Poštnina plačana ▼ colovInL Leto Xm., štev. 257 LJubljana, petek 4« novembra 1932 Cena ? Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, šelea-burgova ul. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka udi-ca štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi prt pcšt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842 Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ekspoze Malypetra Glavna naloga nove čsl« vlade |e Izenačenje proračuna — Primanjkljaj znaša 1150 milijonov kron Praga, 3. novembra, g. Na današnji seji poslanske zbornice je novi ministrski predsednik Malypetr prečita) vladno izjavo, ki pravi med drugim: Naloge vlade postajajo z vsakim dnem resnejše in težavnejše. Splošna gospodarska kri-za se občuti tudi v državnem gospodarstvu. ki izkazuje povsod primanjkljaj. Državni dohodki padax>, dočim so državni izdatki vedno večji, zlasti zaradi velikih stroškov za olajšanje posledic brezposelnosti. V zgodovini ni primera za sedanji položaj svetovnega gospodarstva in se zaradi teza ne smemo tolažiti s teorijo o izpremembi konjunkture in periodah krize. Na vsak način se mora najti pot za izenačenje dohodkov in i-zdatkov. ker bi primanjkljaj v državnem gospodarstvu omajal temelje države ter uniči! zasebno gospodarstvo. Največja naloga vlade ie zaradi tega izenačenje proračuna Ker se davčna obremenitev prebivalstva skoraj ne more več ^povečati, se mora izvesti znižanje državnih izdatkov. Izdatki državne uprave bodo v prihodnjem proračunu določeni na 9.177 milijonov Kč. od katerih odpade 4.155 milijonov na osebne, ostalo Naročnina znaša mesečno Din 25.—« Za inozemstvo Din 40.—. Uredmdtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Tel«, fon Št 3122, 3123, 3124, 3125, 3128. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440 Celje. Kocenova ul. 8. Tel, st 190 Rokopisi ss ne vračajo — Oglas po tarifu. pa na stvarne izdatke. Med temi so tudi izdatki v višini 1.870 milijonov za obresti državnih dolgov. Redni dohodki so določeni na 8027 milijonov, tako da znaša primanjkljaj 1.150 milijonov, ki se mora kriti s prihranki. Od tega primanjkljaja se bo krilo 600 milijonov z novim znižanjem plač državnih nameščencev, ostali del pa se mora kriti s prihranki. Z ureditvijo državnih financ mora priti tudi do oživljenja denarnega trga. Vlada bo storila vse, da doseže dejansko pocenitev kreditov za javno industrijo in za poljedelstvo. Cene industrijskih in poljedeskih proizvodov se morajo izenačiti. Danes stane meterski stot pšenice 78 odstotkov predvoine cene. dočim stane enaka količina oremoga 168 odstotkov in koksa celo 205 odstotkov predvojne cene. Zato se mora pregledati poslovanje kar-telov ter vmesne trgovine. Brezposelni morajo vsaj deloma dobiti dela s primernimi investicijami. Kar se tiče zunanje politike, bo nova vlada vztraiala pri dosedanjih smernicah ter bo delala za to, da se doseže politični in gospodarski s^razum med narodi. Po ostavki Zaleskega Poljska zunanja politika se tudi po odstopu Zaleskega ne bo izpremenila Varšava, 3. novembra, d. Današnji listi prinašali o dolge komentarje o ostavki Zaleskega in imenovanju Becka za zunanjega ministra, naglašajoč. da se smernice poljske zunanje politike ne bodo izpremenile. Na drugi strani 'isti odločno demantira.io vesti nekaterih inozemskih listov, po katerih naij bi bila ostavka Zaleskega posledica sporov jn nesporazumov, na katere so naletel rurnunsko-ruska pogajanja zaradi pogodbe o nen?..padaniu. »Express Poranny« ugotavlja, da so take domneve navadna fantazija in brez vsake podlage. Novi poljski zunanji minister polkovnik L sok je bil rojen 1. 1894. ter je sin bivšega državnega podtajnika v notranjem ministrstvu v predmajski dobi. Jožefa Becka. Obiskoval ie srednjo šolo v Krakovu ter študiral na politehniki v Lvovu in na eks-portni akademiji na Dunaju. Ob izbruhu svetovne vojne je vstopil v poljsko legijo m se ie boril v prvi brigadi Pilsudskega kot topničar. L. 1918. je bil stepaj z generalom Rydiz-Smig!yjem v Ukrajini, kjer ie sodeloval v tamošniii poljski osvobodilni organizaciji. L. 1919. je absolviral general-štabno šolo, med polnsko-rusko vojno je bil poveljnik baterije pri artiijeriii na konjih. pozneje pa je bil pozvan v generalni štab. V pomladanski ofenzivi L 1920 je bil dodeljen poveljniištvu prve armade, pozneje pa je bil v vojni že načelnik oddelka štaba maršala Pilsudskega. L. 1922. je bil vojaški ataše v Parizu in Bruslju. Jve leti kasneje pa se je vrnil v Varšavo, kjer ie obiskoval višjo vojno šolo. L. 1926. je postal kabinetni šef v vojnem ministrstvu, ko pa je 25. avgusta 1930 Pilsudski zopet prevzel ministrsko predsedstvo, je bil imenovan za ministra brez portfelja in za namestnika ministrskega predsednika. V naslednji vladi Slavveka j>& bil v začetku decembra 1930 imenovan za državnega podtajnika v državnem ministrstvu. Odpor proti centralizmu v Nemčiji Bavarska smatra postopanje Papenove vlade v Prusiji za izzivanje, ki se mu bo z vsemi sredstvi uprla Berlin, 3. nov. Položaj v Nemčiji je postal tik pred volitvami, ki se bodo vršile nedeljo 6. novembra, skrajno napet. Napetost je izzvala Papenova vlada s svojimi najnovejšimi ukrepi na Pruskem, ki jih splošno smatrajo za napad na avtonomijo posameznih nemških dežel, poostril pa jo je posebno še notranji minister baron Gavl s svojo izjavo o namerah vlade v pogledu revizije ustave. Iz njegove iizjave se vidi, da vladi ni prav nič na tem, kako bodo izpadle volitve, marveč da namerava vladati tudi proti novoizvoljenemu parlamentu ter da ima pripravljen program za daljšo vrsto let. tako na gospodarskem kakor na političnem polju. Se-Jtanek zastopnikov nemškib deželnih vlad. ki se je vršil pred dvema dnevoma v Stuttgartu. na katerega je prišel tudi Paper! o v odposlanec, da bi zbranim ministrskim predsednikom obrazložil namene vlade, situacije ni razčistil, marveč je na-sprotstva še bolj poostril, tako da je prišlo. kakor smo že poročali, do formelne prekinitve diplomatskih odnošajev med Berlinom in Bavarsko Bavarski ministrski edsednik dr. Held je sinoči sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim: Državna vlada je v nasprotju s svojimi slovesnimi obljubami izvršila v Prusiji razne ukrepe, ne da bi prej poučila o svojih namenih posamezne deželne vlade. Nemogoče je. da bi mogel državni komisar prevzeti vsa pooblastila deželnega ministra. Državni komisar ne more deželnemu ministru odvzeti njegovih poslov, ker bi bil ta oropan svoje ustavne možnosti, da zastopa svojo deželo v državnem svetu in drugod. Tako postopanje bi Bavarska smatrala naravnost za izzivanje. Bavarska ima dovolj vzroka za svoje ogorčenje, ker ni bila informirana in ni dobila na izražene pomisleke, kakor tudi ne nobena druga dežela, nobenega odgovora. Nezaslišano je. kako postopajo v krogih, ki se imenujejo konservativne, z razsodbo državnega sodišča Po primeru postopanja v Prusiji preneha vsaka samostojnost dežel, ker postajajo njihovi ministri zgolj orodje državne vlade. Kar se je sedaj zgodilo Prusiji, se more jutri zgoditi tudi Bavarski. Niti kot državljan niti kot odgovorni načelnik vlade si ne pusti vezati jezika. Na Bavarskem so za reformo, toda ne s pomočjo državnega prevrata ali pa čl. 48 ustave, temveč po zakonitem potu. Poleg pravice države obstojajo tudi pravice dežel, ki se morajo prav tako upoštevati, ukrepi proti Prusiji pa dokazujejo nasiprotno. Berlin, 3. nov. d. Pruska deželna vlada dr. Brauna je na svoji včerajšnji seji ugotovila, da državna vlada še ni izpolnila dolžnosti na podlagi razsodbe državnega sodišča, po kateri bi morala vzipostaviti odstavljene pruske ministre. Glede na to izjavljajo v krogih Papenove vlade, da je državna vlada že predložila pruski deželni vladi potrebne predloge, na katere pa ta doslej še ni pristala. Tajni posvet deželnih ministrskih predsednikov Berlin, 3. nov. AA. Davi se Je sestal država; svet za varstvo ustavnosti. Seja je končala brez uspeha Spora med državno vlado ta prusko ustavno vlado niso mogli izravnati Svet se bo sestal prihodnji teden še enkrat. Po sedi so Imeli zastopniki posameznih nemških dežel sestanek, ki je bil tajen, vendar se doznava, da so zastopniki nemškib dežel toiavild. da se bodo uprli centralizmu. Stavka v Berlinu Berlin, 3 nov. AA. Nameščenci berlinski; h prevoznih podjetij ('tramvaja, podzemeljske železnice ta avtobusov) so danes stopili v stavko v protest proti znižanju plač, ki so ga predlagala vodstva teh podjetij. Po mestu je prišlo na več krapih do incidentov. Komunistični in hitlerjev-skr. stavkačri kar tekmujego v gorečnosti med seboj, kdo bo odločnejši. Društvo hitlerjevskih nameščencev ta prevoznih delavcev je izdalo celo manifest, v katerem pravi, da je vsa Nemčija na strani stavkujo&ih in da je stavka postala potrebna zaradi slabe denarne uiprave prevoznih podjetij. Seveda porabljajo Mtlerjevci tudi to priliko, da napadajo državno vlado zaradi njene gospodarske poliiblke. Prištino politično premirje Berlin, 3. novembra č. Zasilna odredba državnega predsednika o prepovedi demonstracij se je danes razširila tudi na vsa javna zborovanja v zaprtih prostorih za dobo od 6. do 19. t m. Prepoved se utemeljuje s tem, da je na eni strani potrebno pom>;,riiti v volilni1 borbi razprl j ene strasti, na drugi strani pa dati poltolji, ki bo imela za časa volitev izredno mnogo posla, potrebni odmor. Demisija Srškiceve vlade V soglasju z vsemi člani kabineta ie ministrski predsednik dr, Milan Srškič sinoči podal demisijo celokupne vlade - Nj. VeL kralj je demisi- jo sprejel- Vzrok m namen odstopa vlade Beograd, 3. nov. M. Danes od 18. do 18,3O se je vršila seja ministrih ega sveta, na kateri ie ministrski predsednik g. dr. Milan Srškič obvestil člane vlade, da se je odločil podati Nj. Vel. kralju ostavko celotne vlade. Ob 18.3o se je ministrski predsednik g. dr. Milan Srškič odpeljal v dvorec na Dedinju in tam Nj. Vel. kralju izročil ostavko vlade. Nj. Vel. kralj je ostavko vlade sprejel• Beograd, 3. novembra. M. Danes ob 6. zvečer se je sestal ministrski svet k seji, na kateri je predsednik dr Milan Srškič sporočil zbranim članom kabineta, da se je odločil podati ostavko celokupne vlade. Ministrski predsedmk je obrazložil svoj sklep s tem. da je prevze! sestavo vlade v času. ko ie bilo treba očuvati enotnost v vodstvu državne in narodne politike. Samo tako je bilo mogoče, da so se mojfli mirno reševati in rešiti važni in nujni gospodarski problemi, ki so sedaj usmerjeni v pravilni tok. Z uspešnim konstituiranjem Narodnega predstavništva v novem zasedanju, s formalno dovr-šitvijo organizacije Jugoslovensko - radikalne kmetske demokracije, z ofici-elnim službenim priznanjem organizacije nove stranke ter uspešno razporeditvijo poslov v Narodni skupščini in senatu, ie naloga njegove vlade zavr-šena. Ministrski predsednik dr. Srškič zaradi tega smatra, da je treba sedaj Nij. Vel. krabju (Jati možnost, da glede na novi položaj prouči vprašanje vlade im stvori nove odločitve. Na koncu se ie predsednik ministrskega sveta g. dr. Milan Srškič .zahvaliiil ministrom" za njihovo požrtvovalno sodelovanje v vladi. Ministrski svet je soglasno pritrdil nazorom in odločitvi predsednika via-de. V imenu članov kabineta se je minister dr. Albert KrameT zahvalil dr. Vlilanu Srškiču za njegovo konciliant-nost. orijatelisko kolegialnost in za njegovo veiiko razumevanje, ki ga je vs''kdar kazal do svojih sotrudniikov v vladi. S tem je bila seja ministrskega sveta /akliučena. Predsednik ministrskega sveta dr. Milan Srškič se je nato odpe-'ial na dvor, da preda ostavko vlade Nj. Vel kralju. Odhajajoč iz ministrskega predsedni-štva na dvor je g. Srškič dal novinarjem naslednjo kratko izjavo: »Ostavka vlade ie v zvezi z defitij-tivno organizacijo Jugoslovenske radikalna kmetske demokracije, z novim konsti+iiiraniem Narodnega predstavništva in z novim konstruiranjem predsedstva poslanskega kluba.« Ko se je dr. Srškič vrnil z dvora, se je izvedelo, da je vladar sprej&l ostavko niegove vlade. Seia Narodne skupščine Beograd, 3. novembra, p. Današnja seja Narodne skupščine, ki je bila sklicana i*a 10., se je pričela šele ob 12.30 Po odohre- Obnova razorožitvenih pogajanj Včeraj se je sestalo predsedstvo razorožitvene konference - Danes bo Boncour obrazložil francoski razoro- žitveni načrt Ženeva, 3. nov. s. Po tri/tedenskem odmoru se je danes sestal v ženevi; urad razorožitvene konference. Predsednik Henderson je otvoril zasedanje s poročilom, da je 47 držav sprejelo podaljšanje razorožitvsnega premirja od 1. novembra 1932 do 28. februarja 1933 s prejšnjimi pridržki in omejitvami. Henderson je nato sporočili, da bo francoska delegacija jutri dopoldne obrazložila francoski konstruktivni razorožitvemi načrt. Paul Boncour je do.pokline obiskal predsednika konference Hendersona m ga prosili za pooblastilo, da ustmeno obrazloži glavne točke načrta predsedmtištvu. Henderson je odgovoril, da je bil dnevni red sejje predsedništ/va že pred nekaj časa sestavljen, vendar misli, da bodo člani pred-sedništva soglasno za to, da se prošnji Francije ugodi Zalo bo Henderson pred-sedmištvu predlagal, naj skliče za jutri dopoldne ob 11. izredno sejo, na kateri bo Bomoour obrazložil načrt francoske vlade o razorožitvi ta varnosti. V nekaj dneh pričakujejo v ženevi tudi prihoda Her. riota, ki bo izročil razorožitoveni konferenci pnsmeno spomenico o francoskem načrtu ženeva, 3. nor. d. V ocKboru za ugotovitev efektivnega stanja oborožitve, ki ga (>e imenovala razoroižitvena konferenca, so včeraj razpravljali o vojaški organizaciji policijskih čere-?1A na dnevni red in izvolila v smislu poslovnika stalne skupščinske odbor-e. Volitve so se vršile po listah. Za imunitetni odbor ;e bila izvožena lista z narodnim poslancem Todorom Tomičem na čelu. V odboru eta izmed poslancev i7 dravske banovir< ' i Urek in Ivan LončaT. Za vedfikacijski odbor je bila izvoljena lista z narodnim poslancem Božom Krstičem na čelu. V odb >ru je med drugimi narodni poslanec g. Veko-slav Spindler V finančni odbor je bila i voliena lista z dr. Peričem na oelu. I.med poslancev dravske banovine so v odboru gg Lovro Petovair, Anton Krejči in Anton Cerer. V administrativni odbor je bila iz« voljena lista narodnega poslanca Vasilija Trbiča. V odboru sta med drugimi narod-na poslanca inž. Pahernik in Ivan Prekor-šek. Pri volitvah članov odbora za prošnje ta pritožbe je bila izvoljena lista narodneea poslanca Miloša Dragoviiča. V odboru ie med drugimi poslanec g. Rasto Pustos'em. šek, Naposled je bil Izvoren še odbor za proučitev zakona o ureditvi kmečkih dolgov in krediitmih odnošajev. V odboru je izmed poslancev dravske banovine g. Iv. Urek. Dnevni red je Mi s tem izčrpan, nakar je predsednik ob 14.45 zaključil sejo :n napovedal prihodnjo seoo za jutri dopoldne ob 9. Na dnevnem redu bodo razn: zakoni ta konvencije, ki so bili Narodni skupščini predloženi že v prejšnjem zasedanju, a po posebni resoluciji prenešeal tudi v novo zasedanje. Vatikan proslavlja zasluge fašizma Rim, 3. novembra AA. Vatikansko glasilo »Ossarvaitore Romano« priobčuje dol? uvodnik o proslavi desetletnice fašizma. Ugotavlja, da so italijanski in zunanjil listi v poročilih o delu ta zaslugah fašizma v zadnjih desetletjih prezrli! zasluge, ki si jih je stekel fašistični režim na moralnem in verskem področju. Teh zaslug se hvaležno spominjajo vsi italijanski katoličani, zlasti pa svečanega podpisa late-ranske pogodbe, ki je odstranil mučni sr>or med cerkvijo ta iitafcrjansko državo. Ureditev tega spora, ki je petdeset let mot;l zavest Italiijanov, je izključna zasluga Mussolinija. List nato opisuje delovanje faš!izma na kmetijskem, industrijskem, cestnogradbenem področju to njegova prizadevanja za javno moralo ter zakliju&uje svoj uvodnik z ugotovitvijo, da je treba na podlagi dela v iprveln desetletju pričakovati od fašizma najlepše sadove za bodočnost italijanskega naroda Hoover na agitaciji New York, 3. novembra, č. Predsedn-fc j Hoover je danes govoril po radiju. Njegov ; govor je bil namenjen državam ob Pacifiku. Govoril je o poljedelski produkciji Ln je obljubil, da bo washingtonska vlada ukrenila vse potrebno, da se zagotovi prodaja ameriškega žita. V soboto bo Hoovei govoril v Springfieldu, San Louisu m San Paolu. Med potjo se bo ustavil na 32 železniških postajah v državah Illinois m Wisoonsin, kjer bo govoril iz vagona. Ki-kor poročajo listi, se bo Hoover nato ustavil v Kaliforniji, kjer bo oddal svoj glas pri predsedniških volitvah Med tem prevla* duje v newvorški državi in v vzhodnih delih Zedinjenih držav prepričanje, da bo pri predsedniških volitvah zmagal demokratski kandidat Roosevelt, bi bo glasoval v New Yorku. Po vesteh iz finančnih krogov prevlada je dobro razpoloženje za demokratskega kandidata. V zadnjem času se stave o izidu predsedniških volitev vedno bolj množijo v korist Roosevelta Njihovo včerajšnje razmerje znaša 5 : 1. doč:m je bila še preteklo sredo 3 : 1 Washington 3 novembri s. Pri voli t vi predsednika bo približno 47 miliimov volilnih upravičencev, izmed teh 35 do 45 odstotkov žensk. Republikanska stranka je oficielno sporočila, da ie v vo'i1ni borbi od 1. junija do 26 oktobra izdala 1.454.175 dolarjev, d">rm je demokratska stranka v isti dobi izdala 952.208 dolarjev. Proces zararfi »Proroeteja« Cherbourg, 3 novembra. AA. Danes fe je začela pred vojerm svetom razprava proti poveljniku podmornice »Promethee* Dumesnilu. Kaikor znano, se je podmornica »Promethee« potopil« 7. julija in je ▼ njej našlo smrt 62 Mudi. Poročilo preskv va'.nega odbora naglasa da je do nesreče prišlo, ker se ie nepričakovano odpr'a 'ina za balast, poveljnika pa ne zadene pni tem nikaka krivda. Po pcsetu PrecMavrak Francije, ministrski predsednik in vnanji minister Heniot je poselil Madrid in ostal tri dni v prestolnici Španije. To je bil prvi uradni poset predstavitelja Francije, odkar se je Španija preuredila v republiko. Ker pa se je izvršilo Herriotovo potovanje v času, ko so se politična nasprotja v Evropi silno poostrila in ko se že vsakemu količkaj pomembnejšemu diplomatskemu dogodku pripisuje izreden pomen in se uvršča v komplek3 političnih problemov s primerno, običajno pretirano interpretacijo, je razumljivo, da je tudi sedaj komentarjev obilo. In zelo različnih komentarjev. Pokazati jim pravo vrednost, je seveda zelo težko, ob strani stoječemu naravnost nemogoče. Ali vendar se morejo ugotoviti nekatera dejstva, ki o njih in njihovi vrednosti prav gotovo ne more biti dvoma. Eno takih dejstev imamo že v tem, da so španski republikanci z velikim veseljem, da, prav z navdušenjem pozdravili Herriota. Saj je zastopnik onih strank, onih političnih razpoloženj, ki so ravno sedanjemu režimu na Španskem najbližji. Španska republika je še močno mlada in nastala je po dolgotrajnih in hudih notranjih borbah, v katerih so mnogi republikanski propagator-ji našli zavetja na francoskih tleh, simpatij in morda celo zaščite in pomoči pa zlasti pri levo orientiranih francoskih politikih. Ob Herriotovem posetu so se tedaj v Madridu zares pozdravili prijatelji in to je dalo slavnostnim dnem še prav poseben, prisrčen značaj, ki odseva iz vseh poročil. V zvezi s tem momentom je tudi pre-orientacija španske mednarodna politi--ke. Za časa Prima de Rivere so simpatije uradnih in njim naklonjenih krogov veljale italijanskemu fašizmu. Dan za dnem so takrat prihajale vesti o špan-sko-italijanski sredozemski aliansi s prav določenim programom in z ostjo zoper Francijo. S prevratom so padle tudi vse te kombinacije: prijateljstvo z Italijo je temeljito izginilo. Prisrčnost ob Herriotovem sprejemu se more v znatni meri smatrati kot reakcija na nepopularne težnje prejšnjega režima v ■vnanji politiki. To so splošne stvari. Herriotov poset bi imel smisel in bi bil upravičen že, če bi šlo same za vnanjo manifestacijo tega razpoloženja. Toda v dobi silne zaposlenosti, pri reševanju tako napetih Ulične demonstracije v Angliji London 1. novembra. Po letošnjem občnem zboru delavske stranke. ki je bil sredi minulega meseca v Lei-efrštru, postajajo socialni nemiri v Angliji vse bolj pogosti. Laburistična stranka si je priborila v povojni dobi pod svojima voditeljema, Macdonaldom in Hendersonom, izredno velik vpliv, pri lanskih volitvah pa je doživela katastrofo, kateri skoraj ne najdemo primera v parlamentarni zgodovini rarodov. Potisnjena na ta način v breziz-siedno opozicijo, je stranka prešla v radi-kalizem. Vrgla je s sebe plašč nacionalno pobarvanega socializma, ki jo je bil ločil od ostalih socialističnih strank na kontinentu. in postala prava marksistična stranka z devizo brezobzirnega razrednega boja. Močan pomik angleškega socializma na levo, ki se ie pokazal na kongresu v Leicestru, se je dokumentiral tudi v tem. da ie občni zbor ostavil večino prejšnjega zmernega vodstva e Hendersonom na čelu in imenoval na njegovo mesto impulzivnega, k radikalnim in revolucionarnim metodam nagi-bajočega se Lansburyja Tako lahko rečemo, da pomen« letošnji kongres angleške laburistične stranke važen mejnik v razvoju angleškega socializma. Neposredne posledice teh velikih izpre-memb v vodstvu in v mišlieniu angleške socialistične, obenem najmočnejše opozicional-ne stranke, 60 se kmalu pokazale Pritajeno vrenje v brezposelnih množicah, ki se je do tedaj večinoma izražalo na shodih, se je preneslo na ulico in veliki angleški industrijski in trgovski centri, ki so po današnji svetovni depresiji posebno prizadeti, so bili zadnje tedne torišče pomembnih socialnih nemirov, ki so 6icer v primeri z dogodki v Nemčiji in mnogih drugih državah razmeroma nedolžni, ki pa so vendar nekaj nenavadnega za konservativno in ustaljeno Anglijo Sedanji nemiri in ž njimi zvezana stavkovna gibanja v Angliji so torej v veliki meri posledica celotne preorientacije angleške socialistične opozicije, ki daje duška 6vojemu nezadovoljstvu na ulici, neposreden povod za tako zvane »pohode gladnih« pa je iskati v brezposelnostni zakonodaji Glavna ost ie naperjena proti odredbi vlade, da imajo v naprej samo oni brezposelni pravico do državne brezposelne podpore, ki n;majo nobenih drugih eksistenčnih virov Delavska stranka stoii na stališču, da ima pravico do brezposelna podnore sploh vsakdo. ki je brez rednega zaslužka. Že pred zadnjo delavsko v'ado pa se ie pokazalo, da ie to stališče za današnje razmere vsekakor preveč velikodušno in za državno gospodarstvo pogubno Ko so se lani začeli kazati prvi obrisi velike finančne krize ter so ugotovili da predstavljajo ravno brezposelne podpore naibuiše breme v državnem proračunu. je tedanja od liberalcev podpirana socialistična vlada sama predložila dodatni zakon, ki naj bi odpravil vsaj najbolj kričeče zlorabe pri podeljevanju brezposelnih podpor. Vlada narodne sloge, ki je sledila laburističnemu MardonaHovemu ministrstvu m jp bila nrisiliena na naiskrajneišo in brezobzirno štednjo. Če ie hotela državo rešiti gospodarskega in finančnega poloma, pa je šla še korak naprej na tej poti. Vsakdo, kdor ie hotel dobiti brezposelno podporo, je moral namreč dokazati, da mu je preživljanje brez državne podpore v resnici nemogoče: da ne dobiva niti invalidnine, zavarovalnine ali ookoinine; da nima osebnih prihrankov. niti nobenih drugih sredstev Seveda je prpjskava v takih izrazito nebnih zadva1' često izredno delikatna in io ie tudi zelo težko vršiti nepristransko. Vlada je za- problemov v mednarodni in domači politiki bi Herriot komaj mogel samo iz teh nagibov v sosedno republiko. Gotovo ni šel v Madrid samo zato, da izroči Alcali Zamori, predsedniku španske republike, eno najvišjih odlikovanj, ki jih ima Francija. Res je poleg tega še podpisal pogodbe, ki urejajo pravice de-lavcev-izseljencev, in ki gredo v prvi vrsti v korist španskih zaposlencev na francoskih tleh. Toda take reči opravijo običajno strokovni predstavniki. Vzroki Herriotovega pota so bili zato brez dvoma političnega značaja. Gotovo je Kerriotu za to, da na zunaj afirmira, kako Francija tudi na za-padu ni osamljena. Taka afirmacija je potrebna pred domačimi in vnanjimi nasprotniki sedanje francoske vlade, pa tudi pred njenimi prijatelji. Ali mnogo več kot taka dokumentacija se iz zadeve skoraj da ne da dobiti. Francoski in tuji komentarji so dali te dni razumeti, da Španija v nobenem primeru ne bo in ne more biti za kakršnokoli dalj segajočo politiko; v evropske spore se ne mara ^rne^a^ati kai šele, da bd se moglo računati z njeno aktivno pomočjo v resnejših citiiarj.iah Saj so že Herriotov poset izrabili v Madridu ekstremisti na desni in levi za propagando zoner cedanio vlpVn, češ. da hoče zavesti mlado republiko v avanture za evropske prepire. Seveda poznajo ta položaj prav dobro tudi v Franciji in si ne delajo iluzij glede španske pomoči v primeru resnega konflikta. Edina realna korist za Francijo bi bila, ako bi ji Španija omogočila transport kolonialnih čet iz Afrike na matična tla. Znan je načrt o direktni železnici, ki naj bi zvezala Francijo po španskih tleh do Gibraltarja, io tudi predor skozi Gibraltarsko ožino je kaj aktualen projekt. Vse to bi moglo imeti ogromen pomen za primer, da sovražne podmornice ogrožajo francoske transporte iz Afrike na Sredozemskem ali Atlantskem morju. Konvencija, ki bi uredila in zagotovila tak prehod čez šoaniio, bi bila seveda za Francijo ve-^'k^nskega pomena. Ali se ie Herriot v Madridu o tei stvari kaj pogajal ali celo sklepal, to bo ostalo vsa j za nekaj časa še državna tajnost. V vsakem primeru na pomeni njegov poset močno dejstvo v frf.nco^ko-šnanskib odn ošaiih in s tem t-udi za^eie^he vreden dogodek v evropski politiki. to letos odredila, naj vrše preiskavo krajevne podporne blagajne, ker so jim lokalne razmere najbolj znane. Uspehi m prihranki res niso izostali, zato pa je nastalo silno razburjenje med brezposelnimi, ki so že od velikega znižanja podpor v lanskem letu neprestano tožili o socialni reakcionar-nosti konservativne vlade To razburjenje so iz strankarskonolitičnih motivov podpihovali še opozieionalni labu-risti in brezposelni so od akademskih pro testov prešli v politično akciio. Vodja laburistične opozicije Lansbury je ei>*r % govorniške tribune v zbornici dokazoval, da za delavskimi nemiri ne stoji nikaka organizacija ter da so le spontani izbruhi delavske ne vol je. notranii minister John Gilmour pa misli drugače Na podlagi neizpodbitnih dejstev je ugotovil da so bili vsi neredi dobro pripravljeni in organizirani in da jih vodi >narodni pokret brezposelnih«, ki je pod volivom Moskve, odkoder dobiva tudi direk tive Že meseca februarja je ta organizaci ia izdelala program za poulične nerede, ki naj bi se izvedli v velikih masah Zato pa imaio demonstranti tudi proti sebi iavnost. katere simpatije so na strani policije: ta je doslej razmeroma z lahkoto obvladala situacijo in demonstracije sproti udušila. Faroplovni koncem »Italia« v krizi Trst, 2. novem ž. Nii še poteklo dobro leto dni, odkar so se združile tri največje Italijanske paroplovne družbe, »Cosu. lieh«. »LrIoyd Sabaudo« im »Navig-a-zione Generale Italiana« v enoten koncem »Italia« so listi na ukaa tz Rima tolmačili združitev s sltoo reklamo za fašistični režim, kf avtoritativno ureja celo največja zasebna kapitalistična podjetja v korisit italijanske nacige Nenadno pa je vodstvo koncerna podalo ostavko Dne 14. novembra se sestane teredmj obč zbor delničarjev, da odloči o nadaljnji usodi pod-jetija. »Piceolo« je objavil zaradi! te demtls^e dolg uvodnlfk, v katerem ugotavlja, da mora drža zdaj. ko se je Hitler nekam umiril, nesporno na i radikalnejša stranka v programu in taktiki. Todfl po splošnem naziranju poznavalcev razmer tudi komunisti ne bodo triumf-rali V osprediu zanimanje pri teh volitvah stojita Hugenberg in Hitler Oba sta na sprotnika parlamentarnega sistema, obm ra monarhijo in td meča za diktaturo, ka tera na»j nadomesti ljudsko zastopstvo. Hugenberg pomenja na vo'i'1nem listku isto kakor Papen. Njegova stranka ie strai-ka nekdanjih konservativcev, katerih jedro je predvsem fevda'no-3grarno plemstvo, deloma p« tudi težfca industrija in veliki kapital to so glavni čuvaji pruskega kraljevskega prestola. Zato sledi Hugenber-gova stranka brez pridržka Papen-H'nd'o burgovi politiki, ker pričakuje od nje re« stavracijo dedne monarhije Stranka krije ustavno-politične, pa tudi gospo dareko-politične načrte Papenove vlade: prav z« prav pa imajo ti načrt' svoj izvor itak že v starokonzervativnem programu Zato se Hugenberg nadeja, da bo pri volitvah bistveno pridobil na številu volanih glasov in mandatov Težka industrija 6e tudi z ven Hugenbcrgovega tabora na gibi je na Papenovo stran, organiziranj boievniki svetovne vojske simparizira jo z njim v veliki meri mu utegnejo pripasti tudi kmetski glasovi. Posebno na Honoveranskem j« femetsko prebiva'st-vo 6 Papenovo gospodarsko politiko zelo zadovoljno V nacionalnem o žiru pa je vzel Papen tudi Hitlerju veter iz jadra. Hitler se ima za svoj porast največ zahval:ti ekstremn nacionalistični poti svojega nauka. On je bil glasnik in k" i car poraženega naroda k revan V.emu maščevanju, velia! je kot odvetnik poraza in rešitelj narodne časti. Zdaj pa j« Papen sam dvignil zastavo revanle kljubovanja proti bivšim zaveznikom: za-padnim velesilam, borba za ravnoprav-nost« Nemčije pri oboroževanju. Več tudi Hitler ne more obljubovati Njegovo megs leno »tretje cesarstvo« ne more konkurirati z resnimi pripravami Papenovi trni za vzpostavitev prestola in krone, z njegovimi že izvršenimi dejanji v Prusiji. kateri je kljub razsodbi državnega sodišča oktroiral »državno« vlado In vse, kesr je dosegel ali zasnoval Papen, prihaja v prid njegovemu parlamentarnemu protagonistu Hugenbergu Zato si obeta Hugenberg velik uspeh v volilnem boju. Seveda si pa zaman obeta večino., ali celo dvetretiinsko večino. Še bolj kakor o pomnožitvi Hugenbergo-vih mandatov pa so mnenja političnih prerokov različna o izgubah ki jih bo baje utrpel Hitler. Eno se sme menda že danes re&i: modi. k; so mu jo dale zadnje volitve ne bo več imel Saj ravno ta moč mu utegne postati usodna ker mnogo njegovih pristašev ni moglo n ne more ume ti. da ®e jc »voditelj« tako malo obnesel v borbi /a prevzem državne oblasti Vse ob čuti da bi se mož, ki je stalo za njim sko-ro trinajst milijonov volilcev, ne smel dati ugnati od rezke besede in komande starega generala Bolj ali manj prikrito «e oeita Hitlerju da ni imel poguma -zvrš.ri kar je obljuboval SvojSas je izgledalo, da je Hugenberg naravni sobojevnik Hitlerjev. zdaj pa se obrača njegova glavna ost v volilnem boju proti staremu zavezniku. Hitler je izgubil tudi županje velikega kapitala, ki ga je smatral za svojega zaščitnika proti marksistom vseh strug. Še bolj si je pa škodoval v teh krogih, ko je začel iz nova podčrtavati svoja radikalno socialna gesla V socialnem rad ikalii zrnu pa kljub temu ne more vzdržati Konkurence s komunisti Vse kaže, da se krha Hitlerjeva vojska na desni in na levi fronti in da si bodo plen delili hugenbergovci in komunisti Seveda pa o popolnem razsula narodnih socialistov danes še ne more b;ti govora. Hitler bo še vedno močan in njegova stranka bo morala biti vsekakor še vedno upoštevana Da pa prvotne borbenosti nima več, je pokazal že volilni boj. Sestava bodočega državnega zbora bo torej verjetno precej drugačna kakor je bila sedaj. Gotovo pa ne taka. da bo mogla ustavnim potom zajamčiti izvedbo Pape-noviih načrtov Zelo vprašljivo je pa tudi. da bi se izkristalizirala kaka druga ustav« na večina, ki bi lahko prevzela oblast in dala Nemčiji parlamentarno vlado, kakor je to propagiral v volilnem boju voditelj centruma Haas. Nasprotje med socialnim demokrati in meščanskimi republikanci je vendarle prehudo, da bi se mogla ustvariti enotna fronta. Bilo bi za to menda tudi že prepozno. Zdi se, da je Papen že prekoračil RuVkon in da res ni poti nazaj, kakor je ponovno izjavil sam v svojrh govorih. Revcnstag skoro gotovo ne bo več odločeval uso«io Nemčije in weiimarski ustavi so dnevi šteti. Angleški liberalni organ za odlocpejii nastop proti Japonski London, 3. nov. AA. »Manohester Guardian« piše o bližajočem se proučevanju Lvttomovega poročila v Ženevi In zahteva, dn mora britanska vlada pri tej priliki zavzeti odločnejše stališče. List pravi: Ali naj še zmerom i5čemo jalovih kompromisov, ali pa se odločimo za odločnejši nastop Londonsika vlada je že dvakrat zaradi premalo energičnega nastopa onemogočila uspeh inicijativ, ki so izšle od Amerike ali pa jih je podpirala. Dostojanstvo napadalne države šteje manj kakor življenje in svoboda milijonov ljudi. Ne gre samo za mir na Daljnem vzhodu, nego gre predvsem za to, ali beseda Ženeve kaj za-;n ali je še v veljavi Briand-Ke 11 oggov pakt Sodelovanje hrvatskih separatistov in komunistov Zanimiva razkritja o komunističnem rovarjenju v v zi s plačano akcijo Paveličeve družbe Beograd. 3. novembra, v. Ob koncu pre-teklajra meseca so državne oblasli v Šibe- nifcu odkri e komunistično celico, ki ji je bil na če'u Pavle Popovič, slfkar iz Š'"beni-ka. kot znan komunist V teku preiskave, ki se še nadaljuje, je bilo ugotovljeno, da je Popovič organiziral u-diruženje. ki je bilo šele v formiranju in je imelo za oleon Miirrat, potomec ravne Knitfe sestre Napoleona Slepar verskih ustanov Sarajevo, 3. novembra, n. V Sarajevu je zbudila danes veliko senzacijo vest o izsleditvi nekega pustolovca, kd tnn je ime Radoslaiv Coimik in je doma iz Ljubljane. Nastopal je v Banjaluki najprej kot tra-pist, nato pa je prestopil v muslimansko vero in se imenoval Zaloha Colnika. Kot tak in po osebi impozaroten mož je sodeloval budi pri proslavi 400!etnice Gaz>i Hus-red bega v Sarajevu. Nato se je odpravil k ravnateliju vaikarfske direkcije Arnautovuču, ki ga je koit muslimana namestil v konviktu muslimanske mladine. To službo je opravljal nekai dnii. Danes je z deco odžel na sprehod v Koševo pri Sarajevu, kjer so se otroci igraM. Nenadoma je stopil k njemu neki človek in priče! kričati nanj: »Tu si ti, slepar!« Golnik se je prestrašil in zbežal. njegov napadalec pa se je zglasil v konviktu in izpovedal, da ga je, kakor tudi nekatere druge niegK^ve znance, Colnrk osleparil. Colmik ie bil v Sarajevu že pred ie-ti obsojen na 14 mesecev ječe zaradi prevare. Specializiral se je r goljufanju verskih organizacij. L. 1930. ie bil v srbski pravoslavni bogoslovnici v Sarajevu, kjer je osleparil nekega gojenca in enega učitelja. Nato je pobegnil v Zagreb, kjer je nastopil kot baptist in so ga baptisti celo gostoljubno sprejeli. Oblasti ga sedaj zopet zasledujejo. Požar v zagrebški papirnici Zagreb, 3. novembra n. Nocoj ob 19. je nastal v tvornici papirja na Zavrtnici požar. Vnel se je oddelek za izdelovanje za-vojnega papirja, v katerem je bilo precej izdelanega blaga in lesnega gradiva. Gasilci so bili sicer takoj na kraju nesreče, vendar pa se je ogenj že razširil in so le z velikimi napori preprečili, da se ni razširil še na dve drugi zgradibi, polni papirja ln lesnega materiala. Ogenj se je videl celo iz širše zagrebške okolice. Požar je uničil omenjeni oddelek in nekaj strojev. Usmrtitev morilca Vančure Osijek, 3 novembra n. Davi ob 6.30 je bil justificiran morilec Ivan Vančnira, ki je 4. februarja umoril železničarja Kume. ka in njegovo ženo, da bi jiu oropal. Van-čura je poslednjo noč le malo spal. Neprestano je kadil cigarete, ko pa se je izpovedal, se je pomiril ln se celo žalil z enim izmed svojih obiskovalcev. Tudi pri justifikaciji je bil popolnoma miren. Strašen zločin v obmejni vasi Velika Kikinda. 3. novembra. Naše in rumunske oblasti zasledujejo z največjo vnemo razbojnike, ki so v noči praznika Vseh svetih izvršila strašen zločin blizu železniške postaje Balkanj, ki spada pod vas in občino istega imena, skozi katero vodi rutnunsko-jugoslovenska državna meja. Smrtne žrtve razbojnikov so bogi ti bal-kanjski trgovec, stari nemški naseljenec Johann Tacker, njegova žena in njuna 16-letna dekla. Razbojniki so zvečer, ko ni bilo nikogar doma, ubili psa čuvaja ter nekje v zasedi počakali na prihod domačinov. Trgovec, žena in dekla so obiskali pokopališče in so postali najbrž takoj po vrnitvi žrtve roparjev in morilcev. Šele zjutraj so našli vse tri grozno razmesarjene, iz hiše pa so razbojniki odnesli v gotovini peko pol milijona lejev in razne dragocenosti. Razbojniki so morali dobro poznati vse hišne prostore. V hišo so prišli neopaženo in so najbrž oričakali svoje žrtve Neopa-ženi so po zločinu tudi odšli. Ker zjutraj iz u ni bilo nikogar na spregled, so sosedje alarmirali občinsko upravo in naposled v prisosfvu občinskega uslužbenca s silo prišli v hišo. Že v veži so opazili mlako krvi, v predsobi so našli mrtvo mlado deklo, v kuhinji trgovčevo soprogo, istotako zabodeno z noži, sredi družinske sobe pa je ležal trgovec Tecker s prestreljeno glavo in s prerezanim vratom. V sobah je bilo vse razmetano, iz česar se da sklepati, da sc se morilci dolgo mudili v domu svojih žrtev. fiannno \ Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej vedro, visoki in srednji oblaki, podnevi toplo, ponoči hladno, zjutraj megleno. — SituacPa včerajšnjega dne: Visoki pritisk se je z Oceana razširil na vefii del kontinenta. Vreme se je zaradi tesa razvedrilo in ustalilo. Temperature f>onoči padajo, ponekod celo pod ničlo Nižji pritisk prevladuje sedaj nad Atlantskim oceanom in vzhodnim delom kontinenta. Pri nas je pritisk narasel za 4 do 11 mm. bolj na vzhodu neso na zapadu. Temperature so narasle le v višjih krajih zapadne Hrvatske za 1 do 4 stopinie. drugod =0 padle za 1 do 6 stopinj, v južnem Primorju in na otokih pa ?o o^tnle nespremenjene. Dunajska vremenska napoved za petek: Milo vreme bo še trajalo dalje. >JUTRO« 8t. 257 — Petek, L XL 1932 asi kra|i Božidar Borko Imenovan za čiana Slovanskega instituta v Pragi Predsedstvo Slovanskega instituta v Pragi je imenovalo načega tovariša, kulturnega urednika »Jutra« g. Božidarja Borka za svojega dopisnega člana Ta ugledna slovanska znanstvena institucija je s tem počastila plodno delo odličnega slovenskega kulturnega delavca; g. Borko je pivi slovenski in sploh joigoslovenski novinar in publicist, ki mu je Slovanski institut izrazil svoje priznanje 7 imenovanjem za dopisnega člana. Slovanski institut (Slovanski ustav) je bil ustanovljen po vzorcih znanstvenih akademij v letu 1927. z namenom, da goji vsestransko znanstveno spoznavanje slovanskih narodov, vzgaja strokovne delavce in na tej osnovi gradi kulturne in gospodarske stike češkoslovaške s slovanskim svetom in z deželami, ki so z njim v tesni zvezi. Institut je razdeljen v dva oddelka: kulturnega in gospodarskega. Vsak teb oddelkov ima redne, aktivne in dopisne člane Sedanji predsednik Slovanskega instituta je naš rojak univ. prof. dr. Matija Murko Oba oddelka imata dopisne člane po vseh slovanskih deželah. V drugih deželah pa take, ki so za slovanske stike posebno zaslužni. Kulturni oddelek ima okrog 150 dopisnih članov in med njimi jih je lepo število iz Jugoslavije. Tu srečujemo uvaževana imena kakor so: don Fran Bulič, vseučiliški profesorji Vladimir čorovič, Vladimir Dvor-nikovič, Ljudmil Hauptman, Fran Eešič, Slobodan Jovanovič, Tomislav Maretič, Pavle Popovič, Milan Rešetar, Petar Skok, Ferdo šišič. V Ljubljani so dopisni člani naslednji gospodje vseučiliški profesorji: Fran Grivec, Mihael Jasinskij, Fran Ki-rič, Gregor Krek, Rajko Nahtigal, Ivan crijatelj, Nikola Radojčič, Fran Ramovš in Eugenij Spektorskij. Med dopisnimi člani kulturnega odseka sta nadalje tudi naša poslanika Leonid Pitamic in Branko Lazarevič. Izmed inozemskih članov Slovanskega instituta omenjamo zlasti profesorja Bobčeva iz Sofije, norveškega slavista Olafa Brocha, profesorja univerze v Oslu. poljskega učenjaka Aleksandra Brucknerja dalje profesorja Sorbonne Lo-uisa Aisenmauna in Emila Haumanta, Michela d' Herbignyja. berlinskega profesorja Hoetrcha, rektorja bukareške univerze in bivšega predsednika rumunske vlade Nikolaja Jorgo. napoljskega slavista Etora Lo Gatto, ruskega filozofa Lovskega, prof. Meilleta iz Pariza, Pavla Miljukova. sira B. Paresa, Setona Watso-Ra v Londonu, Petra Struvea. Iiucienna Tesničrja iz Strassbourga, dunajskega slavista kneza Trubeckega. Institut izdaja številne publikacije: zbornike, knjige in preglede. G. Božidar Borko je poleg profesorja tm verze v Solunu M. Laskarisa in profesorja slavistike v Gradcu H. F. Schmida najmlajši v zboru dopisnih članov S'ovan-skega instituta, častno priznanje mu je bilo izkazano za intenzivno in plodno praktično delo v prid slovanskemu kuliturne-mr zbližanju, ki ga je že zgodaj zanimalo: te ▼ letih 1910 In 1911. je g. Borko — tedaj petnajstleten dijak — objavljal v zagrebškem mesečniku »Pobratiimi« svoje prevode Aškerca, Gregorčiča in Župančiča v hrvaščino. Zlasti po prevratu pa je poglobil svoje delo, piše slovensko in sr-bohrvatsko in sodeluje kot esejist v »Ljubljanskem Zvonu«, »Novi Evropi«, »Savre-meniku«, »Srpskem književnem glasniku«, »životu i radu« in po drugih jugosloven-skih revijah. Praškemu »češkemu Slovu« dopisuje o slovanski in srbohrvatski literaturi. Napisal nam je mojstrske eseje o nekaterih srbohrvatskih in ruskih pisateljih, v srbohrvaščini pa o slovenskih pes-nik'h. Je član Penkluba, preko 10 let pomaga v okviru JČ lige vzdrževati in poglabljati kulturne stike med bratskima narodoma. Po svojem potovanju po Poljski pa je začel utrjevati kulturne vezi tudi s to veliko slovansko državo. Kot novinar se je po prevratu več let udejstvoval v Mariboru, po preselitvi v LJubljano pa je v letih 1927./1928. urejeval revijo »življenje in svet« in nato v letu 1930. »Novo Dobo«; od leta 1929. vodi kulturni pregled v »Jutru« in tu so njegovi prikazi znova in znova priče ne le njegove široke orientacije, temveč tudi smotrenega programa za seznanjanje slovenske javnosti s kulturnim dogajanjem in napredkom po slovanskem svetu. Svojemu tovarišu iskreno čestitamo k redkemu odlikovanju, ki mu bo — o tem smo trdno prepričani — ne samo v priznanje za njegovo dosedanje neumorno delo za slovansko kulturo, marveč obenem v bodrilo, da bo svoje delo nadaljeval z nezmanjšano ldubeznijo in požrtvovalnostjo. Učiteljski oevski zbor v pripravi za Maribor in Celje Ljubljana, 3. novembra. Učiteljski pevsiki zbor, ki neumorno deluje že 8 leto, priredi v soboto koncert v Mariboru in v nedeljo v Celju. Že prva leta po vojni je ravnatelj g. Ferdo Juvanec v Ljubljani ustanovil učiteljski pevski zbor, s katerim je priredil dve usipeli turneji. Na prvi ga je vodila pot v Beograd, Novi Sad ter preko Karlovca in Bele Krajine v Ljubljano, na drugi pa je zbor koncertiral v Gornji Radgoni, Murski Soboti, Ljutomeru, Ormožu in Ptuju. Poleg teh nastopov je sodeloval na raznih kulturno stanovskih prireditvah. Vendar je ta zbor za par let pre-jenjal z delovanjem in na novo ga je obudil iz Trsta dospeli Srečko Kum.?r pod okriljem Društva učiteljev glasbe. Zbor je dobro uspeval, posebno še, ko je postal odsek JUU, priredil je do danes koncerte po vseh večjih mestih Jugoslavije in Češkoslovaške. Njegovi programi so bili vedno »pot naprej«, kljub temu, da je imel mnogo nasprotnikov, kar se je posebno poznalo pri slabo obiskanih koncertih. Tod.a časi so se iizipremenili. Pesmi, kri so se zdele pri izvajanjih tega zbora nezanimive, »moderne«, so danes na programu večine pevskih zborov. Pionirsko delo je rodilo uspeh. Zbor ni odjenjal s svojim intenzivnim delom kljub temu, da so danes težavni časi tudi za take korporacije. Prvi izmed naših zborov priredi v tej sezoni malo pevsko turnejo tja, kjer so bili do sedaj vsi zbori, posebno pa učiteljski, tako prisrčno in s tako velikim zanimanjem spreje- ti. Zbor to tudi v polni meri zasluzi in upati je, da bosta mariborski in celjski koncert učiteljskemu pevskemu zboru nova pobuda za nadaljnje delo. Spored obsega naslednja dela iz jugoslovenske zborovske literature: Tajčevičeva dva duhovna stila, Lajovic: »Bolest in kovač«, »Zeleni Jurij« in »Medved z medvedom«; Slavko Osterc: »Pesem o suhi muhi«; Krstič: »Pod jorgo-vanom«; Milojevič: »Muha i komarac«. Adamič: 6 narodnih pesmi za ženski zbor in »Potrkani ples«. Program zaključujejo narodne pesmi iz Prekmurja, delo Štolcer-ja - Slavenskega. Sopran solo zapoje gdč. Mara Pirčeva, učiteljica iz Ljubljane. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Izsleditev ponarejevalca 20-dinarskih kovancev Murska Sobota, 3. novembra. Tudi v Prekmurju se je pojavili falzifi-kator dvaisetdinarskih novcev. Sreča pa mu ni bila naklon jena in je že po prav kratkem času izvrševanja prepovedane obrti prišel varnostnim organom v roke. Še mladoletni ključavničarski pomočnik Alojz R., uslužben v Murski Soboti, doma pa iz Petanjcev, se je vdal zapeljivi misli, da bi sam izdeloval novce. Naipravil si je ročno stiskalnico, ter vtisnil v baker negative dvajsetdinarskih kovancev. Ko je vse priprave izvršil, je prosil svoiega mojstra za nekajdnevni dopust, češ, da je bolan in d.i bi rad šel k svojim staršem v Petajnce. Mojster mu je to dovolil in Alojz se je s svojimi pripravami napotil domov v veri, da bo tam nemoteno in varno izdeloval de nar. V času. ko so njegovi starši delali na p }lju, se je fant doma lotil dela. Za zmes je rabil zlitino sestavnih delov ležajev pri avtomobilih, ki vsebuje cink, kositer in antimon. Do večera je že izdelal šest kosov. Videli so se mu tako popolni, da jih je hotel kar spraviti v promet. Ker pa sam m bil taZ-o smel, je poslal neko deklico s ponarejenim novcem v tamkajšnjo trgovino g Gre gorica. Najbrže zaradi teme niso spoznali falzifiikata in so deklici dali zahtevano kavo in -ladkor. Ker je torej šlo. je še drugega dne poizkusil svojo srečo. To pot si je pa izbral neko slaboumno deklico in jo poslal v isto trgovino po cigarete. Toda deklica se je vrnila k njemu praznih rok, češ: ^Ničesar nisem dobila in še denar so mi obdržali. To je bilo kaj neprijetno za mladega fal-zifikatorja, ki je v tem slutil pretečo nevarnost. In res, trgovec, ki je spoznal v novcu falzifikat, ga je obdržal in zadevo naznanil orožnikom, ki se je nemudno napotilo na zasledovanje izdelovalca kovan- Lilian Harvey Willy Fritsch Willi Forst Danes premiera ob 4., %8. in % 10. filmskega neba v prekrasni Ufini opereti I« cev. Ko so prišli orožnflri na njegov doni, ga že ni bilo več doma in tudi njegovih priprav niso več našli. Alojz je med tem že -bežal v Mursko Soboto, nazaj k svoje-r u mojstru, kjer so ga orožniki drugega dne aretirali Kakor je sam izpovedal, ni imel pri svojem poslu nikikih pomagačev. Tudi priprave, s katerimi je izdeloval denar, niso več našli pri njem ker jih je, kakor je izpovedal, med potjo v Mursko Soboto vrgel v Muro. Preiskava, ki je v teku. bo dognala, koliiko so njegove Lzipo-vedi resnične. Vrhnika se ureja Vrhnika, 3. novembra. Odkar srno postavili Cankarju spomenik, se o Vrhniki ne čuje ničesar več. Človek bi menil da smo se vlegli na medvedovo kožo in da počivamo po zavrženem trudapolnem dilu. Pa 'ti tako. Le preskromni smo in ne obešamo svojih del pri vsaki priliki na veliki zvon. R?s pa je, da pripravljajo in izvršujejo pri nas na Vrhniki razna za občni blagor pomembna dela. katera zaslužijo, da o uji zve tudi širša javnost. ~ elja predvsem omeniti nameravano po-cMjšanje vrhniške železniške proge od sedanjega kolodvora lo Gasilnega doma. Na iniciativo dr. Lovrenčiča je g. župan povabil razne ugledne može na pogovor in se je na sestanku ugotovila potreba postajališča bliže trgu. Ugotovilo se je, da je pogresko, katera se je napravila pri otvoritvi vrhniške železnice, treba popraviti in da se kolodvor, ki se je moral prvotno zaradi nasprotovanja raznih posestnikov postaviti nepotrebno daleč od trga, po možnosti približa trgu. Prav žalostno je gledati, kako delavci, dijaki in drugi morajo v zgodnjem jutru v temi, dežju in snegu hiteti na kolodvor. G. župan se veliko trudi, zainteresiral je on me-rodajne kroge za to vprašanje. Nedavno si j" ves teren ogledal g. železniški direktor inž. Klocič. Upanie je, da se bodo dale odpravi:-' vse težkoce in dq v kratkem dobimo nrepotrebno postajališče v bližini trga, pri Gasilskem domu. Naša hiralnica se moderno urejuje. Dela napredujejo. Zadnje dni je bil postavljen štedilnik in peči. Našim občinskim revežem se torej ni bati prihajajoče zime. Potrebno bi bilo, da se tržani še posebej sipomnimo na nje. Ta in ona hiša lahko utrpi kakšne poljske pridelke, ta ali oni ima kakšno staro obleko pri hiši. Vse jim bo prav prišlo in hvaležno bodo vse darove sprejeli. Zanemarjeno vojaško pokopališče se je uredilo. Splaniral se je svet, napravila so se pota in vsak grob je dobil svoj križ. Na praznik mrtvih so bili grobovi tudi leipo okrašeni. Na Drenovem griču je gradba vodovoda v polnem teku. Zajefa sta oba studenca in zgrajen je rezervar. Te dni pričenjajo s polaganjem cevi. Tudi za brezposelne skrbi g. župan. Razdelil je med nje žito. Oženjeni dobijo po 45 kg, samci po 15 kg. Odplačujejo ga z ude'ežbo pri javnih delih. Skozi t.g dirjajoči avtomobili dvigajo poleti silen prah in povzročajo muke ob cesti stanujoeim strankam. Tudi tega vprašanja ss je bilo ticba lotiti, vendar za letos občinske finance mso dopuščale nabave takšnega avtomobila, kakršen se nam je predstavil poleti na Vrhniki in je mahoma zatrl nadležni prali Prepričani pa smo, da bo g. žunan naš«*! sredstva in nas v prihodnjem poletju rešil trajne prašne nadloge. Beograjska afera s podganjim strupom Beograd, 3. novembra. »Razpodganjevanje«? Malo čuden izraz, leda slovenski je vendarle. Pri nas v Beogradu, kjer čistimo vse, samo ne jezika in smo zelo ponosni na svoje »rozbratne« in »šmorete sa rernama«, pravimo seveda — »deratifiikacija«, in ko bomo, po nalogu naše mestne občinske uprave morali s »Sli-pom« ali kako drugo tako peklensko mešanico preganjati in ugonabljati drugo egiptovsko nadlogo naše prestolnice, podgane »pacove«, ne bomo svojih stanovanj »ras-pacovali«, temveč — »deratifikovali«! Od mestne uprave sklenjena »deratifiikacija« pa ni razburila samo vsega beograjskega podganjega rodu, temveč še v večji meri vse hišne posestnike in lastnike podjetij, kijti po ulicah so se, kakor smo že poročali, pojavili plakati, ki s« se sklicevali na sklep občinskega sveta in še na nekakšen odlok policijske uprave, ter pozivali hišne posestnike, da si nabavijo sredstvo za po-končavanje podgan in miši, in sicer po 1 kilogram ali liter za vsakih 100 kvadratnih metrov površine, poleg tega pa še po pol 'kilograma za vsako nadstropje. Mehčani so HOTEL MILINOV Zagreb NA JELACIČEVEM TRGU Tekoča topla m niadna voda v vseh sobah. Telefon v sobah m ves ostali komtort. — ZMERNE CENE. 219 ,Impregno' šcetke so najbolj priporočljive in jih priporoča ministr. nar. zdravja, 9krat odlikovane. »EVIPKEGNO« tovarna higijenskih ščetk ZAGREB, Langov trg 4. HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, ZAGREB. GAJEVA ULICA 6T. SI. TELEFON 73-35. lajam fceno bate »obe po 25—35 Din. PrvovrMna U*>-ma&a kuhinja. Ubrana Mr&vua vina. V "lik tn hladen rrt. Pri bivanju preko 24 m 15 % popusta. — Priporoma s« Lasta-ii DJURO PAJIC. 261/a Občutek sigurnosti in najboljše izvedene nege imajo one gospe, ki uporabljajo pri svoji intimni toaleti preizkušeno sol za izpiranje Isla, ki se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Paracelsus k. d. Zagreb, 3. HOTEL „ASTORIA" ZAGF^R. P^-isk* Najmodernejši hotel Zagreba Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315 Zahtevajte samo Pechovo Antracen črnilo, Id je izvrstne '-valitete. 317 takoj izračunali, da bi izdali za ta strup precej več, kaikor pa so dosedaj izdajali za le*o dni za premog. Strup bi namreč stal 7,340.000 Din, premog za leto dni pa samo 4,750.000 Din. Tudi to jim je bilo jasno, da bi največ teh stroškov nosili stanovanjski najemniku Velik vihar je nastal zaradi tega po listih in čedne stvari so prihajale na dan. Trdilo se ie, da je dobila inozemski tvrdka, ki izdeluje strup, od mestne občine monopol za uporabo svojega proizvoda. Nadalje se je trdilo, da je tvrdka sklenila z raznimi lekarnami pogodbe za prodajo tega strupa in da bi po teh pogodbah lekarnarji dobro zaslužili. Občinski svet je imel neprijetno nalogo razjasnjevanja in zanikanja, da se oglasi niso pravilno tolmačili in da nabava sredstva »Slip« sploh ni obvezna za vse hišne posestnike, temveč samo za one, kjer se pojavlja podganska nadloga. Ugotovilo in razglasilo se je tudi, da sta pri »deratifikaciji« udeleženi dve tvrd-ki. in sicer poleg tvrdke »Slip« še tvrdka »Ratin« in da ni pravilno to in ono, kar se je v javnosti zatrjevalo glede zvez in monopolov tujih tvrdik. Vseh teh izjav je bilo toliko, da je nastala velika zmeda, naposled pa je vendar prišlo do merodajne preiskave v čudni »pacovski« aferi. Preiskava, ki so jo vodili člani občinskega sveta, je «voje delo zaključila pretekli torek in so njeni člani izjavili zastopnikom listov, da je bila afera zares resna in da je baš po zaslugi listov popolnoma likvidirana. Učinek te likvidacije je, da so suspendirani od službe direstor zdravstvenega odseka občinske uprave dr. Radišic. pred njim pa je doletela ista usoda dr. Ramzi..a, šefa za javno higijeno v zdravstvenem odseku občinske uprave in gospo Mikrino, ki je vršila službo entomologa pri direkciji zdravstvenega odseka. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.0C0 dinarjev! TUMNI PREGLED Jan Hafšman, „českd Mafie" Pravkar je izšla v praškem založništvu *Sfnx« (Rohumil Janda) knjiga spominov >Jutrovega« stalnega praškega dopisnika, publicista Jana Haišmana Pisec ji je dal naslov »Češka Mafie«. ker se dobršen del njegovih vojnih opažanj in doživljajev suče okrog tajinstvene defetistične, protiavstrij-ske organizacije, ki si je nadela ime po nekdanjih italijanskih nacionalističnih revolucionarjih. G. Jan Hajšman je pri tem pokretu sodeloval ves čas njegovega obstoja in bil eden njenih najaktivnejših članov. Zaradi tega je mnogo videl in spoznal ter je ena najbolj avtentičnih prič- O protiavstrijski »Mafiji« med svetovno vojno obstoji na Češkem, kjer upravičeno polagajo veliko v-ažnost na zbiranje gradiva o usodnenm zgodovinskem prelomu v letih 1914—1918, že nekoliko zanimive literature. Jan Hajšman je v svoji novi knjigi podal največ materiala in osvetlil to, za osvobo jen ie Čehos>lovakov in Jugoslovenov pomembno akcijo z jarkim žarometom, ki razkriva ves njen podzemni razvoj in potek. Pisca je vojna zatekla pri Masaryko-veni »Času«, kjer je .bil vodja njegovega in^ratneea oddelka. Do te službe mu je pripomogel član redakcije »Časa«, Jugosloven Cvjetiša. Slovanski jug je Hajšman dobro spoznal že v prejšnjih letih, ko je bil zava- rovalni uradnik »Slavije< in pozneje >Pa-trije« ter je skoraj dve leti preživel v Trstu, kjer je navezal še danes trdne stike s Slovenci in z našim tiskom. »Do Jugoslovenov me je privedlo zanimanje, ki je že iz šole rastlo z menoj. Zanetil ga je moj nepozabni učitelj, profesor Karlinske realke Jan Sat-ransky. Učil nas je misliti, delati in živeti po Havličkovib načelih... S sarkastično posmehljivostjo je odklanjal presplošno strujo praznega besedičenja o slovanskih zadevah in je stavil temu nasproti smotrno delo, proti frazam znanje in dejavnost, proti kupčevanju s slovanstvom praktično solidarnost in sodelovanje, ki izhaja iz interesne skupnosti (str. 11). Na tehniki se je bil sprijateljil z nekaterimi Slovani in si »nakopičil spodobnega znanje predvsem o Jugoslovenih., To so bila vrata in v nadaljnjem življenju, ko 60 se mi pota zopet in zopet po neki čudni usodnosti vračala k Jugoslovenom, mi ie dobro rabilo to znanje in pa poznavanje jezika«. Preko Franje Cvjetiše, Dalmatinskega Srba z otoka Lasio-va pri Dubrovniku, ki je po dolgih in utrudljivih ovinkih postal češki novinar, (danes je v jugoslovenski diplomatski službi), je torej Hajšman prišel od tuje zavarovalnice k MasarFkovemu »Času«. Bilo je to po balkanski vojni in na pragu usodnih dogodkov leta štirinajstega. Svoje pričevanje o zgodovinsko velikem času let 1914—1918 je Hajšman razdelil v tri dele, ki imajo simbolične naslove: »Tavajoča čreda« (doba do ustavitve »Časa«). »Tema« (do februarja 1917) in »Pomlad* (do konca vojne). V prvem delu opisuje Hajšman z živimi podobami, karakterističnimi opazovanji, z množico tako zvanih drobnih dejstev, ki jih je že Taine proglasil za najznačilnejše osvetlitve nekega časa, prve me6ece svetovne vojne. Pred nami vstaja Praga 1. 1914. in v prvi polovici L 1915. Naslov »Tavajoča čreda« je zares prikladen takratnemu položaju češkega zaledja. Strahotni zgodovinski vihar, ki je vrtinči! Evropo in ki se je proti vsemu pričakovanju podaljšal^ v neizbežnost, je razkropil in zbegal tudi češke vrste. Neko čemeče čakanje in temotna zbeganost, ki je prevevala tudi razkropljeno »čredo« na fronti, označuje položaj v zaledju. Narod čaka, izobraženci začenjajo proučevati situacijo, prvi pionirji osvobodilnega gibanja gredo čez mejo. Celotna slika prilik in neprilik v češkem zaledju je Ilajšmanu zadovoljivo uspela. Še globlje poteze in plastičnejše obraze narodovega življenja riše njegovo pero v drugem delu. Masaryk je bil že v inozemstvu in je ob edini svobodni proslavi petstoletnice Husove smrti, v Ženevi, prvič oznanil evangelij češkega dela za osvobo-jenje. Zdaj je postalo jasno, da se bo vojna zelo zavlekla, novi narodi so se zapletli v borbo, pojavljale so se izjave o vojnih ciljih in smisel velikega boja, smisel postanka dveh nespravljivib front, je dobival čedalje reliefnejšo podobo. Zdaj so napočili dnevi dela. V temi, ki je zagrinjala svet, ob apokaliptičnih prividih vojne, pod pritiskom cesarske policije, ki je med tem postala silno nervozna in budna za vsak šum okoli sebe, saj je Dunaj že slutil, da se utegne vojna obrniti proti njemu, so se začeli zbirati možje, ki bodo poslej pripravljali češko zaledje za smotre onih tam zunaj, v antantnem taboru. Hajšman podrobno opisuje pojave in dogodke, ki so se odigravali v paivečji izoliranosti od javnosti, v zaupnih krogih, v večnem strahu pred ovaduhi, ki jih je bilo vse polno. Bile so to akcije posameznikov; vedno bolj so se vezale in spletale med seboj, prehajale v pod- zemno defetistično strujo, se podrejale enotnemu, nevidnemu vodstvu. Tu nastopa reia vrsta oseb, ki so imele v predvojni in medvojni. pa tudi v povojni češki politiki pomembno vloeo. Hajšman je bister in čuječ opazovalec; nič mu ni mar, če zapiše temu ali onemu morda nevšečno resnico. Zakaj" njegov vzor je bil Havliček, in kdo je med Čehi poleg Masar.vka večji častilec premo-črtnosti in resnice v politiki? Kajpak, zmaga resnice ie v tej absurdni dobi dramat-skega obračunavanja dveh svetov, dveh 6vetovno-zgodovinskih pravcev, zahtevala krinko neresnice, prekanjenosti, slepomišenja. Policija je razkrinkala ta ali oni vozel med tem že razpredene in v Dodzetnnev.i kontaktu neumorno delujoče »Mafije«; bilo je treba velike premetenosti in taktične spretnosti, da budno oko avstrijske justice ni prišlo do nadaljnjih niti. — Hajšman ie v drugem delu objavil nekatere dokumenta-rično tehtne podatke, n. pr- o tako zvani gumbni aferi in o drugih, za razvoj »odbojne« akcije v domovini pomembnih pojavih in dogodkih. Tu imaš zanimive odlomke iz njegovega dnevnika, dalje ponatis slovečih »Forderungen der Deutschen Čster-reichs zur Neuordnung nacb dem Kriege« i. dr. Podrobno opisuje Hajšman svoja mafijska popotovanja po češkem podeželju, kajpak pod nedolžnimi pretvezami in v napeti pozornosti, da se ne zgane oko ali uho avstrijske policije. Delo. ki so ga opravljali dr. Šamal in drugi in v čigar službi se je vneto udejstvoval tudi zviti Hajšman, je dobilo s to knjigo zares avtentičen prikaz. Na 158. strani čitamo tudi o prvih >ma- Beli zobje: Chlorodont - - ■ - •• ■ ________—————— »JUTRO« št 257 4 Petek, 4. XI. 1932 Domače vesti ♦ Naša kraljica za revne dijake. Nq. Vel. kraljica Marija je odredila, da se dijaški kuhinji v Plevlju in tamkajšnjimi gospodinjskim tečajem izplačujeta na njem račun redni mesečna podpori po 5000 Din Znatna podpora je vzbudila med tamkajšnjim prebivalstvom hvaležen odmev in ublažila nekoliko bedo, ki vlada med tamkajšnjim digaštvom ♦ Novi nemški poslanik v Beogradu. Kakor javljajo iz Berlina, je predsednik nemške republike podpisal ukaz, s katerim je dosedanji, državni podtajnik In stalni delegat Nemčije pri Društvu narodov baron Dufour von Ferronce imenovan za poslanika v Beogradu ♦ četrtinska vožnja za Maribor je odobrena vsem udeležencem mariborskih slav-nostii na podlagi izkaznice s četrtinsko vožnjo, ki. jo izdaja prireditveni odbor v Mariboru Potrebna ni rikaka legitimacija Prvotna dispozicija, da majo pravico do četrtinske vožnje le član. pevskih društev Hubadove župe. je razi »ijavljjena. ♦ Promovirala sta na tagrebškj univerzi za doktorja prava gg Anton Brumen In Štefan Vidmar čestitamo! ♦ Promocija. G Lojze Klauta. sin tukajšnjega posestnika in gostilničarja, je napravil na trgovski visoki šoli v Trstu s prav dobrim uspehom doktorski izpit iz trgovinskih ved. ♦ Nov zdravnik v št H ju v Slovenskih goricah. V imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino je bi! 23. oktobra vpisan g. dr. Gottfried Kutschera. zasebni zdravnik v št Ilju v Slovenskih goricah. ♦ Notarske vesti. Novo imenovan j notarja so pričel) noslovatl. ira sicer: Ivan Han-žič v Velikih Laščah L t. m., dr. Josip Krevl v Ljubljani 2 t. n. in dr. Ivan Sto-jan v Celju 31 oktobra. ♦ Vojaška vest. Na pripremo v glavni generalm; štab je sprejet med ostalimi 16 kandidati naš ožji rojak pehotni poročnik Ermin Ratag. ♦ Novi grobovi. Na Tržaški cesti 22, v Ljubljani je včeraj umrl g. Anton Zor upokojenec tobačne tovarne. Bil je marljiv mož. zelo lepega značaja, zvest član gasilskega društva tobačne tovarne Za državljanske zasluge je bil tudi odlikovan Pogreb bo danes ob 16. — V Selnici ob Dravi so včeraj ob 15. položili k večnemu počitku ugledno trgovko in posestnico gospo Klav-dino P i n t e r j e v o. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! FB1ZIHANJE v neprekosljivi in individus^i izvedbi. — Manikiranje, masaža, barvanje las z garancijo samo v česalnici »VESNA«, last. Olga Gorazd Beethovnova ulica (Dunav) ♦ »Službeni list dravske banovine« objavlja v 87. letošnja številki: pravilnik o t nabiranju taks v korist osrednjemu pokojninskemu skladu članov gledališč kralje vine Jugoslavije; izpreimembe in dopolnitve uredbe o dravinjskih dokiadah državnih upokojencev, ratifikacijo zapisnika o prepovedi. da se upora,bijajo v vojni dušljivi, strupeni ali podobni plina in bakteriološka sredstva, ter navodilo za poslovanje bano-v.i.nske čistilnice deteljnega semena v Ljubljani. ♦ Objavljanje netočnih vesti o delu železniške uprave in prometu vlakov. Odkar se je preuredil promet potniških vlakov na kamniški progi, prinašajo časopisi pritožbe, češ, da daje železniška uprava ne kim progam prednost, druge pa da zapostavlja. Dejansko pa stremi železn. uprava za tem, da postopoma izboljša promet na vseh progah, koLikor je to v danih razmerah mogoče Objavljajo se tudi! ne resnične aln pa zelo pretirane vesti, iz katerih hi se dalo sklepati, da železniška uprava ne skrb, za rednost prometa. Tako je priobčil nek dnevnik vest. da je ime kamniški vlak S416 dne 26 oktobra skoro celo uro zakasnitve zaradi strojnega defekta na postaj- Ljubljana gi kol. in zaradi napačnega izvoza na gorenjsko progo s postaje Ljubljane gor kol Na tej ves* je sanio toliko resnice, da se je omenjeni vlak zakasnil na uost.ajii Ljubljani gl kol zaradi defekta na stroju le 34 minut, na postaji Llubljamj gor kol pa 5 minut zaradi predviden* in iz prometno-tehniških oz.!,rov odrejene menjave tira na gorenjsk stran oosia.ie ne pa zaradi pogTešno na pačnesra '-zvruza na arorenjsko progo ♦ P«*orjl?š"n ia mrtvega Okrožno sodišče v Mar boru ie uvedlo postopanje. d8 se na torti.'o Antona šege. ravnatelja ¥se vTšt.% ©bližala Eojzerje in drtisre športne cevi si nabavite lahko zopet pri stari tvrdki brzo-poprav* jaln!ca LJUBLJANA, Novi trs>, Kres? štev. 1 12832 kmetijske šole v pokoju, progiašj za mrtvega njegov brat Franc šega, rojen 24 sept 1889 v Ravnema dolu na Dolenjskem, ki se je teta 1913 Izselil v Ameriko ter se od leta 1916 ni več oglasil. ♦ Natečaj za zdravnika. Uprava državne bolnice v Skoplju je razspieala natečaj za zdravn ilka-prtp,ravnika za notranje bolezni ♦ Kongres slovanskih lekarnarjev. Federacija slovanskih lekarnarjev je sklicala kongres vseh slovanskih lekarnarjev, ki bo prihodnjo jesen v Zagrebu. Priprave za kongres se že vir še. ♦ S kolesom v smrt. Na cesti v Sesvetah pni Zagrebu »e je smrtno ponesrečil kmet Tomo Pasinek, ki se je prvič vozil na kolesu. Hoteč se izognil nekemu avtomobilu se je pognal naravnost v blatnik avtomobila, na katerem si je raz.bil glavo ter je čez nekaj minut izdihnil. ♦ času primerna knjiga o gojenju kun-cev. Prejeli smo knjigo »Praktično kunicar stvo«, ki jo je napisal in izdai g. Rudolf Stepanek, Sarajevo, Na mejdanu ul št 13 Pisatelj nas v knjigi na lahko urnljlv način uvaija v gojenje kuncev in nam kaže. kake koristi imamo od kuncereje, ki lahko laje lep postranski zaslužek delavstvu in uradništvu Cena knjigi, ki ima tudi okoli 50 lepih Ilustracij, je 25 Din Knjiga se dobj preko knjigarn ali pa direktno od iz-dajateja. ♦ Obleke In klobuke kemično čisti, barva, pMsira m lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljublfane u_ Veliki koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Sredi tega meseca bo izvaja! pevski zbor Glasbene Ma/tice ljubljanske prvič v Ljubljani delo znamenitega ruskega skladatelja Igorja Stravin-skega »Simfonijo psalmov« za zbor in ve liiiki orkester, dalje Poljaka Szymanouske-ga »Nočno pesem« za soli, zbor in veliki orkester. Poleg tega bo izvajal pomnožen; operni orkester Bravničarjevo »Uverturo« ki bo na tem koncertu tudi prvič javno izvajana. Vse podrobnosti o koncertu kakor tudj o deliih, ki se bodo izvajala, slede u— Literarni večer like VVaschtetove. Drevi ob 20. bo pri Mikliču literarni večer like Waschtetove, ene najmarkantnejših sodobnih pisateljic. Večer bo v okviru II. rednega družabnega sestanka »Krke« v tej sezoni. Po večeru godba Vstop vsakomur prost, tedaj tudj onim, ki niso člani >Kr-ke«. U— Panevropska unija kraljevine Jugo. slavije, ljubljanska organizacija, bo imela redni občni zbor drevi ob 18 v Zbornici za trgovino obrt in industrijo Na dnevnem redu bo poleg običajnih točk tudi po ročllo referata o pan evropskem kongresu v Baslu, o katerem bo poroča! g. dr. Ferdinand Majaron, advokat v Ljubljani, ni se ga je udeležil kot delegat ljubljanske organizacije, člane in prijatelje društva vabi k obiint udeiežhj od,bor. u_ Prvi led. V sredo zvečer je najipTej vladala pravcata londonska megla v mestu In na barju, pozneje pa je pritisnil mraz in včeraj zjutraj je prvikrat živo srebro v termometru zdrknilo pod ničlo Bilo je zjutraj —0.5 C. Po nekateri krajih je bila močna slana, ki je pomorila razno na prostem rastoče cvetje, osobito georgine. astre in cinije. Mraz pa je tudi povzročil, da so majhne mlakuže zmrznile. Napravila se je na njih prav tanka skorja ledu. Sicer pa je bil včerajšnji dam izredno lep. u_ Zanimivosti z živilskega trga. Po podatkih mestnega tržnega nadzorstva je pn'wšlo oktoora na trg 16.483 prodajalk sadja, zelenjave, perutnine in drugih živil Na sadnem trgu je bilo včeraj do 150 zabojev in košev zdravih in izbranih jabolk vseh vrst v priDližmi teža do 15.000 kg. Cene jabolkam so bile od 1.50 do 4.50 Din za kg. Za gTozdje se sezona bliža koncu. Včeraj so samo tri Belokrajtake prinesle ne kaj košar črnega grozdja. Mnogo pa je bilo na trgu domačega kostanja, zlasti štajerskega, po 2 Din liter Gob je še vedno dovolj, toda so se podražile na 6 do 10 Din kilogram. u_ Prvi solistični koncert letošnje sezo ne bo v ponedeljek 7. t. m ob 20 v FiL harmoničnu dvorani Izvajal ga bo odlični bariton,ist g. Boris Popov, ki je bil dve sezoni čislan član našega opernega ansambla. Boris Popov ima izredno lep. bla godoneč jn poln bariton, ki je v vsakem oziru izvrstno izšolan Na svojem pone leljskem koncertu nam bo zapel celo vrsto ruskih umetnih pesmi in najznamenitejših opernih arij, dalje nekaj arij fram ooske in italijanske literature m dve špan ski pesmi Specialno za ta koncert pa je naštudira1 tudi Garbičevo melodijozno in splošno znano pesem za bariton »P-ojdem na prejo« Velik de! sporeda bo odpel g Popov v svoji materinščini, nekatere pes mii pa v originalu Na koncert opozarjamo vso našo koncertno publiko, saj je popolnoma gotovo da bo ta komt ert *,udil prvo vrstni umetniški už!tek Umetnika bo spremlja! t>rj klavirju kaoetoik z. dr Da nilo švara. Vstopnice po običajnih konceh nib cenah v Mavčni knjigarni. u_ Danes Tauberjev krasen film ,Pnt k slavi«. ZKD bo predvajala danes in jutri ob četrt na 3. popoldne v prostorih Elitnega faina Matice Tauberjev »vočnii film »Pot k slavi«. Prijatelji lepega petja bodo gotovo te reprize zeio veseli in si bodo filmsko delo še enkrat ogledali. V tem filmu poje Tauber prijetne popevke, poleg tega pa nastopa še kot cerkveni pevec in slaven operni tenorist v operi >Marthi«. Film priporočamo v o©!ed. u_ Predavanje o Kavkazu. SPD je povabilo odličnega dunajskega alpinista g. Hansa Slezaka, da bo v torek 8. t m. predaval v dvoranj Delavske zbornice o svojih turah v Kavkazu. Hanz Slezak je bival okrog pet tednov v kavkaških gorah ter se je kot prvi povzpel na smučeh na Elbrus (5620 m), najvišjo goro v Kavkazu. Predavatelj bo pokazal tudi celo vrsto skiopf.čnih slik, ki jih je sam posnel Opozarjamo planince na to zanimivo prireditev, ki jim bo nudila pogled v divrni gorski svet Kavkaza, ki je zlasti v povojnih letih postal cilj odličnih svetovnih alpinistov u_ Vojni Invalidi, ki se odpeljejo drevi v Beograd, naj se zbero najkasneje do pol 20 pri pomožnih blagajnah desno od kolodvorske restavracije jn se pridružijo relf.-teljeim, ki so določeni njihovim krajevnim od,borom Reditelji naj pobero vozovnice in jih pustijo žigosati pri postajni blagajni. — Kantina v vojašnici kralja Aleksandra •I. v Ljubljani se bo oddala v zakup za dobo 3 let Pravico imajo izključno vojni invalidi. Prošnje je vložiti nepreklicno do 10. t m. dopoldne v pisarni Oblastnega odbora TJVI. šentpeterska vojašnica KINO LJUBLJANSKI DVOR _Telefon 2730._ Samo še danes ob 4., pol 8. in 9 HAURV LIEDTKE v veseloigri Modemi Casanova Najnižje cene! Din 4 in 6. u— Tragična smrt mlade šivilje. Včeraj smo beležiti, da se je v šiški zastrupila šivilja -Ida Pucova, stara 26 let in stanujo ča na Kavškovi cestj št 5. Domači so jo našli v sredo popoldne skoraj nezavestno na zofl, kjer se je zviijala v silnih bolečinah Reševalni avto je mladenko prepeija. 7 bolnico Zdravniki so ugotovili, da se je zastrupila s strihninom, dali so ji .njčkcije protistrupa in ji izpralj želodec Toda hu di strup je 9toril svoje, vsaka pomoč je b>i,la zaman Okrog 18.30 je smrt reš.la nesrečno Ido trpljenja Kot vzrok obupnega dejanja navajajo nesrečno ljubezen in bo. lehnost. Ida si je že poprej nekoč hotela končati življenje, a so jo rešili. u_ Nezgode, šolarko Antonijo Šereme-tovo iz Novih Jarš je včeraj povozil neznan kolesar Anton Krošelj, 44 letni de lavec iz Most, je v Zvem. ulici precej nerodno padel jn se zlasti poškodoval na le vem ramenu Na Vseh svetih dan je bila v Podlomku obstreljjeua po neprevidnost! šolska upraviteljica Berta špaeapa.nova Krogla iz floberta jo je zadela v lev; komolec. Te trii ponesrečence so včeraj pripeljali v bolnico. u_ Starešinsko društvo »Jadran« vabi člane, da se ude'eže 2 Članskega sestanka, ki bo drevi, ob 20 v restavraciji »Zvezdi« pod geslom »Omladina in starešinstvo« Vabljeni tudi fclani aktivnega »Jadrana« u_ Mesnice ob nedeljah zaprte. Od 1. t. m. naprej do 1. aprila prihodnjega bodo ob nedeljah mesnice in stojnice zaprte Zato pa bodo ob sobotah mesnice odprte do 19. ure. u_ Danes ob pol 20. se ponovi v Sokol- skem dc.Tiu v šiški pioutuberkuloz.no predavanje br. dr. Oibra Predavanje bo združeno s filmom »Dva brata«. Vatop prost! I Kakor čudež se nam zdi ko vidimo, če zadobi od napornega dela ali dolge bolezni propali človek v nekoliko tednih zopet svojo delovno moč in u— Društvo »Zora« vabj prijatelje de lavsko-emigrantskega pokreta na prireditev, toi bo v nedeljo 6. t. m. v gostilni Reininghaus v Frankopanski uliol. Začetek točno ob 17. u_ »Tabor« pevski odsek bo toel drevi ob 20. skupno peveko vajo. Zaradi skorajšnjega nastopa Je prisotnost vseh neobhodno potrebna. u _ Lutkovni odsek Ljubljanskega So kola bo igral v nedeljo dne 6. t. m. v Narodnem domu (vhod z Bleiwetsove ceste) čarobno igro Janko in Metka Začetek točno ob 16. u— »Preporod« bo limei jutri ob pol 20 uri svojo redno pJesno vajo. Začetnike opozarjamo na točnost. G. Jenko poučuje najnovejše plese. Igra priljubljeni »Ronny-jazz«. Ponovno opozarjamo, da je vstop dovoljen le protj dijaški legitimacija in po članih vpeljanim gostom! u_ 25 letnico zvestega marljivega službovanja pri rodbini g. Petra Papeža v Ljubljani praznuje danes gdč. Ivana Jude-ževa u_ Čajanka trgovskih nameščencev ZPNJ v soboto 5. novembra v veliki dvorani hotela ,Uniona«. u_ Martinovanje šento ban« oru 592 tujcev, od teh 786 inozemcev a— Nesrečen padec starke Predsnoč-njim je padla v svojii sobi v mestni ubož niči 82 letna občinsfea reva Marija Srajer-jeva tako nesrečno, da se je občutno poškodovala na gLavi. Prepeljana je bila v bolnišnico a— Zopet tatvina kolesa. Predvčerj}-an>jim dopoldne je bilo ukraden« sodarju Josipu Senekoviču z dvorišča gostiine »Kosovo« moško kolo znamke »Nero«, vredno 1500 Din. a— Hlapci so ga pretepli. Brez dovoljenja je spal v nekem seniku v Mariboru 22-ietni delavec Valter Jazbec, ki nima talnega bivališča. Izsledili so ga pa hlapci, ki so ga teko pretepli, da je moral iskati j o* moči v bolnica. Šolski otroci so najbolj Izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhajanju klic skozi duplini ust grla vam bodo najbolj poma gale prilju'-ljen»» Dobivajo se v vseli lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8, velikemu zavojčku Din 15. Iz Celja e— Pisarna pomožne akcije v mestu in. celjski okolici, ki je nameščena v pritličju palače Pokojninske« zavoda v Kolenčevi ulici, je bila otvorjena preteklo sredo. 2e prvi dan je bil velik naval na pisarno. V s.edo se je javilo okrog 400, včeraj pa nad 100 brezposelnih in revežev. Sedaj samo vpisuj prijavljence, razdeljevanje podpor se bo oričelo pozneje. e— Z delovnega trga. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 21. do 31. oktobra na novo prijavilo 47 brezposelnih (3- .iG in 15 žensk), posredovanj je bi-I izvršenih za 35 oseb (22 moških in 13 že .sik). Dne 31. oktobra je ostalo v evidenci 497 brezposelnih (407 moških in 90 žensk) napram 4C0 brezposelnim (401 mo"ikemu i i 89 ženskam) 21. oktobra. Delo dobita 2 hlapca, 2 delavca, 1 brivec, 1 brusač jedilnega orodja, 1 kovač, 1 mizarski vajenec, 5 služkinj, 3 kmečke dekle, 1 kuharica, 1 sobarica, 1 delavka za milarno in 1 pletilska vajenka. e— Tujski promet. V oktobru je obiskalo Celje 73^ tujcev (nasiproti 973 v lanskem oktobru, in sicer 561 Jugoslovenov in 173 inozemcev. med slednjimi 99 Avstrijcev. 22 Čehoslovakov, 16 Italijanov, 15 Nemcev, 7 Ladžarov, 6 Francozov, 3 Rusi, 3 Poljaki, 1 Belgijec in 1 Grk. Po poklicu je bilo 29S trgovcev in trgovskih potnikov, 145 obrtnikov, 94 uradnikov, 24 inženjerjev, 10 indu-strijcev, 8 odvetnikov, 8 dijakov, 6 zdravnik v, 6 učiteljev, 5 profesorjev in 2 lekarnarja, 128 oseb pa je bilo brez poklica. e— V okoliški občini je umrlo v oktobru 9 oseb, in sicer 2 moška in 7 žensk. 3— Mestni kino predvaja danes ob 20.30 izvrstni zvočni film z godbo in petjem »Melodija srca«. "T glavnih vlogah \Villy Fritsca in Dita Parlo. Iz Gomfe Radgone gr— Osebna vest. Od nas se poslovi tukajšnji dolgoletni notarski namestnik g. Makso Menhart in odide na novo mesto v Kranjsko goro. Bil je dolgoletni član tukajšnjega Dramskega društva in Sokola in splošno priljubljen. Želimo mu na novem mestu m-nogo zadovoljstva! fijskih« £tik'b z Juaoslovem: >Ko sem ^e jeleni i 1917 zbližal z jugo-slovensktm novinarjem in politikom Albertom Krameriem n ko sva c-kupaj (X>drobno pretresa!« čfike ^azmere. politike 'n novi narie ie nanesla beseda tudi na urednika HlavaČn Imel je vpliv na ivjlirne ?u'josl<> venske oolitike in dr Kranier ,-ie je že ne kaj let pred voin skupai storiti in da ga in formira o položaiu in raznoloženosti na jugu Potoval ie oreko Dunaia in se ie ondi po nakliučiu sestal ? urednikom Hla vačem 11'avar se ie tako: anustil v razgovor z dr KrameriAm vora^al ga ie kai dela. kai in kako jp v Liubliani kako mislijo tam o voi-ni Dr Kramer. ki ni poznal Hlavačevega stališča, ie rekel samo da je na poti v Prago. o situaciji p« je govoril rezervirano IHavaČ ie tprfa' dejal odločno in brez oomis leka. da np more bit' naimanišega dvoma o politiki in da nihče ne more oklevati. Izra-čunil ie do zadnje pičice natanko, da bo do spomladi 1915 Nemčija zmagala. Rusiia se bo zrušila m vojna bo končana. To določa tiidi politiko Ko je dr Kramer dejal, da je na poti v Prago ie Hlavaf takoj obrnil razgovor na nrofesoria MasarJ'ka. — 7,a bot'a. izogibajte se vendar našega profesorja In če ga že kje vidite, nikar se ne daite vplivati Izgubil ie pamet in počenja strašne reči. firoza, kai vse mu ie zašlo v glavo Preverjen je celo. da bo Av.tri-ja poražena in veruje j Rusijo! — To je strašno: vsa Praga je znorela. Epizodo navajam samo zato. ker ostro osvetljuje kako sta vojna in Dunaj vplivala na naše politike, ki so dolgo živeli in delovali na Dunaju«. Tretji de! fPomlad) izide kmalu v drugem zvezku, ki bo obsegal tudi indeks. Spis Jana Hajšmana >Českž Mafie« se po ■jvoii dokumentarični vrednosti za zgodovino proti avstrijske akcije v zalediu uvršča med nadpovprečne zanimive »memoarske kniige v če^lri literaturi Kritično orptresanje ie kajpak orepušče no češkim strokovniakom: sode? po prvih glasovih je tudi tu knjiga sprejeta s pri rnaniem Naposled utegne v HaiSmanovih ži vahno spranih spomnih najti i iugoslo venski čitateli mnogo interesantnega gradiva o temnih dneh svetovne vojne, ko ie oreko bojišč, vojašnic, taborišč, vislic in ieč «vita1o hitro svobodnega sonca. —® Postani in ostani član Vodnikove družbe: ,Mif»oletto" oseminsedem• desetič v ljubljanski operi Da se ie pojavil Verdijev »Rigoletto« na Vseh svetih zvečer zopet v naši operi, opra vifuje uprava prav lahko s tem. da ie to bi Ia osem in sedemdeseta uprizoritev Osem •n sedemdeseta uprizoritev Rigoletta in za sedanje razmere še dosti dobro obiskana predstava priča kljub vsem morebitnim protestom, da je delo, ki se ga naša malo številna gledališka publika ni naveličala d^lo v resnici velike kvalitetne vrednosti Rigoletto je dirigiral g. Neffat. režija pa ie bila še g. Kriveckega O predstavi eami ni nič kaj posebnega povedati. Voivodo Mantuanskega v osebi g. Gostiča smo nrav radi poslušali. Bil je izmed veeh naibolj na mestu. Ga. Obervvalderieva je menda v vlo gi Gilde. če se ne motim, predlani debutira la nn našem odru. Niena Gilda je igralsko dokaj svobodna, tudi peveko obvladuje par tiio. ki zahteva ponekod velike glasovne tehnike in glasbenega znanja prav lahkot no. četudi je njen slas dokaj šibek in vče raj ni bila pevk« menda posebno dobro nastrojena G. Primožič je še vedno tak Ri goletto, kakor ga že davno poznamo Poje v nekem nerazumlfivem ieziku Sicer ie to vseeno; mi itak vemo dobro, kaj hoče povedati. Prosim- osem in sedemdesetič! G Janko Je z Monteronom imponiral. Zupan ie robusten bandit. kakor mora biti. Pohva liti treba tudi g. španovo in g. Kogeievo Zbor se ie dobro držal. Predstava fe potekla nekoliko po domaČe, toda gladko in povsem zadovoljivo. —ž. Miran Viher pred ino-zem ko kritiko Čudežni otrok Miran Viher, ki je lansko leto nastopil na novinarskem koncertu v Ljubljani in letos na prvem tukajšnjem ljudskem simfoničnem koncertu, je koncertira! nedavno v Gradcu. Nastopil je na samostojnem koncertu s prav težkim sporedom (Co-relli. Sonata; Bach. Koncert v a-molu; Grieg, Sonata v g; Poganini-Szimanowski Trois capriees; Dvo^ak-Kreisler, Slovanski ples v e-molu in Vieuxtemps. Balada in po-loneza). Pri k'avir?u ga je spremljala ea Mirca Sancinova. ž?na Viherjevega učitelja Mladi violini«! ie imel pri graškem občin stvu in kritiki vprav ogromen uspeh. Naslednjega dne so mu nekateri imoviti častil-ci poklonili *'a violino italijanskega mojstra. V Gradcu je tudi dobil ponudbo za konce ri na Dunaju, ki ie določen na 5. marca 1983 Navajamo nekatere kritike graških listov Dr. N. L. je pisal v »Grazer Taghlattu«. med drugim: »Načeloma «mn po vsei pravici nezaupljivi nasproti tako zvanim čudežnim otrokom Toda ta (Miran Viher) takoi raz-orši vse pomisleke in si nas osvoji z ljubkostjo dvanajstletnega dečka, ter s svojo resnobo in vnemo, ki je taka kot pri odraslem človeku, potem pa z onim, nekako samo ob sebi umevnim in mirnim igranjem. Velika. oduševliena muzika presenetljivo procvi-ta pod njegovimi majhnimi rokami, ki o niih komaj veruieS. da so zmožne tolikega mojstrstva na polugoslih. Lok vodi plemenito. tehnična ročnost leve roke ie vprav osupljiva. Izvajanje komadov, ki m za malega moža težki, razodeva mentorja, ki ima velik okus. obenem pa kaže zanesljivo šolo. Vse obeta, če bo dečkova nadaljnja izobrazba dovolj stroga, lepo umetniško bodočnost. Ploskanje je bilo izredno toplo« Tudi kritik »Grazer Volkshlatta« ugotavlja uvodoma, da je Viher takoi s prvim nastopom raz-gnal predsodke in nezaupanje, ki jih imamo nasproti tako zvanim ^čudežnim otrokom«. >Zares te kar osupne«, pravi kritik, »s kakšno gotovostjo, kakor da se ume samo oh sebi. izvaja ta deček najtežje violinske skladbe. Močno opa7liiv ie tudj polni ton- ki g a zna Miran izvabiti iz svojih oolucosli. na vedno in povsod kakor zvon čista intonari-ia.. Prof Sanein (bivši član Zikove a kvarteta) je učitelj tega nadarjenega dečka. Utegne biti izvrsten pedagog, zakai tehnika, ki io ta dvanaistletni violinski umetnik zmaguje toli naravno in lahko, ie vsekakor zasluga vseskozi bistre učne metode. Ga. Sancinova je spremljala z odlično spretnostjo in finim čutom Trdno veruiem. da N>mo Mirana Viherja čez neka) let zonet srpčavaM v koncertnih dvoranah in da bo 'znolnil upe. ki Mh ima .Tuoroslaviia o svoiem ar^a-ču«. — Tudi »Tnsrespost, ie orioh*na r»o-hvalno kritiko«, v kateri pravi med dniodietnik»m g. Falterjem Raje je tudi oosl^nec g Pavlic obljubil da se bo z.i delavstvo Videč, da niso imela v«a ta po?aianja nobenega uspeha, ie povzela iniciativo za poravnavo t«fta mezdnpoa snora s reška organizaciji JRKD ' ■r od^o^lala 30 n. m. odnoislanca banon poravnavo ter stavili jvol? -nVo n«;r+vo da ?o te zahteve z<5 • cr>-oiprn'i;vp m ?f> nrič^kovati d:' m rf^a^i«.! "e ^e dni iyw'n »onrazum "H i? « t»rr> vnovič rv^Vazala da n' -mV-sptVi temveč da deb.iie v -.mislu nr-vnrnma-'o^ih ne gled? na desino ne na l^vo v dobrobit "«eh slojev in ne tiaimanj d®1av«!kema s-tanu kateremu posteča 7? r,d «vnie"i obstoja n-^^bno paž-nin Tp-aa «p bndn razisod-"' delavci tud; za -fHali ter s »ivvnt-nim vstonorn v vrste te n»-i ni7ic"p rvnka^ali da so phšli sled-rj;:' .-?r> """it" :rnaio ravno v orga- n:zac';i TRKD najboljšega zaščitnika. Iz Ptuja J— Ptujsko gledališko vprašanje. Ptuj ie imel prejšnja leta redna gostovanja narodnega gledališča iz Maribora in Slanov ljubljanske drame. 2e lansko sezono so ta gostovanja boli redka, letos pa jih menda sploh ne bo. Dramsko društvo se bori s hudimi finančnimi vprašanji, ker je žrtvovalo že velike vsote za renoviranje in čiščenje gledališke opreme, poleg tega pa še nabavilo nove zvočno-filmske aparature, za katere je prispeval tudi Sokol primeren znesek. Kake subvencije banske uprave in mestne občine glede na današnje gospodarske prilike pač ni pričakovati. Dramsko društvo si zdaj prizadeva započeti gledališko sezono vsa i z domačimi močmi- V petek 4. t. m. ob 20. priredi društvo v gledališču recitacijski večer s sodelovaniem članic pevskega zbora Glasbene Matice in dijaškega zbora kot otvoritev sezone. Želimo in upamo, da pride tudi letos do sporazuma glede gostovanj mariborskih in ljubljanskih gledaliških igralcev. j— Dijaški kuhinji v Ptuju je podarila tvrdka Berlič & Skerlec ICO Din namesto | venca na grob blagopokofai ga- Kravi novi. Iskrena hvala I Iz Slovenlgradea sg— Samaritanski tečaj priredi tukajšnji krajevni odbor Rdečega kruža. Tečaj se bo I vršil ob nedeljah od 8. do 12. dopoldne in bo trajaj približno deset nedelj. Za vpis-I ni no 30 Din bo prejel vsak udeleženec učno knjigo. Razen teoretičnih predavanj in filmskih prdeštav se bodo vršile -udi praktične vaje Vse pri mre je poslati do j 24. t m krajevnemu odboru Rdečega krT ; ža v Slovenjgradou, tajniku in blagajnnku tečaja Ivanu Kvacu. Sef tečaja je areski san>i tetnri referent g. dr Makso Pohar. Tc» ; čaj se bo pričel 4 decembra sg— Prenapolnjenoet izoHrnice pcetaja čim dalje občutnejša. 2e večkrat se je primerilo. da »ta morala ležala v vsaki rnistelji po dva bolnika Zato je dolžnost vseh me-rodajnih krogov da se zgradba izolrrnioe za katero je prostor že določen m tudi načrt' izgotovljeni čVn prej prične, ker bi lahko imel pojav kakšne večije epjdemiie v našem sTezu nedogledne posledice. Gospodarstvo Stanje Narodne banke Iz najnovejšega izkaza Narodne banke od 81. okt. ie razvidno, da se je zlata in devizna podlaga v zadnji četrtini oktobra povečala za 3.3 na 2022.6 milijona Din. Tudi devize, ki se ne vštejejo v podlago so narasle za 0-6 na 88.0 milijona Din. zaloga kovanega denarja pa je popustila za 1-8 o a 83.9 milijona Din. Po večtedenskem stalnem naraščanju so posojila prvikrat nazadovala. Menični rvort-felj se je skrčil ^a 11.7 milijona in znašti sedaj 2198.9 milijona Din Lombardna po sojila pa ne kažejo sprememb. Stari državni dolg se ie povečal za 0.2 na 1810.6 milijona Din Zaradi večjih dvigov v žirovniii računih se je obtok bankovcev, ki ie v predhodnih dveh tednih nazadoval za 194 milijonov, povečal za 721 na 4759.4 milijona Din. Obveznosti na pokaz pa so se zmaniša le za 54.3 na 851.6 milijona Din. Pri tem_ so vloge na žirovnih računih narasle za 78.6 na 456.5. dočim so žirovne vloge po -aznih računih padle za 118.3 na 883.4 milijon? Din V tej zadnji postavki so poleg žirovnih vlog državnih podjetij, upoštevani »udi po logi na klirinške račune. Zaradi znatnih vplačil na kliring z Avstrijo ie ta postavka v zadnjem izkazu narasla za 92 mili ionov sedaj pa ie zaradi izplačil zopet popustila Razmerje kritja ie ostalo v glavnem no spremenieno. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah ma ša 86.04% (v zadnjem izkazu H6.10»M kritie v samem zlatu pa 31 42®/<. (31 5*>fflV. Stanje na dan 31. okt. je bilo naslednic (v milijonih Din: v oklepaiih razlike na sproti stanju od 22. okt.): aktiva: nodlaga 2022 6 (+3.3), od te1 « (—54 3) od tp<*a nasnroti državi 2 7 /—14.5). po ži rovnih računih 465.5 ( + 786) r>o raznih ra čnnih 383.4 C__118.3): obveznosti z rokom 1471.1 (— 166.0). Bekordssi firidelek komar Odsek za gospodarsko statistiko pri kme Miskem ministrstvu je »fstavil cen'tf*v !«» tošniega pridelka ko*"** wn'tvi smo ietos na površini od 2-fi07l10 ha nridHal< 45.2 mf.ijena metrskih hMav koruze. Ta orirl^lek se na posamezne banovine razde1; tako-le: površina pridelek banovina v ha v met afot dunavska ?01?lfr0 savska 444 ooo opo drinska S?° «00 5.1^? 000 moravska 3?,1 «00 vrbaska 2?o 3.4"4 700 vardarska 158 nr zetska 84.100 500 primorska W0 91 i 000 dravska 40.700 458 50^ Skupni pridelfV knmze je bil Mos vefi5 kakor v kR^remkoli letu po n^inlenin. Po sejana oovršinn se ie od 1 1921 oo^a^Io za 341 °'o. od lansl^ptra let^ oa za 4 45 tf Pridelek na ha je letos znašal 17^ m^t 3 to ta (v d op! H na<"br>'j5em letu 19^4 ie znašal 19.31 mpt stota, v naislabšem let» ifPP! pa 8.96 met stot.). Letos smo tdpde na skumi' oridelok pre kosili celo rpko^™ leto 19°9 V tem Mu nr?dpl«»V znaSal 41 ^ mi1"'ona stoto-« Hotoc za 3 7? mili' stot vp?^ V orimeri ?, 'ansk>m 'etom ki »p da'o 32 03 miliiona stokov, s^ 'ftos pridplp^ Vo-nizp novoJ^i j.31^ m'l> inna sietov O«1 nri«lei{* ho F" odhitlsi dnma^p nntrohp nstalo r.H \vi*7. l>a 'rib Si oim Hn ton 000 vagonov ka. Prfr^ffl^ni« dobički ta škodf* nroizvodn k' in potrošnie rna ie na i z uč-'nVov:tirni ukreni or»^mntfo?MO 5. Vab:mo poštene vinske trgovce in go- stilničarje v naše gorioe, kjer bodo našli kar rabijo: pošteno, žlahtno, pristno vinsko kapljioo po ne pretiranih cenah. Zavedamo se, da bi pretirane cene tudi nam ne mogle trajno ko-istiti, toda pravic do poštenega življenja »e ne moremo odreči. 6. Vinski zakon se naj strogo izvaja, trošarin ski pa po možndteti spremeni v pogle-diu podrobne prodaje od strani producentov (od 5 na 50 litrov), ker nadro-bn« prodaja reže pregloboko v meso go9tilničareki.h obratov in ie zairadi tega potrebno tudi pošteno ©ostriničanffco obrt primerno zaščititi v prilog obče vinogradniške proizvodnje in prodaje 7 Finančna direkcij« v LjubPani se naproša da počaka z izterjevanjem davka do časa da vinogradnik proda svoje vino. ker sicer je vinogradnik primoran v primeru davčne eksekucije prodati svoj oride« lek za vsako ceno 8. Naslove zanesljivih vinogradnikov r prvovrstnimi vini bomo razg'asili h skr= beli tud; za to. da se bodo vse ooštene ne posredne kupčiije z vinsk'm: wM.*lki pregledno zabel-eževa!« in priporočale. Gospodarske vesti = Guverner Varodne hanke je obenem predsednik monopolske uprave. V »Službe tiih Novinah« od 2. t m. j^ objavljena nova ■iredba o Samostojni monopolski upravi, ki stopi takoi v veliavo namesto dosedanje uredbe od 23 iuliia 1895. in sicer oo pristanku ministrskega sveta od 16 sept. in monopolske uprave od 30 sept. Nova uredba Ima zakonsko moč glede na določbo č.L 10 zakona o konverziji državnih dolgov od S. julija 1895. ki pravi, da upravni odbor monopolske uprave upravlja docela Ramtv stoino z monopoli in določenimi državnimi dohodki, kakor to predpisuje uredba, ki jo ie izdala monopolska uprava in ki velja kakor zakon, če ie odobri kralj, vlada Odo brena uredba ge lahko spreminja le s pristankom kr vlade in monopolske uprave. -Vova uredba, ki obsega 44 paragrafov spreminja predvsem določbe glede predsed-oištva in upravnega odbora Predsednik monopolske uprave je odslej po svojem položaju vsakokratni guverner Narodne banke. podpredsednik pa vsakokratni vicegu-verner Narodne banke. (Nedavno na novo imenovani guverner Narodne banke g. Ig-niat Bailoni. fe bil že doslej predsednik monopolske uprave) Po uredbi je glede na *voi položai član upravnega odbora tudi generalni direktor monopolske uprave. Poleg omsr.iftnib 3 članov šteje upravni odbor še 9 članov, ki se postavljajo s kraljevim ukazom. in sicer 7 članov naših državljanov iz liste, k jo v dvojnem številu predloži monopolska uprava 2 člana pa neglede na državljanstvo) na predlog imetnikov obvez' nic naših državnih dolgov, ki jib je ta pravica priznana z zakoni o državnih dolgovih Članstvo traia 4 leta za predstavnika Inn-zemskih oblfsraziionariev pa tako dolgo, dokler se ne predlaga drugi Člane nadzorstvenega odbora ki lih je 5, postavlja na 3 lota finančni minister iz dvojnega Stevito kandidatov, ki jih predlaga upravni odbor iz vrst poznavalcev monopolske, državnora-*unske in knjigovodstvene stroke. Nadzorstveni odbor voli iz svoje srede predsednika in podpredsednika. Nagrade članom upravnega odbora In nadzorstvenega odbora od vsake seje odreja upravni odbor In jih odobrava finančni minister Sedanfi člani upravnega in nadzorstvenega odbora ostanejo v tej funkciji po dosedanjih predpisih do po-*pkn roka. = Iiplačevartie pok o min v inozemstvo. V večini naših sosednih držav sp plačila v Inozemstvo vršijo skoro le za terjatve iz blagovnega orometa dočim obstojajo stroge omeiitvp glede orodaie tujih plačilnih sredstev za ostale obvprnrwti. ki ni«o v Tvpzi •> Magovnim prometom. Tudi naša država nima nikakprra novoda. da bi v tem aogledu daiala večie olaišave. zlasti ne v promeh. z onimi državami, ki omejujejo izplačevanj neblagovnih obveznosti v tuii valmti. Med te obveznosti spadajo zlasti tudi pokojnine takim vpokt^encem. ki stalno žive v inozemstvu. Že pred nastooom sedanje valutne kri-7,e v Srednii Evrooi. so mno deviz za mkoinfne. ki Hh na-k«i7i!?p;« privatna nodletia *vnl?m »ipokoien-"pm. ki žive v inozemstvu. Kakor *mo poučeni gredo v to svrho iz naSe države prav znatne količine deviz Taka libemlna praks« oa se tudi glede na oostopanfp drugih dr 'av pp more nadalje vzdrževat?. v«m» dotlpi inklpr bodo ob«to»a1e fwn»»titrp ori dodplje vanln 'tpviz za ž.tvlipn»skn važnp uvottip no 'roiio Po luksuzni prometni davek je davčni oddelek fin. ministrstva pojasnil, da se luksuzni davek iz tar št. 92. nlača le za gotove aparate in ne za njihove dele = Tvornica kvasa v Mengšu Finančni minister ie t odlokom od 5. okt odobril Alojziju Kancu iz Mengša, da zgradi tvorni-co kvasa. — Konknrz je razglašen o imovini Jožeta Rapeta, oos. in trg. z manufakturo v Dom Žalah. Ljubljanska cesta 78 (upravnik mase dr. Dominik Zvokeli. odv- v Kamniku: prvi zbor upnikov pri okr sod. v Kamniku 5. uov. ob 10.. pri lavni rok do 1. des.. ugotovitveni narok 10 dec). ■ = Poravnalno pestopanje je uvedeno c imovini Jos. MajdiČa resiavraterja v Mariboru. Grajska klet (por upravn. dr. Igor Rosina, odv. v Mariboru: poravnalni narnl? ori okrozn. sod. v Mariboru 12. dec- ob 9 • orijavni rok do 8 dec.) = Sadni seietn od 5 do 7. novembra na ljubiianekem veleseJmu bo zelo zanimiv, ne le po mikavnosti raznovrstnega sadja, am oak tudi zaradi tega. ker bo to sadje naprodaj le v ameriških zabotih težkih okrog 20 kg. Na pobudo bo vpč vagonov najizbranei-iega sadia iz dravske banovine. = Sadna razstava na »Mariborski jeseni« Za veliko sadno razstavo, ki bo o prilik' velikih orireditev »Mariborske iespni«. se ie priglasilo lepo število rarstavlialcev. ki naj donošljeio prinravljeno sadje na razstavni prostor v verando Unionskp pivovarne v ^etrtpif 3. t. m v *eku dneva — Razstava «adja in deželnih pridelkov v Rolterdamu Jugoslovenfka trgovska atren riia v Rotterdnmu (Dirck Hofstraat 34b). namerava organizirati od 30 novembra do 7 decembra t 1. veliko razstavo sadia in leželnih pridelkov in bp zaradi tega obrača na vse interesente z vabilom, da se razstave s svojimi pridelki udeležijo. Pošiljke ie poslati na naslov Jugoslovanska trgovačka agenciia, Rotterdam Dirck Hoffstraat 34b Den Haag. Populierstr- 4. = Dobave Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubllani spreiema do 8. t. m. ponudbe glede dobave telefonskega in telegrafskega materijala. _ (Pogoji so na vpogled pri omenjpnem oddelku.) D'rek cija državnega rudnka Velenje »prejema dr-7- L m. ponudbe glede dobave 1000 kg svinj ske masti, do 14 t m pa glede dobave 20 litrov črnila 5 litrov rudečila ter glede do bavp 20.000 komadov dopisnic za aviziranJe odoremljenih vagonov premoga Direkcija državne železarne Vareš-Majdan spreiema do 16. L m ponudbe glede dobave 1000 ko madov hrastovih pragov. 1800 kg žičnikov 100 kg bele in 1 kg trsnne bombaževine za čiščenje strojev. 150 plošč črne pločevine. 1000 ker minija in 500 kg lanenega fir-neža. Hmelj + Nemška hmeljarska letina. Nemški državni statistični urad ie pravkar objavil de-finitivne podatke o letošnji hmeljski letini v Nemčiji, ki kažejo zlasti v primeri z zadnjimi leti. kako hudo ie tudi letos nazado val hmeljski pridelek, kakor je razvidno iz naslednjih podatkov: površina pridelek v v ha stotih po 50 kg 1929 15.224 272.830 1930 13074 221.048 1931 10.294 155600 1032 8.013 99.142 Zasejana površina je v zadnjih letih padla skoro na polovico, pridelek pa ie letos znašal le 36% pridelka v 1. 1929. Količina pridelka ie Še v večji meri nazadovala, kakor obseg kulture, to pa zaradi tega. ker je hektarski dom« vsa zadnja leta popuščal- Leta 1929 je znašal še 18 stotov po 50 kg na ha. naslednje leto 17 stotov. lani 15.2 stota, letos pa le 12 4 stota Navzlic okolnosti. da je površina kultur hudo nazadovala je nemška vlada mnenia, da ie treba zaradi zasigurania višjih cen nasade dalie krčiti. Nemški državni minister za prehrano je nedavno sklical konferenco e predstavniki hmeljarjev in pivovarn ter predstavniki južnonemških držav, kier je bilo ugotovlje no. da je treba produkcijo nadalje orilago diti zmanjšani potrebi. Nemška vlada namerava sedaj z zasilno uredbo omejiti obseg hmeljskih nasadov. Rome 3. novembra. Na Ijubltjanjk borzi so ostali danes devizni tečaji sk to docela nespremenjeni odipo deviza Praga in Pariz sta »e za m«-'emkosrt dvignili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ostala prilično čvrst«. Z« ksso se je trgovala po 182 in po 184, za november po 183 in za december po 184 7 odst. BU> rovo posojilo je bilo zBkjinVn^ 30 :n 31 ob sklepu borznega sestanka pa se je nudil denar le po 29. v 7 odst Se1igmano< vem oosojilu je bil promet po 40 m 4? Ndkoliko čvrsteiša tendenca je bila v in-vesfciVfcem posojilu, ki 6e je trgovalo po 49 in 50. D«rl» Ljubljana Amsterdam 28124)7 — 2323.48. Berilu 1362 36 - 137316. Bruselj 799 41 6 56 Madrid 42 40 Amdprdam '»ORlo^ Reriin 1O3.10 Stok^olm 00 00g< in »Ogg« 240 _ 250: »2« 220 - 280: »5< 200 do 210; »6< 155 _ 165: 7< 125 - 135: >8< 85 — 90. Otrobi: baški in sremski 66 — 68; banatski 64 — 66. Fižol: baški beli 115 do 120. ŽIVINA. + Mariborski trg. Na zadnji petkov svinjski sejm je bilo pripeljanih 198 svinj, prodanih pa 161. in sicer po naslednjih cenah: mladi prašički 5 do 6 tednov stari 50 do 60 Din. 7 do 9 tedenski 100 do 140 Din, 3 do 4 mesečni 180 do 250 Din. 5 do 7 mesečni 850 do 400 Din. 8 do 10 mesečni 450 do 500 Din, enoletni pa 600 do 750 Din: na kilogram žive teže so se prašiči prodajali po 6.50 do 7 Din, na kg mrtve teže pa po 9 do 10 Din. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Petek, 4.: zaprto (generalka). Sebota. 5.: Veseli vinograd. PremiJera. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Petek. 4.: zaprto. Sobota. 5 : Hlapec Jernei Red B. »Veseli vinograd«. Premiera te sijajne veseloigre bo v soboto V treh dejanjih se razpleta življenje bogatega vinogradnika Vehe od popoldneva do rane zore, ki pozdravi tri nove pare. Vlogo Vehe kreira Levar, gostilničarja Majerja Cesar, vinski trgovci so Jerman. Drenovsc*in Sancin. zagrebška Žida, vinska potnika Zeleznik in Lipah, invalidi Plut. Skrbinšek in Pianeckv. Ženske vloge imaio Medvedova. Vida Juva-nova. Slavčeva in Boltarjeva- Veseloigra, ki je dosegla povsod na i več ji uspeh, bo brez-dvoma tudi pri nas zanimala. Vstopnice so že pri dnevni blagajni v operi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Petek. 4.: zaprto. Sobota. 5.: Friderika B Nedelja. 6.: Celjski grofje- Premiera. Is gledališča »Celjski grofje se bodo prvič uprizorili v Mariboru v nedeljo ob 20. Delo je silno zanimivo, ker obravnava zgodovino poslednjih Celjskih s povsem novih vidikov. Slika moralno in dejansko propast celjskih grofov ter prebujanje meščanstva. Režira J. Kovič. novo sceneriio ie naslikal slikar Ussar. premieri bo prisostvoval tudi avtor. Celo otroko dovoli zdravnik KAVO H AGI Iz življenja in sveta »Živi spomeniki44 Na londonskem Trafalgar Square stoje brezposelni na obcestnih kamnih, da lažje poslušajo govornike med demonstracijami gladkih tisočev Pobarfearjena Evropa Množica in civilizacija Znani španski esejist Jose Ortega y Gas-eet obravnava v svoji novi knjigi »Revolucija mas« nevarnost, ki preti Evropi m vsemu svetu po invaziji novih barbarov, množestveih ljudi. Množestveni človek je po njegovem nov pojav v človeški družbi, tako rekoč razva-jeni otrok zgodovine in rje dedič. Njegova dediščina je civilizacija. Vedenje teh ljudi spominja na vedenje Šolskih otrok; čim o sta v i učitelj razred, izbruhne med njimi revolta. Vsak posa« meznik se čuti prostega jarma, ki ga je v h lepa! ob učiteljevi navzočnosti, in vsak hoče delati po svoje. In ker hipcma ne ve. kaj bi počel, se postavlja na glavo in po- stavlja na glavo vse drugo. Evropa je danes podobna takšnemu šolskemu razredu, ki ga je ostavil učitelj. Vsako. tudi najmanjše ljudstvo v njej si daje videz odrasle osebnosti, ki hoče sama voditi svojo usodo. Karakteristično pa je. da mase teptajo vse individualno, vse kar sega čez normalo in kar se po čemer koli odlikuje. Samo to, kar mislijo in de'ajo vsi, bi moral misliti in delati vsak. Boljševizem in fašizem sta tipična primera takšnega množestvenega gibanja, ki ga vodijo po-vprečnjaki in kii spravlja človeštvo naza\ Še trideset let takšnih gibanj in gesel, pa bo Evropa popolnoma barbarizirana. Gospodarska depresija ozdravija Američane Iz Washingtona poročajo, da imajo on-dotiri zdravniki, odikar je pritisnila gospodarska kriza, začudo malo posla. Na podlagi konkretnih statističnih podatkov so ugotovili, da je Ljudska higiena v zadnjih treh letih močno napredovala. Umrljivost je nazadovala, tudi bolnikov je manj m celo primeri kompliciranih bolezni eo se skrčili. Dr. S. J. Crumbine, eden vodilnih higienkov Zediijenih držav, meni. da je k temu stanju doprinesla največ zmernost, ki so si jo ljudje naložili zaradi gospodar-rfciih razmer. Tudi športno udejstvovan je je nedvomno pripomoglo, da 90 se zdravstvene razmere izboljšale v ljudskih množicah. V poročni noči prodana žena Rumunski poMciji se je posrečilo prijeti trgovca z belimi sužnjami Dina Panteii-mona, ki so ga zasledovali tudi zaradi umora. Pantelimon 9e je pred poldrugim letom oženil z 22 letno hčerjo rumunskega veleposestnika Marioaro Dumitrescu. Poroka je bila v Parizu. Takoj po obredu sta odšla novoporočenca na svatbeno potovanje in sta se medpotoma ustavila tudi v Konstanci, kjer sta se ustavila v nekem^ hotelu. Tam je mož nenadoma izjjavil ženi, da mora odpotovali po nujnem opravilu. 2-ena je nato zaspala. Ponoči je vdnl v njeno sobo neki pijanec 'n ji storil srilo. Šele naslednji dan se je žena zavedla, da je postala žrtev trgovca z belimi sužnjami, bajti obiskali so jo' še trije gosti, katere je bil poslal k nji mjen »mož«. Pet dni pozneje se je nesrečni ženski posrečilo pobegniti iz oblasti nezaželjenega tovariša. Prevarana MaTioara se je vrnila k svojim to« diteljem. njena sramota pa je bila tortikšia, da ji je branik ovaditi moža ne policiji. Dva meseca po tem dogodku se je njen »mož« zopet pojavil v stanovanju njenih 6taršev in zahteval od žene, da se mora vrniti k njemu. Pri tej priložnosti je Dri šlo med možem in sorodniki žene do strahovitega pretepe, ki se je končal s tem, da je Pantelimon ustrelil brata osramočene žene z revolverjem Morilec je nato pobegnil, policija pa ga je zidaj zasačila v Konstanci in ga izročila sodišču. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki velikega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozira. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ___ Pred novim poletom na južni tečaj Lincoln Ellsworth (na levi) ki je 1. 1926. preletel severni tečaj z Amun-dsenom na zrakoplovu »Norge«, proučuje s svojim pilotom Bertom Balchenom karto tečaja, kamor se bosta odpravila Strašna zrakoplovna nesreča Med Ascbaffenburgom in Wurzburgom se je primerila v sredo ob 13. popoldne strahovita letalska katastrofa, kakršne ne beleži izlepa srednjeevropska kronika letalskih nesreč. Junkensovo letalo »D 724«, ki je ob rečencm času letelo nad gozdov-jem Spessart ter se je vračalo iz Niirnber-ga proti Frankfurtu, je nenadoma zavlo iz višin proti zemlji ter je v bližini gozdarske koče pri Rohrbraflnu nenadoma treščilo ne zemljo. V aeroplanu je bilo v usodnem trenutku pet oseb. poleg pilota Sahulza in radiotelegrafista Franka še trije potniki. Eden i med njiih je bil trgovski poslovodja nemške Lufthanse Richter. Njegovega trupla še niso našlii. Sumijo, da se je hotel rešiti s skokom iz letala pred katastrofo, v silnem zaletu proti zemlji pa se je bržkone nabodel na vršiče smrek, kjer je po vsej priliki obvieelo njegovo truplo. Kako je nastala nesreča, še ni pojasnjeno. Sodijo, da se je zlomil letalu propeler ftli pa nosilna krila, katerih dele so našli nekaj sto m od mesta katastrofe Očividci trdiijo, da so videli, kako je trenutek, preden je letalo zdiknflo k tlom, zletelo iz aeroplana človeško truplo, ki je pač raj-brže truplo Richterja, ki ga doslej wo mogil najti Sunek, e katerim je priletelo letalo na zemljo, je bil brez primere silo« vit. Več visokih in močnih smrek je aero-plan gladko izpod sekal. Letalo samo se je zarilo več m globoko v zemljo V trenutku nesrečfe so nekateri tudi videli, kako je iz letala švignil plamen. Nemška Lufthansa ima v letošnji jesenski 6eziii veliko smolo, kajti Junkereovo letalo. ki se je ponesrečilo. je po številu že drugo. JESENSKO VREME (Bonfils — lesorez) ZAKAJ STA DVA SPOLA? (a slikami) KDAJ SE POČUTIMO UGODNO 2000LETNE UMETNINE t s sliko na ovitku »Grška plesalka« in s slikami med besedilom) KALCIJ IN FOSFOR PODALJŠUJETA ŽIVLJENJE (s sliko) V NAŠI MAKEDONIJI (Ivan Podr-žaj — s slikami) KRVAVEČE RASTLINE KRAJEVNO PODNEBJE MEST VELEMESTO NEW YORK (slike) PRI GLAVARJIH (s sliko) JA, VI ELSKER DETTE LANDET .. (Dr. Božo škerlj — s slikami) DR. KAREL HINTERLECHNER t UTRIP PRI RASTLINAH JE ZMOTA K OTVORITVI DNJEPROSTROJA (s sliko) še malo dtai nas loči od 8. novembra, ko se bo Amerika odločila za eno izmed obeh strank, ki se tepeta za oblast v Ze-dinjenih državah. Volilni napovedovalci se popolnoma strinjajo v tem, da bo udeležba pri letošnjih volitvah rekordna kakor še nikoli. Vse ljudstvo pojde na volišče pod pritiskom gospodarskih razmer in krize, ki tlači budi Ameriko. Američani vidijo brezposelnost in se je boje, ker prinaša pomanjkanje in bedo. Zato bo 8. novembra vsak Američan z volilno glasovnico povedal, kako misli o sedanjosti ter se opredelil za enega izmed kandidatov, ki mu obeta boljše izglede za prihodnjost. Računajo, da se bo udeležilo letošnjih volitev 45 do 50 milijonov volilcev. Zna- Drobne zanimivosti Praški vampir V Pragi se je zadnje čase primerilo več napadov na ženske. Samo v eni noči so bi« le namdene štiri ženske na različnih krajih. Opisi napadalca se pri vseh strinjajo. Vse štiri napadenke so bile napadene s kamnom. Njih poškodbe niso hude. iz-vzemši pri eni, katero so oddali v bolnišnico. Nezgoda artistke v varieteju V berlinskem varieteju »Soala« se je te dni ponesrečila pri vaji artistka Antonija Concel'o, članica skupine »letečih Concel-lov«. Artistka je skušala izvesti trikratni smrtni skok. pri tem pa se ji je spodrsnilo Ln je padla tako nesrečno, da je obležala v nezavesti. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomiiLa hrbtenico. Odpeljali so jo na kliniko. Nov potres na Kafkidiki Na grškem po1©toku Kalkidiki so se na dan Vseh svetnikov ponovili potresni sunki. ki 90 oovzročfili med ondotnim prebivalstvom velik strah. Ljudje so trenutkoma os ta vili bivališča in zbežali na prosto. Najmočnejši sunki so bili v Poligvrosu. Areri, Stagcrri, Stratomiikeju in Hierizesu. Potres 90 čutili tudi prebival cj Serresa, Drame, Kavale in drugih krajev. Oblasti si prizadevajo, da bi pomirile prebivalstvo, ki je zaradi ponavljajočih se potresov močno vznemirjeno. Tragedija upokojenca Na Dunaju 9e je te dni primeril« nevsakdanja tragedija. V Schonbrunskem drevoredu je nenadoma umrl 57 letni ravnatelj policijskega urada Alojz Hofmann ki je bil 1. novembra upokojen kljub te« mu, da je bi.1 še zdrav močan in sposoben za službo. Dan pred smrtjo so mu dostavilti dekret, da je penziorriran. To ga je tako potrlo, da m je zadela kap in je v nekaj minutah izdihnil. Sintetični kavčuk Državnemu zavodu za kemijo v Moskvi se je posrečilo najti »ostopek za pridobivanje sintetičnega kavčuka iz aeetilena. Ta kavčuk je baje boljši od sintetičnega kavči ka. ki se pridobiva po drugih postopkih. Pravijo, da so tudfi stroški za izdelovanje tega kavčuka cenejši SAMOTNE VIŠAVE (Henneberg — slika) TRG LEMBERG (Dr. Pavel Strmšek — s slikami) IP PO LITO NIEVO (Dr. VI. Tr.) PODZEMSKO POTOVANJE JEGULJ ZAJTRK (Botton — slika) ČLOVEK IN DOM (Sobna slikarija in opone — s sliko) TRI MINUTE POTOVANJA (Čudovita avstralska celina — s sliko) ANEKDOTE ŠAH ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Madžarska časti svoje veličine — s sliko) TRGOVINE Z OBLEKO — AVTOMATI MEDSEBOJNA PRILAGODITEV KARIKATURE HUMOR (Adamson) čilno je pri tetm, da stoje vse stave volilnih napovedi v prilog demokratskega karv-didata Roosevelta, čigar šanse so v primeri s Hoovrom 2 do 2.5 proti 1. Edinole republikanci trdijo, da pojde pri volitvah za malenkostno razliko glasov, vsi drugi govore, da bo zmaga demokratov ogromna. Na nedavnem volilnem zborovanju, ki ga je imel Roosevelt v Bostonu, js izjavil, da je demokratska ideja na zmagovitem pohodu in da bo sigurno imela uspeh. Demokratska stranka je doslej izdala za volilno agitacijo 1,065.000 dolarjev, republikanska volilna blagajna pa 1.478.000 dolarjev. Dosedanji volilni stroški obeh nasprotnih strank, ki se rujeta za oblast, torej presegajo 2 in pol milijona dolarjev. Tatvina 2000 diamantov Nekemu draguljarju iz Arrverse so neznanci ukradli med vožnjo z brzim vlakom od belgijske meje do Bavarske za. lepiko z 2000 diamanti, vrednimi nad 200 tisoč dinarjev. Tatovi so neopaženo izginili. ANEKDOTA Dva prijatelja sedita v gledališču in občudujeta junakovo igro. Eden je poročen, drugi samec. »Čudovito!« pravi poročenec. »Poglej, na kakšen način izraža soigralki svojo ljubezen!« »Lepo — kaj ne?« pravi samec. »Pri tem pa sta oba že 18 let poročena.« »Osemnajst let? Zares poročena? Kak>— igralec!« Vsak dan epa »Kako ste si pa razvili tolikšno moč T svojih čeljustih?« »Treniral sem jih z -vašimi biftekL« Grdo vreme ln bolezni Odvisnost zdravja od ozračja Kakor vsa bitja, živaV in rastline, smo odvisni tudi ljudije od ocračja, ki nas obdaja z vsemi svojimi mnogovrstnimi pojavi in lastnostmi kemične ter fizikalne vrste. Poletje in zima, dan in noč, mraz in toplota, vlaga in suša — vse to vpliva na naše življenje, naše razpoloženje in zdrav- j je. Ista periodika in ritem kakor v vnanji | raravi se odigravata tudi v našem telesu. Razmerje med zdravjem in vremenom je torej le izrez iz splošnega razmerja med naravo m življenjem. A čeprav se nam vidi to tako jasno, vemo le malo o tem. Vsaka bolniška strežnica ve n. pr. posedati, da umre največ bolnikov proti jutru in poldnevu, ko je zrak najbolj pre-vodljiv za elektriko. Samo poletni poldnevi delajo nerazumljivo izjemo. Ob vlažnem južniku istotako narase umrljivost hudo bolnih, posebno značilna pa je umrljivost v vigredi, kajti takrat je največja. Tudi v jeseni narase za neke bolezni umrljivost in število bolnikov. A kakor za bolezni, sta pomlad in jesen relativni višek za vsakovrstno delovanje pesniškega, umetniškega in siploh duševnega značaja, kakor slavi tudi ljubezen v teh dveh dobah svoje triumfe. Samomori so takrat istotako bolj pogosti in podobno je z nravstvenimi zločini. Skratka, letne dobe s svojimi posebnimi vremenskimi prilikami imajo svoje značilne vplive na ljsudi. A ne samo ljudje, tudi druga bitja in povzročitelji bolezni so <• posebnih odnošajih s temi dobami. Epidemično nastopanje nahoda nam kaže najbolj nazorno, kako vpliva vreme na povzročitelja tega zla. Končno je vreme z vsem, kar sem spada, s svetlobo, soncem, gibanjem zraka, vlago, zračno elektriko in količino prahu v ozračju važen zdravilni činitelj za mnoge bolezni, tuberkulozo, revmatizem itd. Celo preprosta sprememba zraka ima velik pomen, kakor ve marsikdo iz lastne izkušnje. Zato ni čudno, da se znanost čedalje intenzivneje bavi z vremensOomi pojavi in klknatičnimi prilikami in da skuša vneto rešiti preobilico ugank, ' ki nam jih te stvari danes še zastavljajo. Velika stavka angleških tkalcev V soboto so imeli delegati angleških tkalcev v Lancasbireu velilko zborovanje, na katerem so odklonili predCog za znižanje delavskih mezd s 84 proti 38 glasovom. Posledica tega sklepa bo splošna stavka bombažnega delavstva, katere se bo udeležilo skupno 200.000 delavcev. Pred tednom dni so se namreč bili sporazumeli zaupniki angleških delodajalcev Vi delavcev o novi mezdni tarifi, ki bi se bi!1« morala uveljaviti 1. novembra. Radikalne skupine med delavci pa «o sporazum odklonile in oklenile napovedati stavko. Zato se bo delalo samo v obratih, kjer so pristali delodajalci na pogoj, da bodo plačevali šc vnaprej dosedanje mezde. Upor kaznencev v Žitomiru V sovjetski kaznilnici v Žitomiru so te dni kaznjenci napadli paznike, jih razoroži in se polastiili njihovih pušk in samokresov. Zaradi tega je prišlo med pazniki in zločinci do pravcate bitke, v kateri so kaznenci ubili dva paznika. Vendar so jo tudi zločinci izkupiJi. Pazniki so jib 29 smrtnone-varno ranili. Oblasti so dale preiskati incident. Pri tem se je pokazalo, da sta bila dva paznika v zvezi z upornki, katerim sta preskrbela orožje. 200.000 angleških tkalcev stavka Pogled v strojni oddelek lancashireške predilnice, kjer je te dni zastavkalo angleško predilniško delavstvo. Stavka resno ogroža angleško tekstilno industrijo, ki se v zadnjih letih že itak z največjimi težavami bori za inozemska tržišča Pravkar izišla številka Uustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah Bodoči predsednik Amerike? Eden zadnjih posnetkov ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Franklina Roosevelta, ki ga privrženci nenehoma zasipavajo z brzojavkami, v katerih mu žele pri volitvah najboljši uspeh Predsedniške vofitve v Ameriki Vofflni boj stane doslej nad dva hi pol milijona dolarjev »JUTRO« Si. 257 __ I Pete!;, 4. XI. 1932 Mlchet Igvaco: 185 Pardaillanov sin Zgodovinski roman »Med tem, ko so bili zakopani zunaj nje, na kraju, koder hodi vsak trenutek sto to sto ljudi! To ni bila slaba misel,« je pripomnil Henrik, ki se ga je polaščalo čedalje večje zanimanje. »Da,« je zamišljeno m s čudnim glasom nadaljeval Pardaillan, »princesi res ni manjkalo domišljije... Jaz bi lahko marsikaj povedal o tem!« Oči so mu zastrmele tja v en dan; za trenutek se je ves potopi] v spomine na svoja mlada leta in svoj nadčloveški boj z geniiem zla, ki mu je bilo ime Favsta. »Nadaljujte, prijatelj,« je prijazno reke! kralj, da bi ga zdramil iz tenin.h misli. i Pardaillan se je zdrznil. »Ta klet,« je nadaljeval, »se končava v nekakšni votlini, kamor je dala Favsta spravit oelo orožarno s smodnikom in svinčenkami vred — tolikšno zalogo, da bi zadoščala branilcem tudi v primeru dolge oblege. Pozneje mi je v Sevilji označila skrivališče in mi po-vedela, kako je moči priti vanj. Ogledal sem si ga in takoj opazil, da ni založeno z živili.« »Da.« je pritrdi) kralj, »vprašanje prehrane je važno za vsakega trdnjavskega poveljnika.« »Tako je, sire. Zato sem osebno nanosil v votlino nekaj zaiog. Obnovil sem jih. kolikorkrat sem videl, da se stare kvarijo... Pustil sem le vino. ki se je staralo od leta do leta. dokler ni postalo nektar, ki bi ga še bogovi pili! Zdaj boste razumeh, sire: moj sin se je lahko krepko branil, ker je imel materino orožje.« »In očetovo zalogo jedi in pijače,« je smeje se dodal Henrik. »Zdaj je vse jasno! Ko je vaš sin spustil morišče v zrak, je našel v votl.ni zavetje. A vendar je bilo treba najprej zažgati smodnik, nate pa za časa uiti v votlino. Ventre-saint-griis, vaš fant je vražji dečko! Videti je, da je dobre krvi!< Pardaillan se je naklonil v znak priznanja za to pohvalo. Henrik je bil opazil, da mu je Pardaillan iz svojega nagiba po-odal, kje so skriti milijoni. Ta dokaz, zaupanja mu je ze'o dobro del, čeprav ni omenil niti besedice. Avdijenca je bila končana. Pardaillan je bil dosegel, kar je hotel: kraljevo nevtralnost. Dobro se je sicer zavedal, da izvira Be-arnčeva naklonjenost do sina iz sebičnih nagibov, posebno pa iz strahu pred morilci. A tega mu je bilo malo mar. Bistveno je bilo, da se je kralj odrekel borbe za zaklad. Concini, d' Epernon, menihi, Leonora Galigai in Marija de Medicis. vsi ti so bili drobna golazen, in viteza ni bilo skrb, da jim ne bi prišel na kraj. Zato se je poslovil od kralja, skočil iz kočije in mignil sinu, naj stopi bliže. Henrik je ostal v kočiji m poklical velfkaše. ki so se bili prej umaknili, k sebi. Jadrno so pritekli. Za njimi se je v spoštljivi razdalji gnetla množica, radovedno čakaje. kaj bo Henrik se je nagnil skozi vrata rn reke! z zvonkim glasom, ki je segel tja do najzadnjih vrst čakajočega liudstva: »Neuvy,« je dejal, »slabo ste bili poučeni. Gospod Jehan Hrabri, ki stoji tu pred nami, je hraber in častit plemič, vreden, da ga vsak spoštuje. Ne glede na svojo lastno nevarnost mi je pravkar rešil življenje.« Leden molk je sprejel te kraljeve besede. D'Epernon, bled kakor smrt, je stiskal čeljusti in sam pri sebi divje preklinjal. Njegovi plemiči so se kakopak ravnali po gospodarjevem zgledu. Concini se je penil; z obrazom, spačemm v besnem režaju, ki je hotel biti nasmešek, je v duhu rohnel: »Da ni bilo tega prekletega rokovnjača, bi bil zdajle kralj mrtev, Francija pa v moji oblasti! Gorje ti, Pardaillanov sin! Niti slutiti ne moreš, kako kmalu ti bom stri glavo!« Togota in razočaranje sta ga spravili ob vso previdnost. Pozabil je, da ga ni imel nihče za kraljevega prijatelja, in stopil naprej: »Sire,« je izpregovoril z močnim glasom, »ta hrabri in častiti plemič je bil v moji službi. Jaz vam lahko najbolje povem, koliko je vreden.« Henrik IV. ga je ošinil s pogledom polnim globokega zaničevanja in suho odvrnil: »Ni treba, gospod! Vem, kar vem.« A Pardaillanov sin si ni mogel kaj, da ne bi bil še tisti mah pobral rokavice. Tudi on je'stopil dva koraka naprej. »Sire,« je rekel z zvenečim glasom, »ponižno prosim vaše veličanstvo, da dovolite signorju Cmciniju besedo. Moj sovražnik sire, moj smrtni in zakleti sovražnik; zato je njegovo pričevanje tem bolj dragoceno... Kakor nanj, se skličem na vojvodo Epernon-skega. ki je takisto moj sovražnik... Če je treba, lahko zasBš,te tudi nekega meniha... ki je moj tretji sovražnik... Govorita, Concini in d'Epernon: aH naj - kralj zasliši vajinega duhovnega očeta?« Njegov nastop je bil izzivalen. Kralj je zaslutil, da so pomenile njegove besede grožnjo. A kakšno grožnjo? Kako dob;:i resnico iz tega vražjega človeka, ki je bil tolikanj podoben očetu: Sumno se je ozrl na velfkaša. ki so jima bile namenjene Jehanove besede. JP O Službene objave LNP (Seja u. o. dne 26. oktobra 1932.) Prisotni gg.: Stanko, dr Kosti. Kuret, ravn Setiui, Novak, Bedijs. Logar. Bulje-vič inž Kul;iš Pevalek Schell Vospenik SZNS v Ljubljani se sporoča da ah-ko dvigne pr poda I. blagajniku ss. g Krama rsič 124 D;n — (Dopis SZNS od 72 oktobra t L brc* Številke.) SK Koratanu, K rani. se na dopis St. 293 cd 35. oktobra t. 1. s^vroča, da lahko po Sije dva izvoda sedanjih klubskih pravil ki iu pa mora dati prej overiti pri pristojnem sreskem načelstvu Dovoljujejo se cene za prv tekme v Kranju na predlog SK Korotana, Kranj dopis št. 294 od 24. oktobra t 1.: mladinske in dijaške 3 Din, navadna stojišča 5 Din, sedeži 8 Din. Te cene veljajo do preklica. Dopis SK Javomika št. 48 od 24. oktobra t. 1. s? bo obravnaval, čim bo LNP prejel oficijelne podatke. Na znanje se vzame pismena prošnja Gradjamskega SK. Čako-vec, za sprejem v LNP odnosno JNS (Lopi.« Br 10 32 od 24. oktobra t 1. z 2 iz vodoma klubskih praviil.) JNS je dal s svojim dopisom Br 1737 od 20 oktobra t. I na znanje: »V smislu 51. 8 Sp'ošnega pravilnika ima lahko vsak klub kolikor hoče verificiranih tuiih (inozemcev) igralcev, za prvenstvene tekme pa smejo nastopiti samo Mie. S K Litija naj takoj javi zadržke zoper bivšega LVP D rv< SSK Celja od 23 t m se odstopi SZNS aa proda imenovanemu klubu 1 izvod pravil in pravilnikov JNS. ker so ista LNP pošla !" znanje se vzame dopis Mo Celje št 65 od 20 oktobra, sopod pisan po poverjeniku SZ.VS v Ceiju, s katerim se javlja, da od-g^varjaio iimei7'ip golov na igrišču SSK Ce! ia predpisom Na osnovi tega se dnvo-it -t ,, vrs-t na igrišču SSK Celja SK D4sk poziv!je da o!a5a jolž n.- honorar ss g Zupanu Svoječasmo na LNP nakazani znesek se je vpisal SK Dis ku v d^bro ;n že obračunal, tako da tega zneska LVP ne more iz svojega nakazati NTa znanje se vzamejo služb objave JNS v »Soortisti« Br 861 od 20 oktobra t fnHTn^TMp TTTrrvM^necJ" c^an u. o. zapisnik redne skupščine LNP ud 7 avgusta r I. anulacija sklepa skupščine LNP z^rar); s klubov v T razredu zaradi pro*e s+- SSK Celie znižanje kazni na pritožbo ASK P-^moria 5<»t od 2 na 1 me- sec rabrane igre. Sporoča se klub ni v istem »Spor^sti« >biav! jem principi jelmt skleo u o JNS- »Če se predstavke ali žal be fprzivi. protesti) nanašajo na rešenje splošnega značaja, t. j. če so s tem reše npm tangiratni vsi klubi in ne samo oni. ki ->rotest;ra tedaj ta žalba (priziv) nI podvržena taksi.« — Z oziram na ta sklero JNS naj SK Tlirija dostavi LNP takso 100 di.ariev v zadevi pri živa od 5 t m dočim se dostavi njen nriziv od 25 sentembra tega leta zone t sklepe skupščine LNP JNS brez vplačila takse. SK Iliriji se na njen dopis od 25 okto bra t 1. v zadevi prošnje za podporo poškodovanim 'T Zupančič N Pogačnik M im Verovšek B sporoča v zadnje, da so se tc noškodbe v kolikor jih je klub p red ni s-no prijavil sporočile zavarovalmci Podpore v ostaleu podeljuje P f. odnosno bo icfp r>od ^ i »vn 1 ^^ cto.n' v funkcij v smislu sklepa skupščine LNP ri 1932 O-.a-I' del dopisa e dostavi P. f. s priporočilom Za 'Trt^rln/^ Protest ČSK Čakovec od 24 t. m. zoper od gram kvalifikacijo ekmo Čakovec : Rapid v ča k oven dne 23 t m. se odstopi pod" r>ostoma v smislu pravil Kaznuje se Ramd Maribor, paradi incidentov pri prv tekmi Rmid : Svoboda s tem da. se odreja enomesečna zan-ora nad igriškem Rao^da Ta zanora «e avtomatično podaljša *im ne bo mpl 7agotovH"i potom varnostne straže rednega poteka 'e-kem Potrjuje se prejem dopisa št. 66 od 25. tega mesec« Mo Celje ter priložena zapisnika Glede sod^rškega vprašanja bo LNP v stike 7 S7ATS žlaradi Kolezni odhtopi v Mo g. Knez. za rad orer^noslenost' e Sin kovic a na mc-tr nr*'e^a se kooirrtira 0 Vidovič. na mestr drugega S OšlaS v Mo Maribor Snreime sp za začasnega T^ dfjrta Liub''«na ^er se oredlag« JNS za snre^em kot rednega *l^na Rnzreš1 se dolžnosti II blaga nik LNP po ? 24 t 6 podsaveznih pravil g. Vič« er se tip nieown mesto kooptira g. Jugovec. Sprejme se m obiavi v smislu sklepa nZr-'-np LVP od 7 avgusta t 1. oravil Sk.r nik za Po"kodbeni fond LVP -n Poslovnik za službujoče odbornike LNP (Mo). Imenujejo se v PoSkodbeni fond LNP gg. načelnik v pok. I Sancin. dr. Dular, dr Alatiri, dr. Prodan. Kovač J., Bahovec, Sok-lič. Skuhala, a iz a o LNP gg. I. blagajnik ravn. Setina m II. tajnik Novak I. — Tajnik I. Službeno iz OZDS pri LNP Delegirajo se v nedeljo 6. t m v Ljubljani ob 15. igrišče Primorja Primorje I — Ilirija I (delegira OZDS prn JNS) rez. g. Zupan, rezerve obeh klubov ob 13.30 na ist»«i igrišču g. Lukešič- v Mariboru igrišče Maribora ob 1015 Rapid — Celje g dr. Pla ninšek, ob 14.45 igrišče Maribora: Maribor — Svoboda Ljubljana g. Pevalek; ▼ Trbovljah na igrišču SK Trbovlja ob 15: Trbovlje — Amater g. Gimiperman. v Domžalah ob 15 tgr šČe SK Domžale: Domžale — S pa rta g. Kramaršič. ASK Primorje (nogometna sekc:ia). Danes ob 20 obvezen sestanek pri Per eb »ru najvažnejša vprašanja k; se tiče-o Čim usoešnejšega prosvetnega ?e'a v tekoči sezoni zato pričakuje župni prosvetni- od bor da bo udeležba oa »boru aolnoštevil-na. Na zboru bo me1 animivo predavan ie prosvetar župe Kraraj br Špicar »Socialno vprašanje v Sokolstvu« Vsi društveni prosvetni odbori pa naj se točno ravnaio po župni okrožnici. Župni prosvetni odbor Sokol v Krškem je otvoril vrsto gledaliških predstav v soboto 22. oktobra s Petro« vičecn »Mrakom« Priznanje gre dramsK-e-mu odseku, da si je izbral za otvoritveno predstavo jugoslovensko delo. Predstava je lepo zaključila pred njo se vršivšo proslavo 20!etnioe kumanovske zmage O uprizoritvi te drame ki zahteva od igralcev n« samo rutine, ampak tudi duševnega doživljanja lahko trdimo, da je bila izvedena tako da dela čast predstavijalcem n režiserju Odlikovali 90 se 'lasti nosite! i vlog Rade. Vasffija in Vujina. polno priznanje pa gre tud; predstavijalkama Marte m Jelice Oprema odra je bila dasi skromna vendar dostojna. Nerodni značaj igre so zlasti poudarile krasne hrveffce narodne noše ki si jih je društvo preskrbelo za ta večer Obžalovati moramo samo, da se je ta večer od nas poslovna požrtvovalna in zvesta ^an^ca naše dramske družine sestra Krista Vaclova Zato ji je br. starosta ob odprtem odru izrekel iskreno zahvalo društvo pa ji poklonilo v znak priznanja šopek nageljnov Upamo d« jo bomo še videli na krškem odru vaaj kot gosta. Kjozdni tek, ki ga je priredilo Sokohko društvo v Celju v nedeljo je lepo uspe'. Vseh tekmovalcev je bilo 35. Doseženi so bil" n~-'.&dnji razveseljivi rezultati: Člani (proga 4 km. tekmovalcev 17): 1. Pantelije l^iitrovič 21:27 2. Ivan S'aube 21:28; 3 Her-ni~. Tkf>,rič 21:2« in šest desetink. Čla-ni„e (proga i km. tekmovalk 5): 1 Elza Leskovškova 14-16: 2 Anica Finkova 15; 3. c51v* Menova 15:22. Moški narašča? fnrooa ^ km, tekmovalcev 8): 1 Adolf Serbec 22:25. 2 Jnk §t—ihar 22:28 : 3. Rudolf Kerček 2 15 Žensk' naraščaj (proga 2 km, tek^-v. valk 5): 1. Zdenka Cergolova 14K>5. 2 "Zdenka Pečovnikova 15:23; 3. Stanislava Pusov-n'kpva 15:36. Zanimivi prireditvi je pri-obč;nstva. Telovadiš?? za pokrajinski ilet r Ljnblja ni bo na lptnem telovadfSču »Liuhlianskerra Sokola«, ki bo v to svrho primerno razširje- no in tako prostorno, da bo lahko vežbalo na njem okli 4000 telovadcev toda ne v običajnem razstopu, kakor vedno dosedaj. temveč bodo proste vaie prirejene tako, da bo raz-stop nekoliko manjši in bodo vendar prišle vaje do pravega efekta, pa tudi število telovadcev bo impozantno Tehnično vodstvo sa-veza računa, da bo nastopilo okros 4000 čla nov. nad 2000 članic Temu številu primerno močni bodo tudi mladinski oddelki, saj bo najbrž naraščaj nastopil ob svojem dnevu iz vse dravske banovine, deca pa seveda samo iz Ljubljane in iz onih krajev, kamor lahko prepelje deno še na dan nastopa do mov Vendar 9odimo. da bo kljub tej omejitvi tudi nastop dece presegal vse dosedanja Beograjska radio stanica je zopet pričela s soko'skimi predavanji vsak petek od 20 do 20 30 Redna predavanja posluša precejš nje število članstva po društvih, ki imajo sprejemne aparate. Letos je predavanje otvoril br. Gansl s predavanjem: Sokolstvo kot misel slovanske vzajemnosti. Predavanja bodo poslej redno vsak petek. Ni izključeno, da bo uporabil radio tudi Savez sam za pri-občitev važnejših sokolskib obvestil članstvu. Naše mnenje je, da bi morala tudi ljubljanska radio postaja prenašati navedene govore in savezne razglase. V Valandovii v Južni Srbiji, kjer prebiva tudi zelo mnogo slovenskih emisrrantov-ko-lonistov. deluje sokolsko društvo od leta 1929 V tem času se ie take daleč zasidralo, da si je lahko s pomočjo vlade in denarnimi prispevki članstva zgradilo lastni dom Obenem pa ne zanemarja tudi okolice. V vsa večia sela je društvo priredilo prooagandne pešizlete Ustanovil je nekaj sokolskih čet, ki vse živahno delujejo. Iz življenja na deželi DEVICA MARIJA V PO-JTJ Proslava 2u i-etnr.ce kuman-ovske bitke se je vršila pit nas v poued*;ljek 24 t m Pred šolo se je zbrala veliika m/nožnoa, katera sita ob raziožUa pomen slavja, kaplan g Sla-iič im starosta Soko.a brait Trošt Po proslavi &e je razvla sprevo'1 skoz j bližnja vasi Na čeai je korakala godba »Prosvete« V sprevodu &o biila zastopana lokalna oblast-va po svojih delegatih- gasile j v trojih. Sokoi) strelska družina im , Prosveta« GRAHOVO Preteklo nedeljo je me »,lhi do novega strelišča, kjer je po besedah do mačinov spregovoril ig polkovnik Vovako-. vič tz Ljubljane, ki je bil sluča;no ta dan v našem kraju na svoji redn snužbi Njegove besede so bile jedrnate, segale 90 v dno src vseh prisotnih, ki so ob k' cu govora navdušeno zaklicala Nj. Vel !cra'iu kot predsednifiu vseh strelcev in naš- !epi Jugoslaviji. Sledil je nato prvi strel Krstni strel, ki ga je oddal v polno g polkovnik Novakovic. Nato je bilo otvorjeno splošno streljanje. MEDVODE Po odhodu sestre J. Pre-storjeve, ki službuje sedaj na Jezici in katero naše društvo zelo pogreša je bil izvoljen nov prosvetni odbor kn je začel z zimsko sezono zelo živahno delovati Brat Jesih je poleti prizidal svoji restavraciji prostorno dvorano, v kateri ima sedaj Sokol svoj oder. Naše delavne sestre m bratje so nam od srede septembra *»em prav dobro jx»dali že dve igri. in sicer Ma-nice Komanove »Prisego o po noči« in Cvetko Golarja »Dve nevesti« Obisk je bil vedno prav dober. V nedeljo 6. t m nastopijo že tretjič v veseloigri Josipa Stolbe »Stan grehi« Že glede na velr-:a» bavno snov te igre pričakujemo, da bo tudi tokrat dvorana polna. Za dobro podano igro nam jamčijo naši pridni igralci pod vodstvom marljivega br. prosvetarja. Tudi s telovadbo smo po kratki pavztf v okto b, zopet pričeli. Pripravljamo se tudi žena praznik uedmjenja in Sokolstva, katerega hočemo letos prav slovesno praznovati. Prosvetni odbor bo priredi] letošnjo zdmo več javnih predavanj na katere že sedaj vse čbnstvo opozari mo. ORMOŽ Dne 23 t. m. se je zaključil pettedenski kro:n-i tečaj a šiviilje ki ga Je priredila banska uprava Tečaja se je udeležilo 18 šivilj in 1 kroiač; vodil ga je strokovni učitelj g. Alojzij Knafelj. Pri zaključku se je nače-nik Obrtne zadruge oblačilnih strok zahvalil bant-fci upravi za prireditev tečaja, g učitelju za njegov trud ter Kletarskemu društvu za prostor, ki ga je dalo na razpolago. G učitelj je imel na udeežence lep bodrilni nagovor. OPLOTNICA Ob- priltci zadnjega leMe* ga blagovnega in živinskega sejma na Martinovo v petek 11. t m. se bo vršila or< nas pod okriljem snujočega se živinorejskega se'ekcijskega društva za okoliš občin Opiotn;ca. Okoško in Kot županstev navedenih občin in sreskega kmetijskega odbora razstava s presnovanijem gov ;je živine pomurske pasme Zanimanje za sejem ir> je vsestransko. PILSTANJ. Zadnji pa vendar ne bomo ki tudi biti nočemo. »Jutro« od 19. oktobra je poročalo, da sta v srezu le dve žuo-iviji, v katerih vsedržavna stranka JRKD še ni organiziramo Lokalni činlteljn so se za reč že zavzeli. Število članov rase. Ko bodo vse priprave za ustanovitev stranke končane bo sk'iicam občni zbor. na kar že danes opozarjamo vse nase prijatelje. SEVNICA Iz Kostanjevice je prišel semkaj notar g Jo®'*^ V:ttv>':š»V "e dosedanji notar g Ušla kar odšel v Ljubi ia-no. — Lepa kumanovska proslava se je vr-šMa 23 d m dopoldne v Soko1«.kem domu z zanimivim predavanjem društven°ga prosvetaria bT Železn fca — V ponedeMek »e je vršil izredni občni zbor E^ktrične sa« druge. Napravljenih je brlo več sklepov za 9anaci;io zadruge Tok se bo podražil, zato na odnadejo mese^n- oribitk' k deležem. — Spričo nreza do'ženoeti doma sedanji odbor Sokola požrtvovalno trudi, da bi zm-c t»el b^ernerio in obenem izporvolnil tu vzdrževati dom. Dovršene so manjše adaptacije in pleskanje vseh lesen;lh delov doma. Zdaj se vršijo potrebne preureditve na odru. V zvezi s tem ie v programu in pripravi več prosvetnih n zabavnih prireditev Dam za dnem je najživahnejše vrvenje v domu. Od početka šolskega leta telovadijo tudi vse tukajšnje šole v Sokolskem domu, ker druge telovadnice v kraju ni. STARl TR.G PRI LOŽU. 23. p. m. je bila slovesna otvoritev s+elišča strelske družine v bližini? vasice Vrhnike Okoli 13 63 se napotil čla m strelske družine z gasilsko godbo iz Loža na čelu pod vodstvom šolskega upravitelja g Mercine na stre!išče. raz katero je vihrala )ugoslovenska troboj-nica Prireditvi je prisostvovalo poleg mno-gobrojnega domačega občinstva tudi obilo gostov k- so bili prisrčno sprejeti Otvo* ntveni govor je imel tajnik društva g. Je-rala b je očrta) pomen in važnost strelskega šport« Naši vrh strelo* so streljali vse popoldne vmes je T*a neumorno svira-!a ložka godba Osobito sta se izkazala kot izvrstna strelca šoteki upravitelj g. Merci-na in gostilničar iz Starega trga g. Levar. V našem kraju zavzema ta šport vedno večji razmah — Nedavno se je poročila gdč. ŠkrbČeva Milka iz ugledne napredne in narodne rodbine g Skrbca sedanjega župana v Ložu. z g Čopom Josipom, trgovcem in gostilničarjem v Trstju pri Čabru. Gospodična Milka je bila dolgoletna marljiva članica našega Sokola Zlasti je bila vzorna delavka telovadnega :n dramskega odseka. Članstvo se je od nje na prisrčen način poslovilo. Na večer pred njuno poreko ji je priredila ložka godba lepo podoknico. Želimo jii v novem zakonu obilo sreče! SV JUR OB JUŽNI ŽELEZNICI. Za-n mivo razstavo priredi v sredo 9. novembra na sejmišču tukajšnja Živinorejska zadruga Vsi člani zadruge razstavijo vso svojo v katastru vpisano živino — približno 180 glav. To bo prva razstava te vrste. — Trško g«' silno društvo si je nabavilo gasilni avto, ki bo za uspešno udejstovanje pri požarih velike važnosti. Vrlim gosilcein je 'ia njihovi podjetnosti le čestitati. ŠMARJE PRI JELŠAH. Sokol je priredil 20. oktobra koroški večer, na katerem je govoril starešina br. dr. Sašel o sedanjem gospodarskem, kulturnem in političnem stanju koroških Slovencev 26. oktobra pa nam je načelnik br. Berce v spomin na 20-letnico kumano^ske bitke orisal potek in pomen te bitke in nadaljnib operacij zmagonosne srbske vojske. Udeležba pri obeh predavanjih je bila dobra. ŠMARJE PRH JELŠAH. Scfcolsko društvo je priredilo v nedeljo odhodnnoo vaditeljri-ci Minki Petričkovi V kratkem razdobju je izgubilo društvo požrtvovalne brate F en dreta. Kosten jška in Svetino i7 sreskega načelstva. Sedaj se je od nas poslovala še vrl« sokolska delavka Mirka, uradnica sreskega načelstva. ki odhaja na novo službeno mesto v mariborski bodici, kjer ji, želimo mnogo uspeha. — Tudi letos namerava sokolsko društvo prirediti plesne vaje. Vab:rno članstvo, da se v čim večjem števflu prijavi pri br. starešini. Legitimacije m četrfnsko vožnjo z« obisk »Mariborskega tedna« deli s reško tajništvo JRKD v gostilna Feritne. , VODICE. Po iniciaitiivi zavednega župana g. Jožeta Jenka im učiteljev gg. Vidana Pahorja in Ignaca Zadnika ter gdč. Gleze-nove je bila v Vodicah v nedeljo proslava 20-ietmice kumamovsike zmage, ki so se je udeležili tudii gostje iz Ljubljane in Kamini ka. Pred Gasilskim domom se je zbrala velika množica ljudstva iz okolice s Sokoli in gasilci iz raznih bližnjih krajev na Čehi. Župan g. Jenko je predvsem pozdravil zastopnika ljubi jam sike TRKD g. Karla Parterja, podoolkovnika g. Dušama Jevtiča. šolskega nadzornika g. Lukežiča im kamniškega župana, g. Kratnarja im druge: nato pa je podt>olikovnik g. Jevtiič v kratkem navdušuj očem govoru razložil pomen kumanov-ske zmage, ki ni samo osvobodila Srbov iz-t>od turškega jarma, temveč je bila tudi silna vzmodbuda vsem ostalem Jugoslovenom, da raiztrgajo verige suženjstva, kar se je v svetovni vojni tudi zigomilo. Z vzkliki kuma-novskim žrrtvam ;n kralju ter državi je množica dala rimska svojim pa^Trio^jkim čuv-stvom, nato pa je še g. Jožo Ravtar, živl- n»zdravnik iz Kamnika, kot zastopnik sreskega odbora JRKD bodril s krasnim nagovorom na narod, zlasti pa mladino k državni zavednosti Po govorih pred Gasilskim domom se je razvil z godbo na čelu dolg sprevod po vasi, ki je bila vsa v zastavah, pred župno cerkev k spomeniku vojnih žrtev, kjer je s pesmjškimi besedami govoril g. prof. Lojze Peterim o pomenu žrtev za domovino, nakar je župan g. Jenko na spomenik položil venec občine in z jedrnatimi besedami zaključi pomembno slovestnost. VIŠNJA GORA. Po precejšnji pavzi j« uprizoril višnjegoralri Sokol minilo nedeljo tridejansko burko »Trije vaški svetni« ki«. Isto društvo je prejelo te dni lep dar, vagon apna. ki ga je poklonil banovinski svetnik in namestnik našega poslanca, industrije« g. Birola iz Zagorja. Prejelo pa je ta teden društvo tudi vagon brezplačnega premoga iz državnega premogokopa v Velenju. — V odseku državne ceste Višn ja gora — Hudo se je po tehničnem razdeku v Ljubljeni odredila naprava dveh vodnih propustov, eden je že izvršen na Hudem, drugi v Starem trgu pri Višnji gori je pa pravkar v delu. — Od nedelje 23. I m. dalje se dobiva v Višnji gori »Jutro« tudi v kolportaži. Za enkrat le ob nedeljah in praznikih. Če pa bo pozneje kazalo, se bo uvedla tudi dnevna prodaja. VELIKI KAMEN. Podpisani se zahvaljuje Jugoslovenskemu delavskemu podpornemu društvu v Eysdenu (Belgija) za vse, kar je društvo zanj storilo v njegovi bolezni. posebno pa za to. da so mu, ko se je moral bolan vrniti v domovino, izpfačati podporo za tri mesece v naprej v znesku 900 belgijskih frankov. Najlepša hvala! — Župevc Anton. Radio Izvleček Iz programov Petek 4. novembra LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Bajke o Gorjancih. — 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18-30: Ivan Kacijanar. — 19: Francoščina. _ 1930: Gospodinjska ura. — 20: Dr. Veber: Zgodovina filozofije. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Cas poročila BEOGRAD 11: Radio-orkester. — 15-30: Narodne pesmi. — 20.30: Klavirski koncert — 21: Komorna glasba. — 21.30: Operne arije. _ Lahka godba — ZAGREB 12.30: Plošče. — 1730: Koncert tria. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Lahka godba. — PRAGA 19.20: Orkester. — 20.30: Prenos iz Brna. — 22.20: Moderna glasba. — 23: Plošče. — BRNO 20-30: Slu-hoigra. — 21: Orkester in solisti. — VARŠAVA 17: Godba na pihala — 20.1 J: Simfoničen koncert — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kavrtet _ 15-30: Mladinska ura. — 19.15: Koncert orkestra in solistov. — 20: Mešan program. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20: Prenos z Dunaja. _ Lahka glasba. - KONIGSBERG 20-10: Simfoničen koncert. — 21J05: Mešan program. — MČHLACKER 19-30: Orkester balalajk. — 20: »Renesansa« (historične scene). — 20.30: Pesmi. — 22.45: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17: Ciganska godba. _ 18.30: Orkester. — 19-45: Igra. — Ciganska godba _ RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.45: Opera >Mignon<. Sobota 5. novembra LJUBLJAA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 17: Salonski kvintet. — 18: Gimnastične vaje. — 18 30: Angleščina. — 19: Poglavje iz sociologije. — 19.30: Planine in planinci v gornjega vski dolini. — 20: Koncert pevskega okteta »Ljubljanskega Zvona«. — 20.45: Salonski kvintet — 22: Cas, poročila. — 22-15: Koncert na klarinet (g. Beranek). BEOGRAD 12-05: Radio-orkester. _ 16: Godalni kvartet. — 16.30: Ciganska godba. — 19.30: Narodne pesmi. _ 20.50: Jugo-slovenske skladbe. — 21.10: Kabaretni program. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Godalni kvartet. — 20.30: Večer lahke glasbe. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Kabaret. — 20.50: Prenos iz Brna. — 22.20: Mešan program. — BRNO 19.20: Prenos iz Prage. — 21: Vojaška godba. — 22.20: Program iz Prage. _ VARŠAVA 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.05: Choninove klavirske skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Orkester. — 15.35: Spevoigra. — 16.40: Mandoline. — 17.45: Lahka godba. — 19-20: Koncert G. Baklann. va. — 20: >Mariia Stuartc. — 22.45: PloF-e. — BERLIN 20 30: Onerni večer. — GoJoa za ples. — K0NIGSBERG 19.25: Komor-nt w>rf« Din L— far enkratna pri-fojbtne ta šifro ali aa dajan)* naslova Oi» 1—» Oglam trgovskega m reklamnega tnačaja: vsaka beseda Din L—. Po Dut i.— «a besedo tm izračunajo nadalje vel Oglasi, ki tpadafa pod rubriki »Kant pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital*, »V najame. »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »informacija«, »Živali«, »Obrt« ln »Lee« ter pod rubrikama »Trgovski potnikie In »Zlasht-lek«, če te t o&lasom nudi tasluiek. oziroma, ča tm Mm potnika. Kdor ti pa pod iema rubrikama Otče taslutka eli slutbe. plača ta Za odgovor v znamkah besedo 50 par. Pri vteh oglatih, « m zaračunajo po Otm L— ta besedo, ta taračuna enkratne pristojbina Dut 5.— ta Ufro aH ta dajanja naslova. V st ostali oglasi socialnega enačaja se računajo po 50 par ta vsako beseao Enkratne pristojbina ta htro ali za dajanja naslova pri oglasih, ki te taračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—• NajmttfijU znesek pri oglasih po SO par ta besedo, fe Din 10,—* K< oglasih po I Din ta besedo pa Din 15j—-Vam pristojbine tm tnale oglase fe plačati prt pred a p naročila, oziroma lih It vposlati 9 pismu obenem t naročilom. &d*w t&6t Basu pot-Bik«, plača m ntk« beseda 50 par; m dajanj« naslovm «11 sa lifro 3 Din. — Kdor sprejem« potnike, pi» Sa boat-do po j Din: >a dajanj« naslov« »li u iifro p> t Din. (B) Za BeCTrad Bče resen zastopnik zastopstvo proti plači in pro viziji. Slovenske reference Markovič. Beograd. U.toa P_i,ge Fera 5 Tei. 22-8-22. 46079-5 Provizij, potnika ie vpeljanega. iščem za pr >da.;o žgan;e T Ljubljani Ponudbe na oglas. od delok »Juitra« pod značko »21 c. 46125-5 Zaslužek Kdor ! it c zasluika, plača ta vsako besedo 50 par; za naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor »udi M-slutek, pa ca vsako besedo 1 Din, n dajanj« naslova ali n Šifro pa 5 Din. (SI 100 Din dnevno «as!užite lahko z našimi takra/tšvnifmii novoistmi. — Omni a, Dunaje-ka c. 36. 43162-3 Fabrikacijo h- er.kon k u - m čn e novosti odri imo Jugrelavijo. Si jnjna eksistenca tudi za d,'ime. Ni kakih investicij. Osebno »e je z?! a siti v soboto med 9. in 15. uro v menil ni SI »bar v SiSki. 46067-3 Službo dobi V»k» Otfeeda 50 par, u dajan'« naslovi, sli za šifro Da S Din. (1) Šiviljo samostojno ln prvovrstno prikrojevalko sprejmem kot poslovodklnio. Obširne ponudbe na naslov: Specialna ku^a za žensku konfekclju. Osijek. Strossmaverova Ulica 2. 43253-1 Kalkulanta popolnoma verzi ranega v iaieznmski stroki — ln trg. pomočnika dobrere;me M. Flermiš, Hrastnik. 43319-1 Izvežbana soharica dobra likarlca. dobi služ-t>o. Naslov pove »glasni oddelek »Jutra«. 43430-1 Služkinjo <□ rne kuha tj. lepo prat! in likati, pospravljati sobe. čif-to in samostojno. t večletnim spričevali. sprejme Pavla fcirovnilfc. Ljubljana. Tržaška cesta 1. 46(164-1 Trs. pomočnika (co) si dobrimi spričevali, popolnoma verziranega v ma-nn fakturni stroki, zmožnega samostojno voditi trgovino , spremnem v večjo trgovino v mo-*tn na G-o-reti;F.kem. — Ponudbe na og1«. odd«'ek »Jutra« pod mačko »Bom pridan <. 46037-1 Uradnika (co) vexče.ondent v slov., srbo-b-vaškem im nemSkem jeziku. Tšč* tovarna pri L^iMlami. Lap-^o-očne ponudbe nai stavijo le za tjodliiijve m vestne m^č: « »"•ko. navedb za.ht^v ^ refp^emc na oddelek vjutra« pod »Zanes'';lv im veoton«. 43428-1 Mlekar-šofer m diobw sirai, dobi »lužbc ta.koj r miokarni Brnik, Cerklje pri Kranju, Gorenjsko. 46089-1 Postrežnico od 7. do 1J. in za periJo sprejmem v Skiabčevi nI. 5 Prede-taviti se je od 1.1. naijiroj. 46107-1 Hišnico — samsko snatoo m rr^froliiibno. ki ima poistranisko službo ali dohodek, sprejmem. Vpra-šaitii med 12. in 2 nro. — NTa»loiv pove ogla«, oddel-ek »Jutra«. 46102-1 Več čevljar. pomočnikov ilobno imnrjemiih, enega pri-rezovalca fherri:hter;a) in Stepa rico takoj sprejme Andrej Cnrnlec, S^vljaT>e šol«, diohi stalno mesto. Pooudbe na ogla«, ndd-elek > Jirtira« pod Šifro »Kovinski obTat«. 46081-1 Postrežnica za donoldon^ke are dob"' namesaitov takoj v Tavčarjevi »liri šterv. 4. 46135-1 Sodarje za a.kor m S Din. fl«) Y najem Vsak* (Mwd* t Mn-» dajuj. MM>n dj <* #l«> pa t Dta. (JT) 40.000 Din posojila proti prvovrstni gara.noiji jn odplačilom v mesečnih obrokih po 1000 Din iščem Ponudbe na oglas. oddeVk »Jutra* pod šifro »Hiša«. 43208-16 Trgovski pomočnik verzlran v vseh panogah trgovine. Inteligenten, zmožen slovenskega, nemškega ln srbohrvat-skega Jezika ter vseh pisarniških poslov, želi primerne zaposlitve. — CenJ. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Poslovodja«. 43278-2 131etnega fanta zd ravoga io poŠt enega, za pomoč odda breaplačno vdova. Dopise na oglasni od d elek »Jutra« pod šifro »Zdrav«. 46071-2 Mlad fant zdrav ;n krepak, s 4 rawo«ta ie. Ne čaka j Nakup. Nagrada. Oddam tndi vsako poseber. Obrt-nica. Pom.oč. Prak-trkantinia, Pril.iub'.jen, Planine. Pekovski twmiOČ. r-'k ki položi 10.000 k«v-ri'>. Po«t»na m.oč.. Pridna "»V*!. Poltena. Pri.iaitelj, Perjo. Peč. Pridna. Po-»estvo. Po5t»inio«t. Prima Rabim takoi. hwd« t«o-rilMIHa. Rep r>rvn vneten. So. liden goopod. Sladko seno. Snažna stranka Samo di-'ektni kniirvH. Siguren m-a^iek. Si:a.i"n zaslužek. Siča. IHedVnik. 5-r>eceriija. Specija.lna trgovina. To-plo nriia.Mjstvo. Topla 'osen. Trajna edinost. Tehtnica. Točen pi-tč-nik. To«Vna pHačnica. Trgovski t>"»no čnik. Točno nlačilo. Tania. Trgovska h-rna. Tak«} in resno. Točen. Tako'. TTgodna 1«. "a n«luiBERKO<, Ljubljana. Izrabite to res ugodno priliko ter si nabavite srajce, kravate, ovratnike, nogavice, klobuke itd. vsled likvidacije tvrdke pod nabavnimi cenami. Prodaja se vsak dan, dokler bo trajala zaloga v skladišču ,,BALKAN" 12808 skladišče štev. 4. Pozor, gostilničarji, restavraterp! Bermet vino črnino iz FTuške gore nudi B. Marinkov, Sremski Ha r lovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino Je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora. 302 Damske plašče za jesen in zimo gorko podložene, v cenah od Din 240.—■ naprej, finejše kvalitete s kožuhom od Din 380.— naprej, otroške v vseh velikostih od Din 110.— naprej n u d i v veliki izbiri F. L GORICAR, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 29. 12510 V kvaliteti kot v fazoni prvovrstno blago. t Tužnim srcem naznanjam, da je moj ljubljeni soprog in stric, gospod ANTON ZOR upokojenec tobačne tovarne dne 3. t. m. po dolgem in mukepol-nem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 4. novembra 1932 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Tržaška cesta 22, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 3. novembra 1932. APOLONIJA ZOR, soproga Občima Ljubljani Mestni pogrebni zavod Išče se direktor za samostojno trgovsko vodstvo velike prodajne organizacije v tekstilni stroki. Biti mora jugoslovenski državljan, dober trgovec in organizator in biti mora vešč poleg državnega jezika tudi nemščine. — Osebe, ki so že delovale z uspehom na vodilnih mestih v tekstilni stroki, imajo prednost. — Ponudbe s točnim opisom dosedanjega delovanja, prepisom spričeval, s sliko in navedbo plačilnih zahtev ter referenc poslati nujno pod šifro >249« na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. pret. 409. Urejuje Davorin Ravijen. izdaja ia konzorcij »Jutra« A-doH Ribnikar. 2a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. V a v Ljubljani.