Leto XLIII — št. 52 — CENA 6 din str. lo-ii Ljubezen (spravnost) je tiha in skromna, sovraštvo pa glasno in napadalno stran 13 Kdo je dobil v Elanu kredit na črno? Koliko in kdaj? Kranj, petek, 6. julija 1990 /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJC in BANKA FORMUUU^PMHRANKA Koraki slovenske samostojnosti Če v veliki dvorani slovenske skupščine poslanci zapojejo novo slovensko himno Zdravlji-eo, potem se mora zgoditi nekaj pomembnega. Pomembno je tudi to, ali jo poje dobra polovica dvorane, druga pa molči ali le mrmra, ali pa pesmi pritegnejo vsi ali vsaj velika večina. Takšna večina je v ponedeljek, ko je bila v skupščini precej nepričakovano sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, stoje zapela. 187 poslancev je bilo za Deklaracijo, trije so bili proti, dva sta se vzdržala, 15 poslancev pa ni glasovalo. Deklaracija je logičen nasledek vseh dosedanjih korakov k zagotavljanju državnosti in z njo suverenosti Republike Slovenije. Kar nekaj jih je že bilo; sprejem dopolnil k slovenski ustavi, prepoved lanskega mitinga v Ljubljani, sprejem zakona o politični strankah, aprilske večstrankarske volitve, ustavitev plačil za nerazvite... Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, v njej je zapisano, da je suverenost republike razglašena, da politični, gospodarski in pravni sistem temelji na slovenski ustavi, zvezni zakoni pa veljajo le, če niso v nasprotju z republiškimi, da morajo vsi zvezni organi in organizacije v Sloveniji delovati skladno s slovenskim pravnim redom, republika Slovenija pa bo v enem letu dobila novo ustavo, je politično, simbolno dejanje, kar ne zmanjšuje njenega pomena. Dekla- racija je obveza za vsa naša prihodnja dejanja, in če bomo trdno stali za njo, jo bodo morali upoštevati vsi, s katerimi se imamo namen pogovarjati in dogovarjati o skupnem življenju v kon-federativni Jugoslaviji. Pomembno je tudi to, da je bil pri Deklaraciji dosežen konsenz v parlamentu zastopanih strank in izpolnitev pomembne volilne obljube, ki so jo tako ali drugače dajale vse stranke, nekatere bolj druge pa manj odločno, končno pa je to sedaj skupni in za vse obvezujoč izdelek. Slovenija mora politična, deklarativna dejanja nadgraditi s praktičnimi. Morebitno pravno praznino bo treba čim prej zapolniti s svojimi zakoni in predpisi, saj spoznavamo, da je moč zvezne zakonodaje v Sloveniji velika. Računajmo tudi na reakcije dela Jugoslavije. Ugovori zoper slovenski sklep še niso dosegli vrelišča. Očitki, da gre za skupno dogovorjeno akcijo slovenskih in kosovskih separatistov (albanski delegati so isti dan razglasili kosovsko republiko), so bili pričakovani, konec koncev pa so tudi namere Srbije, da z novo ustavo zaokroži svojo državnost, in se združi s Črno goro, uglašene na isti ton. Vprašanje je, kako bo reagiral Markovič. Karkoli bo prinesla prihodnost, bo Sloveniji še naprej potrebna vztrajnost in predvsem enotnost. Očitki, kdo je bolj korajžen in kdo je bojazljivec, tokrat res niso potrebni. # J. Košnjek Znova doma - V prostorih Društva slovenskih pisateljev je bil v torek zvečer redek dogodek: na literarnem večeru so se zbrali tako predstavniki pisateljev, pesnikov in mislecev kot predstavniki vseh, ki že desetletja ustvarjajo s slovensko besedo na vseh koncih sveta. Nekatere slovenska literatura dobro pozna, mnogim je izmenjavo literarne besede preprečevala ideološka prepreka. Novi časi so očitno že prevetrili tudi doslej z nepotrebno navlako zatrpano pot in omogočili spoznavanje literarne ustvarjalnosti enega in drugega zdomskega bivanja, kulturnih povezav, katerih kali so vedno obstajale, le rasti ni bilo prave. - L. M. - Foto: Gorazd Sin i k lekatna ŽIVILA ŽIVILA, Kranj trgovina in gostinstvo DEŽURNE TRGOVINE Občina RADOVLJICA SOBOTA SP MUNO Bled sp Škrbina Bied PC Radovljica SP ZAKA Bled PC Zg. Gorje SP CENTER Bled NEDELJA SP MUNO Bled SP ZAKA Bled OBČINA JESENICE SOBOTA SP SKRLATICA Kr. Gora SP VITRANC Kr. Gora SP Jesenice NEDELJA SP VITRANC Kr Gora OBČINA ŠKOFJA LOKA NEDELJA SP PRI ZIHERLU OBČINA TRŽIČ SOBOTA SPJELKA do 19 ure do 19. ure do 17. ure do 20. ure do 17. ure do 17. ure od 9. do 12. ure od 7. do 19. ure do 19. ure do 19. ure do 17. ure od 8 do 12. ure od 8. do 11. ure Zavrnjena pritožba Slovenske obrtniške stranke Ljubljana, 5. julija - Sekretariat za občo upravo občine Ljubljana - Center je, potem ko je proučil pritožbo Slovenske obrtniške stranke zoper vpis dopolnitve imena ZSMS - Liberalna stranka v register političnih organizacij, izdal odločbo. S to odločbo je zavrnil pritožbo Slovenske obrtniške stranke. Iz odločbe povzemamo trditev, da je naloga stranke, preden se vpiše v register, da pazi, da se njeno ime jasno razlikuje od imen drugih političnih organizacij. Slovenska obrtniška stranka se je s sklepom svoje skupščine 7. 6. letos preimenovala v Liberalno stranko, teden kasneje pa se je pritožila na omenjeni sekretariat in zahtevala spremembo imena ZSMS - Liberalne stranke. Ker se je ZSMS preimenovala v ZSMS—Liberalna stranka že 22. 3. letos, torej znatno pred preimenovanjem Slovenske obrtniške stranke v Liberalno stranko, pa tudi zato, ker le stranka sama lahko spreminja svoje ime, je sekretariat za občo upravo pritožbo Slovenske obrtniške stranke zavrnil. do 17. ure Maša za vse padle in pobite v vojni Vabilo k spravi Ljubljana, 5. julija - Člani predsedstva Republike Slovenije w> se z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem dogovorili, da bo simbolno dejanje, ki so ga imenovali vabilo k spravi, pojutrišnjem. 8. julija, v Kočevskem Rogu. Nadškof se bo pri maši za umrle, pri njihovem simbolnem pokopu, v molitvi spomnil vseh mrtvih, padlih in ubitih v vojni in po njej. Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije, pa bo spregovoril o spravi s stališča države, ki edina lahko zagotovi, da Slovenija končno postane domovina vseh Slovencev, kjerkoli že so. Zakaj bo simbolno dejanje, vabilo k spravi, prav v Kočevskem Rogu? Zato, ker je Rog največje grobišče domobrancev in hkrati tudi prizorišče težkih partizanskih bojev in ker tod v zemlji počivajo nekdanji nasprotniki in sovražniki. Ker sprave ni mogoče organizirati aH celo vsiliti in ker sprava nI mo/na kot enkratna poteza, so nedeljsko simbolno dejanje naslovili kot vabilo k spravi, vabilo k temu, da slovenski narod "skupaj pokoplje preteklost, ki je bila velika, a hkrati tragična, saj je zaradi razdeljenosti slovenskih ljudi med vojno in po njej izzvala določene travme v ljudeh" (Ciril Zlobec). Sprava je predvsem zahtevno moralno, nadrazumsko dejanje, sprava je odpuščanje, spoštovanje razlik in iskanje zgodovinske resnice, sprava je tudi pravica do javnega spominjanja vseh padlih in pobitih v vojni in po njej, pravica vseh Slovencev kjerkoli že živijo, da jim Slovenija ne bo le mačeha, ampak dobra mati, sprava je tudi popravljanje materialnih krivic... • C. Zapiotnik Cerklje - 4. julija - Zvečer so v Osnovni Soli Davorina Jenka v Cerkljah zaprli 24. razstavo lovstva, ribištva, čebelarstva in obrti pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Cerklje, ki jo je vzorno pripravilo turistično društvo Cerklje. Razstavo si je v petih dneh ogledalo 7500 obiskovalcev. Zelo zanimiv in bogat je bil prikaz starih obrti in običajev, ki so ji pripravili na pobudo domačina Janeza Globočnika (na sliki). Foto: Janez Kuhar O t* i 3 1 o VIDEOTEKA CM ca @©IM!£$JJ©IEHGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 6. julija 1990 Ob Deklaracijo o suverenosti Republike Slovenije Temelj državnosti je vgrajen Slovenska javnost z odobravanjem sprejema na ponedeljkovi seji republiške skupščine izglasovano Deklaracijo o suverenosti Republike Slovenije, čeprav je tako hiter- sprejem marsikoga presenetil, Jugoslavija pa se je odzvala pričakovano, od glasnega in tihega odobravanja do grobih in žaljivih napadov ter sklepanj, da gre za povezavo med Ljubljano in Prištino. Jugoslavija je od ponedeljka dalje drugačna, kot je bila doslej, čeprav že pred tem dnevom ni bila več taka, kot je bila štiri desetletja pred tem. Slepec je, kdor tega ne vidi in kdor taji, da Jugoslavija takšna, kot je, ne more preživeti, ampak lahko le tragično in za marsikoga pogubno umre. To vedno glasneje ponavlja tudi tujina, ki je še pred časom zagovarjala Jugoslavijo kot federacijo, sedaj pa ostalim republikam, razen Sloveniji in Hrvaški, daje napotke, da je demokratizacija vključno s svobodnimi volitvami prva in da se šele tako izvoljena oblast lahko dogovori o prihodnjih oblikah življenja v Jugoslaviji. Dokler pa takih volitev ne bo v vsej državi, pa ostaja Balkan nevaren tudi za Evropo in za vključevanje Jugoslavije v Evropo. Tako je med drugim rekel avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock in v bistvu soglašal s stališčem predsednika slovenske vlade dr. Lojzeta Peterleta, ki je v Avstriji dejal, da je suverena Slovenija prispevek k stabilni Evropi. Besedo za demokratične procese v Jugoslaviji po vzoru Slovenije in Hrvaške je zastavil tudi ameriški državni sekretar James Backer ter dodal, da se obljuba jugoslovanskih in srbskih oblasti, da bodo kosovski problem reševali z dialogom, žal ne uresničuje. Kosovo ostaja nevarno. Že razmere pred ponedeljkom so bile takšne, sedaj, ko so albanski delegati v skupščini sprejeli deklaracijo o samostojnosti, v republiki Srbiji pa so izglasovali, da bodo ustavo sprejeli pred zakonom o političnem združevanju (avtonomiji nova ustava še dodatno jemlje pristojnosti), pa lahko ponovno zavre, razen če ne bo prevladal razum. Ta naj pomaga, da se v Jugoslaviji dogovorimo ali raziđemo kot zreli ljudje. Deklaracija je akt odcepitve. Silijo nas v državljansko vojno. Izdaja, Deklaraciji sta odgovor na tisto, kar je Jugoslavijo pokopalo, napad na Srbijo je del naslovov člankov, ki obravnavajo zadnja dogodka v Ljubljani in Prištini. Vjesnik iz Zagreba je napisal, da se je začel jugoslovanski finiš, stvari pa so spet na začetku. Zgodovinski ponedeljek je prišel po Markovičevem petku, dodaja. Res pa je, da je Markovič zaznal dogajanja v Jugoslaviji in je tudi v svojem petkovem govoru opustil težnje po večanju pristojnosti države, ampak je pristal tudi na konfederacijo, na dogovarjanje enakopravnih partnerjev. V tem mu lahko slovenska poteza pomaga in pospeši dogovarjanje. Vedno več odprtih kart je na predvideni pogajalski mizi. Kakšne so slovenske in hrvaške, je znano. Srbija pogojuje svoje bivanje v skupni državi z mejami nekdanje velike Srbije, kar ugodno odmeva med črnogorsko uradno politiko, njenemu manjšemu delu in opoziciji pa je na duši samostojna Črna gora, Bosna in Hercegovina je za avnojsko Jugoslavijo, Makedonija pa v glavnem čaka in bi pristala na različne povezave, nikakor pa ne na vlogo kakršnegakoli satelita, pri čemer je Srbija najbolj uporna • J. Košnjek O Deklaraciji so povedali: FRANC MEGLIC, predsednik triiškega izvršnega sveta: "To je edina pot, da se Slovenci postavimo na lastne noge. Republika Slovenija je enota, ki mora biti samostojna, sicer se bo nadaljevala stara pesem. Delo na novi slovenski ustavi moramo pospešiti, pospešeno, vendar po zakoniti poti, izničiti veljavnost zveznih zakonov v Sloveniji in sprejeti svoje nove zakone. Nova ustava pa je po moje tak akt, ki ga sicer lahko sprejmejo poslanci kot izvoljeni predstavniki državljanov, vendar je bolje, da bi ga sprejeli na referendumu." MARIJA LONČAR, poslanka v zboru združenega dela republiške skupščine: "Deklaracija je osnova, da se v Jugoslaviji začnemo pogovarjati o odnosih, ki bodo sloneli na pravih temeljih. Gre za pravno državo, za gospodarsko suverenost republik, za definiranje dogovora, kaj bomo v okviru konfederacije še imeli skupnega. Pogoj za konfederacijo pa je popolna suverenost vsakega dela konfederacije. Kar smo sedaj naredili, je veliko. Sedaj je treba narediti naslednje korake, vendar profesionalno, strukovno na vseh ravneh. Ne zdi se mi pa prav, da je parlament izglasoval, da se slovenski delegati ne udeležujejo več sej zveznega zbora. Še naprej se moramo pogovarjati in uveljavljati naša stališča. " PETER HA WLINA, predsednik škofjeloške občinske skupščine: "Sprejem Deklaracije me je presenetil. To je veliko dejanje, ki pa ga bo treba še opredmetiti. Pred volitvami je bilo na obeh straneh veliko govora o suverenosti, vendar me je hitrost presenetila. Sicer pa postajajo naše zahteve glede na razmere v Jugoslaviji vedno bolj upravičene. Če se tega zavedamo, potem moramo še naprej delati zelo resno. " Dr. BOŽIDAR BRV DAR. predsednik jeseniške občinske skupščine: "Deklaracija je šele začetek. Prava suverenost bo dosežena šele, ko bodo resnično začeli vel/ali naši zakoni, zato menim, da je Deklaracija samo okvir za naše prihodnje ravnanje. Glede sprejema v skupščini pa nisem bil presenečen. Med ljudmi je to tlelo in je Deklaracija samo posledica teh hotenj " Ini VITOMIR GROS, predsednik kranjske občinske skupščine: "Med prvomajskimi prazniki je Slovenska liberalna stranka oblikovala besedilo Deklaracije, ki je bilo bolj ostro in bolj precizno in le imelo kot sestavni del ustavni zakon. Deklaracijo smo predlagali Demosu, ki je ni predložil skupščini, potem smo jo dali neposredno republiški skupščini v redno proceduro. Ker pa tega ni bilo. jo je skupina Demosovih poslancev predlagala na ponedeljkovi seji. Sedanje besedilo je nastalo po pogajanjih. Mi pa vseeno menimo, da bi se morali popolnoma osamosvojili, brez konfederacije. Po moje je sprejem Deklaracije državnotvorno dejanje in je od 2. julija dalje Slovenija samostojna država " W) (GLAS Ob 35-letnlcl Izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaalug za narod i »rebrno Ustanovile Ij ta izdajatelj ( V Glas, Kranj, tiak CCP Delo, in/li Tf K. LJubljana Predscdmcu časopisnega svetu Kristina Kobal Naročnina za II. trimesečje 100,00 din (lorcnjslu pl.is uu'i.ime in pišemo Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), t*opoldiaa Bogataj i i d odgovornega urednika). Vilma Stanovalk (spon. turi/cm, poslovne Informacije). Danica Dolenc (/a dom in dru/ino. /animivosli. 1 \}\t). Danica /»vrl žlebir (socialna polmka. gorenjski kraji in ljudje), Andrej Žalar (gorenjski kraji in l|tid|i\ komunalne ilcjavnusii). l*a Mencinger (kultura), Helena Jelovčaa (1/obrazrvanie. i/ šolskih klopi, kronika, slu>f|a I .oka), ("veto /aplotaik (kmetijstvo. Radovi|ica). Darinka Srde) (raivedl ilo Jesenice). Stojan Saje (družbene org.ini/.u litin druitva. ekologija). Vine Beslcr (notranja polnika, kultura), Joie Koinjek (nolranj.i pulil i k,i Spori I. Marij« Vulcjak i il.].. kI n u vol t.ornrd Nini k l lologi ,it i ,.i I Igor Pokora (oblikovanje). Ivo Sekne in Mirjana Drakaler (lehnićno urejanje) in Marjeta Vodic I tek Ion i,i n |<-1 Naslov nrednittva In uprave: Kranj. Mote Pijadeja I Tek odi račun pri SDK: 51500-A03-J1 m Telefoni: diirklor in glavni urednik 2H-46J1. novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 2I-8JŠ, ekonomska propaganda 2J-VK7, računovodstvo, naročnine 2N-46.V mali oglasi 27-960 Časopis je oproicen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 Sredi julija bo parlament obravnaval programske usmeritve slovenske vlade Pogojna odgovornost Peterletovega moštva Za vojsko tretjino manj Slovenska vlada skuša ravnati preudarno in si ne želi nakopati na glavo pretiranega bremena odgovornosti za vladanje oziroma za razmere v Sloveniji. S prevelikimi obljubami bi se kaj hitro ujela v lastno past, če bi hotela z glavo skozi zid in želela postati "bog i batina" za vsako ceno. Zato v programskih usmeritvah prevzema odgovornost za urejanje razmer in celovito upravljanje le ob pogoju suverene države Slovenije. Ta bistveni pogoj vlade Lojzeta Peterleta je napisan že v uvodu 40 strani obsegajočih programskih usmeritev, k temu pa je dodano tudi opozorilo, da vladni program ni vrhovni odrešenik krize, ampak bo treba njemu ob bok postaviti projekte za posamezna področja, pa še posebej razvojno zasnovo Slovenije vključno s finančnimi izračuni. Vsemu skupaj bi šele lahko rekli program. Da gre za določene pogoje vlade, da prevzame polno odgovornost, je bilo razumeti tudi predsednika slovenske skupščine dr. Franceta Bučarja, ki je v ponedeljek, po sprejemu Deklaracije o suverenosti Republike Slovenije dejal, da je bila ta poteza nujna tudi zato, ker izvršni svet opozarja na številne ovire za uspešno uresničevanje programa. Suverenost - tudi v konfederaciji Izvršni svet razumeva minimalne pogoje za uresničitev državne suverenosti Slovenije v naslednjih točkah: samostojen in neodvisen pravni sistem ter primarnost pravnih aktov Slovenije pred akti drugih držav, lastna pravna državna uprava, ki v celoti izpolnjuje naloge državne uprave na ozemlju Slovenije, kar pomeni, da na tem ozemlju ne morejo teh nalog opravljati organi neke druge države, učinkovit gospodarski sistem, lasten sistem javnih financ, celotna pristojnost na področju obrambe države in lastne oborožene sile, neodvisna zunanja politika, skrb za pripadnike avtohtonih narodov v Sloveniji in za Slovence po svetu ter lasten in neodvisen sistem javnega obveščanja. Takšno suverenost je mogoče zagotoviti tudi v konfederaciji, saj konfederacija predpostavlja obstoj suverenih držav, ki med seboj sklenejo kon-federalno pogodbo. Prehod iz federacije v konfederacijo je možen na dva načina. Federacija bi lahko prenehala dejansko ali pa sporazumno. Vlada načeloma podpira oba načina. Sedanji slovenski pravni sistem je tesno povezan z zveznim, oziroma mu jc podrejen, kar še posebej velja za gospodarstvo. Izvršni svet pripravlja zakon, ki bo urejal kolizijo oziroma nasprotje zvezni in republiških zakonov ter predpisov in določil, da v takem primeru velja republiški zakon ali predpis. Vlada računa, da bo oblikovanje lastne zakonodaje trajalo od pet do deset let. Slovenska oblast mora dobiti pristojnosti do vseh oboroženih sil na svojem ozemlju, vojaški obvezniki morajo služiti vojaščino v Sloveniji, vojaški izdatki pa naj bi se zmanjšali za najmanj 30 odstotkov. Vlada namerava ukrepati v dveh smereh: dejavnost pri obrambnih pripravah, vojaški obveznosti, civilni zaščiti, požarnem varstvu, zvezah, opazovanju in obveščanju ter usposabljanju se bo nadaljevala, obenem pa se bo začel postopek za spremembo pravnih in materialnih osnov za reformo sistema. Končni cilj naj bi bila združitev republiškega štaba za teritorialno obrambo in republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Pomembna je namera izvršnega sveta, ki je sicer dolgoročnejše narave in seveda odvisna od razmer v svetu, da bi s podpiranjem različnih študijskih in drugih mirovnih aktivnosti prispevali k iskanju takih poti k splošni varnosti, ki dolgoročno ne bo več temeljila na vojaški organizaciji. Vlada se zavezuje, da bo uresničevala posebne pravice pripadnikov avtohtonih narodnosti na območju Slovenije in skrbela za Slovence po svetu. V novi vladi je že minister za to področje, odprli pa naj bi stalni urad za Slovence po svetu. Na novo je opredeljena slovenska zunanja politika z vsemi atributi samostojnosti, pri čemer so prvi cilji slovenska mednarodnopravna subjektiviteta, tako v odnosih do tujine kot Jugoslavije in njenih delov, ustanovitev stalnega sekretariata delovne skupnosti Alpe Jadran v Ljubljani, odpiranje kulturnih, informativnih in političnih predstavništev v sosednjih državah ter odpiranje predstavništev teh držav oziroma njihovih delov pri nas. Državna varnost pod kontrolo parlamenta Slovenske policijske enote bodo prevzele nadzor in varovanje meje slovenske države jc ena bistvenih programskih izhodišč vlade za notranjo in zunanjo varnost. Na novo bo organizirana in urejena slovenska obveščevalna in protiobveščevalna služba, ki bo varovala slovensko državo pred organizacijami iz tujine in posegi vanjo izven Slovenije. Povsem no- V ponedeljek zaseda skupščina Osrednja tema razbremenitev gospodarstva Škofja loka, 5. julija - V ponedeljek, 9. julija, bo spei zasedal škofjeloški parlament Osrednja lema je vsekakor razbremenitev gospodarstva. Izvršni svet predlaga glede na majske prispevne stopnje 12-odsloino razbremenitev za občinske programe, k.n / t gospodarstvo pomeni milijo na dinarjev prihranka Glede na živahno razpravo na prejšnjih treh skupščinah lahko pričakujemo tudi nova zanimiva delegatska vprašanja, "vroče" pa utegne biti tudi ob predlogu imenovanja novih oziroma razrešitvi sedanjih funkcionarjev občinske uprave. Za predsednika komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora je predlagan sedanji namestnik Anton Jenko, za sekretarja sekretariata za občo upravo in proračun Emil Okorn (tudi sedanji sekretar) in za načelnika oddelka za ljudsko obrambo in notranje zadeve Blaž Kujundžič (zdaj ledja Vraničar). • H. J. va slovenska obveščevalna in protiobveščevalna služba bo neposredno odgovorna skupščini in predsedstvu Republike Slovenije in ne bo več podrejena sekretariatu za notranje zadeve. Izvršni svet pa se obvezuje, da bo takoj odpravil tiste pristojnosti sedanje službe državne varnosti, ki imajo značilnosti politične policije in omogočajo, da nenadzorovano, brez odločb na osnovi zakona, posegajo v pravice človeka in državljana. Očitno tu ne bo šlo brez težav, na kar kažejo tudi poslanska vprašanja na zadnji seji republiške skupščine, ko je bilo največ vprašanj naslovljenih prav notranjemu ministru Igorju Bavčarju. Vprašanja so zadevala domnevni spor med službo državne varnosti in novim ministrom, na namigovanja o vpletanju službe državne varnosti v politiko, pa o možnosti, da je denar iz igralnice v Portorožu curljal v blagajno te službe. Minister je na del vprašanja že odgovarjal, na zadnjega pa je obljubil odgovor na prihodnji seji 18. julija. Zaradi gospodarstva sivijo lasje Podatki, na podlagi katerih je izvršni svet naredil "inventuro" gospodarstva, povsem zadoščajo za ugotovitev, da je bilo (kljub prizadevanjem prejšnjega izvršnega sveta) gospodarstvo ob prevzemu mandata pred razsulom, je zapisala sedanja vlada v programske usmeritve in dodala vzroke: na ideoloških konstrukcijah temelječi gospodarski sistem, preraz-deljevanje denarja od uspešnih k neuspešnim, neprilagodljiva gospodarska struktura, kadrovanje gospodarstvenikov na osnovi politične pripadnosti, pasivnost pri sistemskih in ekonomskopoliti-čnih ukrepih, pomanjkanje finančne discipline in poslovne morale, kvantitativno' slabo usklajeni ukrepi protiinflacijskega programa. Peterletov kabinet vidi rešitelj sko vlogo v dveh smereh delova nja: prava je premostitev kriznega obdobja, ki se bo usmerila k posredovanju vlade pri preprečevanju stečajev, zmanjševanju davčnih obremenitev, k pravici republiškega proračuna do zadolževanja doma in na tujem, k pomoči tujega kapitala pri gospodarski infrastrukturi in k večjemu vplivu Slovenije na denarno politiko Narodne banke. Prvi korak razbremenjevanju je neplačevanje za nerazvite, drugi je manjše plačilo za družbeno sfero, za voj sko, pa tudi proračune. Druga poteza pa bo prenova gospodar stva in oživljanje gospodarske aktivnosti. Tu bo potrebna akti vna vloga države, ker bi zgolj stihijsko delovanje trga povzročilo prevelike pretrese, gospodarske in socialne. Strokovne osnove bodo naloga Agencije za prestruk turiranje, sicer pa bo slovensko gospodarstvo gradilo svojo prihodnost v pospeševanju kakovosti izvoza, v delu po standardih in zahtevah Evrope in razvitega sveta. Narejena bo nacionalna kmetijska politika, katere temelj bodo kmetije. Vlada vidi rešitev gospodarstva v novih enotah drobnega gospodarstva, v turizmu, trgovini, infrastrukturi itd. Šele potlej bi dosegli, po sodbi vlade, končno etapo na poti zdravljenja gospodarskega bolnika, normalizacijo gospodarskega sistema in njegov razvoj. Seveda pa pri vseh teh procesih že odigrava in jo bo še odigraval dejavnik urejevanja, pospeševanja in nadzora nad lastninjenjem. Vlada odklanja modele vsesplošnega podržavljanja in enkratne neodplačne razdelitve. Programske usmeritve vlade seveda posegajo še na druga področja, vendar sta pravni in gospodarski sistem, predvsem glede želene državne suverenosti, bistvena tudi s stališča, da je tu nevarnost raznih zapletov največja. Zato gre razumeti vlado, da o ničemer ne želi odločati povsem sa ma, ampak prelaga del odgovor nosti na najvišji zakonodajni or gan oblasti, na parlament. • J že Košnjek Po poti sprave Ljubljana, 2. julija - V duhu narodne sprave je spremenjen zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki ga jc na predlog republiškega izvršnega sveta sprejela republiška skupščina V stare m zakonu je pisalo, da se na spomenike pokojnikom, ki so padli kol pripadniki NOB sovražnim enotam, ni smelo napisali, k.iliii vojaški formaciji so pripajah Spremenjeni zakon to prepoved ukinj;i m uvaja v pogledu obeleževanja na pokopališčih enakost. Drugi zakon, ki ga je na predlog vlade v ponedeljek sprejela skupščina, pa k zakon o začasni (polletni) prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lasti in začasni prepovedi prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi \ družbeni last i (ur /.i piepoved siromašenji gozdov, ki so bili po vojni ti ko ali drugače odvzeti lastnikom, prav tako pa za prepoved prometa tistih zemljišč in gozdov, ki jih je družba pridobila na enak način. Zakon dopušča uck.ii izjem. Dovoljeno je le vračanje zemljišč in gozdov starim lastnikom, v gozdovih pa so dovoljena nujna, predvsem gojitvena dela Vlada je za uresničevanje tegn zakona zagotovila tudi določena sredstva, poostrila pa bo tudi inšpekcijski nadzor. • J. K. Nadaljevanje prekinjene seje Kranj, julija - Prekinjeno zasedanje kranjske skupščine bodo nadaljevali v ponedeljek, 9. julija, ko se bo ob 14. uri sestal zbor združenega dela, ki bo ponovno obravnaval prenos usta-noviteljstva kranjskega radia na občinsko skupščino, saj na tem zboru na v sredo, 27. junija, prekinjenem zasedanju skupščine ni bilo sprejeto. Vsi tri zbori pa bodo nato ob 15. uri začeli skupno zasedanje in obravnavali točke, ki jih zadnjič zaradi pozne ure niso: davčni zaključni račun za lansko leto, predlog imenovanja predsedstva skupščine za delovanje v vojnih razmerah, predlog za podelitev letošnjih občinskih nagrad in priznanj, predlog za izvolitev komisij in delovnih teles skupščine in razrešitev namestnika predsednika komiteja za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti. • M. V. Regres le iskrica Na zboru delavcev kranjskega doma učencev in študentov so delavci izrekli nezaupnico ravnateljici in računovodkinji. Kranj, 5. julija - Iskrico, ki je zanetila nezaupnico, je prižgala sama ravnateljica, ko je na zboru delavcev 29. junija, ki ga je sklicala, povedala, da ni denarja za regrese. Omenila je tudi jesenske zamenjave med delavci. Ko so delavci vprašali, zakaj nc bo regresa in terjali izplačilo, jc ravnateljica zapustila zborovanje. Delavci so nadaljevali sami in na koncu izglasovali nezaupnico ravnateljici in računovodkinji. Očitno jc bil regres samo povod zanjo, saj po besedah predstavnika sindikata z vodstvom ic dalj časa niso zadovoljni. Očitajo, da niso seznanjeni s finančno situacijo, s financiranjem in pretokom denarja med dijaškim in študentskim domom in nasploh z odnosi vodstva do njih. Menijo, da so do regresa upravičeni, ker je denar iz republiške blagajne prišel in so ga v drugih domovih - kot so zvedeli na četrtkovem srečanju pedagoških delavcev v slovenskih domovih učencev - tudi izplačali. Vodstvu tudi očitajo, da jim ne predloži plana odvečnih delavcev in obnašanja v zaostrenih razmerah. Ze zadnje leto dom ni bil poln, ko bo Gradbince nehal novačiti fante iz drugih republik, pa bo to pomenilo tudi sto gojencev manj za dom. Danes se je sest.il delavski svet doma, ki bo med iliug.im delavcem dal odgovor, ali regres za letni dopust bo ali nc. A čeprav bo odgovor pritrdilen, delavci pravijo, da nezaupnice ne bodo umaknili. O tem, kaj jc v tem kolektivu narobe in kaj ne, bo v pri hodnjih dneh razpravljal tudi svet doma. • H. J. NOVICE IN DOGODKI 3. stran (msm GLAS Prve ugotovitve inšpekcijskega pregleda SDK v Elanu Revizorji težko delajo saj vseh dokumentov ni Možnosti za prisilno poravnavo kopnijo in stečaj Elana je vse bližji. Kranj, 2. julija - Na tiskovni konferenci v kranjski podružnici SDK so dodatno pojasnili suspenz Marjana Kralja in nas seznanili s prvimi ugotovitvami inšpekcijskega pregleda v Elanu, kamor so revizorje poslali 16. aprila. Pri svojem delu imajo veliko težav, saj dokumentacija v Elanu ni urejena, veliko ni knjižene, nekaj odnesene, pojavlja se prikrivanje, zlasti po aferi s stanovanjskimi posojili. Sodelovanje z inšpektorji UNZ je obojestransko koristno, pomagajo pridobiti dokumente, revizorji pa vsebinsko razčistiti. Elan je imel lani 207 milijonov mark izgube, znesek pa še ni dokončen Cilka Habjan, vodja inšpekcije kranjske podružnice SDK, je povedala, kakšne so prve ugotovitve inšpekcijskega pregleda Elan in pri tem poudarila, da kontrolni postopek še ni zaključen. Najprej so se lotili razčiščevanja terjatev in obveznosti bilance stanja, ker so tam zneski največji in ker se je pri prvem pregledu pojavil sum, da s terjatvami do povezanih podjetij v tujini nekaj ni v redu. Zato so zastavili razčiščevanje terjatev in obveznosti ter aktivnih časovnih razmejitev, ki še ni v celoti zaključeno, čaka pa jih še pregled osnovnih sredstev in zalog, ki v bilančni vsoti ne predstavljajo pomembnejšega zneska. V bilanci stanja 1. 1. 1989 so našli navidezno terjatev do Elanovega Holdinga v Avstriji, v višini 96,587.000 mark, saj v Elanu verodostojne dokumentacije ni, Holding pa obveznosti nima knjižene. Odpisali so jo in begunjskemu Elanu se je tako poslovni sklad na začetku lanskega leta zmanjšal na 3,329.000 mark. Lani je begunjski Elan izkazal 3,877.000 mark dobička. tov niso uspeli dobiti, zato so po besedah Cilke Habjanove zadevo odstopili inšpektorjem UNZ, da dokumentacijo poskusijo dobiti. Brez nje bodo to ostale navidezne terjatve, saj razen nalogov za prenos dinarskih sredstev drugih dokumentov niso našli. Dejala je, da gre za velike zneske, ki pa se ne približujejo zneskom izgube. Zanimivo je, da se tiskovne konference ni udeležil nihče iz centrale SDK v Ljubljani, kar nemara ilustrira njihov odnos. Franc Podjed je povedal, da je generalnega direktorja obvestil o njej, za tiskovno konferenco pa so se odločili v soboto, nas so poklicali v ponedeljek. Pričakovali smo, da bo na tiskovni konferenci UNZ objavljen seznam prejemnikov Elanovih stanovanjskih posojil, na katerem je tudi Marjan Kralj, razočarani, da ne rečem, ogorčeni smo bili, ker se to ni zgodilo, je dejal Franc Podjed. Pričakujemo objavo, če ne iz njihovega pa iz kakšnega drugega vira. Na vprašanje, zakaj spiska ni napravila SDK, je revizor Sašo Vrdoljak odgovoril, da iz Elanove bilance niso razvidna, ta sredstva se v njej pojavljajo kot poslovni depozit pri banki, gre za poslovni enoti Komercialne in hipotekarne banke v Litiji in v Kranju. Ozadje knjižbe je več pogodb in aneksov o povečanju depozita, navedeno je, da se naj se uporablja za dajanje posojil delavcem Elana in drugim osebam. Evidence, kako so se sredstva uporabljala in morda tudi vračala, pa ni, je dejal Vrdoljak, očitno je v bankah, prineslo so jo delavci UNZ. Torej bi bil potreben vzporedni pre gled o koriščenju depozitov v bankah. Nič manj ni zanimiv pregled v Sloveniji. Upnikom v Ljubljani je Elan dolžan 708 milijonov dinarjev, na Gorenjskem 106 milijonov dinarjev, v Novi Gorici 60 milijonov dinarjev, v Kopru 50 milijonov dinarjev, v Celju 39 milijonov dinarjev, v Novem mestu 18 milijonov dinarjev, v Kočevju 9 milijonov dinarjev, v Postojni 5,7 milijona dinarjev, v Trbovljah 4,8 milijona dinarjev in v Mariboru 2,4 milijona dinarjev. V Sloveniji je Elan največ dolžan poslovnim bankam in sicer 542 milijonov dinarjev, gospodarstvu 396 milijonov dinarjev in negospodarstvu 70 milijonov dinarjev. V Ljubljani ima Elan 64 upnikov, na Gorenjskem 58, v Kopru 15, v Celju šest, v Novem mestu štiri, v Mariboru in Novi Gorici po tri, v Kočevju in Postojni po dva ter v Trbovljah in v Sevnici po enega. Stečaj Elana bi torej daleč najbolj prizadel Ljubljano in Gorenjsko. Dodati velja še podatek, da je bilo zavrnjenih za 497 milijonov dinarjev menic, ki niso imele kritja in so bile protestirane, od tega je avaliranih za 131 milijonov dinarjev. Izterjane bodo seveda lahko le sodno, iz stečajne mase. velikodušno in brez pravega pregleda, kaj je sposoben in kaj ne, zato bi morala zdaj tudi država iz moralnih razlogov nekaj storiti zanj. Kako velik je bil lani obseg Elanovega finančnega poslovanje, povesta podatka, da je njegov plačilni promet predstavlja polovico prometa Gorenjske banke in da je Elan za obresti plačal polovico toliko kot gorenjsko gospodarstvo. Zaradi podjetij v tujini bi pregled moral biti revizijski Menimo, da je pregled Elana, zlasti odkar ima podjetja v tujini, lahko le revizijski, v skrajnem primeru ocena zaključnega računa, ki je bila uvedena leta 1985; revizijski zaradi 71. člena zakona o SDK, ki govori o uporabi tujih posojil, in 76. člena, ki regulira vsakoletno obravnavo podjetih v tujini na revizijski način, je dejal Franc Podjed. Revizija pa je v celoti vodena v centrali SDK. Temeljitega, revizorskega pregleda pa v Elanu ni bilo vse od leta 1978, bilo je le več inšpektorskih, zlasti bilanc podjetij v tujini, ki so jo predložili v Elanu, "prevedene" v dinarje, torej bilance, izdelane v matični hiši. V SDK sodijo, da so razmerja med matičnim in podjetji v tujini pravno neurejena, kar se kaže tudi v tem, da medsebojni poslovni odnosi niso urejeni s kvalitetnimi pravnimi akti. Vse "visi v zraku " in temu primerni so tudi rezultati kontrole. Poleg tega pa so knjiženi tudi nakupi apartmajev, garaž, česar še niso uspeli razjasniti, zato še ne vedo, zakaj in na kakšen način so bili preneseni na druge uporabnike, predvsem na banke. Revizorji so ugotovili, da bi ga morali povečati za 6.857.000 mark neknjiženc revalorizacije plasmajev v bankah. Več visokih zneskov pa ga zmanjšuje oziroma spreminja v izgubo: neobračunane in neknjižene obresti 91,143.000 mark, neobračunane tečajne razlike 12,036.000 mark, navidezne terjatve do Elanovega podjetja Monark ZDA 16,485.000 mark (predstavljajo približno polovico terjatev v bilanci stanja 31. 12. 1989), tečajne razlike navidezne terjatve do Holdinga v Avstriji 96,975.000 mark in terjatve, ki ne bo realizirana iz naslova poslovanja z Obrtno zadrugo Alpe-Adria Ljubljana v višini 1,100.000 mark. Pod črto teh zneskov so ugotovili, da jc imela begunjski Elan lani 207,005.000 mark izgube (po tečaju sedem din za marko). Apartmaji, garaže?_ Pri kontroli aktivnih časov nih razmejitev so revizorji ugotovili, da je bilo opravljenih veliko plačil, za katere dokumen- Blokada znaša 1.844 milijonov dinarjev Elanov žiro račun je za tekoče posle odprt, vendar je po besedah Franca Podjeda, direktorja kranjske podružnice SDK, obseg skromen, za nemoten potek proizvodnje bi moral biti vsaj dvakrat tolikšen. Blokada trenutno znaša 1.844 milijonov dinarjev, upniki terjajo 1.711 milijonov dinarjev, razliko predstavlja neplačane obveznosti do družbene skupnosti. Sodišče se je odločilo za uvedbo prisilne poravnave, stikov z upraviteljem in izvedencem nimamo, ne vemo, kaj mislita in pripravljata, vendar vse bolj dvomimo v uspešnost prisilne poravnave, druga možnost je seveda samo stečaj, je dejal Podjed. Upnikom v Sloveniji je Elan ilni/un 1.004 milijonov dinarjev, na Hrvaškem 602 milijona dinarjev, v Srbiji 66 milijonov dinarjev, v Bosni in Hercegovini 27 milijonov dinarjev in v Makedoniji 10 milijonov dinarjev. V Črni gori in na Kosovu pa upnikov nima. Zlata jama se je spremenila v brezno Elan je bil lani zlata jama, saj ni omogočal samo ohranjanja vrednosti, velikodušno je dajal tudi obresti in upniki bi se morali zavedati, da velik dobiček pomeni tudi veliko tveganje, je dejal Franc Podjed. Iz bilance uspeha je razvidno, da je Elan za obresti porabil 85 odstotkov celotnega prihodka Franc Podjed je dejal, da je osebno načelniku UNZ v Kranju Ivanu Hočevarju predlagal zaseg dokumentacije v Elanu, vendar pa so po dogovoru v odločili, da to ni potrebno. (niso upoštevane prejete obresti), iz gotovinskega toka pa je razvidno, da je tretjino obresti plačal s pomočjo najetja novih posojil, v višini dobrih 400 milijonov dinarjev. Izračun pokaže, da je Elan poleg revalorizacije priznaval 10 do 15 odstotne obresti, je dejal Podjed, zato je razumljivo, da so tja plasirali denar, kar se jim je splačalo celo s poseganjem v dovoljeno obvezno rezervo. Zdaj se seveda sprašujejo, koliko bodo dobile nazaj, najbrž tudi ne bo moč ugotoviti, koliko je prihranila država, ker je Elan financiral vrhunski Šport in prireditve, Zdaj so na inšpekcijski pregled poslati tudi revizorje, ki jih zadnja tri leta imajo v hiši, vendar njihovo delo razporeja centrala. V Elan so šli 16. aprila. Že prej pa so sami napravili analizo Elanovega gotovinskega prometa in bonitetno oceno. V začetku maja so imeli sestanek na centrali, padla je odločitev, da pregled opravijo naši revizorji in inšpektorji, je dejal Podjed, konzultant pa je Marjan Odar s centrale. Predlagali smo, da bi nam zagotovili najbolj izkušene inšpektorje in revizorje, vendar je ostalo pri tem, z revizijo centrale sodelujemo le pri uporabi računalniške metode kontrole za osnovna sredstva in zaloge. Pri delu imajo veliko težav, saj morajo v Elanu streči tudi inšpektorjem UNZ, dodatne se' pojavljajo po aferi s stanovanjskimi posojili, saj so na spisku tudi delavci, ki sodelujejo v preiskavi. V Elanu dokumentacija ni urejena, veliko ni knjižene, delno je osumljeno, da je odnesena, pojavljajo se tudi prikrivanja ali zelo počasno prinašanje dokumentacije. Nedostopna je zlasti o podjetjih v tujini, zato ni možno napraviti popolne primerjave terjatev in obveznosti med matičnim in tujimi podjetji, SDK pa nima pooblastil za preglede podjetij v tujini. Težave imajo tudi z reklasifi-kacijo bilanc, saj domača revizorja nista verzirana, revizorji z dolgoletno prakso so v kontroli v banki. Pojavlja se tudi devizna problematika, ki jo lahko razišče le devizna inšpekcija, te pa v Elanu ni, zato to se zadeve odstopili organom UNZ. Devizna inšpekcija je bila v Elanu leta 1987, vendar ni ugotovila nič pomembnejšega, razen nekaj stvari, ki so bile v škodo Elanu in jih je kasneje lahko uveljavil (povračilo carin). Sodelovanje naših in inšpektorjev UNZ je obojestransko koristno, je dejal Franc Podjed, pomagajo nam dobiti dokumentacijo, mi pa jim jo pomagalo vsebinsko razčistiti. # M. Volčjak Prva naloga -zmanjšati stroške Delavski svet Železarne je prejšnji teden sprejel program sanacijskih ukrepov, ki so se ga takoj lotili. Zaradi manjše prodaje zmanjšali proizvodnjo, presežek delavcev poslali na dopust. Glavna naloga je zmanjšanje stroškov. V pričakovanju usodne odločitve v slovenski vladi: Železarstvo DA ali NE. Program sanacijskih ukrepov temelji na tako imenovani McKinsevjevi študiji, ki jo je na pobudo slovenskih Železarn in po naročilu republiškega izvršnega sveta ter gospodarske zbornice izdelala svetovno znana raziskovalna organizacija. Vsebuje program, kako slovensko železarstvo organizirati po zahodnih kriterijih, kar slovenska vlada postavlja kot predpogoj za obstanek panoge. V Železarni ob odločanju o sprejemu ukrepov (ti so še enkrat ostrejši, kot jih je priporočila McKinseyjeva študija, ki temelji na starih podatkih iz leta 1988) skorajda ni bilo izbora: rešiti, kar se rešiti da, ali propasti. Železarna je v devetih mesecih od lanskega junija do letošnjega marca iz prej dokaj ugodnega finančnega položaja prešla v hudo krizo. Brez takojšnjih korenitih ukrepov bi bil konec zelo blizu. Glavni poudarki sprejetega in že teden dni izvajanega programa so naslednji: - nujno doseči pozitivno tekoče poslovanje cele tovarne in s tem hkrati dolgoročno opredeliti gospodarjenje; - takojšnja sprememba upravljalske strukture zaradi doseganja večje učinkovitosti; - ustavitev proizvodnje povsod, kjer se ne obeta izboljšanje (najprej bo na udaru livarna, nato hladna valjarna); - materialne stroške, ki odstopajo od evropskih kriterijev varčnosti, v drugem polletju spraviti na raven evropskih; - reorganizirati se v matično delniško družbo z 2.600 do 2.800 zaposlenimi in več sestrskih firm s približno 600 zaposlenimi; Vpeljali bodo tudi sistem delavskih delnic za učinkovito motivacijo delavcev. Načrtujejo bistvene spremembe delovnega časa in sicer izključno po kriteriju racionalnosti dela, vendar s hkratnim upoštevanjem dnevnega in tedenskega počitka delavcev. Po devetdesetih dneh izvajanja programa se načrtuje selekcija na dobre in slabe delavce, da bi tako zagotovili ustrezno kadrovsko zasedbo največ 4500 delavcev za izpeljavo sanacijskega programa. Glede na slabo izobrazbeno strukturo zaposlenih (kar 60 odstotkov nekvalificiranih) bo najmanj 1300 takih, v katere se ne bo splačalo vlagati, ker preprosto ne morejo več ujeti razvijajoče se tehnologije. Zdaj je v pripravi že drugi paket ukrepov, ki bo predvidoma nastopil septembra, njegova ostrina pa bo seveda odvisna od rezultatov uvedbe prvega. Z že sprejetim programom ukrepov bodo ta mesec seznanili tudi slovensko vlado in ji postavili zahtevo: če naj panoga deluje po evropskih principih, naj bo tudi zaščitena po evropsko. Kakorkoli, Jesenice in celotno železarstvo nestrpno pričakujejo odločitev na republiški ravni -železarstvo da ali ne - saj gredo vse dotlej vsi njihovi napori pravzaprav v nič. • T. Jurjevec Ko gloda črv Dolga leta so se delavci Tekstilindusa zavedali, da štrajkati nima smisla, da z ustavitvijo strojev škodujejo le sebi, nikomur drugemu. S strahom so delavke gledale proti vhodu v tovarno, ali se bo pojavil tovornjak z balami bombaža, da bo delo, da bodo stroji tekli, da se ne bo ustavilo, kot v Iskri na Laborah. Potrpežljivo so prenašale potem vse nižje osebne dohodke, tudi ostajanje doma zdaj po več, zdaj po manj dni. Počasi, a vztrajno je šlo navzdol, brez njihove krivde. Tovarna se je zadolževala, zaloge so se kopičile, stroji so zastarevali, posebej obe tkalnici, in voza ni potegnilo iz blata še večje prizadevanje ljudi v tovarni, da so sledili svetovni modi, zahtevam sodobnega trga. Vse so razumeli, da jih hromi inflacija, da so surovine in kemikalije zanje vsak dan dražje, da dobavitelji izkoriščajo njihovo odvisnost, da tržnost zahteva svoje. Težko, a vendar so sprejeli odločitve, da je moralo od 1854 zaposlenih kar 1200 delavcev naenkrat na prisilni dopust in da dobiva okrog 200 delavcev najnižji zajamčeni osebni dohodek 1870 dinarjev, nekaj sto se jih pa najde z osebnimi dohodki nekaj nad 2000 din ob povprečju 3000 din v tovarni. Verjamem, da je bil dober namen direktorja, da s pomočjo zaprtih kuvert, da v njih malo bolje plača strokovnjake, ki bi se tako stimulirani bolje zavzeli, da potegnejo ta težki voz, toda zaprte kuverte so bile le tista kapljica, ki je pripomogla, da se je zvrhana kupa prelila čez rob. Kaj je lahko hujšega, kot ljudem, napetim kot strune, ko jim zmanjkuje za kruh, za mleko, ko je resno ogrožena njihova in njihovih otrok eksistenca, pomahati z zaprto kuverto. Pomenila je rdečo cunjo in Tekstilindusovo tovarniško dvorišče spremenilo v korido. Vsa prizadevanja so se izničila. Direktor pravi, da bo vztrajal na zaprtih kuvertah, da so se delavci pomirili, ko so videli, da njegov in osebni dohodki drugih, ki so jim naložena zahtevna bremena vodenja, le niso tako visoki, da so občutno nižji kot drugod, vendar v primerjavi z delavčevimi dosti višji. Sicer pa njegov in vsak osebni dohodek vsak v tovarni lahko izračuna. Delavci so se pomirili, vsaj zaenkrat, toda stroški, ki so s štrajkom nastali, so izničili vse. Junija je bilo 205.000 metrov gotovih tkanin izpada, od tega 146.000 kot posledica štrajka, kar skupaj s še drugimi stroški, ki jih je štrajk povzročil znese okrog 1,2 milijona DEM. Vendar z zaprtimi kuvertami bo črv glodal naprej, tega se vodstvo mora zavedati. Saj so v kapitalizmu res sistemi zaprtih kuvert, sploh "zgoraj", toda v urejenih razmerah, ko hoče kapitalist v konkurenčnem boju s posebnimi stimulacijami še bolj zainteresirati najbolj sposobne, da prihajajo z vedno novimi idejami, da še bolj oplemenitijo njegov kapital. Ne pa takrat, ko gre za preživetje. Morda se bo, če bodo trmarili naprej, ta sistem nagrajevanja uveljavil tudi v Tekstilindusu, posebej še ob strahu, da ponovni štrajk pripelje stečaj. Toda roko na srce, v teh razmerah taka odločitev zagotovo ni bila ne v pravem Času ne modra. • D. Dolenc Podeljene so plakete ZZB NOV Jugoslavije Ljubljana, 2 julija - V ponedeljek je predsednik RO ZZB NOV Slovenije v dvorani ljubljanskega Magistrata podelil letošnje plakete ZZB NOV Jugoslavije, ki jih je prejelo 17 posameznikov, borčevskih in drugih organizacij ter podjetij, 7 plaket pa je bilo podeljenih zamejcem. Od Gorenjcev sta plaketo prejela skupnost borcev Škofjeloškega odreda in Ivan Franko - Iztok iz Škofje Loke. Čestitamo! D. D. GLAS 4r STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 6. julija 1990 -,-. OBNOVLJENA HUDIČEVA BRV - Znamenita škofjeloška lesena brv, ki je najpripravnejša peš povezava med starim delom mesta in Puštalom, je po približno četrt stoletja spet docela obnovljena. Lani so je obnovili okrog 30 metrov, v letošnji drugi etapi pa še preostalih 40. Delo so zelo dobro opravili štirje zasebni tesarji. Značilnost brvi - kar je bilo tudi najtežje opravilo -so veliki razponi polj nad vodo, zanimivo pa je tudi to, da je brv v celoti iz hrastovine. Delo je financirala krajevna skupnost, ki je za letošnji kos obnove odštela 160 tisočakov. • H. J. Asfalt v Goropeke Žiri, 5. julija - V nedeljo, 24. junija, so vaščani Goro-pek in Opal ob praznovanju patrona svoje podružnične cerkve Janeza Krstnika tudi slovesno izročili prometu prenovljeno in asfaltirano cesto v Goropeke. Gre za 2,2 kilometra ceste, katere obnovo, razširitev in asfaltiranje so načrtovali že nekaj let. Že lani so Goropečani in Opalčani (22 hiš) vlagali v razširitev cestišča in izkop. Vgradili so tudi 5000 kv. metrov spodnjega ustroja. Lanskoletne stroške so si razdelili z občinsko cestno komunalno skupnostjo. Letos je samo asfalt stal 1,3 milijona dinarjev. Iz občinske blagajne je prišlo 620 tisočakov, vaščani so dali 300 tisočakov, žirovska podjetja 214, Cestno podjetje 107 in Kmetijska zadruga 70 tisočakov. Opravljenih je bilo blizu 300 traktorskih ur, prebivalci iz vsake hiše so opravili še najmanj sto ur dela na trasi. V zadnjih letih se je v Goropekah in Opalah sploh veliko premaknilo. Pred nekaj leti so dobili telefone, pred dvema letoma so zgradili vodovod s črpališčem, letos cesto. Največ zaslug za uspelo prenovo ceste imata Martin Frelih in Rudolf Poljanšek. • I. Reven Izlet upokojencev na Ledine in Češko kočo Kranj, 5. julija - Planinska sekcija pri društvu upokojencev Kranj pripravlja planinski izlet za svoje člane in druge upokojence na Ledine (1700 m) in Češko kočo (1542 m). Izlet bo v četrtek, 12. julija, odhod izpred avtobusne postaje v Kranju ob 6.25. Obvezen je za vse upokojence, ki nameravajo 14. in 15. avgusta na Triglav. Peš hoje je pet do šest ur, svetujejo planinsko opremo. Obenem društvo vabi upokojence tudi na izlet v Logarsko dolino in Savinjski gaj, ki bo 24. julija. Prijave sprejema do vključno 21, julija vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. # P. Lužan Živahni podnarški upokojenci Podnart, 5. julija - V petek, 29. junija, je bila redna letna programska konferenca društva upokojencev Podnart, na kateri so spregovorili o delu med dvema konferencama in pripravili načrt za naslednje leto dni. V zadnjem letu so pripravili tri izlete (Atomske Toplice in Podčetrtek, počitniški dom upokojencev Delfin v Izoli, Koroška), predstavniki društva so pred novim letom obiskali 32 krajanov, starih nad 80 let. Društvo občasno prireja tudi izlete za kolesarje, članice imajo enkrat na teden telovadbo in enkrat na mesec pohode v okoliške kraje, društveni bife je spet redno odprt. Tudi za naprej načrtujejo najmanj tri izlete, in sicer v toplice, na Koroško in že julija, skupaj z društvom Brezje, na Roglo. Po konferenci je bil tradicionalni upokojenski piknik. • C. Rozman Jutri izseljeniški piknik v Dolenjskih Toplicah Srečanje v moji deželi Novo mesto, julija - Nekdanji izseljeniški piknik, ki je zdaj po novem dobil naziv Srečanje v moji deželi, bo v soboto, 7. julija, v Dolenjskih Toplicah. Program prireditev po vsej Sloveniji. Program prireditev teče že od 23. junija, ko je bila v salonu Zdraviliškega doma odprta razstava Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja ob 80-letnici Antona Dermote ter otvoritev I. likovne kolonije za slovenske likovne umetnike po svetu. 26. junija je bila v galeriji Škuc v Ljubljani odprta razstava slovenskih osnovnošolskih učbenikov iz prekomorskih dežel. 29. junija se je začela slovenska poslovna konferenca v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, kjer so poslovnežem slovenskega rodu predstavili obstoječo zakonodajo o vlaganjih tujega kapitala in nekatere projekte, ki bi bili zanj zanimivi. 5. julija se je na Otočcu začel znanstveni simpozij pod naslovom Načini in perspektive delovanja Slovencev doma in po svetu, ki sta ga pripravila Slovensko geografsko in Slovensko sociološko društvo ter Slovenska izseljenska matica. Danes, 6. julija, ob 20. uri bo v cerkvi Sv. Ane v Dolenjskih Toplicah večer pevskih zborov, jutri, v soboto, 7. julija, pa se bo ob 12.30 pričela osrednja prireditev, ko bo udeležence pozdravil dr. France Bučar, predsednik skupščine Republike Slovenije. Pred prireditvijo, ob 11. uri, bo na jasi v Dolenjskih Toplicah maševal nadškof ljubljanski dr. Alojzij SuStar. Sledil tio hoi»a( kultnim m /abavni pvogiam. • I). Dolenc Krajevna skupnost Besnica Telefonija najtrši oreh Besnica, 4. julija - O že opravljenem delu ne kaže izgubljati preveč besed, menijo vodilni možje iz besniške krajevne skupnosti. Seveda imajo prav, da gledajo naprej, vendar pa mimo nekaterih zadnjih velikih pridobitev za te kraje le ne moremo, ne da bi jih vsaj bežno omenili; na prvo mesto vsekakor velja postaviti posodobljeno cesto skozi Rakovico do Kranja pa javno razsvetljavo, ki so jo v okviru samoprispevka postavili na najbolj občutljivih mestih pa mrliško vežico, skratka, skratka, razlogov za pretirano skromnost v Besnici res nimajo. Kaj in kako pa naprej? »V svetu krajevne skup- Tako bodo poleg radioa-nosti smo sprejeli okvirni materjev, ki spet delajo z program dela, odgovorni za posamezna področja bodo pripravili še podrobnejše programe. Od t.i. gradbenih del bi omenil predvsem telefonijo, ki bo naš najtežji zalogaj. Z Alpetourom bi se radi sporazumeli za lokalno avtobusno linijo med Sp. Besnico in Kranjem, problem preskrbe z živili na Pesnici pa je z odprtjem zasebne trgovine pred mesecema več ali manj že rešen,« I pravi [pred- Inik [sveta |Ma-Itevž [Kleč lin dodaja, da želi kra-ijane (okrog 1400) čim bolj zbližati tudi na bolj "duhovnih" področjih kvalitete življenja. novim zagonom, za krajane pripravili tudi različne krožke oziroma tečaje: tečaje angleščine in nemščine, šivanja, kuhanja, pletenja, igranja na glasbene inštrumente, risanja, plesa, v načrtu imajo več glasbenih koncertov, gledaliških predstav, ure pravljic oziroma filmske predstave za otroke in mladino, razstavo ročnih del in domačih jedi, akcijo za čisti kraj, tekmovanje v nabiranju gob, pohod na Špičasti hrib, tek po Besni-ških dobravah, športna tekmovanja, piknik... O že % začeti akciji I "1 obno-. ve in razširitve telefonskega omrežja pa i je po- Gasilski jubileji Kranj, 5. julija - Številna gasilska društva po Gorenjskem letos praznujejo okrogle obletnice; Stara Loka, Gorenja vas in Lese častitljivih 90 let, Naklo 80 let, Hlepce 70, Sava Kranj in Bistrica pri Tržiču 60 let, tovarniški društvi Elan in Jelovica pa 40 let. Jubileje bodo gasilci zaznamovali tudi z raznimi zabavnimi prireditvami (veselicami), katerih izkupiček bodo namenili za nakup in vzdrževanje gasilske opreme ter za popravila domov. • I. Petrič Tovarne nimajo denarja za deponijo v Tenetišah Zatika se pri projektni dokumentaciji Kranj, jul i j a - Sanacija deponije komunalnih odpadkov in izgradnja deponije za posebne odpadke kranjske občine v Tenetišah je obtičala na nevarnih čereh pomanjkanja denarja, saj so v denarnih zagatah tovarne, ki so se sporazumele, da bodo stvar financirale do gradbenega dovoljenja. Izdelavo projektne dokumentacije so vključili v nove komunalne cene, vendar urepi zvezne vlade rišejo ob podražitve vprašaj. Trinajst največjih kranjskih tovarnih se je pred tremi leti sporazumelo, da bodo plačale izdelavo ureditvenega načrta za sanacijo in gradnjo deponije v Tenetišah ter tehnično in investicijsko dokumentacijo vse do izdaje gradbenega dovoljenja za oba objekta, občinski izvršni svet (in tedanja komunalna skupnost) pa bo pridobil zemljišča. Sredi lanskega leta je bil sprejet ureditveni načrt, začele so se priprave za izdajo odloka o prenosu lastnine, Komunala je na podlagi razpisa za pridobitev investicijsko tehnične dokumentacije izbrala Razvojni center Celje, ta pa je sredi letošnjega maja med ponudniki za izvajalca izbral IBE Ljubljana. Tehnična in investicijska dokumentacija bo veljala 3,6 milijona dinarjev, skupaj s potrebnimi raziskavami pa 4,1 do 4,3 milijona dinarjev, 30 odstotkov bo potrebno plačati zdaj, 50 odstotkov septembra in preostalih 20 odstotkov novembra po predaji in recenziji dokumentov. Vendar pa so kranjske tovarne v hudi denarni stiski, zato so poskusili približno 1,5 milijona dinarjev zagotoviti s podražitvijo odvoza odpadkov. • M. V. Otipljiv začetek plinifikacije Škofja Loka, 5. julija - Inštitut Jožefa Štefana je škofjeloškemu izvršnemu svetu ponudil izdelavo študije plinifikacijskega omrežja za industrijsko cono na Trati in območje mesta Skofja Loka, proučitev vzporednega pridobivanja toplote in električne energije kot tudi investicijskega plana izgradnje, za kar so postavili ceno 675 tisoč dinarjev. Izvrsni svel bo inštitutovo ponudbo sprejel, vendar ima v občinskem skladu stavbnih zemljišč letos /a pripravo plinifikacije, predvsem za pridobivanje soglasij na trasi plinovoda, predvidenih le 200 tisoč dinarjev. Ko so v izvršnem svetu pretresali možne dodatne vire denarja, so se opredelili za prerazporeditev znotraj sklada stavbnih zemljišč in ne za to, da bi denai posebej združevali bodisi po posebnem sporazumu od podjetij, bodisi po stopnji 0,1 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih v okviru programa komunalne dejavnosti, bodisi s povečanjem vrednosti točke'nadomcstila za uporabo stavbnega zemljišča. • 11. J. vedal nekaj besed Janko Potočnik. »Zdaj imamo v krajevni skupnosti samo 160 telefonskih priključkov. Predvidoma jeseni bo postavljena nova centrala za' 600 številk (tudi za Podblico), ki smo jo že kupili in nas je stala 240.000 mark. Glede na prvi predračun iz PTT Kranj od novih naročnikov zbiramo po 2250 mark v petnajstih obrokih. Dvanajst obrokov so že plačali. Za zdaj imamo sklenjenih 205 pogodb za nove priključke. V Rakovici, na primer, ne bo ostala brez telefona nobena hiša. Denarja za novo omrežje bi moralo biti dovolj, če ne bi PTT prvotnega predračuna investicije podvojil, z 850.000 mark povečal na 1,4 milijona mark. Krajani so na zboru menili, naj bi njihovega prispevka ne povečevali, ampak razliko pokrili iz drugih virov. Problematiko bomo izpostavili v svetu krajevne skupnosti skupščine občine Kranj, saj menimo, da nas PTT izigrava.« Janko Potočnik je za primerjavo telefonski investiciji postavil petletni krajevni samoprispevek. Telefonija bo veljala kar za tri samoprispevke. Po pogodbi naj bi novi telefoni zazvonili konec naslednjega leta. Prihodnje leto bodo v Besnici praznovali 700. obletnico kraja. Loški urbari} namreč 1291. leta omenja cerkvi v Spodnji in Zgornji Besnici. Počastitev jubileja družno načrtujejo v krajevni skupnosti in župniji, nad katero bedi farni patron sv. Tilen. Župnik Lojze Grebene ki je v Besnici osem let, se J velikim žarom loteva tudi obnove cerkva. Potem ko j< s pomočjo krajanov najpre postavil novo župnišče, j( ob strokovni pomoči Zavo da za spomeniško varstvt že prenovil zunanjo podo bo cerkve v Sp. Besnici ti 15. stoletja. Letos bodo za čeli obnavljati še notranjosi cerkve in zlate oltarje, kal bo predvidoma trajalo vd let. Na podoben način bo do postopno obnovili in po lepšali tudi farno cerkev. I »Cer* kve j< : načel [zob časa. V sta ri Jtr j gosta 'viji si Johna-[vljali jpred-ivsem zvonove, ki jih je vzela prvi vojna, in strehe, sledila j' gospodarska kriza, drugi vojna in povojni čas, ki sir kralnim objektom ni bil na klonjen. Zdaj rešujemo, ka> se da. Veliko škode ni mogoče več popraviti. Denar li obnovo dajejo izključno krt jani, verniki. Zlasti za spff menike, kot je cerkev v Sp Besnici, bi bilo prav, da V nekaj denarja primaknila tu di kulturna skupnost, saj gr* za skupno kulturno ded išči no,« je dejal župnik Lojzf Grebene, ki ob obnovi izpo stavlja še en problem, ni mreč pomanjkanje stroko* njakov za to delo. • H. Jelovčan, foto G. Šinil Vežice in cesta Preddvor - V krajevni skupnosti Preddvor letos nadaljujejo z nekat*' mi deli, ki so jih na podlagi sprejetega programa začeli ie lani oziroma ( začetku tega srednjeročnega obdobja. Tako so pri obnovljenih mrliških v*i cah, ki so bile zgrajene v začetku tega leta, zdaj urejali tudi okolico. Za * novo vrezic so krajani krajevnih skupnosti Preddvor in Bela prispevali tretj no denarja, razliko pa bivša Cestno komunalna skupnost. Projekt za vezi1 sla naredila arhitekta Marjan Bcž.an in Marjan (erar, gradbeni odbor je * dil Marjan Ciperle, gradnjo pa Iranci Bizjak. V petek, 29. junija, ko so b> končana tudi dela pri urejanju okolice, pa je bila na vrsti se posvetitev vcJ" Obredno svečanost (slika zgoraj) je Imel kanonik Melhior Golob iz ljubi) ne. V vasi MoAjanca v krajevni skupnosti pa so se letos krajani lotili uf janja preostalega dela ceste. Ze lani so na tej cesti položili pol kilomc^ asfalta mi uredili odvodnjavanje na enem kilometru. Zdaj bodo odvodn) vanje uredili ob vsej cesti, v dolžini 400 metrov, kjer je cesta najožja,! so |o lazsu ili za en nielei. za Ln so domačini brezplačno odstopili zenilj1 če (slika spodaj) S pomočjo (Ki IOK Preddvor in pod strokovnim vrf sivom Cestnega podjetja so najtežja gradbena dela že v glavnem konci Zdaj čakajo Se na asfalt I'o programu naj bi občina zagotovila denar-napn.inj pol kilometia asfalta Možjaiičani pa si Želijo, da bi bila celot' . esta čimpiej aslaltirana. • A. Z. Petek, 6. julija 1990 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER. 5. STRAN '^II^S&Jg^GLAS Literarni večer slovenske diaspore SLOVENCI PRIHAJAJO Ljubljana - Prav gotovo ni mogoče na literarni večer povabiti prav vseh pesnikov, pisateljev in mislecev, ki ustvarjajo izven slovenskih meja. Toda že izbor sodelujočih, ki jih je na prireditev povabilo Društvo slovenskih pisateljev, je bila nekakšna pokušina, kako zveni slovenska beseda tistih, ki že desetletja živijo in ustvarjajo daleč v svetu, ne da bi kdaj nehali misliti po slovensko ali se ne zavedali svojih korenin. Prostori Društva slovenskih pisateljev so bili minuli torek zvečer skoraj pretesni za vse, ki so hoteli prisostvovati literarnemu večeru, na katerem je Društvu slovenskih pisateljev prvič v zgodovini uspelo pripravititi v celoti srečanje slovenskih ustvarjalcev iz slovenske diaspore. Prišli so iz vseh kontinentov, iz Avstralije, Južne Amerike, in tudi od tako blizu, kot je na primer Dunaj. Toda geografske razdalje niso nič v primeri z razdaljami, ki jih lahko povzroča ločenost od svojih ljudi. Ne gre spregledati dolgoletnih prizadevanj Društva slovenskih pisateljev za odpravo zakonov, ki so prepovedovali vstop tudi nekaterim slovenskim ustvarjalcem v Slovenijo - brez njih pa slovenski kulturni prostor ni to, za kar se tako zavzemamo. "Časi, ko je bilo zaradi prejšnje politike slovensko pesništvo raztreseno po tujini, ne da bi mu bila omogočena vez z domačim kulturnim prostorom, so mimo in se ne bi smeli več vrniti," je med drugim rekel v nagovoru udeležencem literarnega večera Rudi Šeligo, predsednik slovenskega pisateljskega društva. Venčeslav Šprager, arhitekt, pesnik in slikar iz Miinch-na: "Pišem poezijo in lirično prozo, objavljal sem v Švici, Berlinu, Kanadi, v antologijah, literarnih časopisih. Izdal sem dve pesniški zbirki Sladovi povsod in Literarna čitanka. Ze deset let poskušam na- vezati stik tudi s slovenskimi založbami, pa nikoli ni bilo niti odgovora na ponudbo. Tudi to je domovina." Bert Pribac piše pesmi in živi že skoraj tri desetletja v Avstraliji, kjer je izdal dve pesniški zbirki: "Prve pesmi so bile zdomsko depresivne, mora je popustila šele po prvem obisku v domovini. Kot član PEN sem zdaj pogosteje doma, bil sem priča začetkom slovenske pomladi. Sodeloval sem pri rojevanju ideje, naj bi zaprti četverici pomagali z znanimi literarnimi večeri v prostorih slovenskega pisateljskega društva. Zdaj se vračam domov za stalno. Veselim se, da je založba Mladinska knjiga že sprejela v svoj program mojo pesniško zbirko. Sicer pa sem v slovenskem revijalnem tisku kar nekaj objavljal in doma nisem povsem neznan, upam." Lev Detela, svoboden publicist na Dunaju, je prišel domov prvič po treh desetletjih: "Literarni večer slovenskih izseljenih pesnikov in pisateljev bi bil lahko uvertura v novo dogajanje slovenske literature, ki je ne ome- juje več nobena ideologija in ki lahko prestopa meje v obe smeri. Seveda nam evfori-ja novega dogajanja ne bi smela zamegliti kriterijev pri ocenjevanju zdomske literature, vse gotovo ni dobro. Sam sem se sicer oglašal v slovenskem revialnem tisku v Dialogih, Problemih, v Sodobnosti, v sedemdesetih letih je skoraj izšla moja pesniška zbirka pri založbi Obzorja, pa je bila zadnji hip prepovedana in uničena. Pišem v obeh jezikih, izdal sem doslej 25 knjig, delam kot novinar, kritik in sploh kot posredovalec med dvema kulturama - nemško in slovensko." Opozoril je tudi na deklaracijo o samostojnosti Slovenije in v slovenski skupščini sproženo zahtevo slovenskih pisateljev, naj takoj prenehajo veljati zakoni, ki so doslej prepovedovali vstop slovenski tiskani besedi. Moderator literarnega večera pesnik in igralec Tone Kuntner je povabil k branju pesmi in proze deset literarnih ustvarjalcev, dva ali tri odsotne pa je s kratkim branjem predstavil sam. Drugi so brali, kar so napisali v tridesetih, štiridesetih letih, odkar jih ni bilo doma; široko je bila razprostrta pahljača ustvarjalnosti - od najbolj preprostih domovinskih krikov, do poskusov poetične biografije, do prave in izjemne literature skoraj praviloma zaznamovane z bolečo raztrganostjo dveh bivanj. Nekateri so dobro izkoristili svoj nastop, pesmim so dodajali spodbujeni zaradi sprejema pri poslušalcih vedno nove, kot da bi s tem lahko ublažili vse hudo povzročeno z nebivanjem doma. • Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik Slovenske novitete EMONICA UVAJA MODRO PTICO V »loibi Emonic, ki sodi » t.ko im«»ov.no m.lo aloaffln , F ^ ^ s,cvl|j dtMt.____ Cunjak je s tem zaofcrozn mc»______.— Paket štirih novih knjig je pravično razdeljen na polovico proze in polovico poezije. Knjigo Zeljka Kozinca z naslovom Živ je Jaša Zlobec označil kot knjigo, ki je lahko dokument in pričevanje o času, lahko pa se bere kot čista literatura, kot zgodba, ki se dotika zgodovinskih točk in vozlov zadnjih petdeset let pri nas. Lahko pa knjigo vzamemo tako, kot jo je označil avtor, da gre namreč za liierariziran scenarij. Del knjige jc namreč res del scenarija za slovenski film Christoforos, ki se ie že pred petimi leti ukvarjal s stvarmi, s katerimi se prav zdaj ubadamo: ob spravi se knjiga ukvarja tudi z volitvami ter nekaterimi dogodki in konflikti slovenske pomladi. Zanimivo je tudi to. da je knjiga Živ, tako je povedal avtor, del zamisli o slovenski sagi v štirih delih. Omeniti velja, da je Kozinče-va knjiga izšla v zbirki Modra ptica, s katero Cunjak oživlja ime pred desetletji cenjene slovenske zbirke. V dilemi živeti ali pisati je "stari, dobri" Milan Kleč izbral pisanju; zato je izšla njegova nova knjiga Balanca. Gre za zbir zares kratkih zgodb, v knjigi ji je kar devetindvajset, ki se preberejo v eni sapi. Slovensko pesništvo je bogatejše za dve pesniški zbirki. Novica No-vakovič je letošnji Goranov nagrajenec, predstavlja pa se z zbirko Raztegljiva letovala. Pesnika je ocenjevalec Vladimir Gajšek označil za prvega slovenskega nadreali-sta. Na platnicah zbirke piše o No-vakovičevi poeziji Alojz Ihan: "Poezija Novice Novakoviča skuša z grotesknimi, celo bizarnimi podobami nenehno razbijati miselni okvir, v katerem želi bralec použiti pesem." Na bralcih je, ali bodo do takšne radikalne poezije strpni ali ne. Enako velja ludi za drugega pesnika Ivana Črniča in zbirko Skara-bejeva dušica. Njegov izbor teme je presenetljiv, saj zajema iz staroe-gipčanskih obrednih motivov, obenem pa so to tudi aktualni spevi našega vsakdana. Vsekakor gre za zbirki, estetsko in poetsko dovršeni, ki bosta imeli zagotovo primeren odmev v slovenski literarni produkciji. • L. M. Tomaž Schlegl: Grad Zaprice - včeraj, danes, jutri NOVO VREDNOTENJE GRADU ZAPRICE pred kratkim je izdal absolvent arhitekture, Kamničan Tomaž Schlegl zanimivo publikacijo o kamniškem gradu Zaprice. Arhitektonska študija o pomenu, razvoju in prenovi gradu z naslovom "Grad Zaprice - včeraj, danes, jutri" je bila izdelana na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani v študijskem letu 1987/88. Izdajo biltena sta finančno podprli Kulturna skupnost in raziskovalna skupnost Kamnik. Studija o arhitekturno izredno zanimivem gradu Zaprice. ki ga je tal neupravičeno zaobšla reprezentančna knjiga Ivana Sloparja "(»radovi na Slovenskem", ni pomembna samo za arhitekturno it roko. Z veseljem jo bo vzel v roke tako zgodovinar, umetnostni zgodovinar, urbanist, muzealec, kol laični ljubi telj, nenazadnje pa tudi turistični delavec in gostinec. Tomaž Schlegl jc ob primerjavi velikosti in oblik tlorisov gradov, graščin ni dvorcev na kamniško domžalskem območni in na podlagi Valvasorjevih upodobitev Kamnika i" Zapric ter ob še nekaterih kuno ziletah gradu, postavil neka) novih smelih hipotez. Ugotavlja da ie »rad, glede na čas nastanka, s svojo neuirdhcno arhitekturo pravzaprav Prvi primer reprezentančnega gradu na Slovenskem Po analizi llori s°v predpostavi^ da |e Valvasorje v" grafična upodobitev grajskega °b/Hl|j \ Slavi m "lopogiatiji' Pravzaprav napačna, sa| K bil slan dardni čelverokoiut tlom * icsnio trikoten! Tako jc imel za razliko od Ottalih renesančnih gradov z zaprtimi dvorišči, ob centralni ttinOVtnj wi ttavbi dvorilo« odprto na v$e Nrani, zaradi čcsai lahko slutimo. da gre prej ko lllj /a Od drugod pri- neseno arhiiekturo. Nezanemarljiv je tudi vpli\ arhitekture Zapne na nekatere kasnejše gradove v tej regiji (Križ, Ccšenik). Schlegl razvija v ekspertizi "Poskus razčlenitve številčnih simbolov" teorijo o numeri-čnib razmerjih arhitektonskih elementov in členov, ki naj bi bili simbolično vezani na mitologijo, predvsem krščansko Omenja števila tri, sini, sedem, ki se permanentno pojavljajo v arhitektonskih enotah grajske zasnove. V aksonometriji in tlorisu nam prikaže tudi domnevno stavbno zgodovino gradu od okoli 1550, do stanja pred letom I«25. Prvotna renesančna zasnova osrednje stavbe ic bila okrog leta 1770 povsem ha-loki/irana. V ta čas sodijo tudi tera-sasii vrtini na južni strani obzidja, ki so bili edinstveni v >.'i.i|ski .ulii lekturi v kamniško-domžalski regiji. Z vidika današnjega stanja so v risbi predočene likovne vrednote objekta ter dominantni pogledi nanj z različnih mestnih točk. Tu jc še topografski načrt z. dostopi in in-li.istrukturno urejenost |o ter prikaz iiiienerjcv in njihovih količinskih in vsebinskih kvalitet. V splošni oceni današnjega stanja gradu opozarja Schlegl predvsem na njegov pomen v preteklosti in na neustrezno funkcijo in namembnost po letu 1945 ter ocenjuje njegove arhilekturno-urbanistične in umetnostno-zgodovinskc kvalitete ter pomanjkljivosti. V predlogih prenove predlaga spremembe namembnosti stavbe za nove kultur-noumetniške, muzejske, družabne in gostinske funkcije. V prenovi arhitekture pa pledira za smiselne posege, ki naj bi v stoletjih večkrat prezidanemu gradu vrnili nekatere smiselne in žlahtne arhitektonske vrednoie in predstavili reprezentančno zasnovo celotnega objekta ter posameznih členov. Predlaga postavitev domnevno in smiselno prvotnega vhoda z dvema stolpičema v severnem kotu obzidja, obnovitev terasastih vrtov na južni strani. ustrezno tlakovanje grajskega dvorišča (atrija), nov pristop h gradu z zahodne smeri ipd. Vse to je ponazorjeno z aksonometrijo in v perspektivnih skicah. Prav ob teh risbah in skicah naj omenimo še avtorjevo vešče in domiselno obvladovanje risanja. Lahko ugotovimo, da je s to študijo podan vzorec, kako naj se strokovno predstavi naša reprezentančna profana kulturna dediščina tudi suši javnosti. V danem primeru pa je tudi navodilo ali vsaj nakazana smer, kako naj bi se v prihodnje objekt vrednotil, saniral, adaptiral ter kakšni in katerim namembnostim naj služi. Dušan Lipovec POČASTITEV DR. TITLA V začetku junija je bila v Neaplju slovesnost, na kateri je Evropska akademija znanosti in umetnosti izvolila slovenskega geografa prof. dr. Julija Tilla za svojega zaslužnega člana. Listino o izvolitvi je dr. Titlu na slovesnosti v Castello Angioinu v Neaplju izročil podpredsednik Evropskega parlamenta gospod Joao Ci.i\ In-ho. Visoko priznanje jc dr. Titi prejel za svoje pomembno raziskovalno delo. ki pomeni temeljit prikaz gospodarskega in populacijskega razvoja slovenske Istre od začetka 19. stoletja dalje. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava slik iz ciklusa Naš čas slikarja Marjana Belca. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja akad. slikarka Alenka Pirman. V galeriji Globus razstavlja slike akademski slikar Henrik Marcehl. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava likovnih del slikarja Hua Quinga. Danes, v petek, ob 18. uri odpirajo v razstavnem salonu Dolik razstavo Slovenski ielezarji in čisto okolje. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo od 9.30 do 17. ure. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija (etnološki muzej) je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 16. do 20. ure. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava slik Joa Sagbergerja. BLED - V Festivalni dvorani nastopa jutri, v soboto, ob 20.30 pianist Zoran Škrinjar. V cerkvi na blejskem otoku bo v ponedeljek, 9. julija, ob 20. uri koncert bratov Zupan iz Tržiča. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je odprta prodajna razstava slik Združenja umetnikov Škofja Loka, izkupiček je namenjen za odkup kašče.dZbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstavo Stalna galerijska zbirka. V knjigarni Papirus na Deteljici razstavlja akad. slikar Kamilo Legat. PLESNE POČITNICE Kranj - V ponedeljek, 9. julija, ob 10. uri dopoldne se bo v dvoranici gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici začela tridnevna plesna šola z naslovom Plesne počitnice. V dveh dopoldanskih urah bosta voditeljici šole Andreja Rauh in Alenka Hain prikazali osnove jazz baleta, obenem pa tudi novosti s pravkar končane ljubljanske poletne Plesne šole. Tečaj je odprtega značaja, vabljeni vsi, ki jih zanima izraz modernega plesa. Od 11. julija pa do 13. julija popoldne od 17. do 20. ure pa bo v modri dvorani gradu Kieselstein Mateja Puhar, študentka šole za razvoj modernega plesa v Amsterdamu, pokazala novosti s tega področja. Tudi ta tečaj je odprtega tipa. POD ROŽNATO PLANINO Kropa - V letošnji sezoni ima Moški pevski zbor Stane Žagar Plamen Kropa v programu pesmi iz slovenske pevske zakladnice. Zbor je pesmi izbral iz pesmarice Kje je moj mili dom, ki jo je pripravil prof. Egi Gašperšič. S tem pevskim programom se je zbor predstavil tudi v soboto, 30. junija, v Kamni Gorici, v prenovljenem gostišču Mlin. V akustičnem prostoru, ki so ga poslušalci napolnili do zadnjega kotička, je bil koncert še posebej dobro izvajan. V okviru Radolškega poletja bodo kroparski pevci koncert ponovili tudi jutri, v soboto, v Radovljici na župnijskem dvorišču. Organizator ZKO Radovljica in pevski zbor so prepričani, da tudi tokrat poslušalcev, ki cenijo preprosto, staro ljudsko pesem, ne bo manjkalo. • Valentin Sparovec PLEŠEM - TOREJ SEM Kranj - Alenka Hain je sicer pred Časom diplomirala na slavistiki, vendar je bil študij in njeno življenje sploh tako povezano s plesom, seveda modernim plesom, da se tej plati svojega življenja - plesu - ne misli odreči tudi v prihodnje. Za vsako plesalko, še posebej, če gre za moderni ples, je pomembno, pri katerih učiteljih je spoznavala moderno plesno tehniko. Potem ko je vrsto let hodila v oddelek za izrazni ples pri ljubljanskem Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje, je Hainova sodelovala s tako znanimi imeni sodobnega plesa, kot sta Jasna Knez in Živa Kraigher. Ker pa je osnova vsakega plesnega izražanja vedno klasična, zdaj že drugo leto hodi tudi k baletu. Tudi v Kranju se je v zadnjih letih v okviru ZKO Kranj uveljavila plesna šola pod vodstvom Nataše Bergant - Možina. Ali se kot pretežno "ljubljanska" plesalka vključujete tudi v kranjsko plesno dogajanje? "Seveda se. Nekateri se bodo gotovo spomnili plesnega projekta Prihaja in odhaja, ki ga je pripravila skupina MAS. Sestavljale smo jo Mateja Puhar, Suzana Koncut in jaz. S tem plesom so nas povabili tudi na ljubljanske dneve plesa pred dvema letoma. Trenutno skupina ne obstaja, saj vse tri plesalke, vsaka drugje, nabira novo plesno znanje. Morda bo tako naneslo, da bomo čez čas spet nastopile skupaj pri kakšnem plesnem projektu, kot je bilo Burkališče sester kranjskih pod vodstvom Iztoka Kovača. Vmes sem tako kot Suzana Koncut vodila nekaj plesnih delavnic pri ZKO Kranj, obiskovala poletne plesne tečaje v Grožnjanu in v Ljubljani." Pri nas ni šol za moderni ples, zanimanja za plesne delavni« ce take, kot je v Kranju, pa je dosti, mar ne? "Je. Ne manjka mladih, tudi otrok, ki v tečajih spoznavajo prvo plesno znanje. Že dlje Časa pa obstaja plesna skupina Nova v okviru ZKO Kranj. Morda bi bilo treba z jesenjo organizirati tudi vikend plesne tečaje, voditi tečaje tako imenovanega show dance in jazz plesa, kar je tudi precej razširjeno, toda žal ne na kakšni primerni višini. Z jesenjo se seveda v Kie-selsteinu znova začenja plesna šola, s programom klasičnega plesa in modernih tehnik ter učenja sproščanja, kar je pri plesnih improvizacijah modernega plesa še kako pomembno." Poletje je tudi primeren čas za plesne nastope. Po vsakodnevnem baletnem izobraževanju v Ljubljani, bo gotovo tudi kakšen nastop v okviru poletnih prireditev v Kieselsteinu? "Takoj ko se bo v Ljubljani zaključila letošnja Plesna šola, bo v Kieselsteinu poletni plesni tečaj, pravzaprav bosta kar dva. Ker je tudi Mateja Puharjeva med počitnicami prišla iz Amsterdama, bomo skupaj s Suzano Koncut vse tri pod Plečnikovimi arkadami oziroma na stopnicah vrh Mohorjevega klanca odplesale Oživljene slike. Prireditev bo 25. julija, ob 22. uri." • Lea Mencinger GLAS 6. STRAN TELEVIZIJA, PODLISTEK Petek, 6. julija 199C TVSPORED PETEK tj. Julij« 9.00 9.00 930 9.55 10.40 11.30 15.55 18.00 18.05 18.10 18.40 19.05 19.10 19 30 19.55 19.59 20 20 21 15 22.00 22.25 23.20 TV mozaik Spored za otroke in mlade Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija Hormoni - poslanci življenja, poljudnoznanstvena oddaja' E. VVaugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka Video strani Poletna noč, ponovitev TV dnevnik Poslovne informacije TV mozaik Satari v mestu: Lov na po-nirke, angleška poljudnoznanstvena serija Pet prijateljev, angleška nanizanka EP Video strani Risanka TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Rumena reka, japonsko-ki-tajska dokumentarna nadaljevanka Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka TV dnevnik Pogledi Poletna noč Mati in sin, avstralska nanizanka Porotniki v senci Nori hotel, ang. nan. 2. program TV Ljubljana 13.55 VVimbledon: Tenis (polti nale moški) prenos 19.00 Alpski večer 90, ponovitev 4. oddaje 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana, posnetek 21.00 Vprašajte ZIS 22.00 Tenis, posnetek iz VVimble- dona 7. 7. VESELICA Z JEDMI NA ŽARU PRI VSAK SLOVENEC DOBI BREZPLAČNO Y PIVO IN PEČENICO (BON) VSESKOZI TUDI NEVERJETNE PONUDBE GUM! REIFEN PETER. CELOVEC ROSENTALERSTRASSE 189 Tel 9943-463 282128 (200 m za prvim semaforjem desno) GOVORIMO SLOVENSKO TV Zagreb 14.00 Pesnik na srebrni cesti 14 45 Barva noči, ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 17.20 Znanstveni razgovori 17.50 Oddaja za otroke 18.20 številke in črke 18.40 Risanka 18 45 Muppet shovv 19 30 TV dnevnik 20.00 V Citvju, angleška nadaljevanka 21.00 Zabavna oddaja 21.45 TV dnevnik 22.05 Kulturni magazin 23 05 Poročila za goste iz tujine 23.10 Barva noči, nočni program SOBOTA 7. julija 9 00 Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Smrček 9 15 Zlata ptica: Sedemletnica 9.25 ZBIS: Miško Poleno 9.35 Moja družina in ostale živali 10.05 Čudovita leta, ameriška nanizanka 10.30 Zgodbe iz školjke 11.05 Večerni gost: Pogovor s Sašom Miklavcem 11.45 I. Mednarodni festival pev skih zborov narečnega petja Ljubljana 90 15 55 Poletna noč 18.00 TV dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Iz tujih kuhinj 18.40 Spored za otroke in mlade: Cvetlične zgodbe 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Otroka hočem obdržati, ameriški film 22.10 TV dnevnik 22.35 Poletna noč Mati in sin, avstralska nanizanka Porotniki v senci, francoska nad Nori hotel, angleška nanizanka _2. program TV Ljubljana 14.55 VVimbledon: Tenis (finale ženske) 17.30 Satelitski program 1910 Kako biti skupaj 19 40 Italija 90 - SP v nogometu, y prenos finale (za 3. mesto) 23.00 Satelitski programi - pO' skusni prenosi _TV Zagreb 9.30 TV koledar 9 40 Čebelica Maja, risanka 10.05 Barva noči, ponovitev nočnega programa 12 05 Saga o Forsvthih, angleška nadaljevanka 13.00 EPP magazin 14.30 Dogodivščine Toma Sawy erja, igrani film 16 25 Hrvaški pisci na ekranu 1800 Sedmi čut, oddaja o prometu 18.30 Prisrčno vaši 19.15 Risanka 20.00 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znan. fantastična serija 20.35 Tamanndino seme, ameriški film 22 35 TV dnevnik ZNOVA LETNI KINO Kranj - Danes zvečer ob 21.30 bodo na dvorišču gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici zavrteli ameriški film Mož z rdečim čevljem. S to projekcijo odpira Kinematografsko podjetje v sodelovanju z ZKO Kranj letni kino, ki ga v Kranju ni bilo kar dvajset let. Za začetek bodo filmske predstave samo ob petkih.• L. M. 23.20 Poročila za goste iz tujine 23.25 Barva noči, nočni program Že spet ti, humoristična serija Violine so utihnile, NEDELJA 8. julija 9o5 Video strani 9.15 Živžav 10.30 Zgodbe iz mest: Čapljina 11.00 Maša sprave, prenos iz Kočevskega Roga 12.30 Video strani 12.35 Kmetijska oddaja 14.05 Video strani 16 00 Video strani 16 10 Formula 1, francoska nadaljevanka 17.05 Poslovne informacije 17.10 Preplah v Fire Creeku, ameriški film 1850 Risanka 19.00 Pot do filma 19.30 TV Dnevnik 2 19.47 Vreme 19.50 Italija 90, SP v nogometu, finale, prenos 23.00 EPP 22.40 TV dnevnik 3 23.25 Video strani _ 2. program TV Ljubljana 10.00 Nedeljski mozaik, oddaja za JLA 13.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 13.45 Le Castellet - F-1 za VN Francije, prenos 15.40 VVimbledon - tenis (finale moški), vključitev 18.45 Rezerviran čas 19.30 TV dnevnik 20.00 Te presenetljive živali: Vodič za krilate sladokusce, angleška dokumentarna serija 20.30 Kot potovanja - mesta mostovi, Most na Soči 21.00 Zdravo 22.20 F-1 za VN Francije 22.50 Satelitski programi 1. program TV Zagreb 9.35 Tarzan, risana serija 10 00 Nedeljsko dopoldne za otroke 11 00 Kmetijska oddaja 12.00 Resna glasba 13.00 Nevarni zaliv, kanadska nadaljevanka 13.55 Poročila 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Odkrivanje sveta 16 45 Bobby Dierfield, ameriški film 18 45 Tarzan, risana serija 19.10 TV Sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrnitev Arsena Lupina, francoska nanizanka 21 05 Dobrodošli v B. P klubu 21 35 TV dnevnik 2155 Informativna oddaja za goste iz tujine 22 00 Barva noči, nočni program Doogi Havvser, ameriška nanizanka Naročen umor, igrani film 0.00 Poročila PONEDELJEK 9. julija 9.00 Spored za otroke in mlade, Otroštvo v Agrarnu 9.20 Da ne bi bolelo: Sladkorčki 10.20 Mladinski pevski festival Celje 81 14.25 Video strani 14.35 Zdravo, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV dnevnik 1 18.10 TV mozaik 18.40 Spored za otroke in mlade 18.40 Radovedni Taček: Vrata 18.55 Cvetlične zgodbe 19.15 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Mladen Vuksanović-Vuk Janič: Koncert, drama TV Sarajevo 21.35 Minila je uže strašna noč, zborovska glasba ob jubileju Hrastovelj 21.55 TV dnevnik, Vreme 22.20 Poletna noč Mati in sin, avstral. nanizanka Porotniki v senci, franc. nadaljevanka, Nori hotel, angleška nanizanka 0.25 Video strani _2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi 19 00 Stare obrti-baščaršija, izobraževalna oddaja TV Sarajevo 19 30 TV dnevnik 20 00 Kavarna 20 50 Po sledeh napredka 21.45 Satelitski programi - poskusni prenosi TOREK 10. julija 9.00 Moz3ik, ponovitev 9 30 Mozaik, ponovitev ROČK KOMPAS 1S.45 Vldeo strani 1 15.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Spored za otroke in mlade 19.05 Zlata ptica: Horsov in ribič 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 20.05 Oče bom, italijanska nadaljevanka 20.55 Operne zgodbe, Ernani 22.20 Poletna noč Mati in sin, ameriška nani zanka Porotniki v senci, franc nadaljevanka, Zločini stoletja, ameriška nanizanka 2. program TV LJubljana 17.00 Satelitski programi 18.50 Slovenska ljudska glasba 19 30 TV dnevnik 19.5*5 Niča: Grond Prix v atletiki, prenos 22 40 Žrebanje lota 2245 Satelitski programi - poskusni prenosi SREDA 11. julija 9.00 Spored za otroke in mlade Medvedek godrnjavček 11.40 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.00 TV Dnevnik 1 18.10 TV Mozaik 18.40 Spored za otroke in mlade 19.15 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Izdelovalci Švicarjev, švicarski film 22.20 Poletna noč Mati in sin, avstralska nanizanka Mortimerjev okoliš novoze-land. nadaljevanka Zločini stoletja, amer. nanizanka __2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Iz tujih kuhinj: Švedska, izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanstveni forum 21.30 Poročila 21.35 Dubrovniške poletne igre ČETRTEK_ 12. julija . 9.00 Spored za otroke in mlade: Grizli Adams 9.25 Zakon v Los Angelesu, 4. del ameriške nanizanke 15.45 Video strani 15 55 Poletna noč, ponovitev Servi9 pralni stroji Originalni rezervni deli na zalogi. Delo opravimo pri vas na domu. Se priporočam. RAJKO K1M1FIC Tončka Dežmana <4 tel:COe<3) 3B 54D 64 000 KRANJ 184X1 18.10 18.40 19.10 19.20 19.30 19.55 20.05 20.55 22.00 2225 030 TV Dnevnik 1 TV mozaik Spored za otroke in mlade* Čudežna leta, ameriška naj nizanka Risanka TVokno TV Dnevnik 2 Vreme E. VVaugh: Vnovič v Bride»j headu, angleška nadaljevanka Osmi dan TV dnevnik 3 Poletna noč Video strani 2. program TV Ljubljani / 16.00 Satelitski programi skusni prenosi 19.30 TV dnevnik 20.00 Boj za obstanek 20.25 Na jugu Afrike 21.05 Regionalni program TV Ljubljana, Studio Ljubljana V Modernih interierih stopamo še korak bližje k svojim kupcem Izredno ugodno REGAL - UNA V izmeri: dolžina 3,17 m, višina 2,27 m. Cena 8.768,00 din Nudimo vam še dodatne ugodnosti: nižje proizvajalčeve cene, 6 mesečno obročno odplačevanje, pri plačilu z gotovino še dodatni 10 % popust. Razni pohištveni programi, ki jih boste kupili pri nas od 20.6. do 20. 7. bodo za vas cenejši še za dodatnih 20 - 30 % V Kranju in na Jesenicah. MIHA NAGLIC KAR ČLOVEK NE ZMORE, BOG POMORE Pogovor z Viktorijanom Demšarjem, malteškim vitezom iz Komende Stanoval je v "Škofiji" (Če se nc motim, je to sedanje župnišče). Njegov sin (dr. Mirko Pregelj) je bil nas sošolec in spraševali smo ga, kje je oče. Zaupal nam je celo zgodbo. Dobri mož je ostal doma, da bi se rešil neprijetnega vonja in delal pokoro tako, da je pisal Menim, nisem pa prepričan, da je ravno takrat napisal roman o P. P. Glavarju. To je bilo namreč leta 1922. Sam nam je pravil, da se ga "nažehta" vedno, preden hoče kaj večjega napisati. Pisanje je torej ime za "pokoro". Zdaj živi samo še njegova hči dr. Bazilija Pregelj, ki je napisala lepo in prisrčno knjigo z naslovom "Moj oče". Ko sva že pri velikih Slovencih, Vas prosim, da omenite še koga od tistih, ki ste jih srečali na svoji Življenjski poti. Omenil sem škofa Rozmana, ki je bil dober človek, pa ni dobro končal. Kriva je predvsem ideologija. Ko so prišli Italijani, je bilo treba nekaj storiti Vsi so hodili k njemu z najrazličnejšimi prošnjami, on pa je bil tak, da je hotel vsakemu ustreči in to jc bilo narobe. Ce je hotel, da ne bo šlo v arest vse, kar je bilo kaj vrednega in delovnega, je moral ustvariti neko taktiko, toda bila je taka, da je bila zanj pogubna. Hotenje po revoluciji je bilo premočno in vse jc šlo svojo pot. Sicer pa naj vse to razrešijo zgodovinarji. Prepričan sem, da je bil Ro/mam žrtev razmer, ker je bil blage duše in premehak. Nekateri so to vedeli že takrat in so ga zlorabljali, tudi njegovi lastni ljudje. Ko sem bil še v Škofji Loki pri uršulinkah, je nastal sodni spor ali je posest njihova ali škofijska Uradno ("na deželni deski") je bil namreč samostan neodpisan (po jožefinskih reformah ob koncu 18. stol. so vse samostanske posesti prepisali na državno upravo) in bil potemtakem še vedno pod škofijo. Uršulinke so morale zato še naprej poravnavati vse ohve/ nosti do škofije. Najele so odvetnika dr. Pokorna (po vojni, v tej državi, je bil prvi slovenski pravosodni minister, njegov oče je bil Ločan, Burdvchov sosed, škofijski arhivar župnik Franc Pokom pa je bil njegov stric), ki je škofijo tožil in zadevo dobil. Prej je seveda temeljito preštudiral vse arhivske listine, opravil jc pravo zgodovinsko raziskavo. Rozman ni bil užaljen - nasprotno: Pokorna je izbral za škofijskega advokata, ker je videl, kako temeljito se loteva zadeve. "Ta pa je advokat," mi je rekel. "Pameten je, zna, ne glede ne na levo ne na desno." Tak je bil dr. Pokorn. Ko sem bil še v Skofji Loki, sva sodelovala na Kocbekovi liniji. Kako pa naj se po Vašem krščanski človek drži zdaj, ko bodo spet svobodne volitve? Tu je pa vsak popolnoma prost. Glasuje naj po svoji vesti, kakor ve. da je prav. Navsezadnje nima nobena stranka v svojem programu boja proti veri in Cerkvi. Politike in Cerkve ne kaže več mešati. Najbolj nevarno pa bi bilo, če bi zdaj spet začeli pogrevati stare reči. To bi bilo res hudo. Komunisti so v preteklosti zagrešili marsikaj, kar občuti celotni narod, posamezni pa še prav posebno; tudi s t.i. klerikalne strani je bilo kaj narobe, vprašanje je le, kje je bil glavni vzrok takega stanja in krivde med zadnjo vojno, po vojni pa odgovarjajo oblastniki. Vse to naj raziščejo resnicoljubni strokovnjaki zgodovinarji in še kdo. Bilo bi piav bi.i/no, če hi zdaj začeli telit.iti grehe m očitati eden druge mu. Zdaj ni Čas za to, zdaj je čas za spravo. Francozi so umazano perilo oprali takoj po vojni in potem živeli normalno naprej, t nas, kjer je bilo toliko zamolčanega, pa zdaj spet prihaja na d* vse mogoče zlo. Se Vam ne zdi, da je bilo komunistično sektašenje rtU vojno in po njej tudi reakcija na klerikalno pretiravanje pd njo T Mislim, da ne. Takrat se je sicer res pogosto pretiraval vendar se je vse sproti nekako poglihalo. Tako bi se moralo trf zdaj. Slovenci ta čas ne moremo mimo tega, kako se nas lit vajo Srbi, Sami ste omenili prigodo s svojim profesorjem si ščine na kranjski gimnaziji, ki Vam je svetoval, da bi šli J maturi raje "u glumce" kot "u popove". Vse to ste komentU li z besedami: "Ja, to je pa ta srbska nestrpnost!" In prat smo zdaj Slovenci deležni v taki meri kot Še nikoli. Iz njegove primerjave med "popovi" in "glumci" se tlj I predvsem to, da ni cenil ne enih ne drugih. Tak jc bil pač njc# značaj. Raven katoliških duhovnikov je najbrž ocenjeval po! ' vni pravoslavnih, ki takrat res ni bila zavidljiva. Kako je zdaj! vem Raje bi videl, če o tej nestrpnosti, kije vsekakor značilna^ ta sibskega nacionalnega značaja, nc bi pisali. Vem, da časniki potrebujejo takih ocvirkov, da zabelijo svojo pogačo. Nisernj prepričan, da to koristi stanju stvari. Mogoče je "nestrpnost" celo prehuda beseda. Mož se jef nevede izkazal, kdo in kaj je, izrekel je sodbo po svojem med in svoji razgledanosti primerno. Jaz raje vidim, da se stvari omilijo in da se ne /.aostiu|Cj» Prav. na skleniva v imenu obeh. Začela sva s svetom končala z domačo politiko - v upanju, da se bo slednja ran la po prvi, da bo tudi pri nas mogoče ustvarjalno sožitje r* enega. . Najlepša hvala za ta izčrpni in ohrabrujoči pogovori- Komenda, 17. januarja in 7. februarja 1990. Spraševal je: Miha Naglic Petek, 6. julija 1990 PISMA, SPOREDI, KRIŽANKA 7. STRAN GLAS j PREJELI SMO res predlagala to točko, vendar je glede na to, da stvari niso urejene, kot bi morale biti (ni bilo gradiva, ni bilo sestave organov upravljanja in programskega sveta), predlagal, naj se točka umakne z dnevnega reda. Po razpravi in odmoru (menda tudi po posvetu s predsednikom SO) ■ ittur KpTnnnil de- "Spet se je zataknilo pri kranjskem radiu" Gorenjski glas, 29. 6. 1990 Z zanimanjem sem prebral poročilo M. Volčjakove o zad- P»* .....- — - ,,- njem zasedanju zborov kranjske Je Ferdinand Rauter seznami de-občinske skupščine. Vendar, po legate, da umika PredIo8 do na~ mojem mnenju, novinarki tokrat slednje seje. - • bralcem ni uspelo dovolj jasno Cez štirinajst dni, 13. 6. 1990, predstaviti dogajanja na tem za- Je bil° delegatom v predpisanem sedanju. Morda je imela za to roku 14 dni pred sejo poslano na razpolago premalo časopisne- sejno gradivo s predlogom dnev-ga prostora, morda, kar je seve- nega reda- V njem prevzem usta-da razumljivo, kakšnega proble- noviteljstvai Radiei Kranj m mtt ma ne pozna dovolj To in dej- omenjen. 20. 6. 1990 pa je bilo stvo, da omenja tudi moje nasto- poslano dodatno gradivo oz. ob-pe, meje spodbudilo, da se ogla- veštilo, da je predsednik SO šam z odgovorom in poskušam Kranj razsinl dnevni red 2 dopoliti informacijo skupnega zasedanja zborov SO Prva značilnost skupnega za- Kranj tudi 5 točko 5 " " Radio sedanja zborov 27 6 1990je, da Kranj, prevzem ustanoviteljska, smo delegati razpravljali in Delegati smo ga prejeli torej šest predlagatelje spraševali, odgovo- dni Pred sejo, en dan pred sejo rov pa pogosto nismo dobili. V 26. 6. 1990 pa še spremenjen oz. razpravi o odloku o spremembah dopolnjen sklep v zvezi s totoc-odloka o zagotavljanju sredstev ko. ki ima tudi datum 20. 6. za skupne družbene potrebe v le- I990> le da 8a Je podpisal pred-tu 1990, predstavniki izvršnega sednik IS. Če je bila zadeva po sveta niso odgovorili na vpraša- mnenju Predsedstva SO Kranj nja, katere programe bo treba že 30. 5. primerna za odločanje, zmanjšati, koliko bodo bolj obre- potem bi. tako menim, predlog menjeni starši, zaradi manjših lahko bil pravočasno, in ne spet sredstev za otroško varstvo, za- prepozno pripravljen. In kakšno kaj tako nizka prispevna stopnja gradivo smo prejeli? Prepis iz za kulturo, kateri objekti ne bo- vloge Predsedstva SZDL, iz po-do zgrajeni (ali pa vzdrževani) Jutmm ft zaradi zmanjšanja sredstev za infrastrukturo. Odgovori bi bili potrebni, da bi ob skupni zavesti, daje treba gospodarstvo razbre vanje ni podlage (torej spet napačen predlog vodstva seje), 'predsednik SOpajeoceml.da ZZD vsak čas ne bo sklepčen, m tako bi se v tej točki skoraj končalo. Kot da seje končalo, izgleda iz poročila M. Volčjakove. ročila, ki ga je skupščina že obravnavala marca in iz sklepa registrskega sodišča. Nobene utemeljitve, zakaj naj bi bilo - uzore- odločanje enofazno in še to z izmerim, delegati res vedeli, o čem jemno skrajšanimi roki. Ničesar oatocamo. V razpravi o predlogu o pravni podlagi prevzema, o izvršnega sveta za pomoč RTC tem, kakšna organizacija bo ra-Krvavec, ni bilo odgovorjeno, za dio po morebitnem prevzemu katera sredstva naj bi dejansko ustanoviteljstva. o nujnih spre-slo, za sklad skupnih rezerv, za membah ustanoviteljskega akta tekočo ali stalno proračunsko re- ■ M An- zervo ali za kaj drugega. Kolikor je bilo mogoče razumeti predsednika IS, naj bi šlo menda za sredstva za elementarne nesreče, a je bilo prav v gradivu za sejo skupščine jasno navede-"HAa}a sredstva ne bodo dode- w, uu iu sreasiva ne oouo ui/uc-Ijena, ker je nastala škoda, glede na sprejeta merila, prenizka. Pri drobni dopolnitvi odloka o določitvi matičnega območja je predstavnik predlagatelja "pozabil" opozoriti na pomanjkljivosti v predlaganem besedilu odloka. In končno, brez jasnih odgovorov ali celo brez odgovorov smo ostali v razpravi o prevzemu ustanovitel)\iva Radia Kranj Članek ima naslov: "Snet lanek ima naslov: "Spet se je zataknila pri kranjskem radiu". Torej se je že vsaj enkrat prej. No, pa poglejmo, kako je bilo prvič: JO. 5. 1990 smo za to ali o njegovem sprejemu, v dopolnitvi sklepa pa je bila določena nova pristojnost občinske skupščine brez zakonske podlage. In seveda ničesar od tistega, kar je že 30. S. opozoril Ferdinand Rauter, prav to pa je za konstituiranje Radia Kranj kot organizacije nujno potrebno. Na podlagi časopisnih poročil o seji izvršnega sveta, je bilo mogoče domnevati, da predsednik IS dvomi o dejanskih stroških radia. Toda na vprašanje o tem predsednik ni odgovoril. Sekretar za občo upravo je v razpravi celo izjavil, da gre za zgrešeno investicijo. Ko sem ga vprašal, kako more predlagati prevzem zgrešene investicije, in tudi, ko mu je to izjavo oponesel Ferdinand Rauter, odgovora ni bilo. Povem pa naj tudi, da je predsednik IS v svoji razpravi nave- Pa se ni. Na skupno zasedanje se je okrog 22. ure vrnil še en delegat ZZD (morda je bil poklican). Delegati smo lahko opazovali dogovore med nekaterimi člani IS in delovnega predsedstva seje. In iznenada smo bili obveščeni, da se skupno zasedanje tretjih sej zborov SO Kranj prekinja, ker je sklicana 4. seja zbora združenega dela. Čeprav seveda o njej niso bili obveščeni vsi delegati, in je torej sklicatelj, predsednik ZZD Miro Koželj, ravnal proti predpisanemu redu. Ampak seja je vseeno bila, pritisk na delegata, ki se je pri glasovanju vzdržal, tudi, končalo pa se je z naknadnim, zelo poznim javnim opozorilom tajnika skupščine (to smo od njega tudi zahtevali nekateri delegati) o možni nezakonitosti in izpodbitnosti odločitve. "Demokratično vzdušje" na seji je doseglo svoj višek ob sprejemu odločitve, da se lahko razpravljale enkrat, kar naj bi veljalo za vse točke dnevnega reda. In naj se vrnem k uvodnim be sedam prispevka M. Volčjakove Z njeno trditvijo, da se je vodstvo kranjske skupščine tokrat na sejo dobro pripravilo, se ne strinjam, dejstva ste lahko že prebrali, nekaj jih je pa še mogoče navesti, če bi šlo za podrob nejšo obdelavo. V veliki meri pa gre pritrditi navedbi novinarke, da se je tajnik občinske skupščine Grims izkazal s poznavanjem poslovnika. Znanje je sicer pogosteje pokazal ob vprašanjih delegatov opozicijskih strank, manj ! pa, ko bi bilo treba opozoriti npr. predsednika skupščine, ko komentira razprave delegatov, ko zmotno ali pa napačno interpretira kakšno odločitev, predsednika ZZD takoj javno opozoriti, na nepravilen sklic seje zbora, predstavnike izvršnega sveta pa na dolžnost odgovoriti delegatom. Poznavanje določb o pote- ku sej je seveda tudi premalo, saj bo treba poslovnik in druge predpise spoznati toliko, da bo tajnik lahko zlasti Predsedstvo SO, morda pa tudi skupščino, če bo potrebno, opozarjal, ali so gradiva, ki so predložena za skupščinsko obravnavo, zanjo tudi zares vsebinsko in formalno\ pripravljena. Vsekakor pa grel tajniku skupščine priznati, da je\ znal upravičene pripombe vzeti' čisto zares in da se je v samo štirih tednih precej naučil. In v tem se pridružujem pohvali M. Volčjakove. Aleksander Ravnikar delegat v DPZ SO Kranj ŽELEZAR KINO 6. julija amer. glasb. kom. LAM BADA ob 18. uri, prem. amer. trde erot. PORNO PUNČKA ob 20. uri 7. julija prem. amer. srhlj DEMON V OMARI ob 17. in 19. uri. amer. trda erot. PORNO PUNČKA ob 21. uri 8. julija amer. barv. srhlj. DEMON V OMARI ob 17. in 19. uri, prem. amer. krim. filma SILA IZVEN ZAKONA ob 21. uri 9. julija predprem. amer. akcij. pust. filma LOV NA RDEČI OKTOBER ob 18. in 20. uri 10. julija Danes zaprto! 11. julija amer. akcij. pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 18. in 20. uri 12. julija amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 18. in 20. uri DUPLICA STRAST ob 20.30 uri 8. julija amer akcij, film ŽIVLJENJE N -NJE ob 19. uri 11. julija amer akcij, film KlCKBOXER ob 20.30 un SKOFJA LOKA KRANJ CENTER 6. julija predprem. amer. akcij pust. filma LOV NA RDEČI OK TOBER ob 17., 19. in 21. uri 7. julija amer. akcij. pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 17., 19. in 21. uri 8. julija amer. akcij. pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. MOŽ Z RDEČIM ČEVLJEM ob 21. uri 9. julija amer. glasb kom. LAMBADA ob 17., 19. in 21 uri 10. julija amer. glasb, kom LAMBADA ob 17. in 19. uri, amer krim. film SILA IZVEN ZAKONA ob 21. uri 11. julija amer. glasb kom. LAMBADA ob 17. in 19. uri amer. trda erot. ZELO NEZVESTA ŽENA ob 21. uri 12. julija amer. kom. MOŽ Z RDEČIM ČEVUEM ob 17.. 19. in 21. uri KRANJ STORŽIČ 6. julija amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 18. uri, amer. ital. erot. IZKUŠNJE LJUBKE VDOVE ob 20. uri 7. julija prem. amer. akcij. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. kom. MOŽ Z RDEČIM ČEVLJEM ob 21. uri 8. julija amer. akcij. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. POHOTNA MERILYN ob 21. uri 9. julija Zaprto! 10. julija predpre. amer. akcij. pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 20. uri 11. julija hongkon. akcij, film KUNG FU FANTJE ob 18. uri, aemr. holand. kom. HOLANDSKE LUTKE ob 20. uri 12. julija amer. glasb. kom. LAMBADA ob 20. uri 6. julija amer. akcij, film ŽIVUE-NJE NINJE ob 20.30 uri 7. julija amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II ob 18.30 in 20.30 8. julija amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II ob 18.30 in 20 30 uri 10. julija amer. trda erot. LJUBEZEN V SVILI ob 20.30 uri 11. julija amer. trda erot. LJUBEZEN V SVILI ob 20.30 uri 12. julija fran. kom. ŠTUDENTKA ob 20.30 uri RADOVLJICA KOMENDA 6 julija hongkon. akcij, film KUNG FU FANTJE ob 20. ur. ČEŠNJICA 6. julija prem. amer. krim. filma SILA IZVEN ZAKONA ob 18. uri, preM. amer. trde erot. ZELO NEZVESTA ŽENA ob 20. uri 7. julija amer. krim. film SILA IZVEN ZAKONA ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. ZELO NEZVESTA ŽENA ob 20. uri 8. julija amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 16. uri, amer. trda erot. ZELO NEZVESTA ŽENA ob 18. in 20. uri 9 julija Zaprto do 10. 8. 1990' 6. julija ital. akcij, film IZZIVALEC ob 20. uri _LAZE_ 6. julija amer. akcij. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. ob 20. uri KRANJSKA GORA 6. julija amer. srhlj. DEMON V OMARI ob 18. uri _DOVJE_ 6. julija amer. glasb. kom. LAMBADA ob 19.30 LETNI KINO: Grad Kieselstein 6. julija prem. amer. kom. MOŽ Z RDEČIM ČEVLJEM ob 21.30 uri _POLJANE 6. julija amer. trda erot. VEČ KOT STRAST ob _ŽELEZNIKI_ 6. julija amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II ob 19. uri 7. julija amer. trda erot. VEČ KOT 6. julija amer. zab. film HARLEM V NOČI ob 20. uri 7. julija amer. kom. RIBA PO IMENU VANDA ob 18. uri, amer. barv. film TV NOVICE ob 20. uri 8. julija amer. barv. film TV NOVICE ob 18. uri, amer. kom. RIBA PO IMENU VANDA ob 20. uri 9. julija Ni predstave! 10. julija amer. zab film HARLEM V NOČI ob 20. uri 11. julija amer. kom. RIBA PO IMENU VANDA ob 20. uri 12. julija amer. barv. film SEKS LAŽI IN VIDEO TRAKOVI ob 20. uri BLED 6. julija Ni predstave! 7. julija hongkon. karate film BRUCE LEE SUPERSTAR ob 18. in 20. uri 8. julija amer. barv. film VOHUN V ZASEDI ob 18. uri, franc. zab film ŠTUDENTKA ob 20. uri 9. ju lija amer. barv. film TV NOVICE ob 20. uri 10. julija amer. barv film TV NOVICE ob 20. uri 11. ju lija amer. zab. film HARLEM V NOČI ob 20. uri 12. julija amer. kom. RIBA PO IMENU VANDA ob 20. uri BOHINJ 7 julija amer. akcij, film VOHUN V ZASEDI ob 20. uri 8. julija hongkon. karate film BRUCE LEE SUPERSTAR ob 18. in 20. un 12. julija amer. zab. film HARLEM V NOČI ob 20. uri bilo prvič: M 5. 1990 smo za to sednik IS v svoji razprav. točko dnevna, reda delegati iz- del ^t'r\moznZVkTZse-t' •• ._______. radia, ki na vsekakor pose vedeli kar na seji. ko so nam z daljšim časovnim razmikom in tudi na zahtevo delegatov razdelili nekaj gradiv, med njimi predlog sklepa ki £a je predlagal nepooblaščeni predlagatelj. Predsednik DPZ Darko Zupane je v razpravi povedal, da na predsedstvu niso bili dovolj seznanjeni s to zadevo, in kot član Predsed- ranja radia, ki pa vsekakor posegajo v ustanoviteljski akt. Če bi izvršni svet resno razmislil o navedbah svojega predsednika, mu najbrž predloga tudi z opisom možnih alternativ, ne bi bilo pretežko pripraviti. Po sprejemu sklepa, da lahko vsak delegat razpravlja o zadevi le enkrat, smo se srečali z razla- to zadevo, in kot član Predsea- te velja za nQZaj stva SO Kranj je predlagal, naj go. da tak s^epjeja « ^ se ta točka umakne z dnevnega no. pa je PTeasea^ ^ ^ reda, izvršni svet pa naj do naslednje seje pripravi kompleten predlog. V predhodni razpravi sva na vsebinske in formalne po-manikliivt.vti ...~a\______ no. i'u j* /"«■•"■------ .. kaj časa od takega nepravilnega stališča vendarle odstopil. Sledilo je glasovanje m ugoto-vitev%s\l!pvZZDnibilsprem _ ~,o,f~hitrOV\kim manjkljivasn predloga opozarja- j€t, ,^£«01 JSffSSliZ « Primož Strniša in jaz"oba de- »sklajevanem snu se u legata v DPZ. Deleeat Ferdi- sno (bil sem v V Ctans* nand Rauter (DPZ) I?razpravi ji), a sta nam '^"/^Z dejal, da je Socialistična zveza nik SO povedala, da za usUaje Nagradna križanka . Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: kontrast, operate lapalija. Eros. les, Istra, ama, Pan, one, splet, oni, Čtivo Phv.er, Coe, Nara, Laramie, Ain. otor, Asa, Anča, sos. ga. VT Urs, prestopek, Ines, trot, tesen Tina eol.t, letev, Eco, S.lone, Ibiza. vas, Anana, Tatar. . Kl T "srebali amo naslednje reševalce: Prvo nagrado dob. Jone Frantar, Gosposvetska 13. Kranj, drugo nagrado Mar a G,^ač. Planina 14, Kran,. tretjo nagrado pa pora T°ne|cJ rv jaarieva 10, Lesce, Mirni Balantič, Deiel|ica 1, Tržič in Marija "atner, Zgornje Bitnje 127. Žabnica Čestitamo' H Za danainjo križanko razpisujemo naslednje nagraoe. I nagrada 300 din nagradj, 200 din 41 ,u„. Tri tretje nagrade po 150 din. Reš.lve pošljite do ftna naslov. Uredništvo Gorenjskega glasa. Mose Pljadeja M00° Kranj (za nagradno križanko). GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Kdo bo koga Elan je bil nekdaj pojem uspeha samoupravnega podjetja, danes postaja pojem skoka iz komunizma v zgodnji kapitalizem. ___ Vse bolj postaja jasno, da se Elan stečaju ne bo mogel izogniti, vse bolj je jasno, da je postal strah in trepet upnikov, kar so potrdili s svojo neudeležbo na seji delavskega sveta Elana. Kaj pa naj bi rekli delavcem, predvsem stavkovnemu odboru, ki je zahteval njihov odgovor? Naj priznajo, da je bil Elan zanje še lani zlata jama, ki jo je Markovič z ustavitvijo hiperinjlacije spremenil v nevarno brezno, naj priznajo, kako mikaven je bil visok dobiček in da se nikakor ne morejo sprijazniti, da je pri visokem dobičku tveganje veliko in da gre zdaj predvsem za vprašanje, koliko bo kdo uspel dobiti nazaj, bolje rečeno, kdo bo koga. Stečaj, kakršnega ponuja avstrijska svetovalna firma Rausch, jim ne more biti pogodu, saj bi s tem v bistvu priznali prav to in veliko izgubili, hkrati pa ne bi mogli kričati, koliko jim je Elan vzel, saj so v tržnem gospodarstvu takšni stečaji običajni. Z Elanom so torej dobesedno skočili v tržno gospodarstvo. Elan je bil nekdaj pojem podjetniške uspešnosti samoupravnega podjetja, ki je s financiranjem smučarskih prireditev in vrhunskega športa razveseljeval vso Slovenijo in smučarsko navdušenje spreminjal v pravo evforijo, ki se zdaj, podobno kot upi upnikov, sesipa v prah, ostaja pa nam grenak občutek, da smo pri tem sodelovali skoraj vsi in da je Slovenija Elanu nekaj tudi dolžna, da bi mu vendarle morala pomagati pri skoku iz samoupravnega komunizma v kapitalizem. Hkrati pa je Elan odličen dokaz, da skačemo v zgodnji kapitalizem. Mahinacije, kijih preiskovalci odkrivajo v Elanu, so ilustrativen primer kraje družbenega premoženja, lahko jim rečemo kar prvobitna akumulacija kapitala. Oklevanje upnikov in sprenevedanje države, ki o Elanu ne spregovori, češ da se noče vtikati v gospodarstvo, je prav tako dovolj zgovoren dokaz, da se porajajo najbolj grobe oblike kapitalizma. Potegnemo lahko tudi vzporednico s politiko, ki se šele uči parlamentarizma, išče pravila parlamentarne igre, kakor jih šele iščejo pri Elanovem stečaju. Iskanje pa se še vedno zaletava predvsem v zid: kdo bo koga, čezenj pa še ne vidimo. • M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Novo vodstvo gorenjske zbornice Poročali smo že, da je bil za predsednika odbora Območne zbornice za Gorenjsko izvoljen Jakob Piskernik, direktor kranjskega Merkurja, za podpredsednika pa Miro Pinterič, direktor škofjeloškega Seširja, oba bosta svoji funkciji opravljala nepoklicno. Člani odbora pa so še: Aleksander Aiman iz hotela Lek v Kranjski Gori, Martin Sketa iz jeseniške Železarne, Aleksander Vilevvald iz Železniškega gospodarstva Jesenice, Matija Markelj iz Komunalnega gospodarstva Radovljica, Martin Merlak iz Kompasa Bled, Rado Zupan iz UKO Kropa, Franc Dobida iz tržiškega Zlita, Jakob Stabur iz SGP Tržič, Anton Gros iz kranjske Planike, Franc Ekar iz Gorenjskega sejma v Kranju, Stanislav Hafner iz kranjskega Avtotri, Zlatko Kavčič iz Gorenjske banke v Kranju, Jože Rozman iz kranjske Zvezde, Jakob Sumi iz Gorenjske kmetijske zadruge v Kranju, Viljem Žener iz kranjske Save, Miro Duič iz Mercatorjevih Mesoizdelkov v Skofji Loki, Tatjana Nastran iz škofjeloškega LTH in Anton Rakovec iz Iskrinih Elektromotorjev v Železnikih. Odbor torej sestavlja osem direktorjev iz kranjske občine, štirje iz škofjeloške, po trije iz jeseniške in radovljiške ter dva iz tržiške občine. Poudarek so dali zastopanosti turizma, tekstila in kmetijstva, vključili pa so tudi zasebnega podjetnika. Razposlali so 215 glasovnic, od tega 187 družbenih in 28 zasebnim podjetjem, vrnjenih so dobili 130, torej 60,6 odstotka. Na 125 glasovnicah je bila predlagana lista sprejeta, na petih pa ne, kar pomeni, da je bil odbor izvoljen z 58,1 odstotka glasov. Predsednik odbora Jakob Piskernik bo hkrati tudi član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Anton Gros, direktor Planike, ali Franc Bajt, direktor LIP Bled. pa naj bi zamenjala Uroša Aljančiča pri zastopanju gorenjskih direktorjev v klubu Manager, kjer je gorenjska zastopnica tudi Kristina Kobalova, direktorica Gorenjskega tiska. Morski vlak Železniško gospodarstvo Ljubljana je julija in avgusta uvedlo tako imenovani morski vlak, ki vozi do Kopra, kjer vas čakajo posebni avtobusi za pot do Savudrije, Umaga, Novigrada in Poreča, postanke bo imel v vseh večjih krajih in avto-kampih. Avtobus bo vozil tudi nazaj proti Kopru, da boste lahko pravočasno prispeli na vlak Pohorje ali Slovenija. Kombiniran prevoz je železnica pripravila s sodelovanjem koprskega Slavnika in Avtotransa z Reke, da bi se ljudje lahko izognili gneči na cestam, dolgim kolonam in vročini, prevoz bo udobnejši in cenejši. Vozovnice za posebne avtobuse prodajajo na večjih železniških postajah, dobite pa jih tudi pri sprevodniku na vlaku. Ročne prtljage vam v avtobusu ne bodo zaračunali, pripravljene pa imajo dodatne vagone, če bo naval na morski vlak velik. Na železniških postajah imajo prospekte "Do morja jc le korak", v katerem so navedene železniške povezave iz različnih slovenskih krajev, vlak Pohorje ima zvezo z vlaki z začetnih postaj Murska Sobota, Prevalje, Titovo Velenje, Jeseni ce in Metlika. Morski vlak je seveda posebej primeren za izlet ob koncu tedna, koje gneča na cestah največja. Vlaki, ki prihajajo v Koper, imajo vsakih 20 minut avtobusno zvezo z Izolo, Portorožem in Piranom, pri odhodih iz Kopra pa s Piranom, Porečem in Rovinjem. Upniki se ne morejo odločiti Elan na mrtvi točki Vse bolj jasno postaja, da Elanu grozi stečaj, vprašanje pa je, bo divji ali organiziran Begunje, 3. julija - Po ponedeljkovi stavki so v torek v begunjskem Elanu delali, sestal se je delavski svet in stavkovni odbor, seja je bila odprta za novinarje. Obravnavali so zahteve stavkovnega odbora in se odločili, da bo v najnižji kategoriji plača znašala 3.080 dinarjev, razmerje med najnižjo in najvišjo bo odvisno od izplačane mase, vendar ne bo višje od ena proti tri. Stanovanjska posojila iz črnega sklada bo pregledalo delavsko nadzorstvo, predlagalo prevrednotenje in začelo postopek za vrnitev posojil. Delavci so bili razočarani, ker se seje niso udeležili upniki, ki se očitno ne morejo in težko odločijo, kaj storiti. V Elanu pa se proizvodnja odvija z vse večjimi težavami, zato je razumljivo, da se stopnjuje nemir in nezadovoljstvo med delavci, ki lahko ponovno izbruhne. Po ponedeljkovem odstopu širšega poslovodstva, ki bo svoje delo opravljal, dokler v.d. predsednika poslovodnega odbora Vinko Bogataj ne bo izbral nove ekipe, so na torkovi seji delavskega sveta in stavkovnega odbora obravnavali nerešene zahteve delavcev, nanašale so se na plače in regres ter na stanovanjska posojila, ki so jih delavci in drugi dobili mimo sklepov stanovanjske komisije v litijski podružnici Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana. Neuresničena pa je ostala zahteva, naj se seje udeležijo tudi upniki in povedo, kaj nameravajo storiti z Elanom. Določena najnižja plača in manjše razmerje z najvišjo V begunjskem Elanu so imeli doslej normalne plače, zaradi blokiranega žiro računa niso bile nič manjše, ker so imeli lani dokaj visoko povprečje, jim je letos interventna zakonodaja omogočala izplačevanje dobrih plač. V letošnjih petih mesecih je povprečna plača na zaposlenega znašala 707 mark, maja 702 marki. V najnižji kategoriji je povprečna plača znašala 493 mark, razmerje med najnižjo in najvišjo pa je znašalo ena proti 4,12. Dodati velja še, da so plače poslovodstva pobrale 3 odstotke izplačane mase sredstev za osebne dohodke. Nezadovoljstvo delavcev so sprožile tudi 90 odstotne plače, kakršne zahtevajo nove omejitve, razprava na delavskem svetu je pokazala, da predvsem zaskrbljenost, kolikšne bodo najnižje plače oziroma vprašanje, ali bodo vsi ob 10 odstotkov, kar jc sprožilo zahteve po uravnilovki. V Elanu bodo danes izvedli referendum o reorganizaciji podjetja po profitnih centrih, kar se bo odrazilo v drugačnem vodenju podjetja, ki bo po novem imelo le glavnega direktorja in njegovega pomočnika ter direktorje profitnih centrov. Ukinjajo torej poslovodni odbor, v katerem je bila odgovornost deljena, kar se je izkazalo kot slabost. Priznanje, trenutno smo neuspešno podjetje, pravilnik v tem primeru predpisuje razmerje ena proti tri, kar pomeni, da bi največ izgubili tisti, ki imajo najvišje plače, vendar nc le oni, temveč bi se izgubljanje začelo že prej, je predlagalo poslovodstvo. Izračunali so, da bi bil padec v 20 kategoriji 28 odstoten, v 13 kategoriji 6,5 odstoten, v 10 kategoriji I odstoten. Vendar pa jc stavkovni odbor vztrajal, da se določi najnižja plača. Tako so sklenili, da bo v najnižjem razredu plača povprečno uspešnega delavca znašala 3.080 dinarjev, razmerje med najvišjo in najnižjo plačo pa bo določeno na osnovi izračunane mase sredstev za osebne dohodke (ki bo seveda manjša za 10 odstotkov), vendar pa ne bo večje od ena proti tri, ocenjujejo, da bo nekoliko manjše. Vinko Bogataj je povedal, da bodo plače izplačali do 13. julija, za regres pa denarja nimajo dovolj, če ga ne bodo mogli julija izplačati v celoti, bodo delavci polovico regresa dobili julija, polovico pa avgusta, ko se bodo vrnili z dopusta. Tekaških smuči v Elanu ne bodo več izdelovali, saj z njimi zaslužijo premalo, zato bodo prekinili sodelovanje s tovarno v Sevnici. Oprema ni primerna za drugo proizvodnjo, zato jo nameravajo prodati, v tovarni se je že oglasil kupec iz Lichtensteina, ogledal si je proizvodno opremo v Begunjah in v Sevnici. Zahteva po vrnitvi stanovanjskih posojil iz črnega sklada Stavkovni odbor je zahteval disciplinske kazni za vse, ki so se okoristili s stanovanjskimi posojili, dodeljenimi mimo sklepov stanovanjske komisije iz sklada pri litijski podružnici Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana. Zahteval je tudi, da se posojila prevrednotijo in vrnejo, vsaj v dveh do treh mesecih, saj tovarni obupno primanjkuje denarja in bi ji tudi ta prišel prav. Na seji smo slišali opozorila, da seznam ni povsem točen, saj so ga sestavili v P.lanu, preverili pa ga bodo v litijski banki, kjer so posojilojemalci pogodbe podpisali. Najbolj konkretna je bila pripomba, da so na spisku tudi delavci, ki so dobili posojila za nakup parcel v Pod-dobravi, v protivrednosti 4.000 mark, ki jih jc menda stanovanjska komisija odobrila. Slišali smo tudi opozorila, da so s temi posojili v slepi ulici, saj najetje posojila v banki ni kaznivo. In seveda obtožbe: Tri četrtine delavcev Elana za črni stanovanjski sklad ni vedelo. Nekateri so črna posojila dobili še letos, ko se je že vedelo, da Elanu ne gre več dobro. Izkoriščali so svoj položaj in pritiskali na Kodra. Ti ljudje so dobili tudi redna stanovanjska posojila kot vsi drugi. Nemara je bila še najbolj resnicoljubna: če bi zanj vedel, bi ga tudi jaz. vzel. Sklenili so, da bo delavsko nadzorstvo preverilo seznam, predlagalo prevrednotenje po Na vprašanje, kdo ima parcele na Cipru, je predsednik delavskega sveta Avgust Šlibar odgovoril, da je Elan tam najel le posojilo v višini 9 milijonov mark. sojil in začelo postopke za vrnitev tega denarja. Velike težave pri odvijanju proizvodnje V Elanu vse težje zagotavljajo normalno proizvodnjo, velike težave imajo pri oskrbi z materiali, dnevno bi zanje potrebovali desetkrat več denarja, kot ga imajo za plačevanje računov dobaviteljem, vsaj 15 milijonov dinarjev mesečno. Potrebujejo približno 7.500 vrst materiala, ki jim ga dobavlja tisoč dobaviteljev, zato je potrebnih veliko prošenj, telefonskih klicev, da ga dobijo. Ker tudi za uvoženega, nimajo dovolj denarja, trenutno čez mejo na plačilo čaka 70 pošiljk. Prilivov namreč na domačem trgu ni toliko, kot so pričakovali, v zadnjih dveh mesecih je bilo zelo veliko kompenzacij in cesij, tudi mimo Elana in njegove volje, poravnavali pa so tudi stare obveznosti. Pri izvozu smuči pa so v tem času plačilni roki dolgi, plačila prispejo šele oktobra, novembra in decembra, premostitvenih posojil pa Elan v bankah ne dobi. Pri izvozu plovil so plačilni roki 60 dnevni, vendar se dogaja, da tuji kupci plačujejo zelo previdno, odkar so slišali za Elanove težave. Plačila zadržujejo, da bi zavarovali svoje interese, v preteklosti so vlagali v Elanov sloves in zdaj želijo imeti zadoščenje. Elanova proizvodnja bo zato brez pomoči bank in upnikov zelo težko, če sploh, prebrodila poletne mesece. Ne gre več za vprašanje stečaj da ali ne, temveč kakšen Delavce so k stavki spodbudile tudi ocene, da se Elan ne bo mogel izogniti stečaju, če- Na vprašanje, zakaj vprašajo Pavla Koh ki ve, kakšne pogoi je podpisal Elan, Vinko Bogataj odgO ril: Koder molči, molči pred polio pred mano toliko h Policija pa ne želi, pridemo v stik s l drom. podjetje prevzel, kaj bo s f vodnjo, kaj z delavci, b imetje na dražbo? Organi stečaj pa je pripravljen, I vorjen z vlagatelji, tujci s talom nikakor ne želijo v* ti v propadajoče podjetje, več ustanove novega, ki prevzame oziroma kupi j ga, ta pa usahne šele, ko i ni vsa naročila. Takšnih I jev je v tujini na pretek in problematični, vnaprej sd pravljeni tudi s sodiščetf nas je seveda novost, zal' težje. Upniki oklevajo Avstrijska svetovalna ' Rausch je Elanu predi dve možni rešitvi, prva f čaj, druga pa preobrazba1 niŠko družbo, s čimer bi »I postali lastniki starega t tuji vlagatelji pa bi s kapi! prišli v novega. Firma RJ je štiri bodoče vlagatelje t peljala, v Llanu pa so ji«* ko dali v roke njen ela^ kakšen jc I I m danes in ki bo morda jutri. V bistvu predlagajo organiziran t pri katerem bi jo sevedl upniki bolje odnesli k<> divjem, ohranili pa bi 5* Elanovo proizvodnjo, k' tudi upniki že večkrat li. Po. Ilustrativen je zaplet s švicarskim podjetjem Sil ki je preko Elanove tovarne Brnca v Avstriji uVt 12 jadrnic v vrednosti 22 milijonov šilingov. Odi spoda Sirola smo vehementno tajali, naj rat plača, prišel je v Begunje in pred mano ter inšp torji UNZ razgrnil dokumentacijo s katero je1 kazal, da Elanu ne dolguje nič, je dejal Vinko J gataj. Dokazal je, da se je Elan pogodbeno zavei da bo firmi Sirol vplačal 630 ti (trških ffi kov kot osnovni kapital, podpisal je še dve garat ji, eno za milijon švicarskih frankov, da je Sirol ^ bil posojilo pri švicarski banki. Elan mu je dal izjavo, da jadrnice lahko upošteva kot kapitt vložek. Elan je torej dolžan Sirol i ( in ne obrat dokumentacije, ki jo je predložil gospod Sirol v & nu, ni, na njej je Kodrov podpis in članova m piljka. Računali smo, da bomo s tem denarjem f čali material, zdaj tudi tega ni, v Brnci pa imđ knjigovodski problem, kako zapreti tO terjatev. prav se jc sodišče odloČilo za postopek prisilne poravnave, ki naj bi bila sprejeta 19. septembra, če se bo zanjo odločila več kot polovica upnikov. Sodišče se še vedno lahko odloči za stečaj, uvede ga lahko tudi S h K, če so razlogi zanj podani, za stečaj se lahko odločijo tudi delavci Liana. Po tednu, desetih dneh, ko sem prišel v hišo, sem bil pre-pričan, da brez stečaja ne bo šlo. je dejal Vinko Bogataj, vendar sem v kasnejših razgovorih videl, da stvar ni tako preprosta, v slovenski vladi so mi povedali, da bi stečaj Elana potegnil za sabo sto podjetij, zato sem mnenje spremenil, saj vendar ne morem zagovarjati stališča, da bo Elan spravil v nesrečo še toliko drugih. Toda, če Že govorimo o stečaju, jc nadaljeval, potem mora biti organiziran, divji nikakor ne pride v poštev, saj jc v tem primeru vse odprto: kdo bo Vendai pa upniki okl' ne morejo se odločiti, raz' jih, da jc odločitev težkfr zato, ker jih je 400 inje r\f inteit spraviti na1 ni imenovalec, je dejal 1 Bogataj, ■ majo banke« jot ja i i 'lične pre' in se te I I dogovore. H zdaj na mrtvi tjpčki, stvari1 kamor ne premaknejo, ' obupujem, toda postajali vozen. Upniki so na svol stankih že večkrat sklen'1 nc sme priti do prekinitv* izvodnje, toda ta podpor* ja le na papirju, koje po? kaj storili ali dati, pO* usahne • M. Volčjak 9. STRAN @©e3gg&JSJgiGlAS Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije V skladu z voljo vseh političnih strank in poslanskih skupin, ki so zastopane v Skupščini Republike Slovenije, je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji 2. julija 1990 sprejela in razglasila "Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije". 1. člen Izhajajoč iz pravice slovenskega naroda do samoodločbe in v skladu z X., XI., LXXI1. in XCII. dopolnilom k ustavi Republike Slovenije ter z določbami Mednarodnega sporazuma o državljanskih in političnih pravicah razglaša Skupščina Republike Slovenije suverenost Republike Slovenije. 2. člen Politični, gospodarski in pravni sistem Republike Slovenije temelji na ustavi in zakonih Republike Slovenije. Ustava SFRJ, zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi veljajo na območju Republike Slovenije, če niso v nasprotju z ustavo in zakoni Republike Slovenije. 3. člen V skladu z načelom državne suverenosti in z načelom primamosti ustave in zakonov Republike Slovenije morajo republiški organi in organizacije zagotavljati, da bodo tudi vsi zvezni organi in organizacije na območju Republike Slovenije poslovali v skladu z veljavnim pravnim redom v Republiki Sloveniji. 4. člen Skupščina Republike Slovenije z ustavnim zakonom določa, kateri zvezni predpisi se na območju Republike Slovenije ne uporabljajo, ker so v nasprotju z njeno ustavo in zakoni. Zakoni, kijih Skupščina SFRJ sprejme po sprejemu te deklaracije, veljajo za območje Republike Slovenije, če k njim izreče soglasje Skupščina Republike Slovenije. 5. člen Skupščina Republike Slovenije bo izvedla predpisan postopek za sprejem nove ustave Republike Slovenije v roku enega leta. 6. člen Ta deklaracija začne veljati z dnem, ko je sprejeta in slovesno razglašena na skupni seji zborov Skupščine Republike Slovenije. 0& 0* VIKTOR ZAKEU Prosim,hitimof vendar počasi! Slovenska skupščina je 2. julija 1990 sprejela in razglasila Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije. Deklaracija naj,bi bila izraz večinske politične volje slovenskega naroda in drugih državljanov Republike Slovenije, da si v tej najnovejši »pomladi narodov« izborimo pravico, da si končno sami volimo vero in postave. Poskušajmo umestiti to dejanje v kontinuum že vsaj 150-letnega prizadevanja Slovencev, da bi se mogli kot v vsem enakopravna nacija postaviti ob bok številnejših zlasti sosednjih evropskih narodov, ki - ne pozabimo - do hotenj našega maloštevilnega naroda bivajočega na sončni (in tudi senčni) strani Alp do sedaj niso imeli (pa še vedno nimajo) posebnega razumevanja. In ne prezri-mo: s tovrstnimi emancipacijskimi dejanji nesporno potrjujemo, da smo del evropskega Vzhodarv katerem spet enkrat vre, priznavamo, da smo del tiste Evrope, ki se ji tudi v poslednjih 70 letih ni uspelo nacionalno in državno zaokrožiti, pa čeprav so bile ambicije »novega Rima« ne le dohiteti, ampak celo prehiteti »konzervativni Zahod«. Razpravo o Deklaraciji, ki je dejansko »navzoča« v vseh programih v skupščini zastopanih strank, so nekateri delegati očitno bolj pritlehnega duha spet izkoristili za »kazanje mišic«. Tisti, ki smo imeli take ali drugačne pomisleke in konkretne pripombe, ki so bile kasneje po večini celo vtkane v končno besedilo, pa smo bili spet enkrat obsojeni formalizma, cagavosti, jugoslovanstva in podobnih nečednosti. Očitno je, da naša skupščina še plava na valovih nacionalnega ro-manticizma, še vedno so v ospredju velike teme,* ki jih končujemo z Zdravljico in nageljni, realni ekonomski in družbeni problemi pa zaenkrat še pohlevno čakajo v preddverju Skupščine. A ta razprava je že pokazala, da v skupščino počasi vendarle prodira spoznanje, da mora politiko, zlasti še v prelomnih časih odlikovati predvsem razumnost in modrost, ali kot bi rekel Platon, da državi ne smejo vladati najbogatejši, najčastnejši ali najz-vitejši, temveč najmodrejši. Drugače povedano: kakovost pravno-političnega dejanja je v njegovi domišljenosti, ne pa v glasnosti vsakokratnih predlagateljev. Po domače - skočiti v vodo ni problem, če to znaš, poznaš globino in temperaturo vode, njene tokove in vrtince, je pa znak norosti, če vsaj del tega ne znaš in poznaš, pa skočiš v vodo. Da ne bo pomote! Kar zadeva omenjeno Deklaracijo lahko rečemo, da bi jo lahko sprejeli že prej, brez posebne škode tudi kdaj pozneje, da bi seveda mogla biti radikalnejša in vse binsko bogatejša in podobno. Dejstvo namreč je, da je Jugoslavija, ko jo ta Deklaracija za- deva, od samega začetka hudo nestabilna tvorba, vanjo vključeni narodi pa so bili vseskozi nezadovoljni s »svojo« državo. Drugače tudi biti ni moglo, zakaj to je združba vseh mogočih nacionalnih, socialnih, verskih in drugih nasprotij. Naj le spomnim na vsem znano šolsko modrost, da je prva Jugoslavija razpadla, ker ni zmogla rešiti ne socialnega ne nacionalnega vprašanja. Druga na avnojskem dogovoru zasnovana naj bi bila trdna prav zato, ker naj bi ji to uspelo Zal to ni res. Z odhodom karizmatičnih osebnosti iz osvobodilne vojne in revolucije, ki so s svojo neomajno avtoriteto in absolutno oblastjo krotile nacionalne strasti, je postalo kmalu jasno, da nacionalno vprašanje v Jugoslaviji še zdaleč ni rešeno, model netržnega gospodarstva pa se je vse bolj kazal kot neprimeren za poindustrijski čas, ki se je v razvitem delu sveta začel v zgodnjih 70. letih in s katerim nam je usojeno tekmovati oziroma hočemo biti delnega. Tako kot vzhodni je tudi naš jugorealsocializem začel naglo slabeti in osemdeseta leta so leta »rešiteljskih projektov«. Zadnja po svoje usodna je »jogurtska revolucija«, ki je v sebi nosila tako težnjo po ohranitvi očitno izpetega komunističnega modela gospodarske in družbene ureditve ter željo po restavrciji Pašičevega razumevanja Jugoslavije kot razširjene Srbije. Ta »kulturna revolucija«, ki kljub vsem poskusom ni zajela zahodnega dela države, pa na srečo pospešila začetne cmancipacijske in demokratične težnje pri Nesr-bih v Jugoslaviji in namesto toliko želene nove stare unitari-zacije smo priča morda usodne dezintegrcije držve. Kakorkoli že, nekaj je gotovo: Jugoslavije ni uspela integrirati ne pansla-vistična ideja, skupni boji in ksenofobija kakor tudi ne nadnacionalna proletarska ideologija. Prav nasprotno. V teh 70. letih so se v skupno državo iz take ali drugačne stiske narodi gospodarsko in kulturno osamosvojili tako, da danes Makedonci in Albanci nočejo biti več anonimni prebivalci »južne srbske pokrajine«, Muslimani ne poturčeni Srbi, vse več Črnogorcev ne več »srbska Sparta.«. Sedanja, kljub vsemu unitarna federacija je očitno postala za vse naše narode prisilen jopič: vsak naš narod se ta čas v njej počuti omejevan v lastnih hotenjih in izkoriščen od drugih članov federacije. Vse federalne enote zato terjajo spremembe v državi, a kakšne naj bodo te spremembe,so pogledi močno vsaksebi. Urednikova beseda Odprte strani začenjamo z Deklaracijo o suverenosti Slovenije, ki je bila v ponedeljek sprejeta v slovenski skupščini, komentar k njej pa je zapisal Viktor žakelj. sredico smo namenili spravi: Jože Dežman in Stanislav Klep razmišljata o dogodkih po spravi, Cveto Zaplotnik pa je zbral vrsto pričevanj uglednih Slovencev o spravi. Na zadnji strani pa objavljamo spisek tistih, ki so mimo samoupravnih organov oziroma na črno dobili stanovanjski kredit v banki. Prihodnji teden bodo izšla Snovanja. mM Leopoldina Bogataj Tako danes. Pot do tega sedaj občega spoznanja pa je bila trda, za njene protagoniste celo nevarna. Odločilni lomi so bili v tistih znanih nočeh »dolgih jezikov«. Tedaj je bilo treba zdržati. Sedaj so vrata v jugo-prihodnost odprta. V tem je bistvo stvari. Nekateri sedanji slovenski revolucionarji to pozabljajo, pa so videti smešni, ko z »verbalnimi ovni« naska-k uje jo »jugograda trdna vrata«, teh pa že nekaj časa ni več. Tisto, kar je sedaj vredno napora, je izbor možne poti, ki naj privede v državno zaokrožitev Republike Slovenije in njeno umestitev v balkansko in evropsko stvarnost. Zato je Deklaracija po svoje zapoznelo hrumenje in jo nekateri upravičeno imenujejo surogatno darilno jagne na oltarju predvolilnih obljub. Da je v tem vsaj kanček resnice potrjuje tudi dejstvo, da je bila Deklaracija objavljena sočasno s Predlogom, da se začne postopek za sprejem ustave Republike Slovenije (Delo, 3. julija 1990), ki vsebinsko subsumira Deklaracijo. Ali potemtakem Deklaracija nima nikakršnega političnega racia. Mislim, da ga vendar ima in sicer v tem, da kot katalizator pospešuje razkroj nečesa, kar se je že izpelo, pa nekateri skušajo umetno ohranjati pri življenju. Tu posebej mislim na Markovičev poskus ponovne federalizacije že močno konfederirane Jugoslavije. Ta Deklaracija na politično-pra-vno običajen način urbi et orbi sporoča, da so notranje in mednarodne razmere dozorele do te mere, da si morejo tudi maloštevilni balkanski narodi sami in neprisilno izbirati bližnje sosede v prihodnjem skupnem evropskem domu. Tej Deklaraciji bodo sledile Hrvaška in drugih federalnih enot, Srbi pa že tako in tako dlje časa oblikujejo lastno državo, v kateri bo očitno prostora le za podnajemnike ne pa solastnike, če ostanem pri primeri. Deklaracija in njeno konsekventno izvajanje bo mogočilo, da nova slovenska ustava ne bo novum, ki bi šele sprožil proces državnega zaokroženja Republike Slovenije, ampak bo na mnogih področjih že uzakonje-nje novih realnih družbenoekonomskih razmer. Ni dvoma, da imamo Slovenci (pa tudi drugi jugoslovanski narodi) Jugoslavijo tako, kot je sedaj za breme, da jo doživljamo kot nebodigatreba, kot oviro lastni in nacionalni prosperiteti. Upravičeno! Analiza stroškov in koristi, ki jih od take države imamo sedaj, kaže, da stroški znatno presegajo koristi. To pa nikakor še ne pomeni, da medsebojnih odnosov v prihodnje ne bi bilo mogoče urediti tako, da bi Jugoslavijo vsi vanjo vključeni narodi sprejemali kot nekaj koristnega. Pot do tega očitno vodi le preko razgraditve obstoječega. Opustiti bo treba ideologijo, na kateri temelji obstoječa federacija, ker bo šele tedaj mogoča nova integracija temelječa na »filozofiji koristi«. Jugoslovanski narodi smo in bomo sosedje in že zato imamo skupne interese. Integracijski procesi, ki ta čas teko v Evropi in katerih podlaga je predvsem otipljiv ekonomski interes, zlasti pa realnost združene Nemčije, govorijo v prid temu, da morajo dezintegracijski procesi v Jugoslaviji teči sočasno z novimi integracijskimi. Le na ta način bo mogoče še naprej ekonomsko izkoriščati minula vlaganja v »jugoslovanske projekte«, graditi na prednostih večjega »domačega« nabavnega in prodajnega trga ter koristiti geostrateške in druge prednosti območja Jugoslavije. Ne smemo se namreč obnašati kot barbari. Imeti moramo občutek za kontinuiteto, sicer bomo vedno znova začenjali na pogorišču. Razvitost ali bogastvo neke države ni le posledica tekočega dela, ampak tudi dela prejšnjih generacij. Iz roda v rod dah išče pot, je zapisal pesnik, mi pa se pogosto obnašamo, kot da te njegove misli ne bi bile namenjene prav nam. Socialisti smo v svoj program zapisali, da je konfederacija Jugoslavije za nas enaka odcepitvi Slovenije. To tem bolj, ker konfederacije ne razumemo v duhu preteklosti, torej ne kot prehodno tvorbo bodisi k unitarni državi ali njenem razbitju, ampak jo razumemo kot korak k novi Evropi, ki je lahko le konfederativna skupnost enakopravnih narodov, ki jih povezujejo realni ekonomski, socialni, obrambni in drugi inte- resi. Torej, osamosvajanje Slovenije ne sme pomeniti teženje k samozadostnosti, k izolacionizmu, ampak je emancipacij-ske težnje treba razumeti kot predpogoj za vzpostavljanje novih kakovostnejših in pestrejših povezav s sosednjimi narodi in njihovimi državami. Zato tudi projekti v tej smeri ne smejo biti strankarsko prestižno dejanje, ampak morajo biti nadstrankarski, ker zadevajo vitalne narode, ki ne sme biti nikoli več ujetnik ene same zveličavne ideologije ali »lastnina« ene sama stranke. Sedaj, ko so v naši republiki ustvarjeni pogoji za v ekonomskem in političnem smislu pluralno državo, je čas, da začnemo hiteti počasi. V politiki postaja vse hudo pomembno - tako vsebina kot oblika, predvsem pa tudi čas. Če hočemo resnično postati mednarodno priznan subjekt, potem moramo sprejeti tudi pravila obnašanja, ki v tem svetu veljajo, sicer bomo za ta svet le moteči nergači. Res je, da nismo ne Nemčija, ne Češka in Slovaška federacija, ne Sovjetska zveza, a se vendar moramo od procesov, ki teko v teh držvah tudi česa naučiti. Delo, ki je bilo do sedaj opravljeno, vključno s sprejetjem Deklaracije, je bilo potrebno in pomembno. Vedeti pa moramo, da nas večina opravil v procesu (samo)osvo-bajanja še čaka. Pot do lastne države bo zato dolga in naporna. Predvsem pa bo potrebno hiteti počasi, biti torej premišljen, sicer se nam zna zgoditi, da bo kar ta čas počnemo, izteklo \ še eni od naših številnih uto; To seveda ne bo Moreva in tudi ne Campanellina, tudi Mar xa ne bomo mogli kriviti : ampak le sebe. Zato, prosim, hitimo počasi! JOŽE DEZMAN Kaj z narodno spravo po zadušnici v Rogu? Narodno-spravni proces ima dramatične razsežnosti. Ob njegovih dobrih prosvet-Ijenskih učinkih se zna zaradi nedorečenosti narodno-spravne ideologije in zmedenih predstav o konkretnih družbenih učinkih narodne sprave zgoditi, da bomo še koga pospravili, namesto da bi se spravili. Nekaj je točk, ki jih bo potrebno državotvorno reševati, da ne bo spravni hudič ušel z verige. Pustite nam misliti! Skozi zgodovino se kaže, da sta tako pot v rimokatoliška nebesa kot pot v stalinski komunizem tlakovani z lobanjami. Pepel milijonov, ki jih je skurila inkvizicija, se meša s strohnelimi žrtvami stalinističnega ro-varjenja. Narodno-spravni dialog poteka prav na meji medvojnega spopada komunizma in proti-komunizma pri nas. Tiste, ki ne čutimo nobene potrebe, da bi lezli v en ali drug ideološki oklep, s siljenjem za odločitev za prvi ali drugi zgodovinsko nevarni totalitarizem, spravljamo v nelagodnost. Spravno bo ravnal posameznik, ki se bo sam tako odločil. Tako ravnanje zaslužili čimveč javne podpore, vendar je manj verjetno, da se da spravni recept predpisati narodu. Posebej pod tako protislovnimi pogoji, kot to delajo narodni spravaši (glej smiselna opozorila Rastka Močnika v Dnevniku od 12. do 16. junija 1990). Država naj pospravi Političnega odločanja in opravil, ki jih v okviru zgodovinske inventure namerava opraviti oblast, ni koristno prepustiti političnemu volontarizmu in uveljavljanju meglenih želja nekaterih izbrancev. Politika in država naj uskladita vrstni red pospravljanja in natančno opredelita njegove cilje. Poglejmo nekaj možnih nalog: Lastnina V okviru razreševanja lastninskih razmerij je pomembno, da bo vpeljan ustrezen postopek, ki bo olajšal popravilo silovitih revolucionarnih pretresov v lastninskih razmerij. Najslabše bi bilo odgovoriti s protirevolu-cionarno zarezo podolgem in počez ali pristati na nepravično načelo: kdor prej pride, prej melje. V radovljiški občini je pred časom poravnava ene od napačnih premoženjskih posegov izpred let spravila proračun skoraj na boben. Trenutno je v občini vloženih okoli dvajset vlog za vrnitev ali odškodovanje nepremičnin. Jasno je torej, da je zahtev, želja veliko. Nošena na krilih predvolilnih obljub ljudska domišljija ne bo imela meja. Ne bo ji mogoče zadostiti, če ne bo treznega ukrepanja oblasti, bomo imeli cel kup neporavnanih računov, blokirana sodišča, pretepe. Možna je cela vrsta zainteresiranih sogovornikov oblasti. Npr. kakšen bo odnos do zaplenjenega cerkvenega imetja? Ce ga cerkvi vrnemo, dobimo znova osrednjega slovenskega fevdalca. Potem, kako ukrepati v primerih, ko so se imetja ali razvila (npr. zaplenjena tekstilna podjetja v Almiro) ali pa so bile cele panoge zradirane (npr. zasebni trgovci)? Posamičnih primerov naj ne bi reševali, dokler ne bi dobili natančne zakonske podlage. Ta bi opredelila, katere revolucijske posege bomo korigirali. Katere primere bomo obravnavali prednostno. Kakšna raven dokazovanja upravičenosti zahtevkov bo potrebna. Kako bomo določili del družbenega bogastva, iz katerega bomo upravičene zahtevke poravnali. Kakšen bo način izplačila. Verjetno bo umestno oškodovanim poplačati z delnicami. Država in žrtve Grobišč žrtev, ki niso urejena, nekatera pa niti znana, bo treba urediti. Ali bomo ostali samo pri domobrancih, ali bodo prišli na vrsto tudi bolj resni napori za ureditev npr. nemškega grobišča v Kranju, potem grobišč nacističnih kolabo-rantov iz drugih jugoslovanskih pokrajin? Kdo jih bo uredil, kdo prevzel vzdrževanje? Ocenjujem, da je na Gorenjskem vsaj nekaj sto žrtev druge svetovne vojne, katerih smrt ni uradno priznana. Ali bo dokazovanje njihove smrti potekalo po običajnem sodnem postopku? V koliko časa smo sposobni zbrati ustrezne dokaze, v koliko sodne obravnave? Še vedno ni opredeljen odnos do povzročiteljev smrti vojnih in nekaterih povojnih žrtev. Ali jih bomo preganjali ali ne? Če jih bomo, kje bo sojenje? Ali pred mednarodnim sodiščem? Ali bomo razveljavili in ponovili sojenja osebam, ki so bila zaradi prevelikega političnega vpletanja v sojenje obsojena bolj po volji mogotcev kot zaradi dokazane krivde? Kako bomo ovrednotili žrtve: ali lahko svojci pričakujejo kako materialno odškodnino? Npr. v nemški vojski je padlo približno 800 gorenjskih fantov. Ali bomo toženo stranko klicali nemško državo kot pravno naslednico tretjega raj h a? Ali bomo razčistili, ali je Jugoslavija pobrala odškodnino tudi za te mrtve in je ni izplačala? Poimenovanja, prazniki simboli Aleksandrov trg - Adolf Hitlers Platz - Titov trg; Cerkvena ulica - Ulrich Hutten Gasse - Partizanska pot itd.. Tako so se pod voljo režimov menjala imena ulic. Ker ni neutemeljena zahteva, da ob oz. namesto prevladujočih partizanskih poimenovanjih uvedemo tudi drugačna, se splača razmisliti, kakšna merila nas bodo pri tem vodila. Navsezadnje tudi to, da po pokrajini raztreseš vso svetniško nomenklaturo, ni (bila) prav duhovita inačica. Saj vsako preimenovanje ni preprosto: npr. sprememba imena ulice pomeni za vse prebivalce spremembo osebnih dokumentov ipd.. Doslej je bil vsak partizanski pomnik vrednoten kot kulturni spomenik. Verjetno se bo režim čuvanja spomenikov spremenil. Ali jih bomo podirali, kot so nacisti Aleksandrove, partizani Hitlerjeve? Ali bomo ohranili tiste, ki po svoji umetnosti in pričevalni vlogi opravičujejo obstoj? Katere nove bomo postavili, kako določili nove praznike, nova imena. Tudi tukaj se splača zajeti sapo in malo pomisli ti. Resnica Med osnovnimi značilnostmi spravnega dogajanja je prekupčevanje: namesto iskanja in spoštovanja zgodovinske resni ce skušajo npr. Klepova skupina in Republiško vodstvo Zveze borcev nekako po načelu daj-dam nasitili narodnega volka in rešiti spravno kozo: Če ti priznaš, da jc to, kar se meni zdi, »resnica«, bom jaz priznal, da je to, kar se zdi tebi, »resnica«. Torej magijski izreki namesto resnice. Odnosi revolucija : protirevo-lucija, revolucija : narodnoosvobodilno gibanje, protirevolu-cija : kolaboracija naj bi bili osnovni zgodovinski problemi, ki jih želi razčistiti narodna sprava. Značilno je, da dogajanja v Ljubljanski pokrajini posplošujejo na Slovenijo. Na Slovenskem pa so med pokrajinami znatne razlike. Seveda je treba najprej vprašati, ali gledamo na vojno dogajanje skozi prizmo obsodbe komunistične nadvlade v Narodnoosvobodilnem gibanju (NOG) kot nelegitimne. Sam gledam vojno kot dogajanje, v katerem je tekel obupen boj za preživetje, pa tudi za oblast. In govoriti o nelegitimnosti komunistične revolucije pri nas je v stoletju, ko so prav take revolucije ena od njegovih značilnosti, je malce slabovidno. Ljudi je med vojno mobiliziral tisti, ki je bil prepričljivejši, bolj močan, ki je več ponudil. In za tega so zgubljali glave. Tudi v Glasu sem že predstavil delne izide raziskave vojnih žrtev na Gorenjskem. Od okoli 106.000 prebivalcev jih je blizu 2.600 padlo v partizanih, okupator in njegovi sodelavci so pobili okoli 800 aktivistov NOG in približno 350 civilistov. Poseben okupatorjev zločin je mobilizacija več kot štiri tisoč fantov v nemško vojsko (okoli 800 mrtvih). Partizani so med vojno usmrtili vsaj nekaj sto ljudi zaradi dokaznega ali domnevnega sodelovanja z okupatorjem in protirevolucio-narji. K tem je treba prišteti še žrtve partizanskega obračunavanja z nasprotniki po vojni. Ker žrtve odražajo tudi razmerja moči pri pridobivanju tistih, ki so preživeli, na Gorenjskem lahko govorimo o prevladi NOG (KP) v boju proti nacističnemu okupatorju, manj so izrazita razmerja državljanske vojne. Npr. na Gorenjskem je poletna vstaja leta 1941 predvsem partijsko delo. Jeseni 1941 in do uničenja terenskih organizacij Narodnoosvobodilniega gibanja (NOG) v prvi polovici leta 1942 se dejansko začne razvijati OF s pluralno politično strukturo. Ko partizani predvsem od leta 1943 obnavljajo terenske organizacije NOG, dobijo vse vodilne vloge partijci. In vodijo NOG tako, da z njim sodeluje večina Gorenjcev (npr. v Bohinju spravijo v partizane čez 900 ljudi od 5200 prebivalcev). Agitacija NOG poteka v jeklenih krempljih nacistične okupacije. Nacizem je boju za preživetje želel izkoristiti vse. Ko v prvi polovici leta 1943 mobilizirajo Gorenjce v nemško vojsko, še vedno poudarjajo raznarodovanje: »In če prav še marsikateri mladi Gorenjec govori drug jezik, to nič ne govori proti temu, da smo enake krvi in enake časti...«. Vendar odhod fantov v nemško vojsko zagotavljajo z izselitvijo družin, ki so šli v partizane, dezer-terje obsojajo na smrt. Sele, ko jim voda zelo teče v grlo, ustanovijo gorenjsko domobranstvo kot pomožne redarje. Partizanska justica je med vojno usmrtila precejšnje Število Gorenjcev: npr. v Bohinju 62, v Blejskem kotu vsaj 51. Vrsto med njimi zaradi dejanskega sodelovanja z okupatorjem, nekatere kot politične nasprotnike. Verjetno pa niso v večini tisti, ki so bili usmrčeni zaradi protikomunističnega delovanja in povezav z domobranstvom. Gorenjski domobranci so po nacističnih direktivah uspešno blokirali ravninsko ozemlje Gorenjske. Vendar kake posebne državljanske vojne niso zakurili - med vojno jih je po njihovih podatkih v bojih padlo le nekaj deset. Ko bodo znani podatki o usodi gorenjskih domobrancev po vojni, bo verjetno vidno, da so bili pretirano kaznovani. V razmerah, ko se še ukvarjamo z razbijanjem samocenzur in tabuiziranja, je jasno, da lahko šele zastavljamo vprašanja. Velik dosežek narodno-spravnih prizadevanj bi bil, če bi sovraštvo nehalo bruhati in bi se namesto o mitoloških ste-reotipih lahko pogovarjali o kakovosti in utemeljenosti naših resnic in »resnic« o preteklosti. Vendar je način, ko nekateri pljuvajo sicer problematično partizansko resnico z medvojno domobransko propagando, skrajno problematičen. Upajmo, da ne bo prevladal. Sklep Ta vprašanja naj politično dr žavna vodstva tudi na gorenjskem pretuhtajo. Sicer se zna zgoditi, da bo narodno-spravna klobasa zašpiljena nekako po temle reku: Jugoslavija bo ali razpadla ali pa je ne bo! Mar rti lep? (Z razstave cvetja in lovstva v Cerkljah) foto: J. Kuhar C. ZAPLOTNIK Mnenja o spravi in dogodkih, ki zadevajo Ljubezen (spri skromno, sovt glasno in nap* Razprava o narodni spravi je v zadnjem letu zajelaj^ med vojno na "pravi" in na "nepravi" strani in so bH (ljubeznijo) in sovraštvom, do zgodovinarjev, polj^ Objavljamo nekaj razmišljanj, ki smo jih smiselno— spravi posvečene številke Borec, in iz drugih glas Dr. Anton Trstenjak : Danes pa, žal, naš narod za spravo še ni zrel. Le prisluhnite in opazujte, kako ob tej besedi na mah prsne z leve in desne strupen snop sovraštva. Boste rekli, to je vendarle samo izjema. Tudi jaz se s tem neuspešno tolažim, kajti hkrati se zavedam, da si ljubezen (sprava) in sovraštvo nista enako močna in ne enako vplivna nasprotnika (antagonista); ljubezen (spravnost) je tiha in skromna, sovraštvo pa je glasno in napadalno, tako da en glas kmalu prevpije vse javno mnenje in zastrupi celotno ozračje. Tako pa je najbolje za naš narod, da obrne pogled v prihodnost, tja čez sto let: ko bo sprava res možna, takrat pa tudi ne bo več potrebna, ker ljudje ne bodo več trpeli bolečin naše preteklosti... Za zgled in tolažbo imam Švicarje, ki so si tudi kri puščali v hudih državljanskih vojskah, a so danes enotni in za druge kar vzorni kakor maloka-teri narod. Mag. Zdenko Čepic: Menim, da pisanje o narodnoosvobodilnem gibanju na tak način, kot smo mu danes priča "na nasprotni strani", ne bo prispevalo k dvigu kvalitete pisanja o celotni zgodovini narodnoosvobodilnega boja ali obdobja druge svetovne vojne pri nas, ne da bi koga razburil. "Druga stran"je namreč šele na stopnji, na kateri je bilo zgodovinopisje narodnoosvobodilnega boja kmalu po koncu vojne, ko je bilo obarvano rdeče in ideološko ter herojsko in zaradi tega tudi neobjektivno ali vsaj neprepričljivo. Z isto metodo, le z drugim ideološkim predznakom, ne bo mogoče napisati "nove zgodovine". /Vi namreč dovolj le obrniti ideološki in politični naboj in misliti, da je to te "nova zgodovina". To zahteva malce več. Zlasti argumentov. Mag. Ervin Dolenc: Pojem sprava ima globlji in bolj zavezujoč pomen, kot se ob tej problematiki zadnje čase razume. Sprava kot kolektivno dejanje je po mojem skromnem mnenju iluzorna. Veliko ljudi tako korenitih sprememb svojega življenja, kot je smrt bližnjih ali izgon z doma, povzročiteljem (na obeh straneh) ne bo moglo nikoli odpustiti. Marjan Remic: Oho/i (vlada in opozicija, zmagovalci in poraženci - op.p.) imajo polna usia Evrope. Evropa zdaj' V Evropo do leta 1992'. Skratka, v Evropo čimprej' Morda bi kazalo, preden vstopimo v ta "obljubljeni raj", vanj vsaj malce pokukati Na primer: kdo v Evropi še govori o drugi svetovni vojni in se prepira, denimo, o tem, ali so Nemci pomorili na desetine alt stotine m tli/ono v ljudi v deželah, s katerimi se zdaj pospešeno združujejo ' Nekdanii sovražniki se ne obremenjuje, preteklostjo, ampak zrejo tli pljivimi perspektivami v pflei nost. Nemčiji se združujetdplj kdanji zavezniki, kot žrtvCn večje morije v zgodovini &c štva, odpuščajo. Zmagovahv poraženci se združujejo, fro bratje po krvi si niso... Mi čemo jame in znova izkopa*zi bojno sekiro. Poprej obafiri samo rdeče bi zdaj radi boljui od črnega. Nobena skrajntar* "najbližja" resnici. Ob %r vljansko vojno " moramo poto ti piko. In če si zares želito Evropo, potlej nas ta z grfli in s kostmi zagotovo ne bo K jela... Ob kopanju grobov st i o spravi ne moremo pogovafdf Jote Dežman: Nekako pa se izogibljemo feč čno-gospodarski napovedih rodno-spravnega programi n se mu reče: plačilo storjenisč vic. Koliko glasov je dohda\pv čka stranka za obljube o Hm srenjske zemlje in drugegaajt lom odvzetega? Kako res\*Q{ nova oblast obravnavala ziL; ke, ki se množijo kot podgtf0i v katerih lastniki zahtevajo^ tev raznoraznih premoženjej katere je tako ali drugače C gla komunistična prekucijak. liko resno mislijo prenovi^ svojo izjavo o preteklosti? Agt ta pričakovanja politike vL, nju na ugodne politične Vu^ še razvnemala ali bomo dE trenutek streznitve? če ga ijp , mo. tedaj bomo imeli ptm spravljanje. Saj duhove in* pokojnih se že nekako po&e Ampak, ko gre za to. da V nez dobil svojo gmajno nazt bo Mihu vrnjena delavnic*" Franceljnu pa se bo P()k*g da je malha že prazna, te<**' res hudič. Kako se bomo tem spravili med seboj. ko*., po vaseh zapela krepelca ' letelo perje na vse strani? Ia* da bodo oznanjevalci spraskaj pozornosti posvetili vrstnim zdraham, ki so /iflijL gotovo do neke mere botro*™ u Ignac Gregorač: >/i "Hipoteke preteklosti" nist° mo v zvezi z dogajanji v mf1 nih in povojnih letih, vse fc{ nes. ampak tudi z dogaj^0 slovenski družbeni in nOr~ zgodovini med obema voj*. ali celo prej. Temeljna xes#'(' in izvor vseh usodnih pot/ "hipotek preteklosti" - ta f' označuje samo povojnih dtf1 tij, ampak vsaj sedemdes^. političnega življenja Slovel je pregnanstvo demokrat razmerij iz življenja med * kami in ljudmi, nepnznoi vrste osrednjih človeških f še posebno nepriznarifc strf do miselne, nazorske, pOn\ drugačnosti, čeprav je bitOtg Šna strpnost živa, nujna ( narodovega obstanka... m, Kaže, kot da se razpravlja spravi spreminja v dolgo pfa ki ji sploh ni videti konca.a o;nl/ari)c duhovnega tn < nega ozračja dveh des*& med vojnama, kot da je sfjV možna sploh samo, če se dj" vseh zadnjih petdeset let fiti življenja in življenja vsega ' D lost) je tiho in tvopa nlno U0H! C. ZAPLOTNIK Stanislav Klep GLAS [udi, od tistih, ki so bili ^zpeti med spravnostjo delavcev, novinarjev. .. fcdnje, domala v celoti "^iVi/ Zlobec: Merimo, da je bil strah pred 'Ooljševizmom enako odločita in za nekatere notranje tično utemeljen kot na drugi lhani odločitev za oborožen poor proti okupatorju, toda fi je mogoče uravnoteženo jtzmišljati o tej slovenski polarizaciji tudi z vidika evrop-Ijiih kriterijev, takratnih in mnašnjih. ko je ena in druga "Ipredelitev povsem nedvoum-oio zgodovinsko opredeljena? lito teh, evropskih kriterijih so ttti domobranci, ne glede na j», koliko boljševizma so videti in odkrivali v slovenskem •Odporniškem gibanju, milo tčeno: na napačni strani. \krati s tem je treba seveda hči, da je pokol več tisoč uje-domobrancev, že po vojni, I ničimer opravičljivo in tra-'Hčno maščevanje zmagoval-»!rv, ki jemlje partizanski Hmagi dobršen del njenega si-\aja... %kol domobrancev, vrnjenih pjnih ujetnikov, je nerazum-*ost, ki nas še zmerom lahko "bdaja samo z osuplostjo. So dejanja, ki jih ni mogoče do ' l/raja ne razložiti ne razume-'j; preprosta so, zgodila so se, "*>t se zgodijo najrazličnejše ataklizme. (e pa ga ze išče-**o, je mogoč en sam, toda jdi v tem primeru samo abstrakten odgovor: zgodilo se V v času in v svetu neizmernega sovraštva. x*e bomo hoteli ali poskusili z %enačitvijo v smrti izenačiti udi dejanja vseh udeležencev "jsodnega spopada med vojno, ,jf>rno samo prenesli vojna nasprotja in sovraštva v naš ms. Pokol domobrancev na %*u, v Teharjih in drugod je 'fi/ politično dejanje, posledica politične odločitve, zgodil je po vojni, partizanstvo pa Zbilo po vseh kriterijih, do-ačih in tujih, upor proti jkupatorju, fašizmu z nedvomno narodnoosvobodilno •sebino... Vsak poskus preoblikovanja tega boja v goli boljševizem je slaboumno ali }iiničn<> zanikanje doslej naj-tfječjega dejanja slovenskega jaroda. Dr. Spomenka Hribar: Če so pred petimi leti, ko je "izbruhnila polemika o spravi oziroma zoper njo, vsi uradni in partijsko-borčevski glasniki v en glas vztrajali pri enačenju narodnoosvobodilnega bojevanja z revolucijo, kar je pomenilo, da je vsakdo, ki se je le "dotaknil" revolucije", že "blatil" narodnoosvobodilni boj, jo danes že "zakrivajo". To pomeni, da je revolucija izgubila status brezprizivne vrednote in postala nekaj problematičnega. Naslednji korak je po mojem mnenju ta, da bo revolucija "dobila " status človeške zadeve neke dobe. "Postala" bo resnica, ki je neko generacijo vodila, nosila, navduševala, da so zanjo žrtvovali sebe in druge, torej tragična resnica neke generacije, tragična (sa-mojprevara... Menim, da je pri nas sprava že dogodena, le na simbolni ravni še ni postavljena, in da brez sprave ne bi prišlo do svobodnih volitev po eni strani in ne odpovedi maščevanju na drugi volitve, napisali bomo novo slovensko ustavo in jo potrdili na referendumu. Zame pa bo vrhunec predvidena žalna maša julija letos ob zlohotnem breznu v Kočevskem Rogu. i' Ifin vrne kolo zgodovine nazaj Jtaro kolesnieo. iz katere je jbni/o 1941. leta... Kakor da ti Jsovi in zahteve kličejo vesolj-^sodho 'Zahtevam po vesoljni Jbi ne bi ugovarjal, če bi bile ^fuiene z zahtevo, da bi bil jvtčni sodnik Božji sin. Naši tvičneži pa brez zardevanja izdajo namen, da bi sami opra-^delo Pravičnega. Ih Vekoslav Grmič: *iga ne bo mogoče urediti, ka * bi bilo prav in potrebno, zato sme nihče omahovati pri pri-Anju krivde in odpuščanju, rtuva je v resnici nadrazumsko uanje. nadrazumsko ravnanje. fnr gre samo za pomiritev na tkaj. Sprava je moralna koterija, ki vsebuje spreobrnjenje, miljenje, vero v širšem pome-$ Kdor pozna evangelij, naj se spomni na priliko o izgubljene sinu. Sicer pa si imamo drug drugemu vedno veliko odpustiti. Mag. Damijan Guštin: Narodna sprava ni in ne more biti zakon; nikomur ne more biti ukazana. Deluje lahko le z moralno močjo, in to na tiste, ki zmorejo svoje doživetje vojne (narodnoosvobodilnega boja, državljanske vojne, boljševistične revolucije in vseh vmesnih odtenkov) racionalizirati; mnogi na obeh straneh tega ne zmorejo. Tem je pač treba dopustiti spomin in njihovo prepričanje. Sprava je po drugi strani za mnoge, ki vojne in njenih surovosti niso doživeli, zgolj konstrukcija, saj se tudi niso z nikomer tako skregali, da bi se danes javno spravljali... Da je obravnavanje narodne sprave v slovenski javnosti povzročilo več razburjenja in strasti, kot pa vsa priprava na spremembo oblasti, kaže, kako krhka je raven strpnosti, državljanske in politične kulture prebivalcev Slovenije. Rado Jan: Preizkusni kamen za visoko etično zavest zmagovalcev je odnos do poražencev. Namesto da bi vodstvo premaganim dokazalo velikodušje zmagovalcev in jih kaznovalo ali oprostilo ter jim omogočilo vključitev v novo življenje, je verjetno tudi zaradi prenagljenosti pred pretečo intervencijo oh tržaški krizi ravnalo, kakor pač je. vsekakor pa tako, da mu ni v čast in hvalo. Oropani tega velikodušja. ki je lastnost resnične človečnosti, najsi že bo v laičnem ali krščanskem pojmovanju, se moramo od takšnih ravnanj distancirati. Popravimo krivice, ki so bile storjene ljudem iz takšnih ali drugačnih razlogov. Priznajmo ljudem pravico do smrti. Poko-pljimo mrtve in jih nehajmo preštevati. Označimo njihove grobove. Priznajmo ljudem pravico do domovine. Prenehajmo s sovraštvi in razkoli. Odprimo se prihodnosti. Prihodnosti, v kateri ne bo sovražnikov, le plemeniti boj nasprotnikov za to in o tem, kdo bo boljši. Dr. Tone Velikonja: V vrsti držav so se dokončno sesuli komunistični režimi in z njimi njihove vizije in miti. delno tudi pri nas. tako da je postal problem sprave skoraj brezpredmeten, saj doživljamo to. kar presega tisto, v čemer smo videli spravo. Sli smo že na svobodne Dr. Janko Prunk: Mnenja sem, da je življenje samo v preteklega četrt stoletja med živečimi Slovenci že naredilo narodno spravo. Danes je sprava z mrtvimi, padlimi v drugi svetovni vojni na različnih straneh, potrebna in možna le še na simbolni ravni To pa je naloga nove slovenske demokratične situacije in prepričan sem, da jo bo civilizirano in kulturno izpeljala, kot so jo že veliko pred nami Francozi pa Španci in Grki Vsi padli Slovenci v drugi svetovni vojni naj dobijo spomenik padlim za domovino; vsem živim naj se vrnejo človeško in državljansko dostojanstvo in pravice. Vse ocene o zgodovinskem dogajanju pa prepustimo zgodovinski znanosti, njenim metodam in njeni avtonomnosti Ljubljanski metropolit dr. Jožef Pogačnik je že pred trinajstimi leti oznanil odpuščanje in spravo med Slovenci socialističnim oblastnikom pa se v njihovi zavesti o neminlji-vosti njihovega sistema ni zdelo vredno ponuditi roko sprave "dokončnim zgodovinskim poražencem". Reagirali so zagrizeno ideološko, ko je komunistka Spomenka Hribar spoznala svojo zmoto in je predlagala civilizacijsko pietetno dejanje - spomenik sprave in zaznamovanje grobov domobrancev. Narodno izdajstvo je nekaj izmišljenega Stanislav Klep, odvetnik iz Kranja, je član skupine nekdanjih borcev NOV, kulturnih delavcev in drugih, ki se je doslej že večkrat spomnila žrtev Dol|sevisticnega nasi [ij na naših tleh, posadila Lipo sprave na ljubljanskih Žalah m. maja 1989), zavzela stališče da je prihodnost slovenskega naroda v spravi med nekdanjimi vojnimi in RArianjimi političnimi nasprotniki, in pred nedavnim predlagala deklaracijo o na-mrini spravi j katero predlaga, da se nasledniki partijske oblasti v svojem imenu 1 ~___!-—-rr-r.-:-____ __CiMuMutMAiuMa in r-irr\Ti_ in v imenu slovenskega naroda opravičijo in za vse žrtve komunističnega in prot> komunističnega gibanja izrečejo obžalovanje, da skupščinska komisija ugotovi grobišča pobitih nasprotnikov in jih zaznamuje, imena in število žrtev ter osebne odgovornosti za protipravna vojna in povojna dejanja, da se s slovesno izjavo zagotovi, da nihče tako na strani komunističnega in partizanskega kot na strani pro-tikomunističnega in domobranskega tabora ne bo sodno ali administrativno kaznovan za protipravna vojna in povojna dejanja, da se s slovesno izjavo vsakemu Slovencu na tujem zagotovi domovinska pravica, zlasti pa pravica prostega prihoda v matično Slovenijo, da se tistim, ki so bili preganjani iz ideoloških razlogov moralno in materialno popravijo krivice, da se en dan junija poimenuje v Dan obžalo-vanja (ali Dan krivde) v trajen spomin na najbolj tragične dni v slovenski zgodovi- Zvone Kriišnik: Če ne bomo prišli na dan z vso resnico brez omejitev in retuš, so videti neskončna verbalna prežvekovanja o spravi kot mlatenje prazne slame. Rojeni so že prav nuki partizanov in belogardi stov, mi pa še kar naprej brez plodno tožimo o krivdah tistih časov. Ali imamo pravico obremenjevati toliko generacij s starimi sovraštvi, kijih očitno nočemo ali ne znamo do konca razjasniti? Mladi rodovi nimajo kaj početi s to navlako: sredi lastnih bojev in stisk se ne utegnejo ukvarjati z lanskim snegom sprav in pomiritev. Enkrat za vselej izrecimo sodbe, ki jih je treba izreči, potem pa končajmo ta polstoletni perpetum mobile! Franci Strle: Krvav obračun z domobranci ob koncu vojne vsaj zgodovinarji ne bi smeli ocenjevati z vidika naših spoznanj, ampak moramo upoštevati mnenje takratne javnosti, ki je bila pod vtisom grozot, kakršne so zagrešili narodni izdajalci ali počenjali domobranski jurišni bataljoni. Razloge za tak obračun je treba iskati predvsem pri domobrancih samih. Ob tem moram spomniti, da ni šlo za ljudi s statusom vojnega ujetnika, kot usmrčene domobrance napačno označujejo celo neka te ri zgodovinarji. Da bi domobranci postali vojni ujetniki in uživali varstvo mednarodnega vojnega prava, bi se morali 9 maja 1945 ob enih po polnoči ustaviti in odložiti orožje. Tega niso storili, ampak so celo po dveh dneh in pol skupaj z esesov-skimi enotami napadli Koroški odred in Bračičevo brigado ter jim prizadejali najmanj 182 smrtnih žrtev. S tem so prišli zunaj zakona, Angleži pa so jih izročili svojim zaveznikom - Titovim partizanom na podlagi moskovske deklaracije o vojnih zločin . cih. Gospod Klep, je sprava že dosežena? "Zelo malo jih je, ki spravi še nasprotujejo. Tisti, ki so pred enim ali dvema letoma še kričali, da z narodnimi izdajalci ni sprave, so morali uvideti, da je narodno izdajstvo nekaj izmišljenega in da pri tem, če mislimo na protikomuniste, ni šlo za izdajstvo. Velik del slovenskega naroda je bil protiko-munistično razpoložen. So bili to narodni izdajalci? Ne, niso bili, tudi oni so imeli radi domovino! Enote, ki so bile ustanovljene v okviru domobranstva in nazadnje v okviru slovenske legije, so bile slovenske, čeprav so imele nemško orožje." Kdo še nasprotuje spravi? "Spravi nasprotujejo tisti, ki nimajo čiste vesti. Ne zato, ker bi bili proti spravi, ampak zaradi lega, ker se bojijo kazni, ne sodne, marveč bolj moralne. Takšno moralno obsodbo pa zaslužijo, ne samo tisti, ki so zločine počenjali, ampak vsi, ki so o zločinih molčali in še danes molčijo. Naša skupina borcev in kulturnih delavcev nima namena zaostrovati vprašanja obsodbe, zato predlaga, da krivcev za zločine ne bi sodno preganjali. Zdaj, ko smo že vsi skupaj stari, z mano vred, bi bilo to nesmiselno, slovenski narod pa ima pravico, da zve za resnico. Naša skupina je iskala resnico in jo Še išče. Ugotovili smo, da je bila vir vsega zla ideologija marksizma in leni-nizma. Znano pismo, povelje Edvarda Kardelja Ivanu Mač-ku-Matiji dne 1. oktobra 1942 pove vse, v njem je zapovedano: "Duhovne v četah vse po-streljajte, prav tako oficirje in intelektualce ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove." V čem tu lahko Slovenec vidi narodnoosvobodilni boj? To je bil ukaz, naperjen proti svobodi! Na srečo se ni izvedel: intelektualcev se ni dalo pobiti, prav tako ne kulakov in kulaških sinov... Narodnoosvobodilni boj je imel pomen predvsem tam, kjer Partija še ni bila močna (na Štajerskem, Primorskem, Koroškem, v Prekmurju...), medtem ko je v ljubljanskem območju šlo pretežno za njen oblastni boj." Ali je možna sprava z vojnimi zločinci? "Da, možna je, tudi to so ljudje. Na kakšne zločince pa mislite?" . Predvsem na tiste, ki so še vedno na spisku slovenske policije in hi jih ob morebitnem povratku domov aretirala? "Ali so to res vojni zločinci? Ta spisek je sestavila bivša komunistična oblast, za katero je bil zločinec vsak, ki se ni hotel pridružiti partizanom. V Slovenskem poročevalcu je. na primer, pisalo, da se bo s smrt- no obsodbo kaznovalo vsakogar, ki bi se hotel upreti zunaj partizanske organizacije. To kaže, da si je komunistična partija že tedaj lastila monopol ne samo nad slovensko narodno zavestjo, ampak celo nad pravico bojevati se." Sprašujem natančneje: ali je mogoča sprava s tistimi ki so zločinci po mednarodnih merilih? "Poslušal sem izjave nekaterih ljubljanskih univerzitetnih profesorjev, ki menijo, da ni mogoča. Jaz sem nasprotnega mnenja. Zločince na nurnber-škem procesu je obravnavalo mednarodno sodišče, ker so imeli na vesti zločine v različnih krajih in državah sveta. V našem primeru ne gre za "mednarodne zločine", zločini so bili storjeni v glavnem v Sloveniji, kjer ima slovenska država pravico vse pomilostiti, ne da bi kršila mednarodno pravo. To je naša notranja, interna, slovenska zadeva, v katero se v primeru, če bi se slovenski narod izkazal za velikodušnega, ne bi vmešala nobena mednarodna organizacija." Veliko ljudi je v vojnih in povojnih letih preprosto izginilo, evidenca jih ne vodi ne med živimi in ne med mrtvimi Kje iskati podatke? "Če bi hotela naša mlada slovenska oblast s predsedstvom republike poiskati imena in ugotoviti število pokončanih v vojni in po njej, bi bilo treba najprej iskati v župnijah, kjer so skrbno vodili seznam rojenih in umrlih. Čeprav so to nalogo kasneje prevzeli organi za notranje zadeve in matični uradi, sem prepričan, da Cerkev še vedno hrani nekatere dokumente in da bi rada ponudila pomoč pri zbiranju podatkoy." "Slovesnost na Rogu bo zagotovo nekaj velikega, ker bo na njej maševal metropolit slovenske katoliške cerkve dr. Alojzij Šuštar in bo na njej govoril tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Iz tega razloga in zaradi podpore javnih medijev bo ta slovesnost za sto ali še večkrat prekosila skromne in tihe slovesnosti ob Lipi sprave, vsaj na zunaj. Slovesnost na Rogu pa bo za slovenski narod zgodovinski dogodek le, če bo na njej poleg pogreba mrtvih dano zadoščenje tudi živim doma in na tujem, ki jim je bila storjena krivica." "Kočevski Rog je naj-pristnejši spomenik revolucije. Je spomenik slovenske Hirošime in hkrati spomenik, ki so ga mrtve duše zgradile bolnim." Sprava je najprej moralno dejanje, nato tudi materialno. Kako popraviti krivice ljudem, ki so, denimo, ostali brez zemlje in premoženja samo zato, ker so bili med vojno na "nepravi strani"? "To bi se dalo popraviti, vrniti premoženje ali plačati odškodnino, vendar dati takšno pravico le neposredno prizadetim lastnikom, zakoncem in zakoncem prvega dednega reda -sinovom in hčeram. Če bi krog razširili tudi na druge, bi problem tako zamotali, da ne bi bil nikdar rešljiv. Mislim, da bi to bilo tudi moralno sprejemljivo." Kako bi se po vašem mnenju dalo urediti spominska znamenja in ostalo simboliko? Kot vemo, imamo zdaj le partizanske spomeni- ke, ulice, šole in druge ustanove se imenujejo le po zmagovalcih, na spominskih znamenjih padlih so izpisana le imena partizanov... "Spomeniki, ki so posvečeni izključno zmagovalcem, naj ostanejo, prav pa bi bilo, če bi vsaj na vseh večjih grobiščih, kjer so našli smrt ljudje z "neprave strani", postavili spominska znamenja. Ne velike spomenike, ampak le takšne, ki bi nas spominjali in opozarjali. Iz tega, kar mi zaupajo ljudje, kje vse so še neodkrita grobišča, sem spoznal, da so po slovenski zemlji razsejani grobovi od Mure do Tržaškega zaliva in da je le malokateri narod storil toliko zla sam sebi kot prav slovenski narod. Ker je sprava tudi iskanje zgodovinske resnice, bo resnica, ko bo znana, morala vplivati tudi na spremembo nekaterih imen. Jaz, pa ne samo jaz, ampak še drugi, smo že zastavili predsedniku Kučanu vprašanje, ali je primerno, da se slovenska univerza še naprej imenuje po Edvardu Kardelju. Menim, da to ni primerno, prav tako ne, da se ulica za Bežigradom v Ljubljani imenuje po Hošiminhu... To bo treba urejati od primera do primera, bilo pa bi krivično, če bi ves partizanski vrh in vrh komunistične partije označili za nečloveškega. Poznam nekaj častnikov partizanske vojske, ki se jim lahko poklonim, ker so tudi tedaj, ko bi lahko uporabili orožje in silo, ostali ljudje." Predlagali ste deklaracijo o narodni spravi To je v bistvu slovesna izjava, ki nikogar (vsaj formalno) ne obvezuje... "Slovesna izjava naj bi imela celo večjo moč kot zakon, kajti noben zakon, ki bi ga sprejeli, ne bi smel biti v nasprotju z izjavo. Oblast, ki izjave ne bi mogla spoštovati in bi njene obljube prelomila, bi morala odstopiti." Kdo je dobil v Elanu kredit na črno? STANOVANJSKA POSOJILA, ODOBRENA BREZ SKLEPA STANOVANJSKE 50 JENKO FRANJO 2 000 000 13 536.26 1986 NE KOMISUE. PRI KOMERCIALNI IN HIPOTEKARNI BANKI LJUBLJANA POSLOVNA 51 KODER PAVEL 250 000 7047.66 1983 DA 107 B ENOTA LITUA 500 000 10620,68 1984 SKUPAJ 750000 17 668,34 Zap it Pnimek m ime OIN OEM Leio Elan 52 KLINAR MIRO 150 000 3 870,31 1963 DA 1 A AUANĆIĆ UROS 400 000 8 039 54 1984 DA 53 A KOClLA IVANKA 250 000 S 494 17 1983 da' 4500 000 19 869.65 1986 DA 200 000 4 248.27 1984 SKUPAJ A 4900 000 27 909.19 DA 250.000 10000 000 400 000000 5 024,71 " 3 861 74 5 705.72 1964 1988 1989 106 1 B AUANCIC MOJCA SKUPAJ A + B 4500 000 9400000 19 869 65 47 778.84 1986 NE 109 2. AVBEU DESANKA 300.000 6.029.66 1984 DA SKUPAJ A 410700000 24 334 61 110 i 000 000 5231.61 1966 DA 53 B KOČILA FRANJO 500 000 6155.45 1965 NE 111.A 111 B SKUPAJ 1 300.000 11.261.27 1 000 000 5985.25 1986 3 000000 7 685.40 1987 3 ARHANTON 10 000000 4.258,39 1988 DA SKUPAJ B AMBROŽIČ MAKS 4 500 000 19 826.10 4 500000 5412,82 1985 DA 112. SKUPAJ A+B 415.200 000 44 160 71 5 ANKELE ALOJZ i 500 000 20 07111 1985 NE 6 372.41 1964 DA 113 6 A DA 54 KELIH NATAŠA 300000 BLEJC IVANKA 500 000 12.901.03 1983 300.000 5 028.55 1964 114 150 000 3 186,20 1984 700 000 10730.94 1984 SKUPAJ 600 000 11 400.96 3 000 000 13 246 43 1966 55 K RŽ AN DANICA 250 000 5 024.71 1984 DA 115 2500 000 6404.37 1987 56 KERSNIK JANEZ 300 000 3 693,27 1985 DA 2000 000 2604 15 1967 2 000 000 15.000 000 1986 1988 DA 116 5000 000 15 000.000 3 068.39 3 864.29 1968 1969 57 A KNAVS ALOJZ 13 536 26 8 122.29 117 SKUPAJ A 28 850 000 56 025.80 SKUPAJ 17 000 000 21 656.55 118 6 B BLEJCJANKO 2000 000 13 536.26 1966 NE 57 8 KNAVS SLAVKO 50 000000 5 187.35 1969 NE SKUPAJ A + B 30 850 000 69 562.06 SKUPAJ A + B 67 000 000 26 645.90 119 A 7. BULOVEC FRANC 500 000 6 155.45 1985 DA 58 KOCJANČlC JAKOB 500000 j «M > ■• DA 8 BOGOVClC SONJA 300 000 5 842.05 1984 DA 59 KOSIR MAJDA 2 000 000 13 536 26 1966 DA 9 BOGATAJ MILAN 7 100 000 4 817.39 1988 DA 5000 000 3 776,07 1968 10 BERNARD TONE 15000 000 4.375.62 1989 DA SKUPAJ 7.000.000 17.312,33 11. BREJC NUSA 50 000 000 7 423.86 1989 DA 60 A KRIVIC JANEZ 300.000 3000 000 3 693,27 9 808.27 1985 1987 DA 119 B 12 COKAN ROZALUA 586 000 6 132.88 1985 DA SKUPAJ A 9000 000 10030.43 1968 3300000 13 501.54 120 SKUPAJ 9586 000 16 163.31 60 B KRIVIC JOŽA 3000 000 9 808.27 1967 DA 121 13 CHLEMENS DIETER 14 000 000 8647.50 1988 DA SKUPAJ A + B 6300000 23 309.81 122 14 CRTALIĆ NATAŠA* 600000 000 8 558.59 1989 NE 61 KAPUSJAKA i 000 000 5 189.91 1986 DA 123 15 ĆRNILEC CIRIL 15000000 2 898.31 1989 NE 62 KRALJ NEVENKA 500000 2 559.28 1966 DA 124. 16 ClZMAN TOMAŽ 12000 000 i4.in.oo 1968 NE 63 KRMPOT1Č NEVENKA 4 000000 14 963.59 1967 DA 17 A ČADEŽ FRANC 2000000 13 536.26 1986 NE 64 KOKAU RUOi 7 100000 4 81759 1988 DA 17 B ČADEŽ HELENA 15000000 8 871.07 1988 DA 65 KRAVCAR MARKO 7.000 000 3 549.79 1988 DA SKUPAJ A + B 17000000 22 407.33 66 KOVAČIČ ANTON 533 501 2 632.66 1986 DA 125 A 1B CUCNIK MILAN 1 000 000 13380.74 1985 DA 67 KELIH JOŽE 7 100 000 4 817,39 MSI DA 1.000 000 5 985.33 1986 68 KONIC MARJETA 86000 000 25 086.90 1989 DA SKUPAJ 2000 000 19 366.07 69 KAMENSAK DARKO 77 0000 000 22 461,53 1989 DA 19 CUFER MARUA 100 000 2 124.13 1984 DA 70 KNEŽEVIĆ JADRANKA 290 000 000 23 742.03 1989 DA 125 6 20 ČRTALIČ FRANCI 600 000 000 8 558,59 1989 DA 71 KOZIĆ MIHAJLO 35 739 000 10 425,36 1989 DA 21 DEZMAN IVO 1 700 000 18 862.87 1985 DA 72 KOROŠEC MARUA 250 000 5 310,34 1964 NE 22 DOBIOA FRANC 500 000 10 049.43 1984 NE 1 500 000 7 784.86 MU 23 DOLINAR ELIZABETA 1 100000 5754,77 1966 NE SKUPAJ 1750000 13 095,20 24 A DEBELJAK MATJAŽ 5000 000 3 676 07 1988 NE 73 KURALT JOŽE 2000000 36947.03 1984 NE 126 800 000 000 11 428.57 1990 NE 74 A KLOFUTAR JOŽE 1 000000 5531.61 1966 NE SKUPAJ A 806 000 000 15104.64 74 B KLOFUTAH MARUA 1 000 000 5118.56 1966 NE 127 24 B DEBELJAK VIDA 800 000 000 11 428.57 1990 NE SKUPAJ A+B 2000 000 10350.17 SKUPAJ A + B 1 605 000 000 26 533.21 75 A KRALJ PAVEL 4000 000 19 742.55 noo NE 25 DEZMAN JOŽE 500 000 2.207.73 mm DA 75 B KRALJ ANICA 50 000 000 5 187.35 MM NE 128 26 DOLENC TADEJ 40 000 000 9 186.22 1989 NE 75. C KRALJ MARJAN 200 000 000 10 504,21 NE 27 A FERKJULKA 500 000 12.901.03 1983 DA SKUPAJ A + B + C 254 000000 36.164,11 400 000 6 704.74 1984 76 A K RIČE J BOJAN 500000000 40934.54 1989 NE 129 300 000 i 500 000 6 372.41 20071.11 1984 1985 76 B KRIĆEJ MOJCA 500 000 000 40 934.54 1969 NE 130 1000000 6 116.56 1986 SKUPAJ A + B 1 ooooooooo 81 869.08 131 7 000000 4 323.75 1988 77 A KOS ANTON 600 000 000 29 305.16 • Ml NE 132 B 20000000 5 152.39 1969 77 B KOS nuSa 600 000000 29 305.16 1969 NE 132 A SKUPAJ A 30 700 000 60643 99 SKUPAJ A+B 1 200000000 56610.32 27 B FERK MATJAŽ 2000000 7 100 000 9 869.40 21 063 43 1986 1967 DA 78 KOŠIR JURU 300000000 10 161.75 1969 NE 133 5000 000 3 776.07 1968 79 LUZNARJANEZ 7 100000 4 817,39 1968 DA 134 10000 000 3661 74 1966 80 LEGAT JANEZ 150 000 3 014.83 1964 DA 135 500 000 000 21 006.42 1989 61 LEGAT MARJAN 7 100 000 4 817.39 1968 DA 136 SKUPAJ B 524 100 000 59 579,06 NE 82 A LUKANC STOJAN 500 000 000 39 752.81 1989 DA 27 C FERK BOŽIDAR 1 500000 20 071,11 1965 500 000 000 7 132,15 1989 137 SKUPAJ A + B + C 556 300 000 140 294,16 SKUPAJ A 1 OOOOOOOOO 46B64.9G 28 FRANKO JURU 1 500 000 20 071.11 1985 NE 82 B LUKANC ALMIRA 500 000000 24 420.96 MM NE 136 29 GMAJNAH MATJAŽ 400 000 8 039.54 1984 DA SKUPAJ A + B 1 500 000000 71305.92 139 150 000 2 514.27 1984 83 LAJNIS SONJA 500000 000 39 752.81 1989 NE 140 SKUPAJ 550 000 10 553.81 DA 34 LEŽAJA KAROLINA 500 000 000 24 420.96 1969 NE 141 30 A GRACNAR peter 500 000 25 000 000 10 620.68 4 830.52 1964 MM 65 A LOTRIČ RAJKO 6000 000 6666 95 1966 NE 142 143 144 SKUPAJ A 25 500 000 15 45150 65 B LOTRIČ MATJAŽ 15000 000 16 717,39 MM NE 30 B GRAČNAR MARIJA 5000 000 1 14857 1969 DA SKUPAJ A + B 21 000 000 23 404.34 1964 DA 145 SKUPAJ A + B 30 500 000 16 599.47 ■ LAVRIČ VID 100000 2009.66 146 147 31 GASPRESIC PETER 7 100 000 4 617.39 1966 DA 90 LEBAR IGOR 900 000 17 526 16 1964 DA 32 GASER BOŠTJAN 500 000 5 412.82 1986 DA 91 A MAVRIC ZVONE 2000 000 10 379.82 1986 DA 146 149 800 000 4 151.92 hm 91 B MAVRIC DUŠAN 200 000 000 15901.12 i...... NE 1 100 000 4 857.02 1986 SKUPAJ A + B 202 000 000 26 280.94 SKUPAJ 2400 000 14 421.76 92 A MALI BOŽA 7.100 000 21 063.43 1987 DA 150 A 33 GASPRESiC MILKA 2500 000 10 619.86 vrni, DA 92 B MALI BOŠTJAN 30 000 000 4 454.31 1989 DA 150 B 34 GOHIČNIK METKA 250000 2 773.95 1985 DA SKUPAJ A + B 37 100 000 25 517.74 150 C 35 GERCAR MATEVŽ 2000 000 11 970.50 1966 DA 93 MARKIĆ RIKO 1 500 000 6977.66 1966 DA 161 36 GLOBOČNIK MOJCA 4000 000 16599.06 1987 DA 5000 000 306639 MM 37 GRMIĆ MARUA 3000 000 3 697.20 1967 DA SKUPAJ 6500000 ttMMi 152 38 GORIČAN IVANKA 1 200 000 1 337.39 1966 DA 94 MULEJ JANEZ 50 000000 9 661.04 1960 DA 153 39 GOLMAJER MAGDA 300 000 000 14 662.58 i m DA 95 MAJCEN TATJANA 2900000 12 339.00 1966 NE 154 40 GRADiSAR JANEZ 200 000 4 246.27 1984 NE 4500 000 •i WM <* 1967 155 600 000 9 648.72 1966 SKUPAJ 7000 000 22 233.73 156 SKUPAJ 1000000 14 096.99 96 MOHORIČ FRANC 4500000 21 145.94 MM NE 41 GASPERSIĆ ZALA 11500 000 46 477.34 MM NE 97 MAKOVEC GABRUELA 500000000 40934.54 1969 NE 42 HLADNIK MARJAN 300 000 6 029,66 14H4 DA 400000 000 5 714.28 MM 157 8 028,44 MM', SKUPAJ 900000000 46648 82 2 100 000 6 865.79 1967 98 NAGODE ANICA 1 000000 5 189 41 1986 DA 156. SKUPAJ 3000 000 20 923.69 99 NIVAK MIRO 400 000 000 33 099.36 MM NE 159 43 A HRIBAR FRANCKA ■o 000 10 704,59 1965 DA 100 OSTERMAN MILAN 1 000 000 5 189,91 1986 DA 1 000000 4 000 000 UM i2 15672.12 1986 1987 101 ORAGONIČ MILORADKA 160 000 000 13 099 05 1989 DA 160 SKUPAJ A 5600000 32 466.63 102 A OVSENIK MINKA 12000 000 15 566 83 1967 NE 43 B HRIBAR JANEZ ■o 000 6026.44 1965 DA 102 B OVSENIK JANEZ 11 000 000 14 313 65 1966 NE 161 i 000000 6690.12 1966 102 C OVSENIK MAIJAŽ 15000 000 760671 1966 NE SKUPAJ B i 600000 13916.56 30000000 V ii II 6 75154 5 167 35 21 545» 1969 1989 43 C HRIBAR ZDENKA 200000 4 248 27 1964 NE SKUPAJ C 95 000 000 162 163 164 SKUPAJ A+B + C 7600000 50633.66 SKUPAJ A + B + C 116000 000 51 447.78 44 MROVATFRANC 15000000 17 639.69 MM DA 103 OSABNIK ALES 15000 000 6671.07 1966 NE 45 JAKOPIČ BLAŽ 250000 7 047,66 1983 DA 104 A PRETNAR FRANCKA 500 000 10620.66 1964 DA ''i..... 10 620 66 1964 1 000 000 15330.15 1964 DA 1 500 000 20 071.11 1965 3 000 000 1967 2000 000 6 655 69 146», 6000 000 14 192.66 1987 165 SKUPAJ 4250 000 4» m m SKUPAJ A 10 500000 46951.96 166 46 JEGLiC TONE 250 000 6 450 51 1963 DA 104 B PRETNAR IVANKA 25000 000 7 292.70 1969 DA 167 400 000 500 000 h m u 8 380 93 1964 1964 104 C PRETNAR MILAN 1 500 000 10 152 20 1966 NE 166 601 10 44'. 16 1966 SKUPAJ A + B + C 37 000 000 •J pj * 169 1 000 000 5 965.33 1966 106 A PESJAK BORIS 1 000 000 12 310 80 1985 NE 170 2000 000 0 656.69 1986 105 B PESJAK NADA 1 000 000 6 766 13 1966 NE 171 4 HO •«» 13 077,70 1967 2000 000 19 07693 40 000 000 9 166.22 »JHM SKUPAJ A + R 172 SKUPAJ 46 760 000 t*. VhM 106 POPOVIČ MIRJANA 300 000 300 000 6 029.66 4 M H 1964 1984 DA SKl 47 JE NSlERLt MARUA 600000 6 495 36 1065 DA 1 000 000 4 4IS4/ l'JH», 48 JAGODIC STANE 3500000 7 695,83 1967 DA 11 000 000 24 186.91 1987 ali 3 44 JEREB VESNA 15000 000 HM DA SKUPAJ 12 600 000 39 231.01 PETERNEL IRENA 290 DOC 6 450,51 1984 900 DOC 6 372 41 1984 2000000 11970.67 1966 4000000 17 661.91 1986 7 100 000 4 912.19 1988 15000 000 5 792.61 1988 500 000 000 7 142.85 1990 SKUPAJ A 528 650000 60 303.15 PETERNELJOŽE 3500 000 17 231.45 1986 4 500 000 11 527.87 1987 50000 000 9 661.04 1989 SKUPAJ B 58 000 000 38 420.36 SKUPAJ A + B 586 650 000 98 351.10 PIRIH DAMJANA 11 000 000 28 179.24 1967 50000 000 14 585.41 "969 SKUPAJ 61 000 000 42 764.65 PAVLOVtC BRANISLAV 8000 000 17 590,48 1987 P1KON IGOR 100000 000 10 374,70 1989 PUCEU DANUELA 600 000000 25.210.10 1989 PUCEU MARTIN 600 000 000 25210.10 •989 SKUPAJ A+B 1 200 000 000 50 420,20 POHAR MILAN 100 000 2.124.13 1984 PAVLE NIČ TOMISLAV 200 000 2.219.16 198S POTOČNIK STANE 500 000 8641 48 1984 2650 000 17 935.55 1986 SKUPAJ 3 150 000 26 577.03 P1NTAR ALOJZ 1 500 000 15 798.55 1965 PFAJFAR ANICA 1 000 000 5890.12 • (86 PINTAR DRAGO 3000 000 9 808.27 196' PERKO MARJANCA 5000 000 6 495.34 1967 500000 000 7 132.15 ■969 SKUPAJ 505000 000 13 627,49 POUANSEK SILVO 7 100000 9 238,81 1988 15 000000 8 12259 1988 50 000 000 14 585,41 1969 500 000 000 39 752.81 1989 500 000 000 21 006.42 1989 SKUPAJ A 1 072 100 000 92 707.94 POUANSEK EVA 50000 000 9 661.04 1989 SKUPAJ A + B 1 122100 000 102 368.98 PIRIH MARJAN 7100000 4 817.39 1988 PEINKICHE RANICA 7000 000 3 790.40 1988 PERNUS ALOJZUA 7 000000 4 817.39 1968 PUNGERČAR ALOJZ 50 000 000 8 496.56 1989 REHBERGAR ALBIN 250 000 5 494.17 1963 500 000 9 736 75 1964 ».i ii 6 495 38 1985 SKUPAJ 1 500 000 10 152.20 1986 2650 000 31 678.50 RENKO ANTON 1.000 000 20 098.87 1984 1 000000 15330.15 1984 3000 000 9 808.27 1987 15000000 8 122.29 1988 SKUPAJ 20 000 000 53 359,58 RENKOJOŽA 1000 000 15330.15 19»! 3000000 9 808.27 19* 15000 000 8 122.29 1988 SKUPAJ B 19 000 000 33 260,71 SKUPAJ A + B 39000 000 86 620 29 RESMAN ANDREJ 300 000 3 883.27 1965 4000000 4 457,97 1988 SKUPAJ 4300 00 8 15154 RODMAN ROMAN 7100000 21 063 43 1967 15000000 7 606.71 1 .68 SKUPAJ 22 10000 28 670.14 ROZMAN FRANC 4 000000 15 872,12 1987 SKUPAJ 50000 000 7 423.8G 1989 54.000 000 .' i :->•■ 'tu RAIČKOVIČ RADOMIR 41 565 000 12 124.65 l<«9 ROGANOVIĆ VOJISLAVKA 290 000 000 23 742.03 1989, REDNAK PETER 600 000000 49 121.45 i«*» RAIKOVIĆ OBRAO 100000000 10374.70 ,969 RAIKOVIČ TATJANA 100 000 000 10 37470 1969 SKUPAJ A + B 200 000 000 20 749.40 ROPRETJANKO 3000 000 9 806.27 1986 ROŽIČ BOŽO 1 500 000 30 146,30 •964 SEDEJ ZLATO 1 700 000 16 862.87 1465 SEKOVANIČ JANEZ 11 000 000 14 313.65 1988 500 000 000 24 420,96 1969 SKUPAJ 511 000000 38 734,61 STEGNARJANEZ 7 100 000 4 817,39 1988 SELČAN VINKO 50 000 000 1288097 1969 STANKOVIČ ANDŽELKA 400 000 000 19 536.77 1989 STREL BORIS 2000000 24 621.80 1985 SEMULIČ VILJEM 7000000 16626.56 1987 SCHUSTER MIRO 11 000 000 14 313.66 1988 STOPINSEK ELZA 600 000 000 49 121.45 1989 SVAB RADOVAN 500 000 5 412.8? ŠMFJIC MARJAN 4 000 000 23941.34 1986 SPANOVEC JOŽE 4500 000 9694.64 1967 ŠTER MIHA 15000000 7 606.71 1988 SUBIC DRAGO 500000 3 364 06 1966 ŠINKOVEC JOŽE 3 500 000 7 283.53 1 krompiriščih uničili, so bile potrebne politično-zbiralne-nabi-ralne akcije, ki so jih vodili ljudski odbor in prizadevni "jrontovci". Kot kaže, so bili v akcijah zelo natančni Ko prebiramo poročilo o stanju koloradskega hrošča v kranjskem okraju leta 1953, ugotovijo, da so zbiralci nadlege našli nc 119 parcelah skupne velikosti 31,7 hektara natanko 1681 hroščev, 309 ličink in 3045 jajčec! Poročilo mdi navaja, da so najmanj zavzeto nabirali hrošča v Poljanski dolini, kfer /e hil na/večji delež okuženih krompirišč, pa na območju občine Smlednik in Ztreh. kjer so se celo uprli, da bi kupili škropilni,,! \ katero bi zatrli nevarnega "koloradarja". Namerno ali nenamerno jodlanje? Pozimi 1953. leta so imeli pri Sv. Ani nad Tržičem visok "'"^ Predsednik Tito se je skuj>aj z gosti namenil na lovišče pod Ljubeljem. k/e> na/ bi se zadrževalo okoli 30 svetovno redkih kozo-">g"v. mednim,, tudi Man;, zrel za odstrel Ze so bili pri krmišču, ' o* !""■>< dni bližini divjadi, ko sla se pridrčala po begunjskem plazu dva neznana smučarja in z glasnim jodlanjem preplašila živali. Poročil,, ne navaja, ali je bilo jodlanje namerno ali nemirne, no. niti n-ga. ali sta neznana smučarja pozneje postala • (varnostnikom) "znana"! Za zdravlje ljudi in živali Vnetje vimena pri kravah (IV.) Mastitis je vnetni proces mlečne žleze. Žlezni epitel se lahko okuži po treh poteh: skozi seskov kanal in cisterno (galaklogeno), po krvnih žilah (hematogena) in po limbnem obtoku (limbogena). Najpogostejša je vsekakor infekcija skozi seskov kanal, ki je zavarovan z mehanično in baktericidno bariero. To lahko mikrobi ob nepravilni molži ali po njej, ko je v praznem vimenu podtlak, tudi preskočijo. Naselijo se V cisterni, mlečnih kanalih in alveolah in se začno razmnoževati, kjer dražijo in poškodujejo tkivo, ki se odzove z vnetnim procesom. Poruši se bariera med krvnimi kapilarami in mlečnim parenhimom in mikrobi vdro v krvna obtočila ter povzročijo splošno sepso. Drugi način okužbe je vnos mikrobnih povzročiteljev vnetja v vime s krvjo. Tako se največkrat pričenjajo kolimastitisi. Bakterije prodrejo v vime s krvjo iz črevesja. Potek takšnega vnetja je praviloma dramatičen, konec pa lahko usoden za molznico. Podobno poteka lahko tudi klinični mastitis, pri katerem so bakterije zašle v vime z limbnim obtokom. Ker pridejo mikrobi v obeh primerih naravnost v vime, potekajo ta vnetja zelo hitro, uspeh zdravljenja pa je negotov. Povzročitelji vnetja vimena: Mastitis povzročajo skoraj izključno mikrobi. Pogosti so primeri, ko je vnetje vimena posledica nepravilne strojne ali ročne molže, ali drugih travmatskih vzrokov. To so pomembni dejavniki, ki vplivajo na pogostnost izbruha vnetja vimena, vendar pa sami zase brez sodelovanja mikrobov ne morejo izzvati pravega vnetja vimena. Vnetje vimena lahko razdelimo tudi po vrsti mikrobni povzročiteljev. Vsak mikrob lahko povzroči slehereno obliko kliničnega mastitisa. Na bakteriološki podlagi delimo mastitise v 5 skupin: kužna presušitev vimena (str. agalactiae), mastitisi, ki jih povzročajo drugi slreptokoki, stabilokokni mastitisi, bacilarni mastitisi, mastitisi, ki jih povzročajo rikecije, glive, mikoplazme in nekatere vrste virusov. Zadnji dve skupini dobivata vse večji pomen v kliniki vnetja vimen, kajti diagnostika je dokaj zapletena. Za klinično sliko glivičnega mastitisa je značilna visoka telesna temperatura obolele krave, znatne so spremembe v vimenskem parenhimu, splošno sTanje pa ni posebno prizadeto. Mikoplazmatski mastitis pa ima za posledice popolno izgubo mleka, običajno brez drugih kliničnih znamenj. Znano je, da najpogosteje obolevajo najboljše molznice v prvih treh laktaci-jah. Obolevnost se poveča pri nepravilno hranjenih molznicah, ko naglo menjamo obroke hrane in se pojavljajo različne prebavne motnje. Povečano obolevnost beležimo tudi pri vremenskih spremembah, poleti pri visokih temperaturah in naglem padcu zračnega pritiska. Med največje stresne faktorje prištevamo neprimerno oziroma nepravilno ročno in strojno molžo. Najpogostejše napake pri strojni molži so: nepravilen podtlak oziroma vakuum, prehitra ali prepočasna pulzacija, molža nepripravljenega vimena in molža na prazno, oviran iztok mleka iz vimena in izrabljeni deli molznega stroja. Mig. Dušan Likosar, dipl. veterinar Prepoved sečnje Republiška skupščina je na zadnji seji sprejela zakon o začasni prepovedi sečnje v družbenih gozdovih in začasni prepovedi prometa z družbenimi kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ki so po vojni postali družbena lastnina z agrarno reformo, nacionalizacijo, zaplembami, arondacijami in drugimi odvzemi, in sicer zato, da bi do odločitve o vračanju zemljišč prejšnjim lastnikom in do priprave ustreznih zakonskih podlag zaščitila koristi prejšnjih lastnikov. Čeprav naj bi zakon predvidoma veljal do konca leta, ko naj bi skupščina sprejela zakonske podlage za vračanje "spornih" zemljišč, je bilo mogoče na seji slišati zelo različna stališča, ki so izražala predvsem nasprotja med zasebnim in družbenim gozdarstvom. Opozicija je skušala dokazati, da ni pošteno, da oblast gozdarjem kar čez noč jemlje delo in da bi bilo bolje, če bi v primeru pretirane in z gozdnogospodarskim načrtom neusklajene sečnje poostrili nadzor, vendar je ostro reagiral poslanec Slovenske kmečke zveze, kmet Ivan Dretnik, češ - kdo pa se je spraševal o pravičnosti, ko je bil prvotnim lastnikom gozd vzet kar čez noč. kdo bi jim dal odškodnino, kdo priskrbel nova delovna mesta... Nesporno je, da bo začasna prepoved marsikateremu gozdnemu gospodarstvu v Sloveniji povzročila precej preglavic, vendar pa ni mogoče nasesti "argumentom ", da bo nastala velika gospodarska škoda, če se v gozdovih, katerih lastništvo postaja v novih razmerah sporno, ne bo tako gospodarilo, kot se je doslej. Gozd namreč ni "hitro pokvarljivo blago" pa tudi republiška vlada se je zavarovala in je v zakon zapisala, da morajo gozdnogospodarske organizacije izvajati sečnjo, če je drevje napadeno od lubadarjev in ostalih podlubnikov in v primeru naravnih ujm. • C. Zaplotnik Kmetje iz okolice Brda zbirajo podpise So bile pogodbe sklenjene pod pritiskom? Kranj, 5. julija - Kmetje iz vasi Predoslje, Suha, Breg, Kokrica in Bela, nekdanji lastniki gozdov in obdelovalnih zemljišč v protokolarnem objektu Brdu, so na pobudo dveh kmetov s Suhe in iz Predoselj začeli s podpisovanjem vloge, s katero so (še pred podpisovanjem) seznanili tudi predsednika republiškega in občinskega izvršnega sveta ter Slovensko demokratično zvezo. V vlogi ugotavljajo, da ni več razlogov za to, da bi bili gozdovi, ki so bili kmetom odvzeti ob zadnji širitvi, še naprej gozdovi s posebnim namenom, in zahtevajo, da se razveljavijo pogodbe, ki so bile sklenjene med kmeti in novimi lastniki, predvsem zato, ker naj bi bile menjalne in kupoprodajne pogodbe sklenjene pod nevzdržnim psihološkim pritiskom. Navajajo, da je bilo kmetom v začetku obljubljeno, da se lastništvo gozdov ne bo spreminjalo in da naj bi "zaradi zavarovanja posebnih namenov dovolili postavitev ograje". Brdska uprava naj bi s tem, ko je kmetom dovoljevala dostop do svojih parcel skozi vrata v ograji v določenih dneh in urah izvajala nad njimi psihološki pritisk, ki naj bi - kot navajajo - trajal, kmetje niso klonili in pristali na zamenjavo zemljišč ali na plačilo odškodnine. Razveljavitev pogodb med kmeti in novimi lastniki je po njihovem mnenju potrebna tudi zato, ker so nekateri za zamenjavo dobili zemljišča, ki so bila sicer tedaj splošno ljudsko premoženje, po vojni pa nacionalizirana in jih bodo nekdanji lastniki lahko zahtevali nazaj. • C. Z. Mešetar V hranilno kreditni službi Hmezadove Agrine v Žalcu obrestujejo vpogledne in vezane vloge takole: vrsta denarne zadeve vloga na vplogled vezava nad 3 mesece vezava nad 6 mesece letna obrestna mera 33 % 35 % 37 % pripis obresti mesečni mesečni mesečni Kakšna bo letos odkupna cena pšenice in oljne ogrščice? Po dolgotrajnem usklajevanju je republiški izvršni svet sklenil, da bodo pridelovalci letos za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda prejeli 2,50 dinarja, za pšenico druge kakovosti pa 2,40 dinarja. Za tretjerazredno pšenico je sicer predvidena odkupna cena 1,50 dinarja za kilogram, vendar je po mnenju upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije cena tako nizka, da se pšenice ne bo splačalo prodajati, ampak bo bolje, če jo bodo kmetje pokrmili živini. Da je pšenica prvega kakovostnega razreda, bo tako kot druga leta treba dokazati. Kako so v Sloveniji prišli do takšnih odkupnih cen? Upoštevali so izračun zveznega sekretariata za kmetijstvo, da so letošnji stroški pridelave pšenice 2,05 dinarja za kilogram, pa tudi zaščitno ceno, dejstvo, da so stroški pridelovanja v Sloveniji za približno 20 odstotkov višji kot v žitorodnih pokrajinah, in tržno ceno, ki na borzi v Novem Sadu znaša 1.70 dinarja za kilogram. Odkupna cena pšenice je v Sloveniji višja od zaščitne, razliko pa bodo pokrili iz sredstev blagovnih rezerv in sklada za pospeševanje kmetijstva. Odkupna cena oljne ogrščice je 3,86 dinarja za kilogram. Neva Žibrik s Kmetijskega inštituta Slovenije je izračunala, kakšna jc v Sloveniji gospodarnost pridelovanja Črnega ribeza. Ker ga pridelujejo tudi v nekaterih gorenjskih krajih, predvsem v Gorjah in okolici, objavljamo nekatere podatke. Po aprilskih cenah se stroški pridelave črnega ribeza ob predpostavljeni intenzivnosti okrog 3 kilograme na grm oz. okrog 6000 kilogramov na hektar gibljejo okrog 111.200 dinarjev na hektar oz. 17,65 dinarja za kilogram. Ker mnogi ne dosegajo predpostavljenega pridelka na grm oz. na hektar (statistično povprečje za zadnjih pet let je nižje od 2800 kilogramov na hektar), so - razumljivo - vsakokrat nezadovoljni z odkupno ceno. Za primerjavo zapišimo, da je v državah Zahodne Evrope odkupna cena za kilogram ribeza od 2 do 2,5 marke, v sosednji Avstriji, na primer, pa med 12 in 16 šilingi. V Kmetijskem inštitutu Slovenije ugotavljajo, da osnovni problem ni v ceni, ampak v prenizkih pridelkih, kar je posledica neprimernosti sort, neprimerne rajonizacije (pozebne lege), nepopolne tehnologije, nedoslednega varstva pred boleznimi in škodljivci... ©©S^SScJMESGLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 6. julija 1990 Nov izziv Dušanu Mravljetu Tek po kitajskem zidu Supermaraton, dolg 500 kilometrov, razdeljen na 7 etap, bo mednarodno zelo odmeven. 26 najboljših, posebej izbranih super maratoncev sveta, bo teklo v dobrodelne namene: za kitajske prizadete otroke in za humanitarne organizacije iz držav, iz katerih prihajajo. Stražišče, 3. julija - Začetek teka po kitajskem zidu bo 24. avgusta, organizirajo pa ga Angleži in Američani. Nagradni sklad bo 2 milijona dolarjev, ki pa bo šel izključno v dobrodelne namene. Milijon dolarjev gre za prizadete otroke na Kitajskem, drugi milijon, ki bi ga sicer razdelili med najboljše, pa bo vsak tekač namenil dobrodelnim organizacijam v svoji državi. Dušan, če bo med dobitniki nagrad, bo denar prispeval Zvezi za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Dušan Mravlje bo tekel v copatah Planike, ki mu je že doslej uspešno izdelala posebno tekmovalno obutev. Več o načrtih in letošnjih uspehih Dušana Mravljeta boste lahko prebrali v torkovem Gorenjskem glasu. Tokrat povejmo le to, da odhaja jutri skupina kranjskih supermaratoncev na znani 53 kilometrov dolg tek v Pistojo pri Firencah, kjer so doslej Kranjčani uspešno nastopali in so jih na ta tek Italijani tudi posebej povabili. V Italijo gredo, razen Dušana Mravljeta, še Marko Dovjak, Pavel Močnik, Dušan Hribernik, Franc Kaučič in Behek iz Medvod. Dušan pravi, da je nastop na tem teku napor, pa tudi užitek. Italijani so izredni organizatorji, gostoljubni, skratka ljudje, ki znajo ceniti in nagraditi športnika. • J. Košnjek Uspešna sezona kegljačic kranjskega Triglava - Zadnja sezona je bila za kegljačice Triglava iz Kranja zelo uspešna. Zmagale so v republiški kegljaški ligi, postale pa so tudi zmagovalke slovenskega kegljaškega pokala. Razen tega so se uvrstile v četrtfinale zveznega pokala, kjer pa so v prvem dvoboju s celjskim Emom, kasnejšim zmagovalcem, zgubile. Kljub temu je uvrstitev v četrtfinale velik uspeh. Na sliki kegljačice Triglava Ema Zaje, Marjana Zore, Slavka Pire, Marija Cej, Slavi Glivar, Milena Ristič in trener Milan Štucin. Manjkata Silva Fleischmann in Pavla Šorn. Zdenka Gašperin in Mojca Kern pa sta nehali igrati. # J. Košnjek, slika G. Sinik V Komendi Pokalne konjske dirke Komenda, 6. julija - V nedeljo, 8. julija, ob 15. uri bo Konjeniški klub Komenda organiziral na hipodromu v Komendi pokalne tekme v preskakovanju zaprek. Na sporedu bo troje tekmovanj v kategoriji mlajših konj na ovirah, visokih 1,2 metra in kategoriji starejših konj z 1,2 in 1,4 metra visokimi ovirami ter ameriškim baražem. Proge bodo klasične z dvajsetimi ovirami. Prijavljenih je 40 tekmovalcev. To je zadnja tekma pred državnim prvenstvom. • D. Papler Smučarski skoki Žirovničani in Tržičani Žirovnica, 24. junija - Na 30-metrski skakalnici v Žirovnici je tekmovalo 72 pionirjev iz devetih slovenskih klubov in gostje iz Harachovva na Češkoslovaškem. Med mlajšimi do 13 let so bili najboljši Tržičani, med starejšimi do 15 let pa Žirovničani, ki imajo sedaj nov skakalni klub Stol. Odcepili so se od matičnega društva Partizan. REZULTATI - mlajši pionirji: 1. Stegnar 188,5, 2. Grosar 179,6 (oba Tržič), 3. Havel (Harachovv) 178,2, 4. Klemen Eržen (Tržič) 177,2, 5. Hlava (Harachovv) 176,7 itd.; starejši pionirji: 1. Anže Zupan (Stol) 202,1. 2. Mohorič (Tržič) 198,4, 3. Kokalj (Stol) 186.0, 4. Kepic (Ihan) 182,4, 5. Rakovec (Triglav) 179,2 itd. • M. Gašperin Naporen teden Franca Peternela Z zmaja na strelišče Kranj, 1. julija - Franc Pcternel mlajši iz Kranja, bolj znan kot odličen strelec s pištolo, je že nekaj časa predvsem zmajar. Je član naše reprezentance na 7. evropskem prvenstvu v Kranjski Gori, kjer se je edini od naših uvrstil v finale, kjer tekmuje 40 najboljših. Konec tedna, ko so imeli zmajarji prosto, seje Franci skupaj s svojim očetom, soimenjakom. večkratnim državnim prvakom in udeležencem olimpijskih iger, udeležil republiškega prvenstva v streljanju z malokalibrskim orožjem po mednarodnem programu. Francijev nastop je bil uspešen. Dvakrat je bil prvi, njegov oče pa dvakrat drugi. S hitrostrelno pištolo je dosegel 570 krogov, njegov oče pa krog manj, Kranj pa je bil ekipno po njuni zaslugi drugi. Peternela sta bila najboljša tudi v standardni maloka-librski pištoli. Franci je zbral 559 krogov, oče Franc pa je dosegel enak rezultat, Kranj pa je bil tudi tu ekipni zmagovalec. Franc Peternel starejši je bil dober tudi v revolverju, kjer jc dosegel 529 krogov in tretje mesto. • J. K. ' Uspeh najmlajših plavalcev Triglava Zmaga na Reki Pionirji in pionirke Plavalnega kluba Triglav in Kranja so junija uspešno nastopali na dveh kakovostnih plavalnih tekmovanjih na Reki in v Krškem. Bili sta sredi junija. Na Reki je nastopilo 250, v Krškem pa nad 500 jugoslovanskih plavalnih upov. Kranj, junija - V Krškem so tekmovali mlajši pionirji iz 14 slovenskih klubov in iz Plavalne šole Zagreb, med udeleženci pa so bili tudi plavalci kranjskega Triglava in Radovljice iz Radovljice. Razdeljeni so bili v skupine: mlajši pionirji A (rojeni leta 1979), mlajši pionirji B (rojeni leta 1980) in mlajši pionirji C (rojeni leta 1981 in mlajši), mlajše pionirke A (rojene leta 1980), mlajše pionirke B (rojene leta 1981) in najmlajše v skupini C. Objavljamo najboljše uvrstitve gorenjskih plavalcev. Med mlajšimi pionirji A sta bila Kranjčana Jure Legač in Boštjan Košir na 50 metrov delfin osmi in deveti, na 50 metrov hrbtno so se od šestega do desetega mesta zvrstili Kranjčani Blaž Noe, Andrej Škunca, Klemen Dovžan in Klemen Podvršček, Radovljičan Blaž Praprotnik pa je bil 23., na 50 metrov kravi sta bila Kranjča- na Blaž Hribar in Andrej Skun-ca tretji in šesti, na 50 metrov prsno pa je Blaž Hribar zmagal, Damjan Marušič pa je bil tretji. Med mlajšimi pionirji B je bil na 50 metrov delfin Andrej Pire tretji, na 50 metrov hrbtno je bil Radovljičan Tomaž Justin tretji, Kranjčana Gregor Šmitek in Andrej Pire pa sedmi in deseti, na 50 metrov kravi je bil Tomaž Justin (Radovljica) 13., Tevž Suhadol-nik (Triglav) pa 17., na 50 metrov prsno je bii Tevž Suhadol-nik osmi, Gregor Šmitek (oba Triglav) pa 17. Najboljše gorenjske uvrstitve med mlajšimi pionirji C je bil na 50 metrov kravi Blaž Gašperlin tretji, na 50 metrov prsno pa je zmagal, medtem ko je bil Radovljičan Jan Jenko sedmi. Med mlajšimi pionirkami A sta bili Kranjčan-ki Špela Butina in Polona Pe-ternelj 12. in 13. na 50 metrov delfin, na 50 metrov hrbtno sta bili Triglavanki Mira Dmitro-vič in Petra Omejc sedma in deveta, na 50 metrov kravi pa pa sta bili najboljši Gorenjki Kranjčanki Polona Peternelj in Špela Butina na 12. in 14. mestu. Med mlajšimi pionirkami B na 50 metrov hrbtno drugo in peto mesto Alenke Sušnik in Eve Potočnik, na 50 metrov kravi četrto mesto Eve Potočnik, na 50 metrov prsno pa zmaga Alenke Sušnik. Na 50 metrov prsno so med mlajšimi pionirkami A dobro plavale Petra Omejc, Mira Dmitrovič in Tjaša Novak, ki so bile druga, peta in šesta. Med mlajšimi pionirkami C nismo imeli zastopnikov. Na Reki, na mitingu Primorje 90, pa je Triglav med pionirji B (pionirji, rojeni 79 in 80, ter pionirke, rojene 80 in 81) med 19 klubi zmagal s 195 točkami (pionirji so jih zbrali 91, pionirke pa 104) pred Plavalno šolo Zagreb (191 točk), Ljubljano (130 točk, Primorjem Riječko banko (116) itd. Najboljše kranjske uvrstitve so bile naslednje: zmaga v štafeti 8-krat 50 metrov (štirje pionirji in štiri pionirke), za katero so plavali Blaž Noe, Mira Dmitrovič, Damjan Marušič, Petra Omejc, Blaž Hribar, Špela Butina, Andrej Škunca in Polona Peternelj, peto mesto Polone Peternel na 100 prosto, drugo in četrto mesto Blaža Hribarja in Andreja Škunce na 100 prosto, tretje mesto Mire Dmitrovič in peto mesto Damjana Marušiča na 50 prsno, peto in deveto mesto Petre Omejc in Sanela Piškurja na 50 delfin, drugo in sedmo mesto Mire Dmitrovič in Petre Omejc ter tretje in sedmo mesto Blaža Noa in Klemena Podvrščka na 50 hrbtno ter drugo mesto kranjske šatefe 8 krat 50 metrov prosto, za katero so plavali Aleks Radosavlje-vič, Polona Peternelj, Andrej Škunca, Špela Butina, Sanel Piškur, Mira Dmitrovič, Blaž Hribar in Petra Omejc. • J. Košnjek Pionirski atletski tekmovanji na Jesenicah in v Kranju Stankov memorial Jesenice, junija - Učitelji telesne vzgoje na Jesenicah že vrsto let organizirajo atletsko olimpiado za učence in učenke od 1. do 4. razreda. Leta 1989 pa so se v ŠŠD Tone Čufar dogovorili, da bodo tekmovanje poimenovali po prezgodaj umrlem učitelju telesne vzgoje Stanku Smoleju, "športniku in vrhunskem smučarskem skakalcu. To pobudo so sprejeli vsi učitelji telesne vzgoje v jeseniški občini. Olimpiada ima sicer tekmovalni značaj, je zapisal aktiv učiteljev telesne vzgoje na Osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah, vendar je poslan- stvo športa tudi rojevanje novih tovarištev, prijateljstva in športnega bodrenja sošolca, šole. Športni duh naj se vrne na igrišča, tudi v opomin odraslim. V teku na 60 metrov so bili najhitrejši Edisa Pivač (Koroška Bela), Goran Trivič (Pre-žihov Voranc), Simona Rozman (Tone Čufar), Marko Po-pak (Koroška Bela), Valerija Lavtižar (Kranjska Gora), Uroš Vidmar (Prežihov Voranc), Barbara Koselj in Andraž Zupan (Žirovnica). V teku na 400 metrov so zmagali (po razredih pionirke in pionirji) Jasmina Hercegovac (Tone Čufar), Mi- Vaterpolski klub Triglav Kranj Člansko moštvo v novi sezoni starta na prvo mesto Kranj, 4. julija - Člansko moštvo vaterpolskega kluba Triglav iz Kranja je v sezoni 1989-90 že petič igralo v prvi A zvezni vaterpolski ligi. V play outu so se za obstanek v ligi na dve dobljeni tekmi borili z reškim Primorjem. Tekmo na Reki so izgubili, v domačem letnem bazenu pa so igrali drugo tekmo neodločeno. Tako so izpadli iz prve A lige. Torej jim ni uspelo, da bi se obdržali v elitni druščini jugoslovanskih klubov. V sezoni 1990- 91 bodo spet igrali v I B zvezni vaterpolski ligi in bodo startali na prvo mesto, ki jih spet pripelje v prvo A ZVL. V članski ekipi VK Triglava so nastale spremembe. Trener Bruno Silič iz Splita jc še vedno trener prvega moštva. Iz ekipe so odšli Drnasini, Marinič in Krivokapič. Od domačih, doma v/.go-jenih igralcev, ostanejo vsi. Krištof Stromcjer, ki jc bil že član zagrebške Mladosti Coning se jc zopet vrnil v svoj matični klub Triglav. Ostane tudi Šimiša Tukič, k Triglavu pa je že v prvem prestopnem roku prišel Mate Jurčevič igralec Jadran Koteksa in Mornarja Adria Color (oba Split). Kot smo že zapisali, jc v novi sezoni cilj članskega moštva ponovna osvojitev prvega mesta v I B ZVL, kar je tudi direktna uvrstitev v 1 A ZVL. V sezoni 1990-91 si s članskim moštvom pri VK Triglavu želijo ustvariti ogrodje ekipe, ki bi nato igralo v I A ZVL v domačem olimpijskem bazenu, ki se gradi. V se/oni 1991- 92 bodo tako skušali v bazenu igrati enakovredno vlogo z ostalimi v I A ZVL. Trener Bruno Silič je postal tudi šef klubskega štaba. Narc-icn h- program dela /a naslednja m leta. Največji poudarek je na vzgoji domačih igralcev. Delo z mladimi je spet prevzel Rado Cermelj, s čimer bo skušal spet doseči in ponoviti tiste upehe. ki jih je imel že pred leti v državnem mladinskem in kadetskem me rilu Humer V Škofji Loki Pionirski nogometni turnir Skofja Loka, 6. julija Jutri, 7. julija, ob 14.30 se bo na nogometnem igrišču v Puštalu začel mednarodni pionirski nogometni turnir. Razen domačinov, pionirjev LTH, bodo sodelovali še koroški pionirji iz Sel in Bistrice v Rožu. • P. Pokom ha Žbontar (Koroška Bela), Tanja Žerjav (Kranjska Gora) in Marcel Radman (Žirovnica), v teku na 600 metrov pa Valerija Lavtižar (Kranjska Gora), Miha Sfiligoj (Mojstrana), Edisa Grgič (Koroška Bela) in Rok škerbec (Žirovnica). V metu žogice so zmagovalci olimpiade Žaklina Stefanovič (Prežihov Voranc), Franko Ajderič (Prežihov Voranc), Ana Brojan in Dragan Grujičič (oba Mojstrana), Barbara Omrzel (Tone Čufar), Jernej Žanski (Mojstra na), Edisa Grgič (Koroška Bela) in Aleš Pančur (Prežihov Voranc). Skakali so tudi V daljavo z zaletom. Zmagali so Živa Fabjan (Tone Čufar), Gašper Habjančič (Prežihov Voranc), Tanja Kern (Tone Čufar), Tilcn Mandeljc (Žirovnica), Eva Pušnik (Tone Čufar), Anže Mlakar (Koroška Bela), Mcdeja Košir (Prežihov Voranc) in Uroš Tajnikar (Žirovnica). • J. Košnjek Zmaga v Šenčur Kranj, junija - Nad 200 pionirjev iz desetih osnovnih šol se je udeležilo občinskega prvenstva Šolskih Športnih društev v atletiki za starejše pionirke in pionirje. Prvenstvo je organiziralo ŠŠD z Osnovne šole Janko in Stanko Mlakar i/ Šen- čurja. Šenčursko ŠŠD je tudi zmagalo z 9675 točkami, vsa priznanja (najboljšim trem v posameznih disciplinah so bile podeljene kolajne, zmagovalne ekipe - med pionirkami domačini, med pionirji pa Prešernova šola iz Kranja) pa je podelil Matej Fister. Med pionirkami so zmagale Mojca Drnovšek (Simon Jenko) na 60 metrov, Branka Lasič (Lucijan Seljak) na 300 metrov, Irena Fister (Šenčur) na 1000 metrov, Simon Jenko v štafeti 4 krat 100 metrov, Marcela Umnik (Šenčur) v skoku v daljino, Tatjana Petrič (Lucijan Seljak) v skoku v višino, Darja Martinjak (Šenčur) v suvanju krogle in Petra Novak (Šenčur) v metu žogice. Ekipno je zmagal Šenčur s 5075 točkami pred Preddvorom 3600 točk, Francetom Prešernom 3215, Lucijanom Seljakom 2790 itd. Med pionirji pa so zmagali Andrej Tepina (Preddvor) v teku na 60 metrov, Boštjan Štirn (France Prešeren) v teku na 300 metrov. Robi Lamovšek (Lucijan Seljak) v teku na 1000 metrov. Bratstvo in enotnost v štafeti 4 krat 100 metrov, Tomaž Juvan (Lucijan Seljak) v skoku v daljino, Milan Janjič (France Prešeren) v skoku v višino, Gorazd Zupane (Šenčur) v suvanju krogle in Robi Grujič (Matija Čop) v metu žogice. France Prešeren je zbral 5510 točk, Bratstvo in enotnost 4620 točk, Šenčur 4600 točk. Preddvor 4425 točk itd. Šenčur je z 9675 točkami skupni zmagovalec pred Prešernovo šolo 8725, Preddvorom 8175, Lucijanom Seljakom 7190 itd • l . C-.uh-i Tenis Barbara Mulej državna prvakinja Kranj, 3. julija - Po izjemnem uspehu najboljše kranjske tenisačice Barbare Mulej na turnirju v Milanu ta kranjska igralka nadaljuje i uspehi. V Zagrebu je osvojila naslov mladinske državne prvakinje. l'i.iv/api.iv m mula večjih problemov. V finalu je premagala leto dni starejšo Splitčanko Palavcrsičevo, gladko s 6 : 1 in 6 : 3. Barbara bo zanesljivo nastopila na bližnjem evropskem mladinskem prvenstvu v Zagrebu Med fanti pa je bil najuspešnejši slovenski igralec, prav tako Kranjčan, Klevišar, izločen v osmini finala Premagal ga je kasnejši zmagovalec Srdanovič. V Ljubljani pa je bil odprti turnir veteranov Alpe Jadran, na katerem je igralo nad 100 tenisačev iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Italije. Na turnirju so igrali tudi nekateri kranjski tenisači Najbolje se je izkazal nekdanji igralec in trener namiznega tenisa, sedaj pa vedno bol|M tenisač, Muko Janškovee, ki iC zmagal med člani nad 45 let • J. K. KO PRIDE POLETJE... Dočakali smo prvi poletni dan, kar težko preživeli prvi ►vročinski val, večina je menda že doživela regres za dopust, ;srečneži se odpravljajo na morje, najsrečnejši pa se tam že vedelo namakajo. ; Poletje je čuden čas. Strašno težko ga dočakamo, potem ;pa ves čas samo stokamo, kako se od grozne vročine še živeti t ne da, kaj šele delati. Spomladi na veliko načrtujemo, česa J vsega se bomo poleti lotili, kam vse se podali, potem pa poletje [mine tako hitro, da še na dopust komaj utegnemo. A kot kaže, :si kljub načetemu standardu poletja brez morja skoraj ne mo-[remo zamisliti. I "Kako boste preživeli poletje?", smo spraševali mimoidoče na kranjskih ulicah. Takole so odgovarjali: Nina Pajovič: "Še en teden bom delala v zavarovalnici, da zaslužim nekaj denarja. RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ 15. STRAN GLAS morje nameravam šele septembra, v posezoni, ko je! ceneje. Do takrat pa seveda; služba." Marta Lalič: "Ta teden sem še v službi, potem pa grem za štirinajst dni na morie. Marsikdo rad lista stare časopise. Iz porumenelih listov puhti vonj po starosti, iz zapisov na njih pa veje duh časa, v katerem so nastali. Oživijo dogodki, kraji in ljudje. Imeniten občutek potovanja skozi čas... Včasih so lahko zapisi v starih časopisih, brani z večjim časovnim zamikom, celo zabavni ali vsaj zanimivi. Poglejmo, kaj so ljudje brali v "Gorenjcu" pred desetimi, dvajsetimi, tridesetimi,... celo osemdesetimi leti: CVEK Poleg tega nimam kakšnih posebnih načrtov." Mojca Tancar: "Letos nam ni uspelo urediti dopusto-vanja v okviru podjetja in smo se morali znajti sami. Janez Pušavec: "Preživel ga bom času primerno. Na Nato grem za deset dni na morje in avgusta najbrž še enkrat s fantom. Potem bo pa tako spet šola. Ela Breznik: "Sem upokojenka in bom kar doma. Mož ima sklepno revmo, zato ne moreva na morje. On bo šel v toplice, a sam, ker mora plačati iz svojega žepa, za dva je pa predrago. Najprej gremo za pet dni v Atomske Toplice, nato pa; za sedem dni na Korčulo. Potem bomo pa planinarili kot vsako poletje. Zdaj smo; bili že na Stolu, v načrtu pa imamo Triglavska jezera. • T. Jurjevec, Foto: G. Šinik (Glas, glasilo SZDL, junija 1980): Nekaj naslovov: Ce hočeš ali ne, pri nas te vedno stisne, Vzroke poznamo, programa še ne, Višji davki, višje cene. Smrt inflaciji, svoboda napredku... (Glas, glasilo SZDL, junija 1970): "V soboto dopoldne je prispelo na Bled 500 delavcev agencij firme Philips. Pri glasbenem paviljonu v parku pod hotelom Jelovica so jim blejski turistični delavci pripravili prijeten sprejem..." Oh, kako lepo se je začelo. Kakšna škoda, da temu zgledu niso sledile še druge mul-tinacionalke. Če bi takole obiskale vse turistične postojanke naše lepe domovine, bi bilo z našim turizmom čisto drugače...!? (Glas Gorenjske.glasilo SZDL, junija 1960) Pometanje pred lastnim pragom ali dokaz, kako je bil Glas že pred tridesetimi leti cenjen pri Gorenjcih: Nekdo kliče po telefonu v redakcijo: Alije tam porodnišnica?" Nekdo od novinarjev, ki je bil pri telefonu: "Ne, tu Glas Gorenjske!" "No. saj je vseeno." (Gorenjski Glas, glasilo OF okraja Kranj, junija 1950) "Ekonomska komisija OZN razpravlja te dni o gospo- darski blokadi, ki jo izvajajo dr- I zave vzhodnega bloka proti naši { državi. Naš delegat je v svojih izvajanjih v komisiji večkrat raz- I krinkal namene in postopke | vzhodnih držav proti Jugoslaviji." I V dobrih starih časih je bil vsaj \ kdo kriv za naše gospodarske težave. Morda je pa zdaj narobe ' to, da nas vzhodni blok ne bloki- \ ra več!? (Gorenjec, list za gospodarstvo, socialno politiko in presveto, junija 1939) Z oglasnih strani: "Otvoril sem v Kranju novo, moderno opremljeno inštalacijsko in kleparsko delavnico. Prevzamem v izvršitev vsakovrstne vodovodne napeljave in vsa stavbna kleparska dela. Vsa dela bom izvrševal najsolidneje, najmoderneje in po nizki ceni z večletnim jamstvom. " Se vam je kaj zaletelo, če ste tole prebrali ravno pri kosilu? Hja, sem od leta '39 se je kaže tudi obrtništvo močno razvilo, pa zdaj deluje na čisto drugačnih načelih. (Gorenjec, političen in gospodarski list, junija 1910) Iz črne kronike: "Treščilo je v četrtek zvečer v kozolec p.d. Levčev v Šenčurju. Strela je oplazila očeta Levčevega, ki je bil pri priči mrtev, ostale tri pomagače so srečno zribali." ' Za dober začetek J najprej k maši I Če bi kdo rekel, da I je krščanski demokrat Helmut Kohl ministriral | pri nedeljski maši, tega . najbrž nihče ne bi ver-' jel. Nemški kancler ima | poleg ustvarjalnega dela k najbrž čez glavo takih ' dolžnosti, ki mu gredo \ že po funkciji. I Pri nas pa je ven-" darle vse mogoče in iz-) virnosti nam res ni moč I očitati: Zgodilo se je ' preteklo nedeljo do-) poldne. Na Cankarje-I vem trgu v Škofji Loki. " Vreme lepo, ljudje zbra-| ni pred Šentjakobsko I cerkvijo. Prišli so po-* zdravit novomašnike. ) Vsi poslušajo slavnostni I govor. Govori sam go-™ spod Demšar, novi I predsednik občinske k vlade. Po poklicu profe-¥ sor in po političnem I prepričanju krščanski " demokrat. Izvoljen šele ) prejšnji teden , a kot ^ kaže, je brez odlašanja r poprijel za delo in do h nedelje Je bil govor na-«. pisan. Ce je morda go-¥ voril o ločenosti cerkve I in države ali o aktualnih ^ problemih občine, do-W bro obveščeni viri ne ) poročajo. 0 oblasti so rekli... V svojem gradu se ima vsak ptič za orla. (ruski pregovor) Vsi hočejo oa prestol: to je njihov nesmisel - kot da sreča sedi na prestolu! Cesto sedi blato na prestolu -često tudi prestol na blatu. (Nietzšc--he) ... In o modrosti: Modri se sramuje svojih besed, pa jih prevlada v delih. (Konfucij) Na tisoč neumnih pride en moder in trije, ki se imajo za modre, (grški pregovor) Važno je, da te proglase za modrega; potem lahko delaš neumnosti drugo za drugo. (Swifi) STOJNICE POŽIVILE MESTO GORENJSKI GLAS IN GORENJSKI SEJEM, Kranj PRIPRAVLJATA Ko je proti koncu pomladi sonce topleje zasijalo, so kranjski trgovci pred svoje lokale postavili stojnice, nanje pa zložili blago, ki naj bi najbolj "vleklo" mimoidoče. Nekatere trgovine takole pred vrati prodajajo vsako poletje, letos pa se jim je pridružilo še nekaj novincev. Če bi vsi svoje blago razstavljali vsak dan, bi bila Prešernova ulica in Titov trg že skoraj ulični sejem. Poslovodje trgovin, ki so se s tako prodajo želele približati kupcem, pravijo, da se je zaradi zmanjšajte kupne moči prodaja v zadnjem letu kar občutno zmanjšala, poletje pa je menda že po tradiciji manj nakupovalno. Ljudje v vročini iščejo senco in okrepčilo, v razgrete trgovine pa jih nič ne vleče. "Če ne pridete vi k nam. Rrcmo mi k vam!", so si zato rekli trgovci in pokazalo se je, da so ravnali pametno. Izkupiček s stojnic vsi pohvalijo, vsekakor pa je dohodek trgovin večji, kot če stojnic ne bi bilo. Tudi kupci so zadovoljni, saj jim izbrano blago, ki je praviloma ugodnejša ponudba, prinesejo tik pod nos in jim za njim ni treba brskati v prodajalni. Malo neugodna stran ulične prodaje je le dejstvo, da vse vrste blaga ne morejo na stojnice. Le tisto, kar je moč kupiti tako, na oko, brez pomerjanja. Začetek je torej že tu. Tako trgovci kot kupci so se ogreli za tak način poslovanja. Morda bi zdaj kazalo razmišljati naprej. Na primer o pri-kupnejšem izgledu stojnic, ki bi nedvomno močno polepšale mestne ulice. # T. Jurjevec, Foto: G. Sinik Elitina poslovalnica Volna v Cankarjevi ulici se uvršča med "veterane" ulične prodaje, saj stojnico pred prodajalno postavljajo že vsaj petnajst let. Iz prodajalne jih torej ni izbezai slabši promet, ampak načelo čimbolj ustreči kupcu. Ker gre mimo prodajalne vsak dan cela kolona delavcev iz tovarn pod mestom, največ prodajo ob plačilnih dnevih. m"Wm{~— poslovalnica Planike v Prešernovi ulici sc je letos prvič odločila za u"čno prodajo. Na stojnici ponujajo celoten asortiman, saj je vse M četrti,,,,. Z izkupičkom s stojnice so zadovoljni in s tem "»činom prodaje bodo nadaljevali vse poletje. Kokrina blagovnica Tina prav tako vsako poletje pred vrata postavi stojala z vzorci blaga iz ugodne ponudbe, občasno pa na stojnici tudi prodajajo. Največkrat ponujajo kaj takega, kar je moč kupiti brez pomerjanja, in pa blago z oddelka za najmlajše. ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE V soboto, 7. 7. 1990, bosta Gorenjski glas in Gorenjski sejem - Kranj pripravila izbirno tekmovanje harmonikarjev Zlata harmonika Ljubečne. Tekmovanje bo v Kranju prvič in seveda ob vsakem vremenu, saj : imajo na Gorenjskem sejmu za to najboljše pogoje. Prireditev se bo pričela ob 14. url tekmovalci pa bodo nastopili v štirih kategorijah: do 16 let, od 16 do 45 let, od 45 do 65 let in nad 65 let. Najboljši se bodo uvrstili na republiško tekmovanje Zlata harmonika Ljubečne, prejeli pa bodo tudi priznanja in praktična darila. Povezovalec programa bo Rado Kokalj, prijavite pa se lahko tudi pred samim začetkom tekmovanja. Prijavnine ni. Po končanem tekmovanju se bo nadaljevala zabava s plesom; obiskovalce do zabaval ansambel Lipa. M. Č. K2IGLAS 16. STRAN SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 6. julija 1990 g KOMPAS POČITNICE DOMOVINA PULA, ZADAR, KUKLJICA - 7 oz. 10 dnevni paket v zasebnih app TUHEUSKE TOPLICE, kraj v idiličnem kotu Hrvaškega Zagorja - 7 dnevni paketi, zelo ugodno TOPOLŠICA - 7 dnevni paketi, posebne ugodnosti za družine z manjšimi otroki (do 5 let brezplačno bivanje, od 5 -12 let 50 % popust) in 15 % popusti za upokojence RABAC - 7 oz. 10 dnevni aranžmaji v mesecu septembru, oktobru, novembru in decembru po zelo ugodnih cenah za upokojence Koliko je vreden dinar KONCERTI ALICE COOPER v Zagrebu 17. 7. 90. Odhod z avtobusom iz Kranja in Škofje Loke. Cena prevoza 130,00 din. Cena vstopnice v predprodaji 175,00 din in na dan koncerta 210,00. Pohitite, še nekaj prostih mest! SEJMI FLORMART- PADOVA Cvetličarji, vrtnarji, obiščite cvetlično razstavo v Padovi od 14. - 16. 9. POČITNICE - domovina • KATALOG POČITNICE 90 - v 445 namestitvenih objektih (hoteli, paviljoni, vile, bungalovi, hiše, zasebne sobe, prikolice, jadrnice...) • KOMPASOV KLUB SUTIVAN - 7 dnevni aranžmaji z avtobusnim prevozom - izmene ob sredah • KOMPASOV AS • KOMPSOV AS • HVAR - H. SIRENA/BODUL, že od 1.840 din naprej. Možnost avtobusnega prevoza • M. LOŠINJ - h. AURORA/VESPERA, 7 dni,10 % popusta za odhode 14. in 21.7. • BOL - zasebni apartmaji, (za 2, 3, 4 ali 5 oseb), 10 % popusta za odhode od 1.9. -15.9.! POČITNICE - tujina MHTEVAJTE KOMPASOV KATALOG: ŠPANIJA, GRČIJA, TURČIJA, FRANCIJA, CIPER, ALŽIRIJA, IZRAEL! KOMPASOVO ŠPORTNO POLETJE JADRANJE Z DRUŽINSKIMI JADRNICAMI, 6-11 oseb 7-DNEVNO KRIŽARJENJE Z DVOJAMBORN";A.\il PO JADRANU - JAVORAK, KONOBE, KAPETAN LUKA TENIS Z MIMO JAUŠOVEC UMAG - h naselje KATORO, 7 dni, 1. 9. ROGLA - h. PLANJA, 7 dni, 22. 9. ROVINJ - V. RUBIN, 7 dni, do 29.9. BUDIMPEŠTA, GRAND PRIX - FORMULA 1, 1 dan KOMPAS KONCERTI • MUENCHEN, MADONNA, 1 dan, 17. 7. • DUNAJ, ROLLING STONEC, 1 dan, 31. 7. • MANNHEIM, (VVHITESNAKE. AEROSMITH, POISON), 1 dan, 1.7 POTOVANJA V TUJINO 29 8 (obisk musicla »42 uli- • JUNIJA, JULIJA IN AVGUSTA • AŽURNA OBALA, 5 dni, 25 7. • DUNAJ, 2 ah 3 dni, 30 8., 1. 9. ca«) • LONDON, 4 dni, 3. 8. • LONDON, 5 dni, 29.8. • PARIZ, 5 dni, 26. 7.; 23 8 (avtobus) • PARIZ. 4 dni, 29. 7.; 12., 26. 8. (letalo) • PARIZ, 5 dni, 25. 7.; 8.. 22. 8 (letalo) • ŠKOTSKA, 5 dni, 3., 29. 8. • IRSKA. 6 dni, 20 7 • NIZOZEMSKA, 4 dni, 9. 8. • MOSKVA,LENINGRAD, 8 dni, 3., 17. 8. • MOSKVA. VLADIMIR, SUZDALJ, 5 dni, 12. 8. • RIM 4 dni, 23., 30. 8. • GRČIJA, 6 in 7 dni poseben program za dijake in študente, 25 „ 30 8 • ŠPANIJA - COSTA BRAVA, 8 dni, 24.. 31. 8 , zelo ugodno • POSEBNI PROGRAMI GRČIJA, ŠVICA, ITALIJA, do oktobra (skupaj z revijo Aura) VIKEND IZLETI septembra in oktobra, že v poslovalnicah! 9.9 (Na dan 3. julija) Država Avstrija ZR Nemčija Italija Švica ZDA Valuta 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 SFR 1 USD 1 ECU Srednji tečaj 99,4104 700,0000 0,9526 825,8824 11,5912 14,4635 Po svetu so sicer ugibali, ali bo dinar obdržal razmerje do marke tudi po 30. juniju, vendar je ostalo po starem. Tako tudi v zamejstvu ni sprememb. Na Tržaškem po tradiciji najbolje menjajo v slovenskih denarnih ustanovah. Po zadnjem podatku Tržaške kreditne banke, ki smo ga uspeli dobiti, je 100 lir za dinar pri nakupu, 103 lire pa pri prodaji. Na avstrijskem Koroškem je tradicionalno najugodnejša menjava v enotah Zveze bank-Zveze slovenskih zadrug. Za našega stotaka so plačali 96 ATS, kdor pa je dinarje kupoval, jih je plačal po 103 ATS. AZUR - Kamnik d.o.o. VRH POLJE 170 tel. in fax. (061)832-875 TRGOVINA AZUR KAMNIK VAM V SVOJI PRODAJALNI V VRHPOLJU 170, (1 km iz Kamnika proti Celju) IZ LASTNE PROIZVODNJE NUDI: KAMINE odprte kamine (sistem voda - zrak) kaminske obloge vseh vrst vrtne grile in ražnje MARMOR okenske police (zunanje in notranje) stopnice (izdelava po naročilu) BETONSKA GALANTERIJA velika izbira tlakovcev. talnih plošč, robnikov, ograimh elementov, - cvetlična korita.iontane itd IZREDNA PONUDBA Okenske police iz marmorja - CARRARA Italija 190,00 din tekoči meter Izdelamo po naročilu ORGANIZIRAMO DOSTAVO NA DOM1 S SVOJIMI MONTAŽNIMI EKIPAMI DOBAVLJAMO IN VGRAJUJEMO VSE VRSTE KAMINOV IN VRTNIH GRILOV. Dobro smo založeni tudi z vsem ostalim gradbenim materialom po najugodnejših cenah. NE POZABITE: PRI AZURJU V KAMNIKU SE DOBI VSE -NO, SKORAJ VSE! SE PRIPOROČAMO IN KMALU NASVIDENJE' V Kranju nova družba Global Kranj, 2. julija - V prostorih ban dni začela delovati nova družba zar, ukvarja se predvsem s posli, Družba Global se ukvarja s svetovanjem na področju financ, nasvete dobijo tisti, ki želijo naložiti kapital in tisti, ki kapitala nimajo, imajo pa dobro idejo. Ni ga Čez dober nasvet, je njeno geslo, na vprašanje, kakšna bo cena, je Slavko Erzar odgovoril, da bo ura svetovanja cenejša kot sekunda televizijske reklame. Družba bo delovala nevtralno, zanostooa- kc nasproti avtobusne postaje je te Global, ki jo je odprl Slavko hr-i ki spremljajo bančno poslovanje. la bo le kliente in zagotavljala objektivnost in tajnost poslovanja. Posredovati namerava tudi pri nakupu in prodaji zemljišč in zgradb, prirejati akcije, odpreti borzo za strokovnjake in poslovneže, odigrati posredniško vlogo med industrijo in trgovino, tudi zunanjo, saj ima Slavko Erzar diplomo iz ameriškega marketinga. • M. V. Ponudba na kranjski tržnici Kljub temu da sta deževje in hladno vreme pred dobrim tednom dni nekoliko upočasnila zorenje sadja in zelenjave, je tržnica v Kranju dobro založe na, ponudba pa je tudi vse pestrejša. To se kaže tudi pri cenah, saj počasi vendarle drsijo navzdol. Branjevke in branjevci Imajo stojnice najbolj obložene, seveda času primerno, z marelicami, katerih cene so gibljejo od 12 do 14 dinarjev za kilogram, bolj poslovni, pa pri večjem nakupu (nad 5 kg) ceno znižajo še za dinar ali dva (seveda pri kilogramu). Tudi breskev ne manjka, vendar so nekoliko dra/|t- /ari|t- je treba odšteli. seveda kvaliteti primerno, od 12 do 18 dinarjev za kilogram. Nekaj več je tudi že novega krompirja, za kilogram katerega je treba seči v žep po 10 dinarjev; najdejo pa se tudi kumare in fižol po 20 dinarjev za kilogram in solata po 15 dinarjev za kilogram. Med najdražje darove narave na trgu pa sodijo čebula (30 din za kg), korenje (40 din za kg) ter česen in paprika, katerih cena je prav lepo okrogla, namreč 50 din za kilogram. Ce naredimo še kratko primerjavo s cenami v trgovinah, ne opazimo večjih razlik v cenah (glede na tržnico). M. C. JASA - prodajalna za mlade - Pred kratkim sta pod oboki tržiSl občinske hiše, v prostorih, ki jih je do nedavna imel DOM, Sofl in Aleš Ošabnik iz Tržiča odprla Trgovsko podjetje JAŠA. Že b žni pogled po trgovini pove, da je namenjena mladim; jeans \# vrst, od klasično modrega, do modnih rjavih, zelenih in črne bi ve, hlače - tudi bermuda - jopiči, krila, športne srajce pisal) barv in živahnih vzorcev, tako zelo modni mornarski kompld mini krilca, bluze, kopalke, majice take in drugačne, dobite jihi od 49 dinarjev naprej, športne copate po 399, otroške po 375. t lo poceni so trenutno hlačne nogavice in žensko in moško spo nje perilo (uvoz iz Italije) in še bi lahko naštevali. Morda le šel da dobite kavbojke že za 260 in jeans jakno za 390 din. Ni pa * športno, tudi za praznične trenutke se bodo mladi tu lahko ob) kli: zelo lepe moške srajce imajo naprodaj. Pri JAŠI so nam p vedali, da bo vsak teden v trgovini veljala kakšna posebej ugd na ponudba. Ce vas torej zanese pot v Tržič, ne ustavite se le' Deteljici, spustite se v mesto, v stari del, ki je prav zaradi maf trgovinic vsak dan bolj zanimiv. Nič čudnega, da že velja gesl da se v Tržiču ceneje oblečete, kot drugod. • D. Dolenc Novost v Triglavu Turistično in devizno zavarovanji V zavarovalnici Triglav ponujajo zavarovancem dve novosti; turis' čno zavarovanje in življenjsko zavarovanje v petih valutah. Turistično zavarovanje je se bodo lahko zavarovali v ki namenjeno vsem, ki se odpra- terikoli trdni valuti, kritje p1 vljajo na dopust in potovanja bodo dobili plačano v dinarji!) po naši državi in v tujino. S markah, šilingih, dolarjih ali j sklenitvijo zavarovalne pogodbe si lahko zagotovijo vrnitev stroškov, ki bi jih imeli v primeru nezgode, tatvine in drugih nevšečnosti, značilnih za turistična potovanja. Mednje sodi tudi zavarovanje v primeru prekinitve potovanja ali kasnejše vrnitvi s poti, ki nastane zaradi poškodbe, bolezni in podobnih vzrokov. rah. Zavarovalne premije » obveznosti zavarovalnice bod1 plačljive v dinarski protivre*) nosti po tečaju, ki bo velj* osem dni pred zapadlostjo pl' čila. To obliko zavarovanja V mogoče spremeniti tudi v refl' no zavarovanje. Z varovalni* ugotavljajo, da bodo zavaf* vancem po izteku prvega let1 trajanja življenjskega zavarov* Življenjsko zavarovanje bo v nja razdelili najmanj 90 odstfl Triglavu odslej združevalo ka- tkov vsega dobička, ustvarjen* pitalno-hranilno in varnostno- ga s temi zavarovanji, zavarovalno funkcijo. Ljudje _' _ j Kakšne obresti? Po napovedi manjše eskontne stopnje NBJ in na tej podlagi nižjih aktivnih obresti v poslovnih bankah, ki naj bi bile V prihodnje največ 19,6 odstotka na leto, v bankah še tuhtajo, kako bi spravili nižje obresti za posojila v sklad s prihranki varčevalcev. Čakajo predvsem na to, kaj bo prinesel spremenjeni odlok o posojilni in denarni politiki in posebni odlok o maksimi** ni obrestni meri. Vsekakor p bodo tudi sami morali zniž«1 obrestne mere, ki jih priznav* jo na vloge in depozite. Prt1 lahko se zgodi, da bo obresti* mera za vloge na vpogled * polovico manjša, namesto i danjih 8 odstotkov (v LB) le I 4 odstotke na leto. Slišati je di, naj bi opustili revalorizacij posojil, ker se je inflacija trt neje zaustavila. Predstavljamo vam novo trgovino škrat vam bo pomagal izbrati: • metrsko blago • STRECH • uvoženo viskozo po ugodnih cenah • prejo za ročno pletenje • gumbe • sukance • trakove, elastike... • uvožene zadrge • priskrbimo vam originalne kroje iz revije "BURDA" Škrata najdete v Kranju Tavčarjeva 53 Petek, 6. julija 1990 OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN @®mSSkU©IESGLAS pj(Q) U®U® 1 990 ft® 1990, VAM POKLANJAMO *W-6Y N0J3131 lanui as sva vz 'iiAivs is auanai 3N S/W/0 AON VVVONIOdOd ( 3DVrid 3N10H0>llVZ3Ua /®> OAVlSOd 0N0VldZ3U8 3ZV1VBIN3 3NZVUd Z0A00 INOVldZSUd H3131V A IZ31 IflIVA 1» '0ZV1VQI/\I3 ONZVUd 4®> OSA VZ NIO 09 *kz cMćmj /faz tm Mzćk # 3^iimm'SS /aa kŠ%i m- Trgovina TON ŠPORT V Škofji Loki (pri hotelu Transturist) vam v poletnih mesecih nudi: - pestro ponudbo igrač za staro in mlado po najnižjih cenah (uvoz Italija) - avto radio, zvočnike vseh vrst ter kakovostno in hitro montažo (golf, Zastava, jugo, BMW in ostala vozila) - servis el. opreme, avtoradijev, prenosni kasetarji, priključitve, čiščenje videorekorderjev in nastavitve tudi na domu. -v komisijsko prodajo sprejemamo vse vrste el. aparatov, - v naši videoteki si lahko izposodite preko 1000 filmov različnih žanrov. Presnemavanje z mastrov za videoteke - fotokopiranje A4 in pomanjša-nje Canon PC 7 Vse dodatne informacije dobite po tel.: (064)621-261 Delovni čas vsak dan od 14, -20. ure sobota od 9. - 12. ure Alpska modna industrija ALMIRa p.o. Radovljica, Jalnova cesta 2 Objavlja oddajo prodajaln v najem z zbiranjem pisnih ponudb. v najem bomo oddali prodajalne: na Jesenicah, Cesta Maršala Tita 34 *< Radovljica, Linhartov trg 3 3L Modna hiša Pristava Bled, Cesta svobode 22 - prodajalna Dekorativa 4. v Bohinjski Bistrici, Prečna ulica l/b Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh od objave poslati na naslov podjetja z oznako »pisna ponudba - ne odpiraj!« Vse informacije dobite v podjetju ali po telefonu 75-460 int 10. BLED HTP Bled Hotel Krim Bled, Ljubljanska c. 7 Objavlja po sklepu delavskega sveta razpis za zbiranje ponudb za nakup garsonjere v stanovanjskem objektu na Bledu, Alpska cesta 17. 1. Predmet nakupa je garsonjera v IV. nadstropju stanovanjskega objekta na Bledu, Alpska cesta 17, ki obsega sobo z balkonom, vežo s kuhinjo, kopalnico in klet, v skupni velikosti 14,90 m2. 2. Garsonjera je bila ocenjena in izklicna cena znaša 207.204,00 din 3. Ponudbe bomo sprejemali 7 dni po objavi. 4. Po končanem zbiranju ponudb bo komisija izbrala najugodnejšega ponudnika. _ 5. Kupnino je treba plačati v enkratnem znesku takoj po podpisu pogodbe. a ■ -u * i v ■ 6. Vse dodatne informacije in ogled posreduje Hotel Krim Bled, tel.: 77-419. PULA NOVO - APARTMAJI »HORIZONT« BlBai ZLATNE STIJENE PULJ posebni popusti BIVANJE 12 dni I 2 dni zastonj +a BIVANJE 5 dni I 2 dni zastonj 1 "Termini: 7., 8. in 9. julija, 14., 15. in 16. jutija 1990 '^orrnaci.e Aaenciie MERCATOR, KOMPAS, ATLAS, DALMACIJATURIST, KVARNER EXPRESS, IZLETNIK GENFra? t^r%T 5 OVENUATURIST, MONTENEGRO EXPRESS, GLOBTOUR ali ARENA TURIST, 52000 PULA A Smareglia 5. SEKTOR ZA MARKETING, tel.: (052) 23-811, 41-619, 34-024, telex: 25228, telefax: 42138 d.o.o. KRANJ ^—f—^] ^ ... AVTOŠOLA O "\"\ *el,,e Begunjska 10 ^ 11 postati tel.064 26245 dT * vOZAlk? Dober voznik? Postali boste v dveh mesecih. Vpisujemo v poletno šolo za voznike. Dopoldanski afi večerni pouk: • orve pomoči z izpitom (cena 350,00 din) • cestno-prometnih predpisov (cena 200,00 din) Opravljamo pouk praktične vožnje kandidatov kategorij: A (cena ure vožnje 150,00 din, z lastnim vozilom 115,00 din) B (cena ure vožnje 125,00 din, posebna ponudba, paket 10 ur samo po 120,00 din - velja le julija) z vožnjo pričnete takoj, poučevali vas bodo prijazni inštruktorji. SAMO PRI NAS: Vsi, ki vozniški izpit imate, znanje pa vam je ušlo, osvežite ga na naših vozilih za le 110,00 din na uro vožnje. PRI NAS POSTANETE VOZNIK Z VELIKO ZAČETNICO!!! GLAS OSNOVNA ŠOLA Prof. dr. Josipa Plemlja BLED Osnovna šola Prof. dr. Josipa Plemlja Bled razpisuje za določen čas, od 1. 9. 1990 do 30. 6. 1991 naslednja dela in naloge: predmetnega učitelja telesne vzgoje s polnim delovnim časom predmetnega učitelja fizike-matematike z nepolnim delovnim časom predmetnega učitelja angleškega jezika z nepolnim delovnim časom za dopolnjevanje obveznosti. Pogoj: PU ter opravljen strokovni izpit. Stanovanj ni. Prošnje in dokazila o izobrazbi oddajte komisiji za delovna razmerja OS Bled v 8 dneh po objavi razpisa. Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme, p.o. Tržič, Koroška c. 17 Razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1, VODJA TEHNIČNEGA PODROČJA 2. VODJA KOMERCIALE Kandidati za navedena dela in naloge morajo poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog — aktivno znanje nemškega jezika pod 2. — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri -3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri oprvljanju enakih ali podobnih del in nalog — aktivno znanje nemškega jezika. Poleg navedenih pogojev zahtevamo tudi psihofizične sposobnosti in sicer sposobnosti vodenja in organiziranja, smisel za komuniciranje in sodelovanje. Navedena dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogoiev naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov TI KO Tržič, Komisija za delovna razmerja, Koroška c Tržič. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po kon:a> n biri. GLAS 18. STRAN MALI OGLASI Petek, 6. julija 199 MALI OGLASI © 27-960 Cesta JLA16 APARATI STROJI Prodam BETONSKI MEŠALEC, ra-bljen. Cena 5.000,00 din. » 75-589 I_10122 Zelo ugodno prodam nahrbtno motorno ŠKROPILNICO, 10-litr-ska. Bltenc, Breg ob Bistrici 8, Križe_10128 Ugodno prodam MOTOKULTIVA-TOR Honda 600 F in ROLBO za sneg, g 061/614-206_10131 Prodam VF aparat za varjenje PVC plastike, 1.5 kVV » 622-197, od 7. do 8. ure 10145 Prodam STROJ za izdelavo betonske opeke + trije modeli za ograjo in TLAKOVCE. Informacije na »067/81-709, vsakdan po 16. uri _10157 Prodam barvni TV in zamrzovalno SKRINJO. Oprešnikova 14, Kranj, » 21 -428_10161 Krojaški ŠIVALNI STROJ cik cak in navadni ŠIVALNI STROJ z motorjem, prodam. Tavčarjeva 51, Kranj, » 23-548_10170 TRAKTOR Deutz 75-06, pogon spredaj, s čelno desko ali brez, prodam ali zamenjam za manjše-ga. » 620-700_ 10183 Prodam TRAKTOR goseničar -Masev Ferguson, gozdarsko opremljen. » 66-316_10194 Prodam nov barvni TV, ekran 54 ^ cm, stereo, Kontek. » 27-541 f 10212 J _______ Ur Prodam malo rabljen TRAKTOR J TV 523 s kultivatoriem. Marija Oblak, Stara Loka 21, Skofja Loka _10219 Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič, 21 KM, letnik 1978, varnostni LOK, enobrazdni PLUG, tračni OBRAČALNIK s kardanom, potreben manjšega popravila in enoosno PRIKOLICO, vse za traktor TV Prodam samo skupaj, posamezno ne! Stane Markelj, Lancovo 9, Radovljica _10231 Prodam Trofazni CIRKULAR in SKOBELNI STROJ - poravnalka in debelinka » 23-624 10234 Prodam 40-litrski KOMPRESOR in bas KITARO, g 631-467 10236 Prodam zamrzovalno OMARO s tremi predali, skoraj nova. » 39-850, popoldan 10240 Ugodno prodam rabljen barvni TV. Informacije na »39-410, popoldan__10257 Prodam dobro ohranjeno KOSIL NICO Reform Papler, Leše 44, Tržič^_10259 Ugodno prodBm MOTOKULTIVA-TOR Gorenje Muta, s prikolico, skoraj nov in tovorno AVTOPRI-KO LIC O »52-158_10267 Prodam PLETILNI STROJ, dvored ni, s stojalom in dodatki » 27 534 _10273 Prodam 3 nerabljene sončne KO LEKTORJE in rabljen barvni TV. ■g 23 515_10286 GRADBENI MATERIAL Poceni prodam DIMNIK za centralno ogrevanje, premer 16 cm. » 64 258, po 19. uri_10110 \ Prodam starejšo strešno OPEKO. » 21 202_10147 Prodam rabljeno strešno OPEKO Sr Bitnie 1 J, Žlu gom ter lažji GUMI VOZ, za trak tor, z ročicami in platonom. pro dam. » 77-092_10124 Prodam VW 1200 J. letnik 1974. registriran do 18 6 1991 in moško KOLO Maraton na 10 prestav ter žensko KOLO Senior na 5 prestav. »82-333. od 16. do 19. ure 10132 Prodam R 4, letnik 1978, registri ran do oktobra 1990, vozen Cena 1.100 DEM. »66-833_10133 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1987. registrirana do julija 1991. Cena 6 500 DEM v dinarski protivrednosti. Horvat. C 4 julija 3b. 11IV Prodam Z 750, letnik 1979. Anton Poljanec, Sebenje 69, Križe 10141 LADO 1300 S, 33.000 km, AL PLA TIŠČA, GUME Semperit, odlično ohranjeno, prodam » 75-950 _10142 Ugodno prodam JUGO Koral 55, z dodatno opremo, prevoženih 9.700 km »73 038 10144 Prodam Z 750, karambolirana, re gistrirana do maja 1991. Cena 350 DEM »27-452 10152 Prodam Z 850, letnik 1981, prevo-ženih 49 000 km, dobro ohranjena, registrirana do 25 3 1991 Cena po dogovoru »81 298 10159 Prodam FIAT 126, Letnik 1984. Cena 10.500,00 din Poklukar, Crtomi rovB 32, Bled_10164 JUGO 45, letnik 1981, dobro ohra njen, prodam. Informacije na »24-197, od 15 ure dalje 10168 Ugodno prodam VVARTBURG Smole, Huje 17/b, Kranj 10171 Prodam JUGO 46, letnik 1985, 23000 km, garažiran. Cena 5.200 DEM. »69-458_10173 Nujno prodam VW, letnik 1987, re- Sistriran do 12. 2. 1991. Zg. Gorje J/a_ _ 10174 Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL 55, letnik november 1984 Ce na 30 000,00 din Bunderla, Pod hom 39, Zg Gorje 10185 Ugodno prodam MOTORNO KO LO APN 8, star dve leti in MOTOR NO KOLO, staro širst Iti •» 74-814 10186 Prodam BT 50 S, letnik 1988 C na Jezerce 4, Radovljica_10188 Poceni prodam MOTOR Tori, star 3 mesece, aluminijasta PLATIŠČA za Z 101, SESTALEC za avto s pri ključkom 12 V in ŠOTOR za 4 ose be. Arsenič, Orehovlje 1. Krani Prodam novo kompletno OHIŠJE VAROVALK za Lado Samara. »70-294_10191 Prodam JUGO 65 Skala, star 8 me secev »27 121. popoldan 10193 Prodam ALFA ROMEO, leti? 1986, "zlata deteljica", prevožen 54 000 km. Cena 17 000 DEM v i narski protivrednosti. » 81 849 v Z 101, letnik 1980, registrirana t marca 1991, prodam. » 80-958 v Prodam 126 P, letnik novemb* 1985 Mrak, Kališka 15, Kranj DJ* lovka_102J5 Poceni prodam LADO 1600, letflj 1980 Banič, Hotavlje 34, Gorenj vaj_105 Ugodno prodam novo GORSK* KOLO na 18 prestav, opreml|er>< neuporabljeno, črno rdeče baiVJ »33 704_102» Prodam Z 101, letnik 1977. registt rana do maja 1991, garažirafjj Predoslje 82/a, Kranj_lOjj Prodam R 4 GTL, letnik 1986 Bi* Ob Savi 66, Mavčiče_102» PEUGEOT 309, star tri leta, pf| dem. »62-130__102J Prodam GOLF G L, letnik debfl bar 1981. Luže 19, Šenčur 1 Tedenska izplačila g°^jej » 622 343_10118 •radi zaslužili 625.000,00 din? Po-u''Ci1e "a »83 918, od 15 do 19. ^i^gak dan__10154 °b^niko7r7^odjm poslovne knjige Sitr« f^čju Kr 0°rB Radovl|ica ^ifOSLOVNOST 10187 «&S*& "S?-00 din ■ dobitek 2 00nnri dm al' investicija din< - enoročne sanitarne krom armature - ARMAL - keramične ploščice (domače in iz uvoza) - sanitarna keramika (iz uvoza) - fitingi - TITAN -15 % - silikatna opeka, cepljenec - OPEKARNA RUDNIK - novoterm izolacija - KRKA - izotekt, strešna lepenka, smole - IZOLIRKA - tervol - TERMO - strešna okna - KOVINOPLASTIKA Ki V vseh prodajalnah MERKUR z gradbenim in vodoinstalacijskim materialom od 20.6. do 15.7. ZNIŽANJE VELJA PRI NAKUPIH NAD 500,00 din PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE V NAŠIH PRODAJALNAH znak za čistejši zrak. Pri razi-, skavah upoštevamo različne višine rasti, številnost lišajev in pokrovnost. Po tej metodi letos delamo prvič. Za naše izkušnje se zanima tudi Inštitut za lesno in gozdno gospodarstvo Slovenije, ki oblikuje novo lišajsko karto Slovenije.« Vodja kemijske skupine dr. Mirko Bizjak iz Inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani je o delu z učenci povedal naslednje: »Spoznavamo emisijske izvore, snovi, ki onesnažujejo ozračje, razdelitev po kemijskih in fizikalnih lastnostih, metode meritev njihovih koncentracij, nekatere škodljive vplive na okolje. Pri praktičnem delu smo obdelali predvsem dve tematiki: meritve koncentracij žveplovega dioksida v zraku, in sicer 12- in 24-urne povprečne koncentracije, ter meritve elementarnega ogljika, ki je v trdih delcih v zraku (saje), pri čemer gre za polurne povprečne meritve z aparaturama Aethalometer, ki sta pri nas novost, namenjeni za znanstveno delo. Merimo v mestu ob šoli in na kmetiji pri Gre-benarju. Zaradi dežja in vetra z zadovoljstvom ugotavljamo praktično neznatne količine teh snovi v zraku. Zanimive bi bile meritve pozimi.« Pavel Poseilliepo prihaja iz Stare Gorice. »Zanimata me »V šoli sem obiskovala dol pouk iz kemije. V poletni s menjavo skupin obdelamo področja. Doslej sem že fi kemijo, geografijo, geolo čaka me še biologija. Všeč D ker so majhne skupine in se ko veliko naučimo. V redni so prepolni razredi, učitel več ukvarjajo s slabšimi uč Dobro bi bilo, če bi lahko < nizirali podoben način dela ga imamo v poletni šoli.« Grega Bavdek se je koma bro poslovil od osnovne Franceta Prešerna v Kri septembra ga čaka gimnl kemija in fizika. V poletni šoli sem se naučil veliko novega, rad bi, da bi tudi v naši šoli delali na tak način in s takšnimi instrumenti. Tu delamo razne poskuse, pišemo poročila, tudi z. računalnikom, se pogovarjamo o ozračju, gremo k merilni postaji. Spoznal sem Škofjo Loko, »Največja razlika med red' poletno šolo je ta, da Je 1< Šola obvezna, poletna pi sem sem prišel iz veselja,^ manja. Način dela poletu«5 je veliko boljši, lahko bi' kakšen dan, morda med z# mi počitnicami, kaj podoW pripravili tudi v osnovni šol' Mentorji in učenci pol( šole so zadovoljni tudi s p* dela in življenja v osnovni Petra Kavčiča. Šoli bodo 4 stili zbirko najbolj zna« kamnin z območja Škofj* ke, ki so jih nabrali in xi znali s pomočjo mentorji Stanka Buserja iz GeoloS' zavoda Slovenije, enega oi budnikov poletne šole i/ I voslovja. • H. Jelovčan ZNIŽANJE CEN STAVBNEGA POHIŠTVA do 20 % + 10% POPUSTA za plačila v gotovini KREDIT 1 + 4 IZREDNA PRILOŽNOST: 25 % gotovinski popust za nakup stenskih in stropnih oblog III. kvalitete - KOLIČINA OMEJENA BREZPLAČEN PREVOZ za večje nakupe MONTAŽA, STROKOVNI NASVETI, PR0 SPEKTI ii JELOVICA Lesna industrija 64220 SKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel*. 064/631-241, telex: 34579 yu Ujel. tetelax 064/632 261 Predstavništva: SKOFJA LOKA, MURSKA SOBOTA, CELJE, NOVA GORICA, NOVO MESTO, IZOLA