vamp napne, a vetrovi ne morejo odhajati, in če ni kmalu pomoči ter si ob enem narava sama ne pomaga, mora govedi vamp počiti ali pa žival pogine. Vzrok tej bolezni je krma. Ako žival povžije krmo, kakeršna v želodcu hitro skipi (zavre), potem se naredi v vampu premnogo vetrov, kteri baš napenjajo. Napenja pa sveža rdeča detelja, zelje, repna cima (perje) itd., zlasti ako je frišna, zelena krma mokra, oparjena od slane ali mraza, ali se zgrela na kupu. Tudi napne goved, ako pride gladna na pašo, posebno na mokro ali rosno, ter tam žre prav hlastno. Na vsak način je treba govedi hitro pomagati, če jo hočemo rešiti in oteti. Pri nas običajno zdravljenje te bolezni je popolnoma napačno, da bolezen še pospešuje. Na nekaterih krajih puščajo govedi na ušesu, a na drugih jo po vasi gori in doli podijo, tako da še hitreje pogine. Da je tako zdravljenje napačno, je lahko dokazati. Deni navaden suh živalski mehur, ki si ga skupaj zmečkal in dobro zavezal, na gorko peč. Na gorki peči se prične mehur napenjati in slednjič je tako napet, da tudi poči. Zrak se je namreč od gorkote raztegnil v mehurju in ga napel. Ravno tako je tudi napeti govedi. Napeta goved je že tako vsled bolezni vroča, ako jo pa še po vasi podiš, ali ji eelo puščaš, potem se še bolj razgreje, a vamp se ji širi in veča od raztezajočih se vetrov in naposled poči. Puščati pa govedi na ušesu je že samo na sebi preneumno, bodisi pri tej ali drugi bolezni. Zdravi toraj tako le goved, kedar jo napenja: Naredi nemudoma povez od slame, kakeršna rabi snopom v povresla. S to povezjo obrzdaj govedo ter napravi za rogovoma vozel. Dobro je, na mestu, kjer je povez v gobcu, namazati jo s katranom ali s kolo-mazjo (šmirom). Goveda žveči to povez ter izpušča vetvove skozi požiralnik. Potem polij govedo po vsem životu s prav mrzlo vodo, obdrgni jo z vseh stranij s slamo, vodi počasi sem ter tja, ali pa, če si na polju, pelji jo počasi domov, če napejanje ne odjenja, vzemi 30 do   40   gramov   neugašenega   apna,   nekaj
žlic moke in zmešaj z enim litrom vode.   Vse to m govedu na enkrat.  Se boljše zdravilo je to le: J« predli na obeh koncih ter izpihaj iz njega beljak i rumenjak. Zamaši potem eno luknjo z voskom ali I čim   drugim,   skozi drugo pa vlij trepentinovega  oil in jo   potem   tudi   zamaši.   Dve   taki jajci rini živil tako daleč v grlo ter ji v njem stri.   da ji mora pfl zreti. Ta lek je brez slabih nasledkov in izvrstno pl maga.   Napravljenje" teh zdravil je pa navadno vseB zamudno, mnogokrat, kadar živinče trdovratno napenjl tudi brezuspešno.  Vsled tega so izumili naprave  lil strumente), s katerimi se da napenjanje precej ozdravi« Najboljša taka naprava je p o ž i r a 1 n i k o v a cel ki   se  tako   le   rabi.   Govedi se vtakne v gobec pri luknjan les. Skozi luknjo tega lesa in skozi požirali« se vtakne požiralnikova cev, kolikor je dolga,   doli I vamp. Cev je dolga do poldrugega metra. Predno cJ rabiš, namazi jo z oljem  z maslom  li pa s kako dnin mastjo. Da pa cev, kadar je v vampu, ne zaide v krma ampak da sega do vetrov, postavi govedo, kadar nil vtikaš cev, s prednjima nogama nekoliko   više.   Vsi« vetrovnega  pritiska  pride   včasih   nekaj   krme v Da seta krma potrebi iz cevi, pridejana je cevi   ] sebna  paličica,   s   ktero se lahko skozi cev podrezali Če pravilno ravnaš s požiralnikovo cevjo, najbolje :J najhitreje opraviš živinčetu napenjanje.   Požiralnikov! cev bi si vsaka vas morala napraviti ob svojih stro; sicer je pa taka   cena,   da si jo   lahko   omisli    vsa« količkaj premožen gospodar. Cev se dobi pri   Haupfl nerju v   Berolinu,   a stane   primerno   mnogo,   < naroči   le   samo   ena.   Ako se jih več skupaj  narol pride   ena cev    na   okoli   4    goldinarje.   Toplo poročamo,   da   si   vsaka   občina,   vsaka   vas,    tak« omisli eno požiralnikovo cev.    Večkrat se pa pripeti da tudi požiralnikova cev ne pomaga več ali pa živa ne more več sopsti, in tedaj ni več časa  cev vtikat:! Če je govedo izredno močno napeto, ne more se cel zato vanjo vtaknili, ker govedo pade na tla. V taken! slučaju je opustiti vse nepotrebne poskuse in je vbosfl govedo hitro s  trokarjem.   Trokar je bodalo,   ki tic. v nožnici, ktera je spodaj odprta. Trokar se porine I nožnico vred skozi kožo v vamp in   sicer   na   levi strani, nekoliko zadej za  zadnjim   rebrom.    Ko   sni trokar tako  zabodli,   potegne se   bodalo   iz   nožni« ktera potem sama tiči v vampu.  Vetrovi potem siloij odhajajo   skozi   nožnico.    Nožnica se pusti v vampu dokler   odhajajo vetrovi,   kar traja   včasih po več url Včasih pa plini   ne izpuhtevajo zadostno skozi nožnici ali sploh ni Irokarja ali požiralnikove  cevi   pri   rokil takrat se vbode v vamp s kakim rtastim kuhinjski J nožem.    Vbosti   je   na   tistem   mestu   kakor   s   lr-| karjem. Nikoli pa ni vbadati na desni strani, ker tam leže čreva, in če te ranimo, je smrt neizogibna. Mala rane od trokarja ni treba posebej celiti, zadostuje jih izzmiti s kreolinovo vodo. Vbodene živali je naslednj« dni   po   malem   in previdno krmili.   Navadno govedo tako hitro napne, da ni časa klicati živinozdravnika Če je pa kak živinozdravnik v bližini, se je pa vendai naglo obrniti do njega, ker umna in hitra   pomoč j tu odločilna. Ce se je vbodel vamp z nožem, je vsaj
— 9 —
kako dobro, da živnozdravnik rano zašije in vse 'drugo potrebno ukrene. Kadar napeta žival kakor mrtva pade na tla in če nobena reč več ne pomaga, \p je hitro zaklat], vendar je priporočati poprej, prodno se žival zakolje, na popisanem mestu na levi strani narediti vsekako močan vboclljaj z nožem, kajti če to ne pomaga, je še vedno čas »oved zaklat.L Meso od tako bolne živine je navadno slabo in se ne drži dolgo.
B m 3B«fi ^P w* Saifl    2^^eU^" OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva zdravilna voda.
kateri  se pri vino rej s t vu, poljedeljstvu   in  živinoreji razume in je oženjen, se sprejme. Pri dobri sposobnosti, dobri pogoji. Več pove
Raimund Sadnik v Ptuju.
Rose balzam   Praško domačo mazilo
za želodec
iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi |»
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter
hladi.
V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan.
Ako   se   vpošlje  naprej   gld.   1'58,   se  pošljejo  4/1   pusice,   ali   za
gld. 1-68 6/2 pnšic, ali za gld. 280 fi/1  pušic, ali za gld. 2-f» 9/2
puSic fratiko na vse postaje avstro-ogerske monarhije.
je že vec" kakor HO let občno znano domftčo zdravilo slast vzbujajočega. prenavljanje pospešuj očega in milo odvajočega učinka.   Prenavljanje se pri rednem uporabljanju  istega sredstva  okrepčuje  in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. BC" P° posti razpošilja se vsak tian. ~9Q Proti vpošiljatvi K 2'66 se pošlje velika steklenica in za K 1"50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
H VABILO! Vsi deli anbalaže \ imajo   zraven   stoječo  poli stavno   deponovano   varstveno znamko. Glavna zaloga:
lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu"
praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Razpošilja  se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ojjerskem, potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g.  Hans Molitor-a.
jeklene  pluge,
Najizbomejše, pripoznane izvrstne
i     i-,     2-,     3"     in 4-rezila,
Travniške, za mah, členaste   h t"'lil p in poprečne (diagonal)        "* «11 C,
kolčaste in gladke jeklenoploščnaste poljske valjar>
Sejalne stroje „Agricola",
stroje  za  lioGiti
travo, deteljo in žito,
fffaMJe za seno in žetev, (/rablje za seno obračitti.
Patentovane aparate za sušenje sadja, zelenjave i. t. d.
Preše za vino in sadje, kakor za vse druge potrebe,
sadne in grozdne mline,
grozdni rablači. stroje  za  rezauico   "3fef
s patentovanimi valjarji (Ringschmier-lager)  z  najložjim tekom in   se  prihrani 40° o moči.
Mline za šrot,
ribežne  za   repo, prenošajoče
peči za štedilne kotle,
soparnike za klajo (filter.;
lllatllnice
s patentovanimi valjčnimi Ringschmierlagern za
ročno privlačno (gtipel)
in
parno silo. Napravo prenašalnih sil
(Gbpelwerkc)
za vpregali 1 do G voznih Žival ij.
Najnovejše žitne čistilnice, 3   triierji za Korazo ribali. Samedelujoče patentovane irtne škropilnice „Syphonia"
Preše za mrvo in slamo za ročno silo, stabilne in prevozne,
kakor tudi  vse druge  poljedelske  stroje   izdeljuje in razpošilja  po najnovejši konstrukciji
Ph. Blayfarth & Co.
C. kr. edino priv. tovarne kmetijskih strojev, livarna in fužina na par. i stavljeno IS?2.     gjg    DUflčlEll     III I         '"° <le,itVver'
Taborslrassc štev. 71. Odlikovana z nad 100 zlatimi, srebernlml in bronastimi  medaljami na vseh večjih razstavah. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in pre-kupci se iščejo.       __________                _____
— 10
Adolf Sellinschegg
špecerijska trgovina „k zelenem vencu" v Ptuju
kupuje zmiraj
frišna jajca, med, čebelni vosek,
maslo, krompir, čebulo, česen,
vsake vrste fižol,
posušene gobe, hren in drugo frišno zelenjavo, potem
živo in pitano perutnino,
suhe   hruške,   suhe črešnje,   suhe   višnje, suhe slive in jabolčne krhlje, dalje
orehe, lešnike in vsakovrstno frišno sadje.
Vse to po v i s o k i h cenah.


V   X tlljl priporočata
Medium! ^vame str0Je?  „Hove C" za črevlarje "      Titania j                     in kr0Jače>
,-RingschifTchen", šivalno stroje za črevlarje in krojače, Cylinder Elastik zacčrevlarje, „Styria"-bicikelne.
Zaloga vsakoršnih xlelov za bicikelne in stroje.
Vsak naj zahteva cenilnik (Preisliste.)
~~^ Si cRranegget,
\ kamnoseški in stavbenski mojster v Maribora, graška cesta
pri koloilvoru
priporoča svojo veliko zalogo nagrobnik spomenikov
iz vsakovrstnega marmora. Istilelovanje   nagrobnih  kamnov  in   predelovanje
starih kamnov in napisov.
Zaloga   in    izdelovanje   mlinskih   kamnov   in
kamnov za žnnle.
Nakupovanje
frišnega sadja, kakor: jabolka, kosmačke (Goldreinetten), kraljevke (Ananas), herbert, ledrar-ce, kisle čebulke za štrudel, mo-šanke in drugovrstne lepe obstoječe jabolke,
dalje
vsakovrstne   jesenske    in    zimske hruške, frišne slive, kutne, grozdje,
orehe in kostanj,
zeljnate glave za ribati, belo
repo, fižo! prepeličar, beli in
črni fižol debelač.
Za jesensko posetev pa priporoča: repincelnovo seme. zimsko špinačo, zimski peteršil in korenje
Adolf Sellinschegg
trgovina š špecerijo „k zelenem vencu"
v Ptuju.
FRANC KOSI,
civilni in vojaški krojaški mojster
V PTUJU
pri vagi, blizu mosta (Wagplatz),
priporoča   se   cenjenemu   občinstvu, visoko  častiti duhovščini, slavnemu uradništvu za napravo
oblek za gospode in  dečke, za izdelovanje uniform
po  najnovejši  modi   in   solidni  izpeljavi, ter  prosi za prav obilen obisk.
i
#
«3?
i
Drogerija (lekarna dišav.)
Maribor, gosposka ulica 33
priporoča
vsakovrstna zelišča, dišave, Cvetove in druge potrebščine: za hišo, živino in drugo gospodarstvo. Jesihov esenc za napravo najmočnejšega jesiha. (Substance) esenci za mošt iz  česar  se napravi zdrava domača pijača.
Čaj, rum, medicinska vina, zdravniška obve-zila in drugo kirurgično blago i. t. d.
u u u
S3
u
— 11 —
ismk
mmmwmmm (poleg Radinc),
ki obstoji   že   18 let, in je bila že 11. krat odlikovana doma in na tujem.
Izvrstna slatina za mešanje z   novim   pristnim vinom. Ministerijalno     pripoznana     kot    zdravilna
voda. wr* Eetni promet črez milijon, i**
Se dobiva v Ptuju pri gosp. Spritzey.
Josef Vogler.
o
se kupuje po najvišji ceni
Ponudbe na pod šifro: „lTiisse"
Annonzenbureau Kienreich,
GrRAZ, Sackstrasse.
Najboljše zlate, srebrne, nikelnaste in druge ure
dobite pri
DitingOYem nasledniku Th. Fehrenbacti-u
V  MARIBORU, gospodska ulica štev. 26. — Podružnica: Dravska ulica štev. 15.
Anker budilniki od i gl. 20 kr. naprej. Budil-niki s koledarjem od 2 gl. naprej, niklicue rem. anker ure od 2 gl. 50 kr. naprej. Sreberne rem. ure od 4, anker od 6 gl. in višje. Zlate ure za gospe od 10 gi. naprej in xiatc nr< za gospode
20 gl. in višje. Ure na nibalO (pendcl), ki bijejo, 10 gl., ki bijejo
četrte, od 20 gl. naprej. Zlati poročni prstani od l gl. 50 kr. naprej. Zlate mizice od 3 gl., srebrne od 2 gl. naprej.
Uhani, igle, zapestnice, noži in vilice, očala, na-
nosnikl  in toplomeri raznih   vrst.
Kupuje staro zlato in srebro.
Popravila in vrezke izvrši hitro in po ceni.
TlUStrovane cenike pošiljam zastonj in pošte prosto.
V najem, eventuel proda se:
gostilna Pauscha
vfarbarski ulici v PTUJU. Natančneje pove uredništvo ,,Štajerca".
ico miajsi
1
usnjar
o Ptuj i pri Dravi %m. 2,
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega
"9 nm
kakor:   najboljše  govejske   in svinjske   podplate, črne in rujave (na biks), kravje, teličje
in telečje kože. Dalje šagrin, gams in gordovan-usnje po najnižji ceni.
Dobro sortirano
zalogo čevljarskih  potrebščin,
kakor   čevljarsko   platno,   file,   cug,   rinčice
i. t. d.
gtfr*Kupujem in izdelujem kože-1^^
vsake vrste: govejske, telečje, konjske in svinjske kozje. i    Naznanim, da so svinjske kože izdelane,   i

GEORG STELZER,       fj  9
tapetar in dekorater v PTUJU, gospodska ulica 12,          a
priporoča svojo zalogo izgotovljenega tapetarskega blaga, vsako- ffi      1
vrstne   madrace, počivalnice ali  divane  itd.  po najnižji ceni; go-  jj      p spodje župniki dobe posebni rabat.                            gll
Karl Ackermann. I
urar v PTUJU, glavni trg,
v g11 o d ališkem  poslopju
ima veliko zalogo
ur, zlatih in srebernih reči.
Zenitbene prstane vsake velikosti. Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god-benih   avtomatov,   izdeluje  vestno,   hitro, po  najnižji  ceni in proti jamstvu.
Pristni čebeini vos
kupuje po najvišjih cenah
WALLAND ¥ Celji, rotovžke ulice
— 12 —
T7-
koroška ulica štev. 17 in 24. Prva štajerska trgovina žimnic (Drahtmatratzen) in pohištva (Mobel) priporoča vsakovrstno pohištvo, medleno, politirano in lakirano,   železne  postelje,  lepe  otročje  postelje z  omrežjem,  tapetovano  kostne  postelje, vsakoršne tepihe (preproge) žimnice (madroce) iz konjske dlake,  morske trave in Afrique-zimnice, ogledala vsake velikosti, žimnice, — lastni izdelki — in
drugo posteljnino.
Vse blago le najboljše kakovosti in po najnižji ceni.
i   Kopališče v Ptuju.   \\
f  Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko-  P  j
(  pele in vsaki torek, četrtek in soboto od  1 do 2 ure  |  j
|  popoldne soparne kopefe, ki posebno pomagajo zoper tr-  )  <
M                         ganje po udih in kosteh.                         |  \
Ifranz lMescb!
prej Max Ott, najpoprcj Poskoschill, trgovina z železom, kovinami in orožjem,
Florijanski trg V Ptuju Ungarthor ulica, priporoča: najboljše vrste štajerskega železa v kosih in za obroče, vsake vrste pleha, drata in kovin, dele za vozove, dele za pluge, poljedelske stroje, medene (mesingaste) dele za vodnjake, orodje za peljcdeljce, vinorejo in vsako obrt.
§0&* Nagrobne križe ~^m
pristno pozlačene po vsakovrstnih cenah.
Pasamezne dele za vzidane štedilnike (špar-herde), plebnate in lite štedilnike, lite pis-kre, železne in kufraste kotle, kuhinjsko lito in plehasto emalirano posodo in drugo kuhinjsko orodje. Pohištvo in konjsko opravo, okov za stavbe, stare šine in traverze, verige, žeblje, sravfe in nete. Dalje strešni papendekel in plate za v zid (Isolirplatten.)
ŽivinsKi in letni sejmi
v Slovenski Bistrici
1900—1901.
Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti;
dne 4.  maja; dne 4. junija; dne 25. julija; dne
24. avgusta; dne 24. septembra;  dne 28.  oktobra
in dne 23. novembra.
Ob teh dnevih vršijo se razun
kramarskih in živinskih sejmov,
ob jednem tudi           ____
P£"   konjski sejmi  "^i
s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tudi tuji, da celo inozemski
kupci.
Obleke za gospode in dečke
po meri, najnovejši modi, in nizki ceni izdeluje solidno
A. Masten v* Ptuju.
Tam so tudi na ogled vzorci  najnovejših in trpežnih
štotov,
Ustanovljeno leta  1842.
V. Schulfink,
trgovina s špecerijskim blagom V PTUJU, glavni trg
priporoča iz svoje velike zaloge sladkor, kavo, riž, moko, južno sadje, olje, jesih ifd.
Gumi   za  cepljenje, najboljše ratijo po najnižji
ceni.
Agcntura c. kr. priv. zavarovalne družbe
..oesterr. Phonix."
Ignaz Mayer, Ptuj,
priporoča svojo veliko zalogo najlepših  in cenenih klobukov, vsakovrstna obuvala iz (ilea, koščeke od filca za zimske obuvala proste in  fine vrste, škorne iz filca i. t. d. Vse samo lastnega izdelka, nikako fabriško blago, toraj garantirano   močno in trpeče blago. Izdelovanje klobukov in blaga iz (i I ca. Popravila lepo. hitro  in   po eeni.   —   Najstarejša trgovina s klobuki v Ptuju.
13 —
W. Blanke v Ptuji
glavni trg štev. 6    j ogerska ulica štev. 6
nasproti ncmSki farni cerkvi. I     nasproti pcliki vojašnici.
Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica in trgovinaspapirjem,
šolskimi in piaarskimi potrebščinami na debelo in orobno.
C.  kr. zaloga šolskih   knjig
in zaloga kart.
Vsaki čas velika zaloga vseh ŠOlSkib knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgovskib vpisovalnib knjig za trgovce, vseh pisalnih in šolskih potrebščin, Eichmann-ovih pisank in risank, pisanega in stilnega papirja v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zauitkoo, papirnatih prečic, papirja xa xapiianje iid. itd najboljše kakovosti in po nizkih cenah. Na debelo in drobno.
Zaloga vseh tiskovin
za slavne župnijske urade, Šolska podstoa, obč. predstojnica
i. t. d. v dvojnem jeziku in vseh vrst kaitcelljskib potrebščin po naj ni žili cenah.
Izdelujejo se po ceni in hitro:  trgOPSke tiskOPine za trgovce in obrtnike in sicer: pisma, zavitki z natisom tvrdk,  računi,  pizit-
nice, naslopne karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe, stampilie iz kavčuna in kooine.
Najbogatejša zaloga katoliških od škofljstva potrjenih
3J6S1 ' molitvenikov ^fcC
v jako lepem vezanju in po raznih cenah.
Pripovedne kitice v 2aba^at^a^uv U2F&!***
Novo! Mrtvi Gostač, Slovenski Šaljivec, Admiral Tegetthoff, Barska vojska,
zelo zanimivo in lepo za Citati. Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma preskrbi.
Ravnokar je došla:
Graika kmetska pratlka 1901 a 7 kr. -   Slopenska pratika za woi, leto a 10 kr. in 12 kr.
2*^ Razglednice **9K
p  najfinejši  svctlotiskouni  izoerSitPi   pošiljam jaz  za  K 35.— 1000 komadov in potrebujem k narejanju   samo eno dobro fotografijo. Katisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku.
Gospodom   trgovcem   dovolim   pri cenah veliki   po-pust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila.
¥*7J
mnn
L
zdravnik v skupnem špitahi
v Ptuju.
Zobozdravnik, piplje zobe brez bolečin, plombira za i gld. in višje, stavi umetne zobe, tudi krone, mostke in cele čeljusti.
tj

Bratov Uray
v Radgoni
trgovina
-+<
-M -♦<
-K
■M -*<
1
priporoča svojo veliko zalogo
kovanega železa,   pleha,  drotnatih žeblje/.
nilatilnili niašin „Goplne",
mašine    za   slamo   rezati,   vinske   preše, presne vretene (sveče), traverse, železniške sije,   šivalne mašine,   grobne križe, kakor   J£ tudi cement po nizkih cenah.

Meščanska parna žaga in mizarstvo.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo.
Vsakemu se les hlodi i. t.   d.   po  zahtevi   takoj  raz-
žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-
hati i. t. d.
Vslreže se po vsem najhitreje in  po najnižji  ceni.
XK**X**KftKKKKKXKX*KKKK
V Teržici pri Jurovci
dobe se na
Ružičkovi žagi
vedno   po   najnižji   ceni: drva za kurjavo in sicer: orehovi odpadki, žagovina in drevesna skorja za vinogradski kompost. On pa tudi kupuje vsakovrstne panje in  les za
sodarje
v Ptuju, kakor tudi na žagi.
Hxu*un*uuux**n*u*nx*uu
Ravnokar izišel
Viničarjev kažipot
od Ivan Bele,
cena 60 vinarjev, s pošto 70 vinarjev.
V zalogi pri W. BLANKE-ju v Ptuji.
— 14 —
KARL MARK,
fabriška zaloga klobukov
Tegettliofstrasse 35    v Hariboru,     Tegettliofstrasse 35
priporočam za jesen in zimo
fine volnene in filcaste klobuke, nepremočljive štajerske lodnaste klobuke od gl. 1.50 naprej.
Klobuke za dečke po ceni.
Največja zaloga vsakovrstnih filcastih copatov, visokih in nizkih   od 90   kr.   naprej,   kakor  tudi   Športne
in zimske kape po vsaki ceni.
Razen tega dovoljujem si slavnemu občinstvu   uljudno naznaniti da je izšel  moj novi ilustrirani (a podobami) cenik, katerega toplo priporočam v pregled.
en
ca
s. 3
ol
B|
«a
N o
p.
a o p.
ca
£.
■KI 03
Lekarna pri zamorcu y Radgoni
priporoča slednje zdravila: Za giht in rematizem (trganje po udih in vra-ženju) 1 flaška 50 kr. ali 1 krono. Kričistilen čaj, 1 zvezek 30 kr. ali 60 vin. Krofgeist, 1 glažek 20 kr.. ali 40 vin. Mazilo za krof, 1 tigelc 20 kr. ali 40 vin., posebno dobro sredstvo za krofe in  debeli vrat. Prah   proti bledenici,   1 škatelca 20 kr.   ali
40 vin. Prah proti potnim  nogam, I škatlica 40 kr.,
ali 80 vin. Prah proti kašlju. 1 škatlica 20 kr., ali 40 vin. Fina ribja mast, 1 flaša 60 kr., ali 1 K 20 h. Kolodium za kurja očesa, flaša .35 kr. ali 70 h. Pflašter proti kurjem očesom, 1 škatlca 30 kr., ali 60 vin., prav izvrstno sredstvo  za kurja očesa
z debelo kožo. Balsam  proti  ozeblini,   1  flaška 25 kr., ali
50 vin. Konjski prah,  izvrstno  za goltanec 25  kr.,  ali
50 vin. Mlečni prah za pomnoženje in poboljsanje mleka 20 kr., ali 40 vin. Svinjski prah proti perečem ognju in črmnici
30 kr. ali 60  vin. Homejopatične kaplice za svinje proti črmnici
25 kr. ali 50 vin. Celtlne proti glistam, izvrstno sredstvo za velike in male 1 škatlica  25  kr.  ali  50  vin., kakor vse sorte domače in vnanje gpeeijalitete. Razpošilja po pošti dvakrat na dan.
Maks Leyrer, lekarnar v Radgoni.
si a
tU •o fla
o__
i;
80
ta
JOS. KASIMIR
v Ptuju,
florijanski  trg^
Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reininghaus.'» Zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja „Generali" ustanovljeno leta 1876. — Zaloga Sladkorja, kave, čaja, ruma, celega in zasekanega jpeha. najmočnejšega Špirita   za iCJlft, Žganja,  najboljšega
olja, cement«, karbolineja, žgane smole, suhih in oljnatih farb, firneža,
Žvepla, apno za klajo (Futterkalk), grenke $0H, $0de, Žajfe, živinske in druge kortače i. t. d. po najnižji ceni.
JOSEF GSPALTL.
zlatar, srebra? in optiker v Ptuju, crkvena ulica št. 6,
priporoča svojo zalogo najnovejših,  najpripravnejših in solidnih ilabnib
kamenoo, zlatnine, sRbernine itd., potem tudi svojo veliko zalogo xla-
t.b, srebemib, tUla- in  nikelnastib Ur. Za vsako uro se več let jamči. b'aro lepotiiO in dragOiilO kupuje po  najvišji ceni, ali jih pa tudi zamenja za drugo robo. UsakOOfStna popravila se sprijemajo in vsakemu  v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo.
Josef Kolteuz v Ptuju
priporoča svojo
wr* steklarsko in porcelansto blago -*»«
posebno medni ke (sodčeki za med), steklenice (llaše) za jesih in slatine, šipe za okna.
Velika   izbira   posode   za   gostilne,   OKvirc   za   podobe, pozlačenje  okvirov in vsakoršnih lesenih in Kovinskih
mi.
»ji.
S. Friedrich
v Ptuju,
poštna ulica št. 4, blizo posojilnice kupuje kosti, cape, staro železo, vsakovrstne kože in žito, vsakoršni fižol, veštajn (vinski kamen), kakor tudi kovinske odpadke po najvišji ceni.
Johaim Kramberger,
poprej J. Deller v Radgoni, glavni trg, k ..zlati kugli"
priporoča svojo bogato sortirano zalogo špecerijskega,  materijalnega  in
barvarskega blaga.
Velika zaloga Judendorfer, romanskega in portlantovega cementa.
C kr. prodaja pulfra,   velika   zaloga  kapselnov   in   patronskih  rorčkov
vsake velikosti.
15 —
Razglas.
Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji 1900.
Letni sejmi:
(Kramaraki, živinski in lesni sejmi)
5. dne avgusta in 25. dne novembra.
Konjski in goveji sejmi:    $gm
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgnsta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi  tega, ker se vrsft v  dotičuili  tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma.
|ME~ Svinjski sejmi: ~8Mf
Vsako sredo- Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje.
PJlT* Tedenski sejmi; ~^fci§
Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (speli) in perotnino..
Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji   (Lend)   velike   množine  stavbenega   tesarskega
lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d.                   Žumii
Mestni nrad v Ptuji.                                                           j
Mestni denarni zavod. I Gir0 k(mt0 Prl
podružnici avst.
ogersk. banke
priporoča se glede vsa- Lbkhmi kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Ravnateljstvo.
— 16 —
t
;-■;.'•;
:
Kdor!?
za jesensko dobo hoče ugodno kupiti, naj se obrne na nas!
Mi prodajamo: Damski  loden, dvojno širok, meter po 19 ki*. Modni  porhati,  pristno barvani .   .   . 22 „
Tenis flanel, jako širok.....20 „
Krepinaste odtisjene brisače (antele) 35 „ Tunis  garnitura (2 posteljne in 1 namizno  pregrinjalo)     .   ,   . 2 gl.  18  „ Šotski volneni šali, prav topli               39 „
Prešite   posteljne   oddeje   (kovrte),
komplet     .......1 gl. 78  „
Nogavice za ženske, prav tople po . 19 „ Pluze za dame iz rlanela po    . 1 gl. 28  „ Dražestne porhaste pluze po   ... 89 n Dalje: modni štofi. platno, tkano blago, čipke (špice), štikarije, trakovi i. t. d. po čudovito nizkih cenah.
Spoštovanjem
Bratje monatb » Gradcu,
Jakominiplatz 19,    Radetzkystrasse 2.
Pišite nam eno dopisnico in zahtevajte vzorec kakoršne želite, pošljemo Vam zastonj in poštnine prosto.
---------MM----------»•«-----M---------
S
f
Franc Matheis
v Brežicah,
veletržec z jajci in deželnimi pridelki
kupuje po najvišji ceni vsakovrstne  pridelke, kakor:
fižol,   pšenico,   oves,   suhe   slive,    orehe,
maslo, knoper. vosek, laneno seme, jajca,
konopljeno  seme,   vinski   kamen   (veštajn)
i. t. d.
$raiov Slawitsdi
trgovska podružnica
v Ptuju — Wagplatz
priporoča svojo obilno zalogo špecerijske, roko-     9
delite (manufakturne), Norimherske lepoticne    A
in drobne robe.                              tP
Tam  se dobiva  tudi pravo  domačo platno  za
rjuhe in obleko po najnižji ceni.
•     Razpošiljanje sira.
Pravi tirolski in predarelski sir
po vsaki ceni. Švicarski pol ementalski 66 kr.
razpošilja
T. fiartinger v Mariboru- 1
a
J. SPRUZINA
mehaniker
v PTUJU. Ustanovljeno 1886
priporoča svojo najbolje vrejeno delavnico za
popravila biciklov, šivalnih strojev   in  napeljavo hišnega telegrafa.
lAHfiMi

šeiger~jeva
trgovina r. knjigami in pisalnimi potrebščinami
v Celju, glavni trg 2,
priporoča svojo najcečo zaloga molitvenih in Šolskih knjig in ljudskih (narodnih) spisov.
ooooooooooooooooooooo
o  Pozor gospodarji!
Q    »Gloria" redilna krma za konje, zabranjuje 'si         bolezni, vzdrži konje močneje in iskre.
nGloria" začimbna krma za govedo, pospešuje prenavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko.
..Gloria" prašek /a krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast.
,,GEoria" mlekarski prašek /a krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 120, mali K 0/0, 5 kg v zavitku za poskus po pošti Ko- poslano iz Dunaja.
Barteljevo klajno apno, neobbodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5 kg za poskns K 2—, 100 kg. K 22*— iz Dunaja.
Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: Vskg60h, 1 kg 1 K, 5 kg K 4f~.
Rusko patentovano mazilo m usnje po 7s kg
K 1-10,  1 kg K 2-, 5 kg K 8.—. Stedilni  kolomaz,   najfinejša   kakovost.   4  kg
K 140, 100 kg 24—,
Navodilo brezplačno.
Miha Barthel & drug, Dunaj X.
3C Občuje se slovenski.
'OOOOOOOOO
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Križman.
Tisk: W. Blankc v Ptuju.