Mimo nevarnih čeri proti cilju
Smo na drugem delu letošnje poti. Oziramo se nazaj, da bi bogatejši za novo izkušnjo čim uspešneje prehodili še zadnje, zato toliko bolj pomembne korake do zaključka letošnjega gospodarskega leta.
Statistika, absolutne številke in Indeksi, so optimstična napoved za konec leta. V občini smo, razen v obrti, nad okrajnim povprečjem. Vendar številke ne odkrivajo vse resnice o življenju v gospodarskih organizacijah. Takšne kot so, ugodne in razveseljive, lahko prikrivajo določene tendence in slabosti, ki bi lahko že jutri zasenčile vse dosedanje uspehe in gospodarsko organiza-oijo s sicer ugodnimi polletnimi Uspehi postavile pred težko preizkušnjo sposobnosti in življenjske moči.
Prisluhnimo nevarnostim in ano-nialijam, ki se pojavljajo na površini intenzivnega gospodarskega do-Oajanja v zadnjem času!
Nov način kreditiranja obratnih sredstev je povzročil prehodne teža-Ve> ki smo jih prebrodili ob tesnem sodelovanju in iskanju najprimernejših rešitev. Ce pa bi se zdaj, ko smo prestali krizo na tem področju, spet vrnili na staro prakso, lahko °b koncu leta zaidemo v še večje težave.
Uzakonitev nagrajevanja po de-lovnem uspehu in organizacijske spremembe, ki bi v čim večji meri sproščale pobudo slehernega proizvajalca, so v večini podjetij še vedno v fazi razgovorov in priprav. Raz-rnere, v katerih nočemo več po starem, novega pa še nismo izobliko-vali, go ugoden teren za manifesta-mje najrazličnejših 'subjektivnih slabosti, ki v nekaterih gospodarskih organizacijah zasenčujejo sicer lepe Proizvodne uspehe. Zato preidimo cmiprej od razprav na prakso; ta Prehod na) bo temeljit, dobro pripravljen, da ne bi Izzvenel v formalnost.
Gospodarske organizacije v no-m razmerah razpolagajo z mnogo očjimi sredstvi kot v minulih le-m Večja sredstva terjajo toliko Jčjo odgovornost za dobro gospo-RaZprave o polletni reali-c:'Ji so opozorile na posamezne dof,nere’ pri katerih so se načela i , Je9a gospodarjenja umaknila ego-‘čnemu prisvajanju večjega dela JMoiljivih sredstev. Čeprav v *' občini ne moremo govoriti o razlikah in razponih, o '"ranem porastu povprečnih plač, Vftar lahko naštejemo nekaj pri-Pra°V' lc^er visoJci osebni dohodki izn V,aolovo niso izraz povečane pro-žift n^e' ve^ie odgovornosti in bolj-Poslovnih rezultatov. Proizvodnja laJu’ rt'a"zacija je bila na nivoju nili 6Pa *eta’ osekn* dohodki vodil-v Us(Mžbenceo pa so rasli iz meseca mesec. Prav tako imamo primere, varir vodilni uslužbenec v to-mpi ,x 2 nekaj tisoč delavci manjše malh nC Pre)cmke kot direktor Nlirn nefifa’ na P°l obrtnega podjetja, letu * te°a reOistriramo v letošnjem n0,.r, 5 Precejšnja izplačila na račun sP°darjenja v minulem letu.
sten	Pravilniki q delitvi sred-
lijp ,'hko odpravijo takšne anoma-dohn,n.iUVe^avl10 načelo, da osebni tudi ™ rastejo le takrat, če raste dela P.roizv°dnJa in proizvodnost nega * Pogojih skrbno pripravlje-Usnpi,, naPrajevanja po delovnem za >ni‘ *?a *50 tutli plačevanje viškov m*nula leta anahronizem.
G L A S l L O' S Z D L ' 6 B C | N E LJUB L 3 A .N A' • ,$ ,;l, S K A
PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL
NE POTREBUJEMO CUNOV 2A SIATISTIfiNA PORODILA
V začetku meseca je plenum Občinskega odbora SZDL razprav- Na enem izmed občnih
---------------------------------------------------------------- zborov DruStva prijateljev
Ijal o organizacijah, ki se posvečajo vzgoji mladine. Po dveii poro- mladine, ki šteje 500 članov,
--------................. .....- ■ ■■■■ ■ ......— -... je prišlo samo 20 ljudi, med
čilih — občinske zveze društev prijateljev mladine in Občinskega njimi le štirje člani odbora.
-------------------------------------------------------------- Tudi pri večjih društvih, ki
komiteja LMS — so razpravljali o osnovnih problemih pri delu z štejejo do 800 članov, Je pred
--------------------------------------------------------------vsakim občnim zborom težko
mladino. Na območju naše občine je deset društev prijateljev mla- zbrati nekaj aktivnih ljudi,
------------------------------------‘------------------------- ki bi prevzeli vodstvo orga-
dine, vendar se njih delovno področje ne pokriva s področji stano- nizacije.
vanjskih skupnosti oziroma krajevnih odborov. Društva prijateljev VRTCI NISO ZAČETEK
mladine imajo okoli 3000 članov. Število članov ni veliko, (Če ga pri- IN KO	k ega
merjamo s številom volivcev v naši občini. Ce pa ugotavljamo aktiv- Društva prijateljev mla----------------------------------------‘ r'r	—*** dine med drugim dajejo ponest članov ZPM, se nehote vprašamo, kdo naj bo član te organi- budo In pomagajo pri usta-
-----------------;-----------—--------------;---------;------- novitvl vzgojno-varstvenih
zacije. Kaj pomenijo člani, ki plačujejo samo članarino, sicer pa ne ustanov za otroke. V naši
--------------------------------------------------------------občini, kjer Je zaposlenih
posvetijo niti minute delu v društvu:	_______________________ (Nadaljevanje na 4. strani)
V Dravljah upajo, da bodo žo v novembru dokončali vsa gradbena In ureditvena dela prve etape Izgradnje doma družbenih organizacij. Nekaj prostorov že uporabljajo, po dograditvi dela stavbe pa bodo pridobili vefJo dvorano za zbore volivcev, sestanke In pionirske kino predstave, mimo tega Se dve sobi v pritličju, tri večje prostore In tri manJSe sobe za delo družbenih organizacij v prvem nadstropju. V tem tednu se je sestal odbor krajevne organizacije SZDL In Je v soglasju z vodstvi ostalih organizacij na terenu določil izkoriščanje prostorov v novi stavbi, ki bo s svojim zunanjim izgledom In urejenimi prostori v ponos draveljskim prebivalcem In bo prav gotovo postala močno žarišče družbenega dela v tem delu Ljubljane.
Draveljčanl so začeli graditi svoj dom družbenih organizacij spomladi 1959. leta. Doslej so vložili v gradnjo 19 milijonov dinarjev, od tega 1 milijonov lastnih sredstev, ž milijona s prostovoljnim delom, občina pa Je doslej pomagala s 7,5 milijona. Prebivalci so mimo prostovoljnega dela prispevali tudi les za gradnjo.
Ce bodo v prihodnjih letih spet dobili nekaj sredstev, bodo dogradili In uredili tudi veliko dvorano (M m X 15 m), primeren prostor za telovadbo In večje prireditve.
ODGOVOR ZASKRBLJENIM STARŠEM
ODLOČNI UKREPI
za povečanje šolskega prostora
V dnevniku »Delo* z dne 27. septembra 1661 je bil v rubriki »Pisma bralcev« objavljen sestavek z naslove««: »Ne več odlašati«. Pisec P. S. posreduje vtise z roditeljskega sestanka na osnovni šoli v Zgornji Šiški. Vzgojitelji In starši so na skupnem sestanku ugotovili, da je trenutno stanje s šolskimi prostori nevzdržno, saj je v 42 oddelkih (in ne kot pravi pisec, da je na šoli 52 oddelkov) 1300 otrok in Je bila zato v letošnjem letu vpeljana za nekaj razredov tretja izmena. Obsežne gradnje na tem področju napovedujejo hitro naraščanje števila prebivalcev in s tem vedno večji priliv V osnovno šolo. Torej bo v začetku prihodnjega lete Se resneje zastavljeno vprašanje: »Kako urediti šolski pouk, da bo še upravičeno nosil to ime«.
Sestavek zaključuje pisec z naslednjimi besedami:
»Nihče ne dvomi v velike težave ObLO Šiška glede sredstev za gradnjo nove šole. Nihče tudi ne dvomi v dobro voljo naših občinskih odbornikov, da se čimprej zgradi nova šola. Toda, kdor je bil na zadnjem šolskem roditeljskem sestanku, se je lahko prepričal, da so šolske razmere na Vodnikovi cesti nevzdržne in da je vsako nadaljnje odlašanje nemogoče.«
ODGOVOR: Z MAJHNIMI INVESTICIJAMI NOVI SOLSK1 PROSTORI
Udeležili smo se seje Sveta za šolstvo Občinskega ljudskega odbora, ki je razpravljal o perečem vprašanju šolskih prostorov na območju celotne občine. Posredujemo sklepe in stališča seje, ki so prav gotovo tudi odgovor piscu članka in vsem staršem, ki so zaskrbljeni za normalno šolanje svojih otrok.
osnovnih šolah in v gimnaziji!	II	Si v		
			Dopol- danski pouk	Popol- danski pouk
Osnov, šote »Zvonka Runka«	1200	37	18	18
Osnov, šola »Hinko Smrekar«	1001	32	15	16
Osnovna šote Zg. Šiška Osnovna šote »Stene Rozman«	1266	42	16	16
Šentvid	670	22	11	n
Druga osnovna šola Šentvid	555	22	11	n
Osnovna šote Šmartno	266	8	i	4
Osnovna šote Vodice	268	11		8
Osnovna šola Skaručna	27			
Osnovna šola Utik	80	.!	2	2
Gimnazija Šentvid	806		1	8
Statistika torej kaže, da imamo na območju občine 8 oddelkov v tretji izmeni. Najtežje razmere so prav na osnovni šoli v Zgornji Šiški, kjer imajo štiri oddelke v III. izmeni. Obsežne gradnje na tem terenu lahko povzročijo, da bodo že v teku letošnjega šolskega lete predvsem na tej šoli, morebiti
pa tudi na sosednjih, prisiljeni vpeljati še nekaj oddelkov v tretji izmeni. Prihodnjo jesen pa bo vprašanje šolskega prostora še bolj pereče. Zato Je treba res takoj ukrepati.
Na osnovi temeljite razprave je Svet za šolstvo zbral naslednje predloge, ki naj jih po mnenju Sveta upošteva Občinski ljudski odbor pri sestavljanju proračuna za prihodnje leto in ki jih morajo upoštevati tudi vodstva prizadetih šol.
1.	Urbanistični načrt za predel med Vodnikovo cesto in Cesto na jami predvideva lokacijo za novo osnovno šolo. Za to šolo je Investicijski program že v reviziji. Solo naj začnejo graditi čimprej, če je mogoče, že spomladi prihodnje leto.
2.	Čeprav je po sklepu Sveta gradnja nove šole na prvem mestu prioritetne tiste investicij v šolstvo, je treba najti prehodno rešitev za prihodnji dve šolski leti.
3.	Ob osnovni šoli Zgornja Šiška je stanovanjske poslopje, ki je funkcionalno povezano s šola Stanovanja zasedajo stanovalci, ki ne poučujejo več na šoli, oziroma s šolo nimajo nobene zveze. Zato Svet predlaga, da pred začetkom prihodnjega šolskega leta preselijo tri stranke iz nekdanjih Učiteljskih stanovanj v druga stanovanja, poslopje pa z minimalnimi adaptacijami preuredijo v učilnice in kabinete. Tako pridobijo 3 učilnice in 4 kabinete. Sest novih oddelkov odpravi ali pa vsaj omili krizo v prihodnjem letu oziroma v časa do izgradnje nove šole.
4.	V prihodnjem letu naj zaključijo gradnjo telovadnice pri osnovni šoli »Hinka Smrekarja«. Na šoli pridobijo z dograditvijo eno nčilnico in dve delavnici.
5.	V osnovni šoli »Zvonka Runka« v Spodnji Šiški bodo a preselitvijo hišnika In preureditvijo ravnateljevega stanovanja pridobili mimo mlečne kuhinje dve učilnici.
0. Iz osnovne šole v Šentvida st mora čimprej preseliti otroški vrtec v nove prostore, tako da se šolski prostor na tej šoli poveča za 3 učilnica
6.	Drug ukrep za rešitev krize s šolskim prostorom do otvoritve nove šole bo tudi sprememba šolskih okolišev za prihodnje šolsko leto. Šolski okoliš osnovne šole »Staneta Rozmana« v Šentvidu naj bi predvidoma razširili na jugu do Sojerjeve ulice, tako da bi preusmerili del otrok, ki so doslej s tega območja bodili v šolo v Zgornjo Šiško. S preselitvijo otroškega vrtca bo šola pridobila nove prostore in tako priliv novih učencev ne bo povzročil tretje izmene. Prav tako bi popravili šolske okoliše treh šol v Šiški, tako da bi izenačili pritisk na vse tri šole.
8. Sola v Vodicah dela Se vedno v izredno težkih pogojili. Zato M bo Svet zavzel, da bodo do začetka novega šolskega leta usposobljene vsaj tri učilnice.
Ukrepi za pridobitev šolskega prostora brez posebnih investicij in gradnja nove šole Na Jami, ki mora priti v družbeni plan za prihodnje leto, bodo odpravili tretjo izmeno in ustvarili normalnejše pogoje za reden in kvaliteten pouk.
SPODRSLJAJI
Predavanje je, predavanja ni!
Pred štirinajstimi dnevi so bila najavljena v Tacnu, Šmartnem in v Gameljnah predavanja o beograjski konferenci in drugih aktualnih zunanjepolitičnih problemih. Objava predavanj je vzbudila med prebivalci omenjenih krajev precejšnje zanimanje, teko da so se vabilu odzvali v velikem številu.
Toda zastonj! Predavanj ni bilo. Organizatorji so iz ne vem kakšnih razlogov odpovedali predavanja. O tem so obvestili le predavatelje, ne pa državljane, ki
so jim bila predavanja namenjena. Med neprijetnim čakanjem so na vrat na nos Iskali predavatelje po Ljubljani, in ko so predavatelji prišli, ljudi ni bilo več v dvorani.
Spodrsljaj, k! se ga moramo skrbno izogibati v naši praksi. Kako naj sicer pričakujemo zanimanje in aktivnost, če že na začetku poti novoustanovljenih sekcij dopuščamo takšne spodrsljaje.
Petindvajset strelov na robu gozda
Na robu gozda stoji kamnit spomenik. Pod kipom žen«-revolucionark« s zastavo je zapisanih petindvajset imen revolucionarjev, ki so kot talci padli pod okupatorjevimi streli Na zadnjem koščku poti jih je vodila pesnikova misel:
»Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.«
Kamnit spomin na dan, ki je Izpovedal Sentvidčanom tragično resnico: »Ni meja sovražnikove nečlovečnosti* Kamen ob poti, ki bo nove generacije, ki bodo hodile po cesti ob njem, spominjal na najbolj tragične dni naše zgodovine.
S Francem Flerinom, znanim šentviškim aktivistom, smo pobrskali po njegovem dnevniku — dragocenem dokumentu iz vojnih časov. Takole je v svojem dnevniku orisal tisti tragični dan:
»31. J. 1944. Dan žalosti v Šentvidu. Ta dan je moral pretresti vsakogar, kdor je imel vsaj iskrico ljubezni in nacionalne zavesti. Kdo izmed poštenih ljudi ne bi preklel morilcev, kdo se jim ne bi postavil po robu z besedo in dejanji, kdo se ne bi zaklel, da bo maščeval zločine?
Enaintrideseti januar. Skoraj pomladanski dan. Brez snega, sonce je bilo še kar toplo. Ko sem se pred osmo peljal v službo na carinarnico, sem opazil nemške patrulje, ki so odhajale proti gozdu. Pred občinskim uradom je stalo nekaj avtomobilov, iz katerih so izstopali policijski agenti.
Kaj naj to spet pomeni?
Ob 10. uri sem slišal na carini, da bodo čez pol ure v Šentvidu ustrelili petnajst talcev.
Ob 11. uri se je pripeljal s kolesom na carino inšpektor Šober. Sporočil je, da je bilo pred pol ure ustreljenih 25 talcev. Zabolelo me Je pri srcu.
Ob 12. uri je bil zračni alarm v Ljubljani. Želel sem si, da bi letala priletela nad Šentvid in kaznovala morilce.
Ko sem se ob 12.15 peljal h kosilu, sem opazil na glavni cesti mnogo ljudi, na - travniku pa trupla ustreljenih. Prislonil sem kolo k hiši in stopil bliže. Prepoznal sem nekatere izmed njih: dr. Vidica, dr. Polca, Žana Miklavca in mojega ilegalnega sodelavca Kolba. Stisnil sem mu mrtvo desnico v poslednje slovo. Nemški inšpektor me je vprašal, kaj to pomeni. Odgovoril sem mu: »To je naša navada. Tako se poslavljamo od mrtvih.*
Ob 13.30 sem se vračal v službo. Poklicala me je Kolbova žena. Napisal sem dva listka: ,Kolb Albin, umrl 31. 1. 1944 in Zan Miklavc, umrl 31. I. 1944.' Listka smo vtaknili v stekleni cevčici, moja žena pa jih Je vtaknila v žepe suknjičev. Ce jih morilci ne bodo slekli, bomo kasneje lahko prepoznali njih trupla.
Zakaj so jih ustrelili?
25. januarja je bil ustreljen šentviški župan, koroški Nemec Maurer. Nemci so se maščevali. Sicer pa so že pred tem, na zborovanju »K/imtner Volksbund« napovedali, da bosta bandita Kolb in Miklavc kaznovana za svoje zločine.*
Tako Je Franc Flerin doživel tisti tragični dan, ko je tla, kjer stoji danes kamniti spomenik, poškropila kri petindvajsetih zavednih sinov.

IZ OBČINSKEGA NABIRALNIKA
•	Hodniki škod Šentvid
Občinski ljudski odbor Je v dogovoru s stanovanjsko skupnostjo Šentvid, da bodo začeli urejevati hodnike na desni strani vpadnice. Stanovanjska skupnost bo sama našla izvajalca del za dela, ki bodo veljala 5 milijonov dinarjev. Stanovanjska skupnost zbira dokumentacijo za te dela.
•	Osnovo visefogo mostu v Mednem
Občinska ljudska odbora Ljubljana-Siška In Medvode sta se sporazumela, da bosta z združenimi sredstvi popravila viseči most v Mednem. Naša občina bo prispevala 1 milijon, ostala sredstva pa bo zagotovila občina Medvode. Zdaj iščejo Izvajalca del.
•	Kolesarska steza od Jelena do Jeperce
V	bližnji prihodnosti bodo začeli urejati kolesarsko stezo ob gorenjski cesti od gostilne Jelen do Jeperce. Občinska ljudska odbora bosta prispevala del sredstev, del sredstev pa bo zagotovila Uprava za ceste. Občina Ljubljana-Šiška je v ta namen dobila 5 milijonov Iz preventivnega sklada Državnega zavarovalnega zavoda.
•	Prihodnje leto: ureditev križišča Medvedo-va-Gasilska
V	teku so priprave za ureditev križišča Gasilske ulice in Medvedove ceste. Do konca leta bodo odkupljene hiše in preseljene stranke iz prizadetih hiš, v prihodnjem letu pa bodo sanirali križišče.
•	Bušenje zarodi prometnega vozla
V	zvezi z ureditvijo ljubljanskega prometnega vozlišča se rušijo hiše Celovška 8, 8 a, 14 in del delavnic železniškega podjetja »Avtomacija«.
DRAGI BRALCU
Dopisujte v naše glasilo! Zastavljajte vprašanja, posredujte predloge, opozarjajte na napake! Družbene organizacije! Informirajte občino o svojih uspehih, težavah In načrtih. Mimo tega objavljajte v našem glasniku objave in Informacije za člane svojih organizacij.
TAK('E gre! TAKO NE GRE! TAKO NE GRE! TAKO NE GRE!
ČAS C ŽE, DA V »TAPO« UREDE SOCIAISTIČNE medsebojne odnose
mMMMHIIIIMBH
lii>!llllll!IIIIIIIIIWIIIIIItlllli:iWIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Obrtniško podjetje »T/^ Sicer v naši občini, lahko bi navedli tudi njegov	in *teteri ljudje so zaposleni v tem podjetju,	rorn n« pritožbe, ki Jih
čestokrat čujemo prav od j n^e *koraj morali vpra-■latl, če se to resnično dog*
Direktor podjetja si	aga n«*o demokracijo,
pravice zapoelenih in vs* v 8amouP*‘avljanje precej po svoje. Menda meni,	ne sme zgoditi
ničesar zoper njegovo voljo v' ^ »e morajo podrediti vsi, sicer...	^ ,
Delavka Je prišla zjutf| j2	•hiteč, v službo.
Cez dobre pol ure so ji v	il1 delovno knjižico z
odpovedjo, ki J« bila izd*^	S^em vodstva podjetja
In samoupravnih organov (71). Resnično hiter postopek. Direktor ima namreč podjetje trdno v rokah. Tam, kjer trenutno ne more biti prisotno njegovo budno oko, ga nadomesti sin, ki Je tu zaposlen kot tehnični vodja. Zagotovila sta si svojo prisotnost tudi ▼ raznih samoupravnih organih in komajda ae potem lahko le kaj zgodi v podjetju, ne da bi za to zvedela in tudi ukrepate.
Zgodilo se Je, de Je računovodja, ki Je pregledoval dolžnike podjetja, ugotovil, da Je med njimi tudi direktor. Neupravičeno Je namreč prejemal otroške doklade za svojo hčerko in Zavod za socialno zavarovanje Je zahteval povrnitev doklad v višini 34.000 din. Direktor Je računovodji naročil, naj ta dolg vknjiži v breme podjetja, čemur se Je raču-
novodja uprl, če« da je to njegov dolg, ne pa dolg podjetja Njegove ure v podjetju so mu bile po tem odgovoru štete. In res! Delavski svet Je sklenil, da računovodji odpove delovno razmerje in da mu prizna odpravnino. Direktor je namreč menil, da ne more več deteti s računovodjem v istem podjetju.
Kolektiv Je zopet dobil lekcijo, da ni dobro hoditi po kostanj v žerjavico^ ker se lahko opečeš. Cas Je, da bi bilo tudi v »TAPO« drugače. V času, ko samoupravni organi prevzemajo vedno odgovornejše naloge, ko samoupravljanje prenašamo na slehernega proizvajalca, Je nedopustno, da bi še naprej dovoljevali, kjerkoli In komurkoli, krojenje socialističnih odnosov po testni volji.
PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL
l, ' v
Razgovor o aktualni
(Nadaljevanje s 1. strani)
47 % žensk, imamo le šest vzgojno-varstvenih ustanov, ki še zdaleč ne zadovoljujejo vse večjih potreb. Z vrtci višjega tipa ne rešimo celotnega problema. Zato naj Društva prijateljev mladine z drugimi organizacijami in institucijami razmišljajo o ustanavljanju ustanov nižjega tipa od dnevnega varstva, pionirskih sob, hišnih mladinskih in pionirskih klubov do delavnic in otroških igrišč
Drobne iz
■

•	SINDIKALNI DELAVCI NA SEMINARJU
Občinski sindikalni svet je v tem mesecu organiziral tridnevne seminarje za predsednike, tajnike ter člane izvršnih odborov sindikalnih podružnic. Seminarja, ki je bil v počitniškem domu v Kranjski gori, se je v petih izmenah udeležilo 107 predstavnikov sindikalnih podružnic iz naše občine. Za zamudnike konec tega oziroma v začetku prihodnjega meseca bomo seminar ponovili v Ljubljani.
•	ZAČELO SE JE JESENSKO TEKMOVANJE
Ze nekaj dni se ekipe sindikalnih podružnic, .na nogometnih, odbojkarskih ter balinarskih igriščih potegujejo za naslov najboljše sindikalne ekipe v občini. V sklopu Jesenskih športnih tekmovanj slndikainlh mo-Stev so na programu še tekmovanja v namiznem tenisu, streljanju ter kegljanju. Zmagovita moštva v posameznih športnih disciplinah prejmejo praktična darila, razen tega pa se bodo lahko udeležila medobčinskega tekmovanja mestnih občin.
z organiziranim nadzorstvom. K delu v teh oblikah varstva je moč pritegniti širok krog državljanov, ki bi
kot volunterji ali za majhen honorar uspešno opravljali svoje naloge. Seveda je treba na te preprostejše oblike otroškega varstva misliti že pri projektiranju novogradenj!
Drugo področje dejavnosti: kolonije! Naša občina je
imela letos tri obmorska (Pag, Poreč, Piran) in eno
kolektivov
•	IZOBRAŽEVALNI CENTER V »DEKORATIVKI«
V	Tovarni dekorativnih tkanin vedo, da pomeni strokovno usposabljanje ljudi na delovnem mestu povečevanje delovne storilnosti ter racionalnejše Izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Zato so se samoupravni organi ter vodstvo podjetja odločili, da ustanove v okviru podjetja samostojni izobraževalni center In da zaposlijo referenta za izobraževanje. Po programu, ki ga je setavll center za izobraževanje, ob strokovni in tehnični pomoči delavske univerze občine, so organizirali tečaj za skladiščnike, komercialiste ter za uslužbence finančnega odelka. Za posamezna delovna mesta so organizirali tudi dvoletni mojstrski tečaj. Izdajajo tudi skripta za posamezne predmete.
•	PRIHODNJI MESEC ŠAH
V	prihodnjem mesecu se bo začelo v naši občini sindikalno prvenstvo v šahu. Za tekmovanja v šahu je med sindikalnimi podružnicami že od nekdaj veliko zanimanje In, kot kaže, se bo tudi letos prijavilo najmanj dvajset ekip.
Višinsko letovišče na Srednji Dobravi pri Kropi. Letovanja v naših stalnih objektih so ugodnejša in cenejša kot v objektih, za katere plačujemo letno najemnino. Zato je težnja občinske zveze, da bi čimprej usposobili še dva lastna domova ob morju, da bi tako zadovoljili vsem prošnjam in željam za letovanje. Z zdravstveno zaščito v kolonijah smo letos lahko povsem zadovoljni, medtem ko del vzgojiteljskega kadra ni zadovoljivo opravil svoje odgovorne naloge. Izbor kvalitetnih ljudi za pedagoško vodstvo v kolonijah mora postati ena izmed osnovnih nalog v pripravah na kolonije v prihodnjih letih.
VARSTVO OTROKA — PREDVSEM SKRB STARŠEV
Pri starših še zelo pogosto opažamo čudno pojmovanje dolžnosti družbe do varstvenih ustanov. Za njih je povsem logično, da vse stroške krije občinski proračun In da z minimalnim prispevkom izpolnijo svojo obveznost. Društva prijateljev mladine bodo morala med drugim tolmačiti In pojasnjevati staršem, da je skrb za otroka najprej njihova dolžnost in šele potem dolžnost družbenih organov, ki pomagajo, da bi bila ta skrb čimbolj kvalitetna. Na terenu moramo uveljavljati določila resolucije o otroškem varstvu, ki jo je pred kratkim sprejela Ljudska skupščina.
NE MLADI IN STARI, TEMVEČ DELOVNI IN PASIVNI
Razprava o doraščajoči mladini Je bila posvečena
nekaterim perečim vprašanjem: uveljavljanju mladih v proizvodnji in organih de-
lavskega samoupravljanja, odnosom med mladimi delavci in vodstvi v tovarnah, med dijaki in vzgojiteljskim kadrom, prostorom za družbeno življenje mladine ter mladinskim delovnim akcijam.
Mladih je sicer vedno več v organih delavskega upravljanja, vendar so še vzlic temu pogosti primeri podcenjevanja mladih. Seveda je ta delitev na stare in mlade pogosto napačna, saj gre največkrat za delitev med dobre, resne in aktivne de-lavče in med tiste, ki komaj disciplinirano opravljajo svoje delo. Glas drugih ni upo števan In to ne zaradi tega, ker so mladi ali starejši, temveč zato, ker njihovo delo ne vzbuja zaupanja. Mimo tega Je v podjetjih nekaj primerov resničnega podcenjevanja organizacije mladih. Ena izmed manifestacij takšnega podcenjevanja je izredno majhna pozornost do letošnjih letnih konferenc v aktivih, ki se je v nekaterih podjetjih ni udeležil nihče Iz vodstva podjetja, iz vodstva družbenih organizacij in upravnih organov v podjetju, v mnogih primerih pa je bila ta prisotnost povsem manlfestatlvnega značaja. Zaupanje starejših izgublja mladinska organizacija tudi zaradi tega, ker si zastavlja obširen delovni program, potem pa ga ne Izpolnjuje.
Pomanjkanje ustreznih prostorov je temeljna ovira za Živahnejše delo terenskih organizacij LMS. Zato naj mladinske organizacije na terenu tesno sodelujejo z drugimi družbenimi organizacijami, kt sl prav tako iščejo primerne prostore, saj Je v sedanjih pogojih res nemogoče računati na neke samostojne investicije In avtonomno upravljanje s tako skromnim prostorom zn rimžheno delo na nodeželiu.
V v i.Uicah so odprli otroški vrtec. Sedemnajst malčkov Je našlo zatočišče v času, ko so starši zaposleni v opekarni, na posestvu ali kje drugje. Čeprav trenutno še ni dovolj opreme, predvsem pa še primanjkuje igrač, sc otroci v novem
domu dobro počutijo
Boljša
preventivna služba
Plenum ebčlnskega odbira SZDL bo na prihodnjem zasedanju razpravljal o problemi h zdravstvene službe v naši občini. Svet za zdravstvo bo po. roča! tudi Občinskemu ljudskemu odboru. Z ozirom na aktualnost teh vprašanj smo zaprosili predsednika Sveta za zdravstvo Karla Korošca, da nam oriše najvažnejša vprašanja s tega področja.
-Predvsem bo treba v pri. hodnje preventivno službo £a bolj razširiti, hkrati pa razčistiti nekatera vprašanja, ki sedaj motijo smotrno gospodarjenje na področju zdravstva. Med drugim tudi menimo, da Je popolnoma odveč dvojno pregledovanje poklicnih obolenj. Mimo naših zdravstvenih ustanov opravlja ta posel tudi centralna ambulanta za profesionalna obolenja. Takšne preglede, če že govorimo o decentralizaciji zdravstvene službe, bi morale opravljati predvsem naše zdravstvene ustanovo, v primerih, kjer pa Je nujno po trebna pomoč centralne ambulante, ki ima na razpolago posamezne specialne aparate, pa naj bi ta nudila našim ustanovam plačane usluge. Sedaj pa sl delamo samo dvojne stroške. V prlhodjem letu bo decentraliziral svojo službo tudi Centralni higienski zavod, dobili bomo (luorograf, sami bomo besežirall šolske otroke. Razširiti moramo tudi patronažno službo v stanovanjskih skupnostih. Teh nalog ne bo moč uresničiti brez dodatnih sredstev, tako da računamo, da bi morali proračun za zdravstvene namene povečati vsaj za 8 do 10 milijonov.

Razširjanje preventivne službe odpira še drug problem. Primanjkuje nam medicinskih sester za patronažno službo pri stanovanjskih skupnostih. Prav tako občutimo veliko pomanjkanje stomatologov. Zato smo priporočili našim zdravstvenim domovom, naj ob obračunu izločijo nekaj sredstev za štipendiranje tega kadra, v kolikor bodo zdravstveni domovi to tudi storili, bomo tudi na občinah poiskali sredstva, da bi pokrili morebitni primanjkljaj. Kor ne moremo bodočim zdravstvenim uslužbencem naših ustanov zagotoviti tudi stanovanj, bomo pri štipendiranju prvenstveno upoštevali tiste študente višjih letnikov, ki ne bodo zahtevali stanovanj.
-Občinski razgledi- — glasilo občinskega odbora SZDL Ljuliljana-Siška. Izhaja enkrat mesečno, razen v Juliju In avgustu. Ureja uredniški odbor: Jože Curk, Savo Jakulin, Bruno Laglcr, Franjo Pipan, Jožo Nedog. Dušan Zgonc, Mirko Damjan, Ivan Bregant, Marjan Gamze In Igor Gruden. Glavni in odgovorni urednik: Mirko Damjan