Sik
ten
/
>nikov
VETA
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote
^OVEARX.
sarins iry^Vifi««
polki
to
njo
lodajalci na za-■adu tekmujejo med sabo.
zA IZUCENB DELAV-
Povzroča nepokoj.
namiguje, da pride indu-j^u mobilizacija za sapad.
iyhingtonf D. C. - Hurley,
^nik zveznega transportnega, je P° petdnevnih brez; "ih pogajanjih uied aastop-juvkujoeih delavcev in za -i podjetnikov, namignil, ride najbrž do mobilizacije
i«v.	1
izjavlja, da nepokoj povz -podjetniške tvrdke, ki med konkurirajo. Po njegovem ju je treba delavske mezde (i( ker vlada ne bo trpela, 'napojajo cene navzgor ..konkurenčne ponudbe. Ta-[onkureneu bo tudi vodila do da v nobenem kraju ne bodo lili vee ladij, kot imajo na Ugo delavnih moči za delo v ilnein času. fjegove besede pomenijo, da i delavcih po < 'lairtonovi poki pravi, da delo človeškega ni blago ali trgovski pred -v vojni.
ada je pri volji nositi polovi-ovišaiie mezde v ladjedelni-pod pogojem, da kan»panije •apravijo'nad deset odstotkov ta. Tu je seveda le začasni i um, kateremu sledi revizija t od zgoraj nizdol in v di -tih. v katerih so v navadi vi-delavske mezde. To revizijo ol» prvi priliki.
10ŽAJ V SAN FRANCISCU SE JASNI.
K
n,
u Franciaco, Cal. — Tukaj je
sprejeta začasna' nTCzdua test-po kateri se vrne 30,000 že-inkili delavcev na delo, ko jo strokovno organizacije, odbor za pogajanje ima o, da defiuitivno reši mez-Tpraianje.
»porazuin* je prišlo na kon-IDri, ki so se je udeležili za -
iki organiziranih delavcev, jetniki in zastopniki vlade. McXab, advokat, ki jc bil van zastopnikom zveznega Športnega odbora, pravi, da ipoiaogla <lo sporazuma naj-brzojavka predsednika, v ka* |*lira na delavce in njih vo-j*. da sodelujejo pri stvari. "e.N'abovi.sodbi dokazuje po-•v> Kporu, da so delavci patina.
i'
j
JI-
iVKA V
portlandu
Siri.
se
Ore. Delavci, ki
'adje, so sklenili nu shodu da nadaljujejo s stav -« ^ pokličejo na štrajk vse
V,,v. k' delajo v ladjedelni ; ka,,<rib grade ladje iz je-Prizadetih j,. nad W)oo de peer.
Vladna kontrola Spijoni vohunijo
nad jeklom in železom.
indu8vrij alni knezi ne vpofitevajo dobrih nasvetov.
Industrijalna komisija vidi ugodno rešitev le v vladni kontroli.
1071 POVIŠANJU CENE ZA
mleko.
^o, m __ ( N'anet

Hičiuski sveto-ravi, <|m je pest lju-da ho ljudstvo v ("hi-*l ,000,000 na mesec u kot do nedaj.
"<ia*lja, da sc posvetu-nii ' "dvetnikom gledi ai jil, treba podvzeti
Mražitvi lllU.kj|>
^vci z ovocjem bodo ucenzirani.
^MWt, d. c. - Had jc rej
k. tržijo ua debelo "rekli na konfe-upravo za licen-
i /1\ *trf,
UVOLTA V JEČI
Waahington, d. c. —v Zvezna o-brtna komisija izjavlja, da mora vlada odvzeti jeklarskim tovarnarjem kontrolo nad jeklom iu železom. Kongres naj sprejme zakone, ki dajo vladi moč, da določi cene za železno rudo, železo, jeklo in za produkte iz jekla in železa, ki naj "bodo veljavne za vlado in privatne konzumente.
Komisija je prišla s tem priporočilom na dan pred senatnim odsekom, ki je odredil javno zašli • šanje o Pomerenovi predlogi, ki daje vladi moč, da določa cene za jeklo in železo in nadzoruje razdelitev.
Komisijo sta zustopala komisarju Joseph Davies in Victor Mur, dock.
Komisar Davies je argumentiral, da vzamejo moč jeklarskim kapitalistom.
Skozi več tednov so se vršile konference med zastopniki vlade in jeklarskimi baroni, na katerih so vladni zastopniki priporočali, naj v interesu dežele odnehajo od velikih profitov.
IPredsednik suni jc direktno a-pcliral, naj popuste od "nenavadnih profitov", ker proti vojni za demokracijo nc sme biti sabotaže v lastni hiši.
Predsednik jc dejal: " Ali mislite, da morate biti plačani, ali pod-kmpljeni za doneske, ki vas ne stanejo kapljo krvi, ne solze, ko se ves svet giblje in so povsod mo žje odvisni in kličejo vas, da jih osvobodite tlake in napravite iz sveta prostor, da se na njem lahko živi sredi miru in pravice.
Vaš patrijotizem je ravno tako samozatajevalen Ikot patrijotizem mrtvih in pohabljenih mož v Franciji, če jc drugačen, ni patriotizem.
Nikdar ne govorimo o patriotizmu in o profitu na Isti način, temveč upoštevajte fakta in ravnajte so po njih."
(Priporočilo komisije, da pride jeklarska in železarska industrija pod državno kontrolo, dokazuje, da so jeklarski in železarski baroni gluhi za pametne besede.
Komisar Davies ne verjame, da sc obnese načrt za določanje cene jekla in železa, kot ga je vlada izvršila s tovarnarji, ki izdelujejo papir.
Davies je dejal, da jc komisija napravila sporazum s kapitalisti, ki izdelujejo tiskarski papir, po katerem so obljubili, da bodo prodajali papir po $2.50. Nekaj to -varnarjev sc ni hotelo pridružiti sporazumu in cene so gonili kvi-ško, da je bilo veselje. Seveda drugi tovarnarji so se ravtiali po sporazumu
Tovarnarji, ki so delali po sporazumu in prodajali papir po $2.50, so izjavili, da so patriotje, nočejo pa biti Žrtve. Ko so videli, da nekateri kapitalisti, ki ne dajo nič za dogovore, prodajajo papir nad $2.50, so preklicali pogodbo z vlado ili prodajali papir po visoki ceni. Tako je ponesrečil prosto-voljni sporazum med komisijo in tirvarnarji za določanje cene.
Davies jc rekel: 41 No verjamem da Ijudjo, ki so gospodarji v jeklarski iu železarski industriji, vz-drže naprsni gospodarskemu pritisku, ki sledi prostovoljnemu zni zanju een. človeška narava sesede pod takim pritiskom "
Davies je argumentiral, ds mo ra vlada dobiti |»ostavno moč, da nadzoruje jeklarsko in žleezarsko industrijo, ds pride zs ljudstvo odpoiuoč.
Danea je ilustrirsl položaj noj boljše, ko je dejal, da se je neki
< - ■ -J-1..1- ,.,.;>( ii
Iowa. - p,; la j \ l*'1 ** M ustre-/ ""	Itruee, ob-
*r '"[ "iŠ!*0* paanik W.
* ^nSkorsj do smrti
tovarnar, ki izdeluje peči, izrszil ds je njemu vseeno, č« pleča tono surovega železa po $0 sli $75, ker troške nosi ljudstvo.
Ea ToaWao oglasov ai^ ia npravnittvo ao arsdailtv©
okoli kongres-nikov.
CHICAGO* ILL., TOREK 25. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1917
Postava za nadzorovanj cenima ostre zobe.
NAČRT ZA PREISKAVO JONAŽE IZDELAN.
&PI-
Kongre&niki ao sa potlačitev nem škegu vohunstva v Združenih driavak.
Waahington, d. c. — Kongrcs-
nlki so so odločili, da odpravijo na vsak način nemško špijonažo Združenih državah. Odpravili )odo vsako senco od kongresa, ki jo je nanj vrglo razkrinka nje poslanika Bernstorffa. Nekteri kon-gresniki so izjavili, da nemški pijoni nadlegujejo kougresnike.
Po migljajih iz Bele hiše in od Lansinga, državnega tajnika, bi sedaj preiskava ne rodila nič do -)rega, ampak bi še uničila učinek, ki ga je napravilo objavljenje iernstorffove note, da potrebuje nadaljnih $50,000, du "vpliva na kongres".
V nedeljo so izdelali rosolucijo, (i zahteva preiskavo in ki jo naj-)rž predlože kongresu.
Mnogi člani kongresa, med njimi senatorji Ixulge, Simmon*, Weeks, Wadsworth, Overman in (ongresniki Flood, Kahn in Ifef-in so rekli, da podvzamcjo korake, da bodo kaznovani nemški propagandisti. Mnogi dogodki so prepričali ongresnike, da jim slede »pijonl celo v restavracijo.
iNeki kongresuik je rekel: "A-co sc dva ali trije znani kongres-niki vsedejo k mizi v javni resta^ raciji in zbližajo glave, kot do go-ore zaupno, tedaj ne mine pet minut, dS nekdo pride iu se vsedc bližnji mizi in stori vse, kar je mogoče, da kaj izve.
To sem doživel osebno. Zgodilo sc jc večkrat v zadnjih tednih. Z dvema senatorjema seru sc vsedel mizi v neki obedovalnici. V petih minutah sta prišla neki mož in neka žena in sc vsedla k bližnji mizi. Kakih petnajst minut nismo pazili nanje poselmo, dokler ni -sem opazil, da nista naročila jedi. Opazil sem, da tujec *ita neki list in vedno na enem mestu.
Da ju preiskusim, sem pričel glasneje govoriti nanram mojima tovarišema, in sicer o ameriških načrtih, da postane hoj uspešen.
ri nekem gibi jej u seni ujel njegovo oko; zganil se jc in dvojica jc zapustila sobo. Spoznal aem, da sta hila vohuna."
vojni hranilni certipl kati
EDOR NOČE POSLUŠATI, MO RA SEVEDA OBČUTITI.
Pomerene povdarja, da postava sa kontrolo cen ni bila aprejeta sa Šalo.
Waahington, D. 0. — Zakladni-ški department izda v kratkem za $2,000,000,000 hranilnih certifikatov po pet dolarjev, ki bodo nosili po 4%.
Na prodaj bodo v vsakem mestu in trgu, da jih lahko kupi vsakdo, ki lahko naloži denar v njih.
Posebni odbor, ki ga je imenoval zakladniški tajnik McAdoo, bo vodil kampanjo za razpečevanje hranilnih certifikatov. i
Po izjavi zakladniškega tajnika bodo izdane knjižice, v katere »ode lahko kupec prilepil /nam-Ko bo v knjižici dosti znamk
Waahington, D. 0. — Ko je
predsednik s posebno proklamaci-jo naznanil cene za premog pri rudnikih, je /.avriščalo mod premogovniškimi baroni, dasiravno jc iovela vlada v rokah dokaze, da so znašali pri mnogih rudni • kili produkcijski stroški za tono premoga od ^1.50 do $2.00, prodajali so pa tono po $5 do $(>■ Odprto ue niso upali nastopiti iu rc-Či, da ne bodo prodajali premoga p<> določeni ceni, ker so vedeli, da Store ravno tako nekaj kazujivc-ga kot oni pacifisti, ki so priporočali mladim možem iu fantom, naj se ne podvržejo vojaško obveznemu zakonu. Izmislili so drugo pot, da dosežejo svoj namen, |lekli so: Ono so tako nizke, da moramo operirati rudnike z izgubo, če hočemo prodajati premog po določeni ceni. Z izgubo pa ne more nihče obratovati rudnikov in zato jih zapremo. S temi grožnjami so hoteli vplivati na lado, da zviša cene, in v skrajnem slučaju so bili mogoče tudi pri -pripravljeni zapreti rudnike, du napravijo potreben pritisk.
Gospodje, ki so tuko grozili, niso računali s tem, da ima postava precej ostre zobe za take grožnje. Senator Pomerene, ki je za -govarjal določbo, du pride tudi kurivo pod vludno koutrolo, jc odšel k dr. (larficldu, ravnatelju zu Murivo, da konferira z njim o tej stvari. Dejal je, da je bil obve -l|on, da se premogovniški o|>cra-torji ue ravnajo po postavi iu naznanjajo, da sc ne bodo ravnali po nji.
Senator jc pri tej priliki izjavil: "ro si kateri operator domišlja, da je kongres sprejel poatavo le za "bluf", ali du eksekutlv-ui department ni mislil resno, ko so hile cene dolmčenc, tedaj jc zanj boljše, dri sliši besede prijateljskega svarila. <enc pri rudnikih za trgovce ua debelo postanejo veljavne z dnem, ki ga jc določil predsednik, cene za trgovce ua drobno bodo določene v bližnji prihodnjosti, ravnotako bodo določene tudi cene za dovoz premoga ita dom.
'Postava ima zobe. Ostre kazni ho določene za tiste, ki zahtevajo in prejemajo višje cene kot so določene, in za tiste, ki se ne ravnajo po vladnih določbah."
DELAVCE SILIJO K DELU
Bombe in dinamit v nemškem poslaništvu.
NOV SATANSKI NAKLEP KAJZERJEVE VLADE.
Le pazljivosti rumunske vlade ss
je sohvaliti, da ae peklenski načrt ni obnesel.
Washington, 24. sept. — Kaj-zerjeva kampuuju intrig, korup eijc, razdevauja iu savratnih u morov ni bila omejena samo n« Ameriko, temveč ua vse države, ki so bile spočetka neutralne,
Državni department jc danes objavil poročilo, ki ga jc prejel v februarju T. 1. od rumunskega poslanika. Poročilu govori o sa tanski zaroti kaj/.erjcvih diplomatov iu vohunov, kl so vtihotapili v nemško poslaništvo v Mu knreštu bombe iu smrtonosne mikrobe še preden je Itumunska napovedala vojno Nemčiji iu Avstriji. Ko so ob času • napovedi vojne nem&ki diplomati zapustili Rmuunsko, je dulu rumunsku vlada preiskati poslopje nemškega poslaništva, ker je slutila, da tamkaj ui vse v redu. Preiskavi je prisostvoval ameriški poslaui-ski namestnik William Whiting Andrews, kateri je imel takrat v oskrbi nemške in avstrijske po-slaniške zadeve.
Preiskava se je vršila '5. oktobra m. I. in odkrila na vrtu v bližini posluuišk(ii\išc en zaboj dva metra dolgih vžigsluih uiti a strelnimi kapicami, 50 zavojev z naboji, ki so bili napolnjeni z močnimi ckaplosivami, telitajočimi 50 kilogramov, dalje zaboj ovitkov, ki so bili zapečateni z voskom, v katerem je bil vtisnjen pečat nemškega konzulata v h ruše v u (Kronštat) V zavitkih so bils un vpdilu, naslovljenim na Samargi-jeva, bolgarskeKa vojaškega atašeja v liukareštu. Pod temi za vitki jc pa bilo šest majhnih lesenih škstel In v sakl škatli po c. ua ateklenlčira rumene tekočine, iatero so kemiki pozneje analizirali in konštatirali, da vsebuje strupene mikrobe epldetničlilh bolezni za konje in ljudi.
Vso te zaboje z eksplozivom! in strupom — znake "nemške kulture"! je prejel nemški poslanik iz Nemčije iu Avstrije ob času, ko je hila Itumunska še ne-utralna. Toda vojna jc prišla prehitro in kajzerjevi morilci niso i-moli več čaaa, da bi jih bili vpo rabili po navodilih. Imeli so nem* da še toliko času, da mi zakopali zaboje us vrtu, preden so se po slovili iz liukareštu.
ke.
dobi kupee hranilni eertifikat. Vlada bo kupila te certifikate ob vsakem časo, čc tako zahteva ku
Saomamento, Cal — Tukaj j< bilo aretiranih več brezposelnih delavcev, katerim so dali policaj ski sodniki na izbiro, da zavzame je mests štrsjksjočlh delavcem ua slsdkornopesucm polju, ali d.i gredo za deset mesecev tleči kamenje. Rekli so, da so s lo akcijo strinjata governor Stephens in državni obrambni svet. Oba odlo čno trdita, da se ne strinjata i takim početjem.
Po poročilih je bilo poslanih ž< več sto delavcev na sladkorno-
STI V.-NLMBEH 22S.
Nemška ofenziva na vzhodu je političnega pomena.
ANO LEŽI PRIPRAVLJAJO POT ZA NOVE NAPADE.
Zadnja angleška ofenaiva jo pov. sročlla Nemcem velike isguho.
London, 24. sept. — Nenaden zhruh nemške ofenzive nn ruski fronti zudnjo soboto, ki sc je končala z okupacijo dakolmtadta, jc ;>o mnenju tukajšnjih militariati-Čuih kritikov bolj političnega kot pu utilitarističnega značaja. Ncm-•i so hoteli nadomestiti svoj poraz v Flaudriji, kjer so izgubili cele divizije vojaštva iu važne pozicije zadnji četrtek, in , ker vsled tega niso imeli dobrih novic za občinstvo doma, so naglo udarili po Nuaih tam, kjer so pričakovali gotovega uspehu
liitka v Flaudriji jc začasno ponehala. Angleški poveljniki so konzolldirali nove pozicije in privlekli v bližino težke topove, ki že bruhajo težke granate ua od-duljeitc nemške Črte, pripravljajoče pot xa nove napade. Slabo vreme z deževjem je tudi nekoli-ko zadržalo bitko.
Aktivnost letalcev pn nl prenehala kljub slabemu vremenu. Vojni urad javlja, da so Nemci včeraj izgubili štiri eroplane, An-trlcži pa dva.
Dva uspešna rezultata nova an-vleške ofeui/vc stat ogromne iz-(Dslje na 8, atr., L kol) 0
ZADNJE VESTL
RUSI SO VROU NEMCE.
Petrograd, 24. septembra. --Rusko Aoto »a rtlki fronti so pre ile včaraj v ofenzivo Jutno od oe sto, ki vodi v Pskov.
Nemei so imsll velike isgube, na bojlMu so pustili 400 mrtvili. Rusi so ujeli 60 mož in sasoqh deset strojnih puik.
NEMCI UBIJAJO DI.
SVOJE LJU
pee, seveda bodo potem pod 4 od |x*uo polje v južno Kalifornijo „to.	ker so Idil postsvljenl pred alter
Vsled te odredbe bo lahko vaa uativo, da gredo atavkoka/.ltl ali kdo hranil v vojnih eertilikstih, p« v zapor.
ker bo lahko hranil nizke sueske, Profesor K. L. Adama, ki preU-certifikat pa zamenjal v denar,) kuje stavko, prsvl, du so štrujks kadar ga bo potreboval.	(joči delavci proti |H>god»»cncmii
i sistemu.
KUHI SO ZALOŽENI S PlENI "Velike sladkorne čistilnice/' (jO	prsvl profesor Adama, hočejo pri
Washington, D. c. — I rsdniki' siliti delsvee, ds m- vrtisjo ns de živilski upravi so podaU poroči |lo, ne ds bi jim bils povišana me«.
_ "	" *----7 P<<
od i zs
lo za minoli teden, ki jasno doka Ida. Obvestili so farmarje, če zuje da ao gotovi krogi lagali, ko višajo mezdo, da ne kupijo so spravili vest v jsvnost, ds v njih slsdkorne ,**e l>«lsye minties po lakih mlinih primanjkuj htevsjo tri je pšeniee,
Poročilo pravi: V minneapol akih mlinih sc. v preteklem fednu produeirali 367.000 sod moke. To-liko moke ie dolgo čssa nisi. ns mltli v ene« tednu. Pšanioo so po rabili 1,*52,000 bušljev, prejeli no jo ps 2,4*7,000 bušljev.
Paris, 24. septembra. — Sinoči jo bil močan topniški dvoboj se verno od Verduna v pokrajini boste Fossosa in Ohaumosa. Nemški letalo! so bombardirali tabo-rišče nemikih ujetnikov bl'jo Bar Le Duca ln ubili dva ujetnl ka.
NEMŠKI NAPAD ODBIT.
London, 24. aoptombra. — Mar. šal H alg nasnanja, da so bili nem ški težki topovi aktivni na obeh bregovih Soarpe na arraiki fronti v Franciji. Bllao Baaaevilla }e moral beiatl nemški vpadni oddelek
___ - *
SPLOŠNA 2ELEZMICARSKA STAVKA V AROENTINIJI
Buenos Aires, Argentina, 24. septembra — Sinoči o polnoči jo pričela splotna atavka iolssničar-jev na enajstih lolosnieah. Zeiss niški obrat počiva skoraj popolnoma. Od stavks niso prisadste le drftavns železnice v notranjem Na telosnicsh, kl vodijo v Buenos Aires, so ns obrača niti eno kolo. Bojno ladjo prevalajo pošto do mest, kl so nahajajo ob roki
MORNARJI NA VELIKIH JE ZERIH SO GLASOVALI ZA STAVKO.
Chicago, III 24, septembra — Mornarji, kurja*! in kuharji na tovornih parniklh, ki vosija ns Velikih jsserih, ao glasovali za
v eat, ds je lokom it vs, ns k ter! nl ^^ w prt^u 1. oktobru.
bilo strojevodja in kurjača tre	, -,
NOVA NEMŠKA NOTA JE ZADRŽALA VOJNE PRIPRAVE V AROENTINIJI.
liucuos Aires, 24. sept. - l>v« kratki noti Iz. Berlinu, kl ata pri šli včeraj, sta zadržali za daues prelom z Nemčijo. Poslanska zbornic,s je ua današnji aeji po čakala z glasova njem o prid o mu, ko je zunanji minister sporo čil prrjeiu not.
V prvi noti javlja argentinski poslanik iz Jterllns, ds mu Je od« govor na ultimatum Argentinije Izročil kancelar osebno ln da nemška vlada oliaojs početje Krofa Luxhurga iu auiatra zadevo popolnoma za osebno atvar, V drugi noti zunika poslanik, ds je kajzer odobril Luxburgove brzo-jsvke in pripravil zanj drugo dl plomatično slu/bo
Oeneralnl atrsjk železničarjev še veduo hoja ju promet na vaeh želer,iii»ah počiva. Močne čete vo. jsšlvo vzdržujejo red.
NEZGODA NA ZELEZNJCI. Hazard, Ky. — Sem je došla
VREME
Dsnea neatsnovituo vreme in icorkfjše V lllinoiau• vzhisini ve trtivl se spremene v juipe,
Sol n/ni vzhod ob §M s. m. •oln/ui zshod ob 0 40 p m.
ščlis v osolmi vlak l«oiiisv|M« A1 Nashville želtznleei. Nesreča m« je dogodila blizo Veons h*-M»t is»ehi je mHvili fu'-Okoli štirideset laiiji nlli,	I
Vojski! V samite "Prosveto" •rboj v vojsiki tabor. PošlJlU nsm naalov s aurtm vrsd Čim pridalo v voftbatfMo.
NEMŠKI CESAR VLEČE VO-JAKE ZA NOS
London, 24 septembra, Nemški cesar Jo obiskal rumunsko bo« jtšče ia spustil ni vojaka ono svojih obiOajaih rovoran«, Id aiaaajo reps, ao glsve. Koncem govoran eo jim jo dojal, ' da ai krt vda Nemčije, Oo so vojaa aadaljujo."
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Izhaja dnevno razen nedelj in prarnikov.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNK PODPORNE JEDNOTE
Cene oglasov po dogovoru. Rokopiai ae nc vračajo.
Naročnina: Zedinjena ilršave (iavan Chicago) in Canada $3 na eto, 11.50 ta pol lata in 75c ra tri meaeea; Chicago in Inosematvo $4.50 na leto,
25 za pol leta, $1.13 ra tri meacee.	_
$2.
Naalov aa va«, kar ima stik a lUtom:
"PROSVETA"
2657 S«. Lawxlala Av—ua, Chkaga, lllmoU
"THE ENLIGHTENMENT'
Organ of iko Slovoaic Naliooal Baaafit Socialy.
laaued daily except Sunday and Holiday«.
Own.d by tho Slovani« National Banafit Socialy.
Advertiaing rate« on agreement.
Subacription: United States (except Chicago) and Canada $3 per year; Chicago and foreign countriea, $4.50 per year._
Mnogi vprašujejo, zakaj so Združene države v vojni. Bemstorffova nota za nadaljnih $50,00Q v spletkarske namene, odgovarja na to vprašanje.
Ameriški republiki ni preostalo drugega, kot da za-grabi za orožje in brani svojo samostojnost, ali pa postane vazalka nemškega cesarja. Odločila se je za vojno, da prepreči sanje Viljema po svetovnem cesarstvu in reši svet pred človekom, ki si'domišlja, da ga je Bog izbral za vladarja vesoljnega sveta.
morili, ubojih, nesrečah itd-, ali' D0S4
»odo pa morali skoraj^polovico
ista prevesti v angleščino. * Witt, 111
Predloga prepoveduje jicangk- darjev in prin.uni škim listom prinašati vesti, lian- da rji naj ne pri h/, • ke ali druge spise, ki ime jo oprs |«»„l( j,, m. |( ( "Jtt*
Kdo je razlaščen?
Address:
"PROSVETA"
2057 So. Lawadala Avobho, Chicago, Illinois.
Telefon Lawndal a 4035.
SI
____I	=
Datum v oblapaju ■ pr. (Augusta 31-17) poleg vaiaga imena ia naslova pomeni, da vam jo a teas daevom potekla aarožina. Ponovita j« pravočasno, da sa vam ae ustavi list._______
NOTA NEMŠKEGA POSLANIKA ZA $60,000.
Državni tajnik Lansing je obelodanil noto bivšega nemškega poslanika von Bernstorffa v Washingtonu, v kateri prosi nemško vlado, da mu dovoli porabiti $50,000 za neko organizacijo, da vpliva na kongres.
Nota sama nam pove, da nemški poslanik ni mislil podkupiti kongresnikov, ampak da je imel organizacijo, katere se je poslužil, da je učinkovala na kongres. Bern-storff pravi v noti, da se ni to prvič zgodilo, ker povdarja, da mu naj njegova vlada dovoli denar kot v prejšnjih časih. Bernstorff je torej že večkrat intrigiral kot poslanik v Združenih državah in z uspehom, ker bi se ne upal vprašati nemške vlade za nadaljnih $50,000, če bi bi prejšnje spletke ne prinesle uspehov.
Kakšne so bile te spletke bo težko dognati, če ameriška vlada nima še posebnih dokazov, ki postavljajo nemške intrige v žarko luč.
Bemstorffova nota dokazuje vso predrznost kajzer-jeve vlade. Ce je nemška vlada kovala spletke v nevtralnih deželah in ob času, ko je napovela brezobziren boj s potapljačami na morju, smo lahko prepričani, da se njene spletke še bolj procvitale v mirnem času in da se pojavijo v najobširnejšem obsegu po končani vojni.
Ce kajzerjeva vlada ne doBeže v tej vojni svojega namena — poprusjanjenje vsega sveta, tedaj bo delovala z vsemi sredstvi na to, da ga doseže po sklenjenem miru in v bodoči vojni, za katoro pripravlja ugodna tla z njenimi mirovnimi potezami, če vladna forma Nemčije ostane ne-izpremenjena.
Bemstorffova nota mora odpreti vsem oči, ki so proti militarizmu, prusjanizmu, avtokraciji, vladarjem po milosti božji in njih priveskom, kaj čaka svet, če bo sklenjen tak mir, kot ga želi kajzerjeva vlada.. Spregledati morajo tudi tisti, ki pravijo, da so za mir. Ce so v resnici za mir, potem morajo biti tudi proti vsemu, kar vstvarja nove razmere za bodočo in še hujšo svetovno vojno kot dandanes. S kajzerjevo vlado ne more nihče sklepati miru. Sklepanje miru s kajzerjevo vlado po njeni želji pomeni pojačanje kajzerizma, militarizma in avtokracije. Mir po kajzerjevi želji bo pojačal kajzerizem, dal mu čas, da se pripravi in si izbere dan, da lahko zopet napade ves svet z orožjem.
Bemstorffova nota dokazuje, da je kajzerjeva vlada :*matrala Združene države za slabotne, Američane za narod slabotnih kramarjev, ki sc ga lahko vodi za nos s spletkami, ali se ga pa strahuje, če se mu zažuga z železno pestjo. Kajzerjeva vlada seveda ne sodi le o Američanih, da so slabiči, ampak ona sodi tako ves svet. Od kaj-zerjeve vlade se tudi ne more pričakovati druge sodbe, kajti pri nji pričenja človek šele s pruskim lajtnantom, in kdor ni pruski oficir, spada po njenih nazorih med bagaŽo, sodrgo, pa če si je prav stekel velike zasluge za človeštvo.
V Berlinu so dobro vedeli, da Združene države nimajo velike armade, ne pušk in kanonov, da v slučaju potrebe vsaj za silo oborože ljudstvo, da se postavi v bran proti osvojalcem. S tem so računali in na podlagi teh računov so delali zaključke, ko so spletkarili v Združenih državah in jih izzivali s potapljanjem neoboroženih trgovskih ladij. V svojih računih so šli tako daleč, da so zagrozili, da potope vsako trgovsko ladjo, ki se prikaže na morju, po katerem so prepovedali plovbo. Bilo je smelo izzivanje, kakeršnega do danes še ni doživel svet.
In zakaj? Smatrali so Združene države za slabiča, Američane za zbirko oseb, ki jih drže skupaj meje, ki nimajo idealov, načel, ki žive tjevendan le za svoj trebuh, izvsjslno sredstvo: rudnik, tover Zarožljati je treba le malo s sabljo ln Američani ne bodo	in *im0
zinili besede.
Tako so sodili v Berlinu in v tej sodbi so jih podpirali njih konzuli in poslanik, ki so spletkarili v Združenih državah, da jih pripravijo godne za poprusjanjenje, da iz Ameriške republike napravijo nekega dne satrapijo nemškega kajzerja.
Čudno logiko rabijo naši na -aprotuiki, kadar se jiui zdi po -trebilo napasti prograniatične zahteve socialistične stranke in pobijati socializem vobče. Tako jc nedavno tega neki kstoliški list pisal, da sprememba privatne last nine proizvajalnih in distributiv -nih sredstev v kolektiviatično, o-ziroma razlsščenje kapitalistov, kakor zahtevajo socialisti, pomeni 'tatvina". In sacialisti da vsled tega "priporočajo tatvino".
Kako modro! Za ljudi, kateri imajo 365 dni v letu možgane na počitnicah, in kateri obenem nu-zijo socialiste, a ne vedo zakaj, je taka trditev mastna klobasu, češ: Aha, zdaj vas pa imamo! Vi socialisti bi radi oropali kapitaliste njih lastnine! Vi zastopate tatvino!	* r
Vredno je spregovoriti o tem par besedi. Kaj so proizvajalna in distributivna sredstva? Zemlja, rudniki, premogokopi, tovarne, stroji, orodje itd., so proizvajalna sredstva; železnice, parobrodi itd. so pa distributivna sredstva. De nar samoobsebi ni kapital; denar le predstavlja faktični kapital, bodisi sirovi kapital:, zemljo, rudo, les itd., ali pa izgotovljeno ra-bno blago, dobrine.
Kako pa je kapitalist prišel do kapitala? Na kakšen način si je kapitalist prisvojil proizvajalna sredstva? Kdor študira zgodovino kapitalizma in pa razvoj modernega industrializma, lahko odgovori na to vprašanje. Gospodujoči sloji so jemali drug drugemu iu po staro in srednjeveških nazorih je bilo to popolnoma pravično, po človeškem in "modernem" pravu tudi. Zgodovina kapitalizma je zgodovna nasilnega razlaŠčenja druzih, pa naj to zgodovinarji o-lepšujcjo, kolikor hočejo.
iPojdimo dalje. Kapitalist danes poseduje rudnik. On ali bivši lastnik je našel rudo; ogradil je do* tično parcelo daleč na široko, kolikor se um je zahotelo in rekel: To je moje. Seveda, po starem pravu je to pravično! Toda ruda sama na sebi je mrtev kapital in bre/. vsake koristi, dokler leži v zemlji nedotaknjena. Kapitalist, oziroma lastnik rud% bi gladu u • inrl poleg vseli milijonov vrednosti svoje lastnine, aki bo ne bilo hneposcstnikov — proletarcev — delsvcev, ki so voljni dvigati rudo na površje. Ruda zadobi svojo vrednost šele tedaj, ko je izkopana in spravljena na površje. Z drugimi besedami: delavec in samo delavec šele pretvori rudo v faktični kapital in ji da pravo vrednost. Kapitalist nsjme delavce, da zanj kopljejo ri»do, zgradi topilnice, kjer zopet delavec spremeni rudo v kovino: zgradi tvor-nice, kjer zopet delavec izdeluje iz kovine razne porabne predmete; gradi železnico, katera prevaža rudo in izgotovljen produkt na prej. Kapitalist res založi denar. Toda denar prcdstsvlja kapital, katerega je delavec vzel Iz zemlje. Ruda sama na sebi, kakor smo rekli, ui vredua nič, dokler leži v zemlji. Naj kapitalist i»lse-duje rudnine celega »veta, revež je, če se rudnin nihče ne dotakne. Delavec šele, delovna sils je edini faktor, kateri stvarja rabui kapital in vse bogastvo. Kaj pa imajo delavci od tega? I* majčken, majčken del tistega, kar u-stvarijo. Za vporabo svoje magične delovne, bogastvo tvorne šila, brez katere je ves kspltal mrtva stvar, ohdriljo le majhno drobti-no, recimo dve desetini svojega produkta v obliki plače ali me-sde. OstaliR onem desetin dobi kapitalist, ne da bi sa laa vrednosti ksj produelral. Kapitalist vzame delaven osem deeetin vsega produkta, le zato, pravi ker je pro-
gano razlaščenje, katerega izvršu je kapitalist nad delavcem. Seveda, kapitalistična pamet, ki se še vedno drži starega barbarske ga nazora, ne more tega zapopa • sti. Ta nazor je star, kolikor je stara privatna lastnina, le forme so spremenjene, Tako na primer je lastnik v starih časih — in še pred 65 leti v Ameriki —- kupil delavca z vsem njegovim telesom; delavec (suženj) je bil njegova lastnina ravno tako kakor konj ali klobuk; hranil ga je in oblačil, a če sc mu je poljubilo, ga je tudi ubil. Danes kapitalist ne more več kupiti delavca telesno, pač pa kupi njegovo delovno silo. Ker sta pa delavec in njegova delovna sila neločljiva, tedaj kapitalist z delovno silo kupi tudi delavca dasiravno se mnogi delavec tega ne zaveda. Kaj je torej razlike In kakor je bila avoječasno telesna sužnost nekaj kar mora biti tako se smatra danes mezdna suž njost nekaj takega, kar mora biti iu ostati na vse večne čase. To je tisti barbarski nazor, kateri »e ve
njegova laatnlna.
Tako torej vidimo, da se pod privilegijem privatne laatnino proizvajalnih sredstev izvršuje največje sistematično retleščenje, ksr jih more človek misliti. Da-nsšnji mezdni elstem pmlrrsja • nja nI niš dmsega, kakor nepretr-
dno "pana" delavce, da si druga če ne morejo predstavljati siste ma, — da mislijo, da tako mori: biti — da smatrajo kapitaliste za svoje dobrotnike, ki jim dajejo zaslužek in da bi brez njih ne mogli živeti. Po tem nazoru je je den človek več kot drugi; jeden siue celo življenje prenarediti brezdelju, a drugi mora zanj dc lati — in vse to vsled privilegija lastnine proizvajalnih sredstev ki tnora biti sveta in nedotaknje na.
•Ponavljamo še enkrat in na kratko:
Privatna lastnina vseli proizva jalnih in distributivnih sredstev temelji na kricivi, na razlaščenju Pridobljena je nasilnim poloiu Po nuravueiu pravu, ki je temelj modernega človekoljubnega nuzo ra, niuia noben človek pravice nad življenjem drugega človeka Mioderui industrijalcem, ki jc ve dno večji in popolnjujoči faktor v proizvajanju potrebščin, je pri klenil delavca na mašiuo, tako, da je današnji delavec del živ privc sek niašine. Ker pa kapitalist po seduje mašiuo in oatala proizva jalnu sredstva, poseduje konse k ven 1110 tudi delavca. S tem, dn je delavec mezdni suženj, je ob eueiu tudi njegovo življenje po polnoma odvisno od kapitalista Kapital sam na sebi je mrtev, do kler ga delavec nc preobrazi raben produkt; vsled tega je dela vee jedili stvarnik vsega boja stva in pos|>eševatelj kulture. Po vsej pravici torej se bogastvo ves kapital, naturni in produci raui spada tistim, ki ga preobra zujejo iu ustvarijo. Dokler pa de lavec tega nima, je razlaščen za plod svoje delovne sile.
Ali se torej »me razlaščenec a a pitalistov smatrati za tatvino? Ako ti nekdo vzaiue suknjo iu ti skočiš za njim, in mu jo vzaiueš nazaj — kdo je tat, ti ali on? Ravno na ta način se produktivnemu ljudstvu odvzame njegove pravice, ali jc potem to tatvina, če delavstvo zahteva nazaj, kar je bilo njemu vzeto? 8 preobratom privatne lastnine v kolektiviatično bo še le poravnana tisočletna krivica, ki sc jc zgodila produktivnim »lojem; ljudstvo bo dobilo nazaj kar mu gre po naravnem prv vu. Proizvajalna aredstva — zemlja, mdniki, premogokopi, tovarne, maiine itd. — bodo »kupim last vaeh Ijmli. Bodoči človek ne bo rekel: To je moje — temveč: To je naše, nas vseh. H kolektivi stično lastnino, ki pomeni socNili-aacijo lastnine ln socis listič ni ns-čtn proizvajanja, nsatopi šele prs-vo bjagoatanje človeštva
viti s politiko ali mtduarodnimi razmerami Združenih držav, vlade Velike Britanije, Fraueije, J tali je, Rusije, Neft^JP* Avstro-O-grske ali vsakega drugega la, ki je zapletcu v vojno.
Zakon dovoljuje prinašati take vesti, članke ali druge spise, Če okalnemu poštar ju pred lože prevod, ki mora biti spisan v podobi zaprisežene izjave, da je prevod pravilen. Prevod mora biti izročen .poštarju, preden je Hil ist oddan za distribucijo po pošti, da lahko poštar sodi, če nc sme, list razposlati po pošti.
Če izdajatelji * lista dokažejo glavnemu poštarju, da bo list za govarjal politiko administracije, tedaj dobe dovoljenje, da jahko list pošiljajo brez zgoraj navedenih omejitev. Glavni poštar lahko dovoljenje prekliče kadarkoli.
Predloga postane zakon deset dni kasneje, ko jo je podpisal predsednik.
V konferenčne;!! odboru so sledeči senatorji in kongresniki:
Senatorji: Dunean U. Fletcher, Florida, demokrat; James K. Var-damann, Mississippi, demokrat: Joseph E. Ransdell, Louisiana, demokrat; Knute Nelson, Minnesota, republikance; Bert M. Fer-nald, Maine, republikanec.
Kongresniki: — W. C. Adam-son, Georgia, deniokrut; A. J. Montague, Virginia, demokrut; Arthur G. De-Walt, Pennsylvania, demokrat; John J. Escli, Wisconsin, republikanec; K. L. Hamilton, Michigan, republikanec.
'ZADRUŽNIŠTVO NA!
Springfield, IU _ , ,
naro- društvo v Hu,kl!,,.JU
v zadnjih treh nwaeeik 1,9 Kouznmarji k« pet odstotno dividend« ^ l»u šle v rezervni *kla«i.
8TAVKOKAZI SE VPI
San Francisco, Cal. — importiruli stavkokuze, dal jo slavko ees u,.. .-U^,^,, bencev, ki še vedno traja l>ili so jim pet dolarjev m dan. Ko je napočil plaftjJ so jim izplačali pu dva L dnevne mezde. Stavkoka«] da iz posluje jo zaporno }>ov| ravnatelje družbe, ker niso li obljube.
STAVKA CE8TN0ŽELEZNI-&kih uslužbencev.
Rockford, DI. — Tukaj so za-stavkuli cestnoželezni^ki uslužbenci iu zahtevajo priznanje or -ganizacije.
SMLJETO STEKLO V ŽIVEŽU ZA VOJAKE.
Macon, Oa. — V klobasah za 122 pešpolka so naši i smljeto steklo. Vojaške oblasti so odredile preiskavo.
KOKOŠJI TAT V SMOLI.
Ohicago, DI. — Kvanstonski policaj Peska je obstrclil George Stadarro, ko je bežal na biciklju z devetnajstimi ukradenimi kokoši, ki jih je imel v vreči.
NA LOVU ZA BANDITI.
. Denver, Colo. — Dva bandita sta v Caroni v neki restavraciji postavila vse goste z obrazi proti steni iti jih oropala za vrednosti, ki so jih imeli pri sebi. Po izvršenem ropu sta izginilu s plenom.
I)an kasneje so poročali železničarji, da prihaja dim iz zapuščenih koč na Continental Divi-du in da sc v njih nahajajo najbrž tolovaji, Šerifi so sc takoj odpravili na pot, da jih ujamejo žive ali mrtve.
AaertSke vesti.
KAJ PREPOVEDUJE KOVA PREDLOOA SA HlAEOLE IKE ČASNIKE
Washington, D. C. — kon
grea sprejme določite glede občevanja s sovražnikom, kot so se awHtilli konferenčnlki, tedsj bedo mnogi neaugteŠki listi lahko prinašali le še povesti, testi o u
OBTOŽEN OČETOMORA.
Bluefield, W. Va. — Oblasti so aretirale 22letuega Karl W. Ilal la, učitelju v Princetonu, \V. Va. Obtožnica mu očita, da jc ustrelil svojega 67letncga očeta, ki so ga našli ustreljenega na njegovem domu v Prince tonu. Ilall trdi, tla je njegov oče izvršil samomor.
DVA DNI OMOŽENA JE UMO RILA MOŽA.
Shawnee, Okla. -» Mletim mrs. Florence Mary Rov jc bils obsojena na 9» let ječe, ker jc dvs dni i ki poroki umorils avojega Mlet-nega soproga Jcsae K oca. Moža ao našli s prerezanim vratom iu skritega v kovčegu. Ohtoženka se je zagovarjala, da je dejanje izvršila v blaznosti.
NA ADRES0 UREDNI "RAD. STRAŽE.
Kaj, ko bi vi šli malo na iu si ogledali svet tak, ka je. Veste, — če je Človek sobi dan na d in, se odtujil nim razmeram in potem nad vsem svetom, ker se n< lagoditi valim mislim. Tej ko nezdrava zabava, ('k prehitro postara, kar jo vs Skoda za inteligentne ljudi Kiij tudi naiu ni v ko po v če bi zaletavanj« v zid kaj galo, bi morda tudi posneui vzgled. Pojdite v družbo, v kakoršna je in m> ji pos prilagoditi, (emu imeti ve zen obraz ' Malo Mii-lia vč škodi. Spoznajte, da .se sj> lic nc vrše k /r ču not. . dober opazovalec, lahko da sodrugi v ameriški sira 'asi spoznavijn svojo zi politiko, le žal, <la že n pozno. Je pač težko popi taktične napake.
Tudi bi bilo pnuetiiejše ti nolovieo st/ani, ki ste jo tili "PromVcti," za. kakšno koristno gradivu, s nuhtu njeni ne ubije te nikogar; posebno učeno citirati sti knjig in izjave raznih mo. sprptneui smislu kot ga ii resnici. Po našem skroimiei nju je to celo prav lahka čitauje, da sc morda Irnjin ra z oblastmi, ii'1 drži. '»ji — slovenski sodrugi so z boju. Sicer pa naa vi večM tizirate vsled "naše bojev!
Le ne preveč hujskanju' kvarite narod. Saj niso Si ua vse zadnj? teko luid«>M je. Poleg Fhcev jih pM
socialistično 'ranko permit
več kot katerekoli drum* i nosti v ti deželi. Ho d<mto| lavskiiu organizacijam ia mu napredku. Med Slovenci je malo 4 buržoazij poznamo med nami le dv<-Na eni strani masa zaveda na drugi nezavednega ^ Če sc mi v !:uki koristni združimo z o-ganizaeijaan, v svojem bistvu nasproti cializmu, to še t.i bnrfoazij Po govorih članov kabini
spoznavali, da j5-" pohlep po profitu dela veli*
glavice.	.
Ko bi socialistična stranm nicriki vzela pravo taktik«, la danes lahko \uitu kal; protiufer pr.it! M"1« k« pr so a sv dim, l'"1*"'1 bili ga, mir! mir! mir! 11 . vse strankino delo! Mn«P spoznavajo. . .
Saj ni treba Urk-atl: n* di t — toda storilo naj bi* vavatvo toliko, v kolikor w danih razmerah mug«re. i din« pametna tekM* bomo močnejši. 1*»»"'
.. , ili u s i»e * Ali pu h'lfk> \
atoriti ničesar toliko "a--nsm ne pade blika z nebe*.
fl
In Slovenci
delaj«
•ko
OROŽJE NI ZA OTROKE
Wis. — Desetletni Kdurin tinrney je ogledoval puško, ki se je nepričakovano sprožila. Krogla je ubila na mestu njegovega štiriletnega brata Willia-ma.
Starši, ne imejte nabitega strel-negs orožja na takem me^tu, ds ga labko dosetejo oireei.
ae z burztrszij"
jugoslovanske rep
po mnenju H H. '
Ts republika.
ne bo soeislfktieni je ne m s rs m«'
k cilju mi ne pi «1«
sli pa «»«' • ,
l^e ljudje kt ^ mi, tm»rsj« ngstw* ste burke
Drogovi, n'"' '
in — poznavsnt« r
>M P
evropskem
bojišču-
iu najbolj* učinek
-^iljeriK kar J* J° * \ trivojni. Nemški vaja j ujeli ob ineuinski centi, ilS ouiaiuljeni valed ai, homb^diranj«, da je 4nekaj ur, prtden so pn-ribi Neuuike izgube v got--vemo od omenja-To bile naravnoat groz-polju «o ježaie ail. nemških mrlUfev, ki ao
? pot Podirajoči angleški
.t i i Kanjeiu-ov je bilo to-
j so britiški zdravniki po-ijVieMue poataje za obve-v granatnih jamah, ker uiio zadosti poslu a sov-
i ranjenci.
„ zjutraj se je iglaaila po-« augleaka kanonada sever-Ypresa, katera vedno bolj
Pariza poročajo o silovitem -rdiranju nemških lmijv
jiuiii i« *«verno od Verdu Fraiu'oske baterije v Belgiji rivljajo uničujoče delo zapa-
od Dixiuuda. . Berlin čez London, 24. sept. — -jerjlni stab poroča, da so An-sinoči ljuto bombardirali pozicije južnoiztočnio. od .Jena v Flandriji. Napad ■t» v dotičneni okolišu je bil it. Ena angleška kompanija je topniških pripravah napadla Moucliva, južnoiztočno od , toda'napadalci so biji vr-niiaj po vročem boju z ba-
bojne ladje so v ne-"boiubardirale Ostend in ne-granat je zadelo katedralo, ie je ravno vršila jutranja i Sedem osem je bilo ubitih „ ranjenih. Obrežne baterije kmalu odpodile napadalce.
Kijeva, da jih zagovarjajo. Kako. vel nik e iz Petrograda, Moskve in kaže preiskava, je bil general Lr koniskij pravi vodju uataj«* ii Korniiov je bil le uiegovo oris', je. ijokouiskij je bil šef general nega štaba nekaj čaaa.
tieneral Kaledines, ko/.ašl\4 bet man, je doprinesel zadovoljive do kaze, du ni imel nobene zveze i Kurni lovo ust a jo.
Iz glavnega vujnega stana po ručaju, da se rapidno vrača re I in disciplina v armadi. Vojno so dišče v Moskvi, ki se peča s sluča ji upora in neposlušnosti, izreki zelo ostre obsodbe. Petintrideset vojakov, ki so bili obtoženi, da s« nagovarjali druge k neposlušnost napram častnikom, je obsojeni! od pet do deset let zapora.
Vodstvo kadetske stranke i/ javlja, da stranka ne bo austo pana v ljudskem kongresu, ki st otvori jutri.
Minister za notranje zadeve iz javlja, da se bo okrog JH) miljo nov volilcev vdeležilo generalnih volitev za ustavodajno skupšči-.e Volitve bodo stale Kusijo okrog sto miljonov rtibljev.
Časopisje bolŠevikov je obdolžilo Kereuskija, da je on suni pleten v Kornilovo ustajo, češ du je hotel s pomočjo Kornilova v. prizoriti drugi masaker radikal, cev v Petrogradu. Kerenskij se sedaj mudi na fronti in ostali mi nitttri se ne /.menijo za obdolžit ve. Bolševikom so se pridružili t ud buržoazni listi, ki že nekaj dni prinašajo ostre napade in "doka ze", da je Kerenskij zakrivi« <i vilni konflikt s Kornilovoni.
centralnih vojuc."
Ruska fronta.
GOVORIOE, DA NEMČUA ZA MENJA BELGIJO ZA IZGUBLJENE KOLONIJE.
držav po treh letih
RAD BI ZVEDEL
Petrogradt 24. .sept. — V oko Jakobstadtu so sc liuše čete It na desnem bregu Dvine. ižne prednje straže, ki se nu "jo na levem bregu, so pod ■iu naših topov. V smeri pro-jfi *o naše čete včeraj reoku-V va« Rudno in vrgle sovruž-aazaj.
m od Kadautza na runiuu-fronti je sovražnik s pomočjo ih priprav iu plina vpri-mpad na naše pozicije, toda je k sreči zaobrnil plin naproti Nemcem in napadulci * uiorali umakniti, preden so i do naših zakopov. V okoli-Muučela «o Rumuuci odbili dva da.
rlin čez London, 24. sept. — »o ustavili precejšnjo koli-> bujnega uiaterijala, ko so nastavili mostišče pri Jakob-afltu. Naiie čete so dospele do fcae od Livanhofa do Htoka-Rusko obstreljevanje je puročilo požar v Pinsku.
Kodanj, Danska. — Po poro čilih iz Dunaja kažejo mnoga znamenja, da se Nemčija trudi na vae načine končati vojno pred prihajajočo zimo. Še bolj se pa trudi Avstrija, ki vidi gotovo katastrofo, ako se vojna zavleče čez zimo. Seveda je veliko vprašanje, kako se naj vojna končtf V Berlinu bi radi še vedno igrali vlogo zmagovalca in nikakor nočejo nastopiti, da bi svet mislil, da iščejo mir vsled izčrpanosti ali pričakovanega poruza.
"Neucvste Nachrichten na Dunaju poročajo, da bo kancelar Michaelis obelodanil mirovne pogoje Nemčije, ko nastopi v državnem zboru. Parlament se otvori jutri. Kancelar baje naznani sledeče mirovne pogoje:
Nemčija ostuvi Belgijo, ako zavezniki povrnejo nemške kolonije- ententa se mora zavezati, du lie' bo iskala nadaljnih anekaij in da ne bo vodila na stroške Nem č
Glasovi is Rima.
lliui, 24. sept. — "(Wrvatore Romano1', uradno glasilo papeža, javlja, da Vatikan ni prejel nemške niti avstrijske note, ob času, ko sta bili že objavljeni v centralnih iu neutrahlih državah. Pape-žev organ .smatra to /.a slabo postopanje napram Vatikanu.
"Corriere d* Ituliu", drugi va tikauski list, izvaja i/, obeh odgovorov, da Nemčija iu Avstrija sprejemata trejo in četrto točko v papeževi noti; dotični točki o-menjuta vzajemno povračilo škode in izpraznitev teritorijev. l)u pa ni Nemčija posegla v podrobnosti mirovnih, pogojev, — pravi list — je mogoče krivo to, ker so nemške čete osvojile Kigo, kur je mogoče dalo Nemcem nove težnje po navajanju.
Mirovni manever Nemčija — va-lika zarota, ki ima namen razdeliti zaveznike.
London, 24. sept. — "Obser^a-tor" piše v dolgem članku, da si je Nemčija naročila pupažev mirovni manever v svrho, da zanese v zavezniške države povodenj mirovnih govoric* debat iu pre-rekunju, iz kuterega bi lahko nastali prepiri in nesloga med zavezniki. Govoričenja o prezgodnjem miru, dokler zavezniki z Ameriko vred ne dosežejo cilju, za kate* rega se bore, nima druzega na mena kakor podaljšati vojno. Ko liko je zaupati kajzerjevi in av st risk j vladi, se lahko vidi iz njune diplomatične korupcije in ci-ganatva, katerega sta prepredli po vsem svetu.
"Zavezniki so si lahko svesti svoje zmage. Prepričani smo, du je potrebno še eno lelo "sloge, potrpežljivosti in ekonomije, pa bomo želi sadove."
		
Slomški Narodni		Podpor« Jtdnott
Uatauovljona H. aprila 1D04. \		iukorp. 17. junija 1UU7 v drl. lllluoia.
kje se nuhaja moj prijatelj ('buries tieišek j-p-Mli devetimi meseci sva Jiila skupaj k Franklin, Kansas, iu sedaj pa ue vem kje se lia-haja. rijudno prosim vse eenjc-ne ropake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani ali pa naj se mi sam javi na moj naslov, (Zgoraj je njegova slika.) - Rudolph Koha, Hospital 310 A In -fantry, Gamp Laa, Va. (Sept. 25, 2«, 27.)
RABIMO: Aaift ainkerje, napadalce, delavce, drilače, mizarje, kovače iu kuharje za Bu ckeye (Vial Co. v Huron, Pa., blizo Maaontown, in se lahko pripeljete s karo iz Union-town, Pa. Dobre hiše, kantpe za hrano; sautci lahko dobe board. Deveturno delo. Plača: Driler-ji 50c, šovlerji 44Vac, delavci Me, mizarji 65c, kovači r>0u na uro, kuharji ]wi $2.00 na dan. Bonus damo šaft siukerjem nO centov iu navadnim delavcem pa 23« dneviu). Delavei delajo 11 nadur ua dva tedna. Zglusi-tu se pri Buokeye Goal Oo., Hu ron. Pa.
O LAVNI BTA Ni M57—HO. LAW Nt) A h« A V K., CHICAOO, ILLINOlH.
UPRAVNIODBOft: Predsed ulkl Joka Vogrl*, 1»«»* -UU, La Halle, III. I. Podpredsednik: J. HralkovK, H. K. 1». 4, bo* SU, Ulrsrd, Kans. 1L Podpeadsadaiki J«<*ef Kutielj, »ItUl Kwlng Ave., No. Obltago, HI* Tajnik: Joku Vordarbir, U7US Ho. Uwadala Ave., Ckkoge, III. Hlaaajuik: AiUuo J. Terbovea, P. O. Ho* 1, Uieofu, IIL Zapisnikar: Joku M o lak, 400H W. Slot Ht., Chicago, 111.
NADZORNI ODSEK: Jolo Auibrotlr, 3ftl box, Cauonabiirg, I'a. Poul lierger, 741 — 1st Ht., La Halle, 111. T, H. Taueher, 074 Alusy Ave., Kooksprlnga, Wyo.
POROTNI ODOBKi Anton Hrast, 811 -- 05th Ave., New Duluth, Mloo. Jo la Kail lick, bo* 4UL\ Hoiitbton, Pa. Rudolf Pleterlak, 411« bo*, Hririgovllle, Pa. Jakob Mlklavtit, U Ho* I. W11 lock, Pa. U. Petroviči), 14813 Hale Ave., Col II a wood, a
UREDNIK ••PROBVITI"! Jolo Zovartnlk.	'•	•
VRHOVNI EDRAVNIKl r. J. Kern, M. 1»., OJOJ Ht. ( lair Ave., ClevcUud, Ohio. V8K DKNARNE ZADKVB IN HTVAKI, kl ae tWajo gl. optavoog« odbora in H. N. P. J. u a j se pošiljajo na imibIovi ■
JOHN VMMDKRHAK, l'(W7-OW »o. Lawndala Avo., Chlaago, HI. PRlTOlllK GLKDK OKNERALNKQA POHLOVANJA ao pollfJa> ua naalov i
JOŽK AMHUOŽlC, Ho* 381, Caoooaburg, Pa. .
ZADKVH PRKPIHImIIVK VHKHINK, kl Jib rallll prva lu druga la-
•tunes, ae pošiljajo n« naslovi
ANTON IIKANT, all — 38th Ava., Now Duluth, Minn.
VHI DOl'lHI, raaprove, <laukl, aaauaulU ltd. its •<Proavalo,» ao p«»lilJaJo
na naalov i	^	1	T*
URKDNlSTVO mPROMVKTR", 2657—<10 Ho. lawndala Ava., rhlcago, lllinoia,
VHE UPBAVNlftKK HTVAKI, narofnlna, oglaal, aa pollljajo ua naalovi
UPRAVNIATVO "PRONVKTE", Uflfl7 -fl» Ho. Lawndala Ave., Chicago, III.
V korespondenci . tajnlltvom H. N. P. J., uradulitvoai lu upravalltvooi
Proavato" uo rablto linen uradnikov, narvaA oaplllta aaalav, ko ja tu navo-
den ako telite, da bo vsnka stvar hitro rolana.
Heje glavnega upravnega odbora ae vriljo vsako^prvo arodo In treljl Aetrlok
v inoaecu. Začetek ob eni url popoldua.
Sprejme aa v službo
slovensko dekle ali pu vdovu v sturoiiti od 26 do 40 let za vsa gospodinjska dela pri hiši. Jaz aeiu vdovec, imuni svoje malo stanovanju iu dobro delo. Za vaa na daljna pojasnila obrnite sc pisme no ali osebno ua naslov:
Louis Napotuik, P. O. Box M, Mariana, Pa. (Wash. Co.) Sept. 24. — 25. — 2(1.) ;
ROJAKI POZOR I
Obaedno stanje na Grškem.
London, 24. sept. — Keuterjev poročevalec brzojavlja iz Aten, da je grška vlada proglasila vojno stanje v provincijah LaU ou-ja, Arkadija in Larisa.
Tarnowski noče biti poljski regent.
Kodanj, 24. sept. — d rof Adam Tarnowski von Tarnovv, ki je bil nekaj čaaa kot poslanik v Združenih držitvah, je odklonil regeii-
stvo nove polj-ke	. kopališčem ter garage za a
ljubi Pu je kajze uin K^ lu |avtol|lolli^ 1<ep pWBtor na Scott sprejme kakšno drugo polineno
službo, če ga imenujeta. Tako Za IM,500 aa kupi hiša za dve poročajo i/, \ursuve.	Idruiini na Kouth Pierce Ht.
. «	Za #5,000 se kupi hiša za dve
nemei sevoa v* j družini, atauariiia nosi $700 nu Belgijce.	'
Amsterdam, 24. sept. - Nen.-I1*1^
Za $1,800 se lahko kupi 7-sobnu
Italijansko bojišče.
. . 24. sept. — Vojni urad P Ja. da so Italijani zavzeli dve e|ji pri Marino lad i s pomočjo t, katero so u/.gali v tunelu. Avstrijci ko * naperili silovit o •"»i "« Hanjšico, toda njihovi jHUlii ntjiadi na postojanke •Wiiili Kala in Volnika so bili ^ 't'- V okolici Okroglega in Se ■ ^ italijanske čete nekoliko *\<»je pozicije z zavzet nekaterih oglednih točk. j**1* w zopet metali bombe na JJjWe barake v čepovanaki
Albanci
24. sept
lf*t* '
natepli Avstrijce.
Z macedoiiske
^ " j«vljajo uradno, da so al pod vodstvom Kaad rf^adlr Avstrijce 20. t. m. v Hka.,J,i v Albaniji. Av-J* imeli velike izaube iti
■like izgube in " ''' "'»jetih. Albanci
l, aJ,Vf
^ r,,,t Poročajo, da ao JJ* *like r i uči ne hoji v Ma
ške vojaške , oblast i v Belgiji »o
Za pojasnila zgluait« se pri:
LOUIS HARMS, M2 National Ave., Milwaukee, Wiaoonain.
NAPREDEK.
ije gospodarskiZ»ViY»t priv T^red imkaj dnevi ukazale de po,
i/- Monsa vae moške od m-
a je^zav adalo Hb^aln.h ^	jHl	do potinštiridesiH-
izjavljal kaj takega, če ne bi imel Nemčijo dovoljenja od kajzerju Vest k,
jo prinašajo "Neueste Nachrick-	»etenTncnškem mest.,
ten", so prinesli tudi mnogi i,e£ Ko ■mj	MieHtlll
ški listi iu donineva ae, da je bila kup.U n«	^ ^
v Nemčiji Hlavnb občinstvo se proai, <U ae
državnozboraki večini, ki zahteva	kega voz«l
v znani resoluciji mir brez anek-	^
Hij in na	Veroučitelj je razlagal čudež ^	a
«linosf n^ odgovorom	Kani ClalUeji, kako je Jezus ted.j F|r V||lp|i
^ m .....^;«-r UT*11111,51
zjavlja, da je kajzerjeva nota nekega ueenca, k uko se io ae
4 na me tal a nove žrjavlce na glave nienuje nemških sovražnikov". V Nemei- Učenec: - Velika trg« ji se danes sploh ne govori druze-
^^.V^jru Va« Pijanec
pred nekuj dnevi dejal n. nekem Hed.j bo že ura,	f ' '
mirovnem ahodu, pa naj ga »va - Uv« duše m, ds tnc sp.av ju[c papež ali socialisti; n jem« ja | por. Ali Je ta straža neredna
Za vaeblno oglaaov ni odgovorno ne npravništvo na uredništvo.
D x » -____B »motnih pro-
rOtreDUjemO ,|Mjaleev sem-1J1W. Prva vrato ugodnost. gOOO čavljov od drtavne Armor Plate Plant, tovorne. Pi*ite takoj *o poJaanila, no odlalajto. P. O. bo* MU1, t harloaton, Wast Virginia.
RAD BI IZVEDEL
zu prijatelja ^uo Wldmarju, kl se je nahajal preti petimi meseci v Coaltonu, 111. fceliiu, du se ml sum naznani, ali čo kdo vojakov ve ga njegof naalov, nuj aa a a gu iiaaiiaui.
i6Cem tudi
'svojo ženo Ano Drub kl nil j I pred tednom dni odšla. I'rudm, i naj p. lde nazaj zaradi otrok, ker I so zelo žalostni po njej. Ako |»u j noče drugače, nuj pride nazaj da se bova VMiij lahko soduljsko lo čila, da si bom potem tudi ju/, lu 1'luko pomagal z olroel, ker sam tež lto Izdelujem delo lu pa/.im ua o trnke., ("V kdo rojakov ve zu njun j sedanji naslov, naj ml gu naznani, za kar mu dam *r>.0o nagio<le, •Frank Drub, P. O. Nokomls, lil.
25 SLOVENSKIH PREMO-GAftJEV POTREBUJEMO.
(Sept. 24.
2:>.
Za delo v 6 J čevljev vino-kem iiremogorovu, rov je vurn. Mi smo v tem letu že dvakrat poviftali plačo in nudi delavci za«lužIjo od $5 do $H dnevno. Pridite priprav-jeni za delo b P. C. & Y. Uy. železnico v Thowiburg, PaM ali pa »e iz^liwite pri Fj. C. & Y. Coal Company, v Craf-ton, Pa.
Pojasnila »e dobe tudi uu 804-5 Houao Bldg., Pitta-burgh, Pn.
KADITI TILLMAN OISARR
Unijsko izdelane
Ibykna Oigara............10«
S. N. P. Oigara........10e
Tillman Otgar Oo.
aurora. minn.
Praavata pika aa blagostanje Ijtidstva. Ako aa atrinjaš a ojanl-mi idejami, podpiraj trgovoe, ki oglašajo v PraavatL V aalogl i-mam vaa aa vaakdanje potrebščina po zmerni aani.
ANTON EORNIK ■armlnla, Pa. ,
•LOVRM1KI ZDRAVNIK iPaaaAr.
vseeno, samo da je mir. Mino vsenemci, ki sanjajo o "H.nden-burgovem miru", so bolj tihi m njihova glasila napovedujejo na, dal jeva u je vojne spričo ' trm»-
por.
JAZ VEM
TI VEŠ VSAK VE
tako za oslabljene izmozgane
ilaljevanje	----------,	oalabljene ainoagane ...
Kl-vo-H .n,«.... k «.vr.,. "»P" •	^ ........
„. p.pr*»S» »»'« i« ,Mli'1
NORTH SIDE STATE BANK
HOCK ST-RISiGS. wro.
ima kapitala in bezekve noa.aao.oo
Ml voMIMio a..« ortlM-IMi • S«	9» "M** ^
Plofutrmo 4 odsloloa obr.oll M kaaa« vloflo.
uqtla kowzksvativna IH MAfRlDHt IWanTOCIjA.
i
v Rini TuK-ija zahteva, da mora biti njeno ozemlje neilotaknjeno,
•A«, v,w'Hie boji v Ma- ,mi	'~ " m.\ tU njrne
.....-m-..........
m narodn»»*ti.	• •
a --I Kajzerjeva časopisja je zado-
17 jamaa—taia voljno, ker nemAka nota na pa • ^^ B IMKMSnflo	ne mnenja speeifieno Belg. -
^ ----jt; jn nkerji so mnenja, ds V m-
^ PEOTI KORNILO ! />ija mora držati lt^lfijo kot ba-
^ KONČANA.	tlno zo zaveznike, ki bi -e radi po-
lastili nemikih kolonij:
Avstrijski iu »fn»ki vodilni U»H
Ur*
4 k
•»cpt. — Prelimi
»l P"" Koruilove revol-1hvaUjo nemško in avotrijoko no-
r k'xijU... .. ..	.. . - . ______ it^ia. i,ve-
— ..................iriur i n<IUJ" »r.	■ -
Korniiov in i^tsli lo kol dokaawoia Mvelike iSU.ve " »»ajeli najboljše od-1 koljubms»ti ia nepremagljiv« sile
LO ZA SLABOTNE
Sestavljeno iz najboljših narav-nih tvarin, povrne vam v krat-kem čaau mladeniško avežoat m rxlra v je, sijaj vaših oči ia zdrav
je celemu telesu.
Kn poskus Vas prepriča, da boljšega zdravila ni na svat«, ker jr *e t i si h*- in tisočem vrnilo zdravje iu zadovoljno*!.
K/i i o ikatljo "/UVITO ZDRA VILO ZA SLABOTNE Za 1 d-
lar ali « okatelj *a .'» dolarjev šljemo vsokomur.
Naslov: JUVITO LABORATO-RV, South, Hill. Branch P burgb, Pa.
mmm

P||KM<NJAIUI kateri nsxsjeui d.lsli roui, k i j'« Vk Čevljev visok premog, lahko raal,ilij» *<*» »bi W »tolarjev ns dvo tedna. Drisvisi in livliensk« stai»Jj» je IMrnlJim KIsomvhojh so p.. retil v nsjem, «>rkve m šole \ zr K H ............... blsmsr Ps , »li paj>e irglssite pri
Mr Alfred ZaU, 4 Smlthfieid St, Ptttaburgh, Pa.
THE IDAMAR COAL COMPANY. IDAMAR. PA.
«1111
0102022323232353484853482348235323234853232348534823482353485353
slovenec - glavar indijancev.
Povest a zlatoiskalcih. — Spisal F. S. Tsuchar.
"To bi storili, ako bi bilo treba, labko se za-' ncseš na nas , ali tega ne bo treba, ker kaj takega ne boX nikdar storil," ao kričali vsi vprek.
"Iji sedaj, dragi moji —».moja žena" (in kako ponosno je naglašul besede,: moja Iona) ni ae posebno razpoložena, ker je morala prestati to» liko žaloati radi smrti njenega očeta. Obiščite naju kudarkoli hočete, vsak izmed vas je dobro do-šel; toda zdaj nujo pustite sam a. Pojdite k "Orlu" in pijte nu najino zdravje iu srečo; krčmarju povejte, da poravnam račun."
Po teh besedah je peljal svojo nevesto v kolibo, rudarji so ga ubogali iu se pevaje odpravili proti "Orlu".
Ko sta bila sama, jo je Pavel pri vil k sebi in ljubeznivo rekel:
"Moja draga žena — kako sem hrepenel po tem dnevu. Zdaj si moja, resnično moja. . • ! Ni je moči na svetu, ki naju razdruži ..."
Kako luhko je delati taka zagotovila! Ko smo mladi in zaljubljeni mislimo tako; niti ne slutimo, kuko močni sovražniki se luhko postavijo ua pot našega življenja . . Ah, ko bi mogli pogledati bodočnost našega življenja le trenutek, kuko drugače bi deluli in govorili . . .
"Moj dragi mož! . . . Moj ljubljeni Pavel! . . ." dih ne Koža komaj slišno in za gre be svojo krušno glavico na Pavletovih prsih.
Pavel ji dvigne glavico in pogledu v oči, v katerih jc bral več, kot po v iglo besede:
"Verujem ti, moj drugi soprog! — Verujem ti . . .!"
Dvignil jo jc v svoje naročje in sedel nu posteljo. Strustno jo je pričel poljubljati. . . in onu mu je poljube vračala--—
O' Neil, du si jc bil videti precej dobre volje nu dan poroke, je bil vendar od onegu dneva zelo otožen, ko je zvedel, da je Koža zu njega izgubljena. Več dni mu ni dišala jed; želel si jc celo smrt. Končno s«r je ojunačil, /spri bol srcu v svojih močnih prsih, obraz, pu zategnil, kolikor mogoče v vesele gube. Bil jc mož, ki ui maral, du bi drugi vedeli za njegove notranje bolečine. Prišel je k poroki sicer nekoliko bled, vendar se jc delul, kot da gu vse to nc brigu poueb-no. h'u jc bilu poroku dovršena, je pristopil k Koži, jo prijel za roko iu rekel:
"Itoža", uli si srečna in zadovoljna? "Ali, kuko sem srečna! To fe nujveselejšitre-nu tek mojegu življenju. I'pum, du bom vedno srečna iu zadovoljna ..." jo vskliknila veselo.
"Ako te bodo obhujale temne sence na potu življenja, če re Ti bo hudo godilo in ako boš po-trebovala prijatelja v stiski, kur k meni pridi. Vedno sem pripravljen žrtvovati vse za tebe: svoje zlato in — življenje. . . Obljubi mi, Koža, du v sili prideš k utoni!"
Ona niti je obljubila, dasi ji ni nu uiifiel pri-šlo, da bo zdaj potrebovala tujo pomoč. . .
O' Neil se je poslovil od nje; poljubivši jo na čelo, je pripomnil: "Roža, želim Ti nsjareč-nejše življenje med srečnimi Ženami! Solnce sreče naj Te aprenilju na vseh Tvojih potih . ."
Odšel je, srce njegovo je j>n ostalo pri —
Roži.
Zakonsko življenje mludega pura je bilo, kot sta ai ga želela. Pavel se je izkazal vzornega moža napram svoji mladi ženi, Roža jc bila vedno vesela, iu se je počutil zelo srečnega, kudur-koli jo je videl. S pomočjo svojih tovarišev jc /gradil Pavel novo iu obsežno poslopje, v katero se je preselil, ko je bilo zgrajeno. To poslopje, je stalo na hribčki, nekoliko izven "Dyline Prospektov ". Vsak večer so ju obiskali prijatelji, (»h takih prilikah so pripovedovali vsukojake mogoče iu nemogoče pravljice. Znano je, da taki lahko tudi nekaj povedo, ki so prepotovali že ves zupad. ('e govorijo samo resnico, jc že zanimivo poslušati, ako pa kdo šc kuj prideue, ima še večjo privlačno moč zu poslušalce. Včusib je Roža tudi zapela, kar jc nn divje rudurje napravilo zelo ganljiv utis. V takih slučajih je bil sleherni pripravljen vsakega takoj ustreliti, ako bi se drznil oporekati, du ni Roža najlepšu iu najbolj nadarjena ženska na v mmii svetil.
Tako je potekalo življenje našima znancema v prvem letu zakonskega življenja. Srečna stu bila, nad \sc srečna. Niti najmanjši oblaček nezadovoljnosti se ni pojavil med ujlmu.
Ko so bili nekega večeru zopet zbrani ožji prijatelji pri "Orlu", je urim vstopil Pavel in si brisal pot s čela. Poklical je O'Rriena na stran in / njim tiho pogovarjal. Mil je videti zelo v skrbeh, dočim je <>Tirieuo\ obraz postajal od sekunde do sekunde resnejši. <Mali so sc |*uneiiljl-pogledovali, kuj naj to pomeni.
"Roža je hudo zbolela.' je pojasnjeval Pavel. zalo mmii prišel po dr. O'ltriena, da jo reši smrti — kujti — bojim se, da mi — umre."
Vsi so se vstrsaili tega naznanila. Ako je bil ubit uli ustreljen kdo izmed moških, je bilo nekaj navadnega; da bi pa umrla Koža njih sestra iu hčerka, ae jim je zdelo |m nemogoče
' Pojdiv§, O'Brien, ds n<> bo prepozno," je m kri Pa v H in ga potegnil za seboj (Kt,,li so «»e spogledali in kot bi ae razumeli, m» jima brez be-*ed sledili
Pnaedši do Brega rje v e hiše, so prisluškovali I'll Matih, kaj se godi. <*'ulo ^ jezdihovanje, kot 'o s,- nekdo nahajal v hudih bolečinah — nakar je w utihnilo. To tiboto jr prekinil droban, evileč tflfto, kl se je razkol koči \ . . Kden izmed njun poglr.U skozi okno in veselo \«k1i ne "Ah1 ah! dete ao dobili . . . Saj mmii si tnk..j mislil • S kričanjem m petjem s„ dali ,|u-»ki\ tvojemu \eselju. Odpravili >,, nazaj k «>rlu '. da dostojno pr<»la\ijo dohod novega dosleea n "Dolini Prosprktov To jr bil ,,rvi '■k slučaj med njimi, rai.. „„ %\e«nnn praznovali.
Pavel je bil vesel, da so odšli, ker se je bal, du bi prevelik vrišč škodoval Roži, za katero se je neizrečeno bsl.	'
Tisto noč ui nihče v naselbini zatisnil očesa. Bil jc prevažen dogodek za nje, da bi ga ue praznovali po svojih najboljših običajih in šegah. Krčmar pri "Orlu" je tisti večer napravil bolj-io kupčijo, kot kdsj prej v treh dneh skupaj 1
Ko se je vrnil O'Brien, so ga obsipali z raznimi vpru.šauji vsi na enkrat, da pri najhujši volji ni mogel vsem odgovoriti. Stopil je k tocajski mizi in si "spi ah nil" grlo, nato je pa svečano izjavil, tla je "Dolina Prosjektov" za eno žensko bitje bogatejša. In ko jih je še zagotovil, da je vse dobro in da ni nevarnosti za Rožo, so ga navdušeno pozdravljali in mu častitali k njegovi zdravniški spretnosti.
"()' Brien je najboljši zdravnik, kar jih poznam," so kričali vsi vprek. "Ti stari, daj mu piti, kolikor iu kar hoče; doktorji so redka stvar pri nas in te se mora spoštovati!" O' Brien je pil in pil. . . .
iKrčmar je imel gosli, na katere je breukal svojim gostom ob slienih prilikah. Tudi zdaj jih je vzfel s police in kmalu nato se je razlegala taka melodija po izb i. da je hišni maček takoj zapustil svoje toplo ležišče pod klopjo, ter se podal v prosto naravo. Rudarji se niso brigali, če je godba mačku všešč ali ne, ampak prijeli so se po dva iu dva, ter prav po domače plesali toliko časa, da jih jc jutranjo solnce pozdravilo skozi okna.
Taku.je bila torej slavnost v čast prvemu rojstvu v "Dolini Prospektov. ..."
Roža je bila zelo ljubeča mati. Pravijo, da ko dobita zakonska otroka, žena navadno posveti del ljubezni detetu iu da jo je mož na ta način manj deležen. V tem slučaju je bilo pa ravno nasprotno. — Roža je zelo ljubila svoje dete, soproga še bolj kot prej, tako, da se je Pavel neizmerno srečnega počutil v svoji družini.
Ona jc bila neizrečeno srečna v krogu svoje družine; nič več si ni želela kot to, kar je imela. Ljubila je in bila je ljubljena. ... to je bilo vse, kur je njeno plemenito srce želelo.
Bogastvo.— ne! Suho zlato — ne! Pač pa prava, izvirna ljubezen in udanost dela zakonsko dvojico srečno. . . Ako ni te, je življenje suho, brez cvetja in čarobnosti . . . Taka ljubezen pa samo enkrat originalno zugori v našem s rtu. . . iu če ne doseže svojega ideala, ostane srce potrto in pusto . ... 7,a izgubljeni originalni ideal — uiiuu narava več nadomestila. . . .! Ljubimo sicer še. toda le v nekakšni omoteni iluziji--—
Pavel in Roža sta srčno ljubila drug dru-zega; v blaženosti in ljubezni sta živela skupaj v največjem veselju. Taki veseli trenutki so pa včasih tudi kot nekak prehod žalostnih in hudih časov, saj v tem slučaju se je zgodilo tako, , ,
Svoje Časno seni čital povest o neke očetu, ki jc svojim otrokom obljubil, da jim bo kupil malega konjička za ježo, kar pa pozneje ni izpolnil; to jiiu je napravilo veliko žalosti, nezado* voljstva in upora proti očetu radi tega, ker ni držal svoje obljube. Tako nekako se počuti človek, kateri vloži svoj dejiar'v to ali ono podjetje, katero pa ne rodi zaželjeuega sadu — ki ue nosi dobička.
Pavel ni bil bogat. Prišel je v "Dolino Prospektov" z istiiu nnamenom ko£ stoteri drugi: dO najde tu svojo srečo. Vložil je ves svoj denar v rudokop, ki sta ga lastovala z Grillom, .kateri pa je kazal vedno slabejše znake kake ivečje vrednosti. V drugem letu zakonskega življenja je Pavel opazil, da iz svojega rudokopa producira komaj za življenjske potrebščine svoje družine, dasi je delal neumorno vsak dan. Grill je postajal tudi vsak dan bolj nezadovoljen. Ni naravnost očital Bregurju, umpak delal se jc tako, kot bi bil baš Pnvcl vzrok, da jima ni sreča milejša.
Pavel jc sprevidel, du nima dovolj dohodkov iz rudnika za preživljanje svojih dragih, zato je sklenil, da dobi nekaj denarja na posodo. Toda edini, ki je imel denar ua razpolago za posojila, je bil — O'Neil. — Z njim pa ni bil več tako v prijateljskih odnošajrh, kot je bil pred poroko. Bil je pa tudi nekoliko ljuboeumen še poleg vseh drugih pomislekov. Dobro se je še spominjal besed, ki jih je govoril O'Neil njegovi ženi na dsn poroke. Mislil si je:
"Ta človek nima pravice ljubiti moje žene. Ona je moju edino le moja. . . ! Pridobil sem ju zase pošteno, in on nima pravicc hoditi okrog moje hiše, ter si naslajati atrast bivše ljubezni do
njo t"
Obnašal se je vedno mrzlo napram 0'Neilu, kadarkoli jih je obiskal, kar je alednji tudi opazil, toda rekel ni nič. Vse to je Pavel zdaj pre. miši je val. — Nikakor ga ni veselilo prositi Davida za posojilo, toda skrb za ženo in dete je zmagala ; iu nekega dne se je podol k njemu, ter mu razložil položaj. Rekel je, da potrebuje za Rožo iu dete boljše zimske obleke in rsznih drugih potrebnih stvari, kar* mu je nemogoče napraviti brez posojila
"Za posojilo sem pripravljen podpisati obveznico, nsglašsjočo se na moje premoženje, del rudokopa iu hišo," je dostavil še.
"Gotovo, gotovo, dragi Pavel" vsklikne O'Neil. "Vedno si mi dobro došel iu pri meni dobiš, ksr potrebuješ. Ne morem gledati, da Roža in njena mala živita v pomanjkanju, dokler i-maiu jaz zadosti; zato ker ju ljubim — verjemi, prav tako ljubim, kot bi bili moji. Obveznice ue otrebttjem, ker ti zaupam; kadar I ki* lahko plačal, uii vrni, mudi ae pa ne."
Toda Pavel je zahtval, da se obveznica izpolni; in da gs je zadovoljil, jo je O'Neil sprejel. Odštel mu je denar, nakar sta ae prijsteljako ločila.
Codao misli ao rojile Bregarju po glavi, ko je hitro korakal proti domu. Kako dober je bil z njim O'Neil.. . " Ali mi ne iakasuje večje ljubezni kot jo «»d njega pravzaprav morem pričakovati?. . ."
(Daljo alodi.)
Vladimir Schweiger:
Poet Miha.
Jesenski dan je bil. .
Pusto otožno vreme je leglo uad ravan. Gosti, temnosivi oblaki so prepregli nebo, zateianili jasni azur, krili ga kakor gosti pajčolan. Tako nizko so se podili oblaki po nebu, da bi človek Ishko segel do njih, le dobro bi moral iztegnil roko. V stranspoti se je utmlo orumenelo listje raz skoro gole veje in krilo tla, enako u-mazaneiuu ilnateuiu plašču, ,v dalji pa je šuštel gozd v mirnem jesenskem poluspanju. Nad žubo-rečim potokom so se zavlekle težke, neprodirne megle, zapihljal je veter, ni jih razpršil, niti pretrgal j Lb ni.
Po nasnti cesti je prikorakal dolg, suh človek. Euakomerno je hitel po trudni poti, lahek je bil njegov korak in otožno je odmeval, zgubljal se nad potlačenimi travniki nad mrtvimi livadami.
'Dvignila »e je tolpa črnih vranov nad razoranim poljem, z glasnim krokanjem pozdravila ti hega potnika, zaletela se preko jarkotf iu zgrnila za stransko vasjo kruj onumenelega gozda
"Ni se ozrl mlad tujec za jato nagajivih vran, niti ni sklonil svoje v tla uprte glave. Dalje jc hitel, dalje ga je ponesel korak otožen jesenski dan.
Prišel je mimo cestne krčme, kjer se je vgjdjivo nasmehljal debeli oštir z belim prtom preko rame, stoje med širokimi vratmi in uljudno pozdravil. Potnik jc sklonil pokoncu svojo glavo, uprl stekleni pogled v zardeli obraz o-štirjev, zmajal z rameni in odlii« tel svpjo pot.
Za ovinkom ob slokem poslu je glasno zalajal privezan pes v pozdrav prišlecu, zaškripala je zamolklo veriga, padla po visokih wtopnicah. Polegel se je hipni šumi in zopet je bilo vse tiho.
Ni se brigal urm potnik za ljudi, ni mu bilo mar življenje, šum, ropot. Zaničeval je vse, vse obsojal. Da bi mogel vse pokončati, pokončal bi vse hipno, očistil svet vse*fa zla, vsega gorja, ki tare visoke ljudi, nositelje velikih i-dej, globoke mislice.
(Samotni človek, ki je tako mislil, bil je naduti poet Miha.
(V življenju je videl samo razkošje, črno zavist, peklensko sovraštvo, ljuti boj brez žmisla, brez smotra. Izkusil ni še sveta dodobra, vendar ga je obsojal, saj ga je gledal skozi ozikošipa očala pesimista. Globoko v arcu je nosil svoja načela, svoje nazore, zlate in dragocene, ki jib je .uniislil sain,
Nikdar se ni pehal za vsakdanjim kruhom, za mastnimi službami, razkošja ni poznal, v vinu ni potapal hladnih misli, obupnih skrbi.
Tuj in brezbrižen je stal med gnječo ljudi, sam je bil sredi njih brez tovariša, brez prijatelja. Glad in zaničevanja vredno življenje s a mu bila spremljevalca na daljnem mukopolnem življenju v svet.
Nič mu ni bilo žal, du je živel tako, ni se brigal zu zakotne, la-žipolne in ohrekovaiie govorice potuhnjenih Ijudij, ki jih je so-vrsžil, in veselila ga je njih zloba do človeka, nositelja svetovnih nazorov globokih mislecev.
Živel je gladuo življenje, ki bi sc ga branil vsak dan bičani pes, a se ga je veselil, saj živi iu deluje za svoj ubogi, globoko propa-deni narod, ki mu je potreba moči, da ue pogiue. In ljudje se niu rogajo, posmehnjejo se mu, ha! gorje jiiu! To je le zgolj škodo-željnoat. Borno je danes njegovo življenje, a vendar vstane ravno on, zapuščeni delavec narodov, v veliki slavi. Takrat mu bo hvaležen ves narod, klanjal se uiu bodo in ga bo slavil. . . .
Tako je mislil skromne želje in pohlevne misli, dslje Ititeč po pustem jesenskem dnevu.
Po cesti je privozilo troje vozov, harmonika je |»ela hreščeče v njih, donelo je pero v ustih ša-ljnvegs godca. Ilrskali so konji, so se kresale pod njihovimi kopiti, jadmo so privozili mimo poeta Mihe. Glssno se je smejsls družba v ozaljšanib vozeh, smeh je zadonel na uho Mihe, ki je ob-
Miho pa je zbodel ta pogled, globoko v sreu ga je pogrel iu neljubo mu je bilo. Zatisnil je oči, da ga izbriše, da ga pozabi, a zaman. Sladki nasmeh se je vsedel globoko v njegovo dušo.
Naprej so drvili vozovi, z dr-dranjem se je pometalo hrešče ukanje pijanih svatov, preobvla-dal ju je debeli bas harmonike, da je odmevalo v oddaljeni gozd preko uvelih livad, razoranih njiv in se zgubilo svatbeno kričanje, divji hrup.
Poet je stisnil pesti v žepu, za-žugal pijani tropi in se razsrdil nad njimi. Enakomerno se je glasil njegov korak po dolu, odmeval za njim. Zamislil se je zopet, za-dahnila so mu v spomin mlada leta, ona leta, ko je bil še nedolžen in ni poznal pokvarjenega sveta, .'Videl je v duhu rojstno vas, o-no razsvitljeno 'sobo, kamor so prišli gosposki ljudje, sklicali »hod in govorili uin.no, poučno za kmeta. Takrat so ustanovili bral-nico oni narodni in napredni možje, ki jih je burno pozdravljala občina, župan in soseska.
" Bil je še dijak. A v njeui je »plainenel žgoči o-
Ssnj do domovine, do naroda, pu-il je študije, preselil se stalno v mesto in posvetil vse moči pro-buji in procvitu narodnosti. Med one može, ustanovitelje velevaž-uega bralnega društva, med svo-bodo-mislece je hotel.
A v svoje začudenje je uvidel, da se mu uuiičejo, da mu niso naklonjeni, tako dobri, kot si jih je slikal v tihi fantaziji mladih let. Kratko na to se je spri ž njimi, jel jih sovražiti in jih še sovraži tja v veke.
Svojo pot je nastopil, pustil jih je in hitel za svojimi nazori, za lastnimi ideali. . .
Ujezil se je, razburila ga .je vriskajoča tolpa pijanih svatov, klel je pod oblačnim nebom tako ostudno življenje.
Dvignil je pest, potegnil kopo papirja iz žepa in dobro obrezani svinčnik, zbral misli in zagrozil gnusnemu življenju.
8edel je na obcestni kamen, položil zeleni nahrbtnik poleg se in napisal ostro satiro.
Narobe svet.
i*
pn

pU

>«'evi Jioid
i/.(i
ki
Spisal Saint Simon.
Veliki francoski utopist Saint-Simon je naslednji esej priobčil leta 1822 v časopisu "Organisa-teur". Deset let po Saint-Simo-novi smrti ga je izdal njegov učenec Oliiide Rodrigues pod naslovom 4 'Parabola Saint-&iinona ". Ko je izšel esej je prišel Saint-Si-mon pred porotnike. Da bi ovrgel obtožnico, je pisatelj pisal porotnikom štiri pisma. V prvem pismu pravi: "Ako seiu razžalil koga, tedaj prav gotovo princev kraljeve 'hiše ne, temveč ves današnji politični sistem. Ako sem storil pregrešek, tedaj le tega, da sem dokazal, da je način uprave javnih zadev zelo zaostal napram današnjemu stanju prosvete in po kazal sem smer, po kateri bi zgradili boljši socialen red..." V četrtem pismu piše: "Kraljestvo mora prelomiti z obema aristo -kracijamu, s katerima se je tako slepotno zvezalo. Združiti se mora z občinami, da radikalno uniči politični upHv kast, postaviti se mora na čelo vsega civilizacijskega gibanja ... Svoje misli sem izrazil svobodno in trdno, kakor gre svobodnemu možu in čisti vesti, Ali je res pisatelj teli pisem in "Organisateurja" sovražnik dežele in Bourbonov? To je vprašanje, ua katero boste morali odgovoriti."
Porotniki so odgovorili z "ne" iu Saint-tiiinon je bil oproščen.
Zanimivo je to, da je Saint-Simon (Claude-Henry de Rouv-roy, grof 8ai nt-Simon) potomec najstarejšega francoskega pleni • ivtva. Njegova druŽiua je segala v čase Karla Velikega.
Esej je sedaj priobčil francoski sodrug dr. Ch. Rappoport v 520 strani obsegajoči knjigi "Nekoliko zgodovine". Knjiga je izšla kot prvi zvezek široko zasnovane "Encyclopedic Hoeialistč", ki jo| ureja sodrug Compere-Morel v Parizu. Pričujoči Ssint-Hiuionov | j ksže vso atrsatno ljubezen
Petdeset prvih neanik
slikarjev
purjev, petdeset prvi*' in petdeset pn,h p£
»"lje: petdeset p kov-	in voST
Jev, artiljeristov, ^ rurgov, zdravnikov, |, mornarjev in urarjev
• petdeset prvih trgovcev, poljedelcev sklh "'"jstrov, puikarjev jev, barvarjev, rudarjev' J*v izdelovalcev svilenine, platna, A izdelkov, fajanse ui . kristalnih in steklarjih petdeset prvih graditeljev špediterjev, tiskarjev, j^j zlatarjev m delavcev Un«,| vin.	M
Dalje: petdeset prvih M tesarjev, mizarjev, kovač« cavničarjev, nbžarjev, unu na stotine drugih oseh naj nejsih, tukaj nenavedenih si ki so v znanosti, lepih uuiet in umetnih obrtih najsposol] »kupaj tri tisoč prvih itfeu umetnikov in rokodelcev na coskem.
(Z imenom rokodelec 0q jeni navadno le navadne <U Zaradi krajše označbe, /d jem s tem imenom vse one, pečajo z niaterijelniiiii p^ tocgj: poljedelce, tovariurj govce, bankirje ter vse d< in nastavljence, ki so pri teh žbeni.)
Ker so ti možje oni Kra ki so v največji meri produ! ki izdelujejo najvažnejše izj ki vodijo vsemu narodu iu riitnej&a delu in ki delajo v znanostih, lepih umetno«! obrtih produktiven, zato so niči cvet francoske družbe, vseh Francozov so ti v dežel koristnejši, ti prinašajo največjo slavo, ti najbolj p«t jejo njeno civilizacijo in nje predek. Narod bi postal tele duše v tem trenutku, v ka' bi jih izgubil, postal hi man den nasproti narodoui, tekmec je danes in bi tolik« zaostal za njimi, dokler ne b izguba poravnana, — dok mu lie zrastla glava. Frane potrebovala celo generacijo, den bi poravnala to nesrečo, j možje, ki se odlikujejo z ij pozitivne koristi so prave izj in narava ni i^izkošua z izjeil šc celo nc izjemami take vrst
Pa vzemimo drug slučaj! 1 cija bi obdržala vse ženialiK že znauo#ti, lepih umetnosti brta, a bi imela nesrečo, da gubila en in isti dan sledeče nosti: kraljevega brata, voj augouleinskega, vojvodo I bonskega, vojvodo Herrv, c dično Coudčjcvo.
In da bi obenem izgubila velike kraljeve oficirje, vse d ne ministre (s portfeljem i» portfelja), vse državne svet vse referente in maršale, kar le, nadškofe, škofe, vikarje i nonike, prefekte in jsslprel uradnike v ministrstvih, *«< ju vrh tega šc detet i>oč najli iejših posestnikov in onili, I ve gosposko.
Ta nesreča hi Francoze gotovo užulostilu, ker d< srčni in ne bi prenašali z ra dušnostjo nenadne izgul* v< ge števila svojih rojakov A guba teli-trideset tisoč mdi jev, katere smatramo za naj nejše v državi, ki ne p»vzr< žalost iz nobenega drugega loga, kakor iz sentimenta l ker ta izguba ne hi bila !>«• » nesreča za državo.
Pred vsem zato, ker hi hil« lahko nadomestiti izpraznj^ sta. Veliko je število onih t eozov, ki bi bili «m«*«» "P' vati funkcije kraljevega prav tako, kakor jih sokorodni gospod sam. onih, ki bi bili zmn/m •< • m^ata princev /	^
stvo m, kakor jih hlagorodni g
»terry*, Orlesn* >u l^"'1""
g« Francozinj bi bil« V* izvrstnih priucezmj.
vodinje Aogoulcm.. »* ^
lesna in Bo.lrlx »
Oo ude jeva
(Dslje prihodnji*.)
pred pora en
A : feiuu ps > ^
Titdov*«! , .
fca' »vrtu I IIN HIIO *»l m* f BS I jr »»!/•	■« « '	" —— ""	— — — —~ — I
stal in se zatopil za obceatni ka- pisateljevo do avojega ideala, so - peljal v ' J
eialne pravilnosti in avojega ute-l B: Ker name
mon,
Urno je privosila kmečks ženi-! meljevanjs soeiai.v reforme gle-lev mimo prašnega poeta, ki je de na produktivno delovanje medlo upiral pogled po veaelih množice.
ljudeh v vozovih Naamehnila sej Vzemimo, da bi izgubila Pran-
mu je nevesta s pletenim veneem v laseh, nasmebnils in pokimsls vljudno.
eija nenadoma petdeset svojih prvih fliikov, petdeset prvih kemikov, petdeset prvih matematikov.
vino s vinntn.
Pojuni1«
Kmet: - ""S-p bo žena kmalu u
Zdravnik: — ' tega, ksko dolgo bo *
IK,
i« ««|Vl»