360
Jezikoslovne reči.
O notranjskih opetovavnih glagolih.
Kdor je po Notranjskem, posebno po Pivki ali po bistriški dolini potoval, je slišal neke čudne glagole, kterih precej morebiti še razumel ni. To so opetovavni glagoli s končnico „evati". Ce pa to reč malo bolj natanko premislimo, bomo berž vidili in se prepričali, da ti glagoli niso kaka slovniška nepravilnost, temuč da se popolnoma s šesto formo ujemajo in da so 6. razred glagola s končnico „evati", „evamu namesti „ovati44, „ujema ali „avati", „avama. Tako pravi Bistričan vedno „vojske-vati"— „evam" in ,?vojskujema in ,.zdihavati44, „zdinavanitf. — Ti glagoli so ravno tako frekventativni, kakor pravilni glagoli 6. reda. Na pr. ,,kadar se vojšak vojskeva, mora na golih tleh Ieževati%\ Prihajajo pa tudi, kakor navadni, iz 5. forme, ako se ati-am v evati-evam spreminja, na pr. „bahati, bahevati; prašati, praševati; igrati, igre-vati; pisati, pisevati. Paziti se pa mora pri sprezanji ali premena v opetovavne na sledeče:
1.   Le sostavljaje s predlo«i se morejo pri navadnem prestavljanji iz 5. v 6. red glagoli v frekventativne spreminjati, na pr. pisati — pišem, dopisovati — dopisujem, priterkovati, priterkujem itd. Notranjec pa tudi ne sostavljene glagole v opetovavne spreza, tako bo vsak rekel: ??piseva brat iz mesta prijatlu. Mati skozi okno gledava , ko sina iz šole pričakeva (ali čakeva)4*. Tako tudi pravi Notranjec: „Sestra bereva v gojzdu jagode44; Goreuec pa bi le wnabiraa   ali  „nabirujea   rekel.
2.   Tudi taki glagoli, kteri niso po drugih krajih Slovenskega nikdar opetovavni, se tukaj s končnico „evati" za opetovavne rabijo. Glagol s k u bs t i —skubem, berem —¦ brati (JegereJ, mleti — meljem, dišati — dišim itd. se na Notranjskem pogostoma opetavati sliši: „skubevati, berevati, meljevati; jedevati (zu essen pflegen), pivati in spevati celo sem večkrat že slišal.
3.   Težko je določiti, kdaj se ima g v i, s v š, ck v c, sk v š ali šč spreminjati, ker včasih se spreminja, včasih pa po nobeni ceni ne, včasih se pa rabi oboje, na pr. „Lagati — lageva; stergati — stergeva44 in pri druzih ostajajo tihnice g, c, s. — ^Brisati" ima „briševati~ „kositi44 — „koševati". — „Klicatiu se po navadi le sklicevati" sliši. Vendar smemo reči, da ostajajo v korenini tihnice večidel nespremenjene.
Povedal sem ti, dragi bravec, kolikor v ti reči vem, ker tudi v tem se lahko vidi bogastvo in gibčnost našega milega jezika. Naj nam še kdo drugi o tem kaj naznani; zvedeni možje naj pa sodijo, ako je prav, da se to v pismeni jezik vpelja ali ne.                                          J. Bile.