fcbajg v»«k dan ra«« aobot, nedelj in praznikov. toued daily ezcept Saturdays, Sundays and Holidaya PROSVETA ___glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški in upravnlškl proatorl: 2637 South Lawndale Ave. Office of Puhlica t Ion: 26S7 South Lawndale Ave. Telephonc, Rockwell 4004 j^O-VEAR XXXVI Cena lista je 16.00 «t Chlcaso, lUlnoU. under the Act ot Conire« ot M.rch «. 187» ' CHICAGO 23. ILL« PETEK. 17. NOVEMBRA (NOV. 17). 1944 Subacrlptlon $6 00 Yearly STE V__NUMBER 226 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In seetion 1103, Act of Oct. 3. 1917, autKorlaad on June 4. im. Sest zavezniških armad v ofenzivi I na 400 milj dolgi zapadni fronti! Zavezniške armade v ofenzivi proti nemškim silam na 400 milj dolgi fronti od Holandije do švicarske meje. Jeklen obroč okrog Metza, nemške vojaške trdnjave v Franciji, te zožil.—Rusi okupirali čez 50 ogrskih naselbin, med temi Jaszbereny,' železniški center. Priprave za naskoke na Budimpešto.—Ameriške čete in pomorščaki invadirali otoke v bližini Nove Gvineje LONDON. 16. nov.—Danes zju tr«j ie šeat zavezniških armad itopilo v ofenzivo na sapadni fronti proti nemški sili na 400 milj dolgi bojni fcrtl. V akciji •o štiri ameriške armade, ena britska in ena francoska. Ameriške aile, ki so savojevane v novi ofenzivi, uključujejo prvo. tretjo, sedmo ln deveto armado. Ameriške sile so začele ofenzivo severovzhodno ln Južnovzhodno od savsetega nemškega mesta Aachema in prodirajo v Porenje. Vojaški izvedenci so mnenja, d« je general Elsenhower končno vrgel vso ssvesnliko silo proti nemški oboroženi sili hkrati in da se je s tem začela napovedana zimska ofenziva. Pariz. 16. nov.—Zavezniška ofenziva proti nemški sili je zavzela velik obseg na 400 milj dolgi fronti od Holandije na severu do švicarske meje na jugu. Prva francoska in sedma ameriška armada sta šli v akcijo na južno-vzhodnem koncu fronte pri Bel-fortu, kjer se odpira pot v Wurt-temburg in Bavarsko. • Poveljnik francoska armade je general De Tassigny. Poročilo pravi, da čete te armade prodirajo naprej na obeh straneh reke Doubs in da so zasedle Več naselbin, med temi Arcy, enajst milj južnovzhodno od Belforta. Druga britska armada drobi odpor nemške sile v vzhodni Holandiji. Prvi oddelki te armade so prodrli do točke, ki je oddaljena samo 37 milj od Duisburga, nemškega industrijskega mesta. Tretja ameriška armada pod poveljstvom generala Pattona je zožila jeklen obroč okrog Metza, nemške vojaške trdnjave v Franciji. Okupirala je utrdbe v trd-njavski črti in hribe nad mestom. Nepotrjena vest pravi, da so ameriške čete že udrle v Saar-sko kotlino. Ameriške pehotne in oklopne kolone so zasedle Somecourt, Feves in Quaraille, predmestja Metza in zožile koridor na vzhodni strani na pet milj. Trdnjava St. Germain, ki leži štiri milje zapadno od Metza, je padla. Znamenja kažejo, da se bo nemška sila skušala umakniti v smeri reke Rene. Trdnjavi IUange in Thionville so ameriške čete zavzele z naskokom Več sto nemških vojakov J« bilo ubitih in ujetih v bitki. mei so bili pognani iz Peltreja m Pouillyja v bližini meje Saar-kotline. operacije ameriške sile na k'»prn-m podpirajo bojna letala 1 f>')rntardiranjem nemških pozicij. i>ombni napadi so bili iz-1 "a Dortrmind v Porurju Ameriški in britski le-'> vrgli čez 500 ton razstre-»n /ažigalnih bomb v na-Ameriške leteče trdnjsve 'nbardirale Linc| in Inomost ' Avstriji. ' Him. 16 nov —Čete osme brit-Tiade so ustsnovile mosti-* reki Montrone v bližini ' »n prodrle štiri milje ds-J'"ročs zavezniško povelj- » note te armsde so oku-' hribe ob cesti, ki vodi lz , v Bologno, industrijsko "..kscljsko središče v se-Ns fronti, kjer je "nrans peta amerišks ar-" * položaj ni izpremenil. London, 16. nov.—Ruske napadalne čete so zavzele čez 50 ogrskih naselbin v ofenzivi na sto milj dolgi fronti med Miskol-com in Budimpešto. Med temi je Jaszbereny, strategični železniški center, 35 milj vzhodno od glavnega ogrskega mesta. Berlin je priznal umik nemške posadke iz Jaszberenyja, preden je Moskva naznanila okupacijo tega mesta. V drugih sektorjih vzhodne fronte je nastal odmor v operacijah. Poveljstvo nemške sile poroča o ruskih pripravah za naskok na Budimpešto. V bližini mesta je zbrana ruska armada, katere poveljnik je maršal Rodion Y. Malinovski. Ernst von Hammer, nemški radijski komentator, je omenil zbiranje ruskih oklopnih kolon pri Užhorodu, glavnem mestu kar-patske Ukrajine. Leyte, Filipini. 16. nov.—Ameriške čete in pomorščaki so invadirali otoke grupe Mapia, 145 milj severno od Nove Gvineje, pravi poročilo iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja. Invazija je sledila bombardiranju japonskih baz na teh otokih z morja in iz zraka. Druga vest pravi, da so ameriške čete zasedle cesto, ki vodi v Ormoc, zadnjo japonsko trdnjavo na otoku Leytu. Japonska vojaška posadka je v pasti in nevarnosti uničenja. Prve ameri/ ške čete so prodrle do ozemlja, ki je oddaljeno samo deset milj od Ormoc a. Himmler prevzel oblast v Nemčiji? Konfliktna poročila o Hitlerju London. 16. nov.—Dekret, da se morajo vsi nemški vojaki utrditi v nacijskih doktrinah, je sprožil govorice, da je Heinrich Himmler, načelnik Gestapa, taj ne policije, in poveljnik nemških notranjih sil, prevzel oblast in kontrolo v rajhu. Dekret potrjuje domnevo, da je Hitler bolan ali mrtev. Iz krajev ob švicarsko-nemški meji prihajajo poročila o nemirih in nepokoju v nemških industrijskih središčih. Omenjena sta distrikta Halle, 115 milj južno-zapadno od Berlina, in Kolin ob reki Reni. Kolinski distrikt ograža prva ameriška armada. Železniški promet v obeh dil-triktih, kjer se nahaja več sto tisoč tujih delavcev, je v zastoju. Poročila trdijo, da so nemiri nastali zaradi eksekucij upornikov. Samo v Kolinu je bilo 21 upornikov obešenih v enem dnevu. Vesti o stanju Hitlerja so konflikte. Ena trdi, da je blazen, druga pa, da je histeričen in ds se ne more obvladati. Nadaljnja vest pravi, da so Himmler in drugi naciji utihnili diktatorja, da ga drže pod nsdzorstvom z namenom, da ugladijo pot umiku Nemčije iž vojne. De Gaulle bo obiskal Moskvo General se odzval Stalinovemu povabilu Pariš, 16. novembra.—General Charles de Gsulle, predsednik začasne francoske vlsde, se je odzval povabilu maršala Stalina, naj obišče Moskvo. Pričakuje se, da bo kmalu odpotoval v rusko prestolnico. Na poti v Moskvo ga bb spremljal zunanji minister Georges Bidault. Francoski vladni krogi pripisujejo veliko važnost obisku. V tem vidijo uvod udeležbe Francije na konferencah, na katerih bodo razprave o bodočnosti Nemčije. Pričakuje se, da se bo De Gaulle udeležil tudi sestanka med Stalinom, premierjem Churchillom in predsednikom Rooseveltom. Datum sestanka še ni določen, toda mnenje prevladuje, da bo sklican pred za-ključenjem tega leta. Odločitev glede obravnave proti Kimmelu in Shortu VVashington, D. C., 16. nov,— Odločitev glede obravnave proti admiralu Husbandu E. Kimmelu in generalu W. C. Shortu, ki sta obdolžens odgovornosti zs katastrofo v Pearl Harborju. Ha-vsjl, ko so Japonci zahrbtno ns-psdli smeriško brodovje tsmksj, je psdls. Obrsvnsvs ae bo pričela pred vojnim sodiščem prihodnji mesec Vojni Ujnlk Hen-ry L. Stimson Je nsznsnil, ds je dobil vae podstke od člsnov posebnega odbora, kateremu je bila poverj«*ia preiskava katss-trofe. Liberaliziranje re-publikanske stranke Senator Aiken naglasil potrebo revizije stališča Wsshln0ton, D. C., 16. nov.— Senator Aiken, republikanec iz Vermonts, je komentiral izid volitev in naglasil potrebo liberali-ziranja svoje stranke, da bo kot taka igrala večjo vlogo v političnem življenju dežele. Aiken je bil ponovno izvoljen za senatorja s podporo odbors za politično akcijo Kongress industrijskih orgsnizscij. On je priznal, da je ameriško ljudstvo dalo zsupnico sedanji administraciji s ponovno izvolitvijo Roose-velta za predsednika Združenih držav, zaeno pa je naglasil, da je bil vedno uverjen, da mora republikanska stranka zavzeti bolj liberalno stališče napram svetu na splošno. Senator Wherry, republikanec iz Nebraske, je dejal, da se ne strinja z Al ke novo analizo. Ameriško ljudstvo je dalo mandat le Rooseveltu, ds zaključi vojno kakor hitro mogoče ln uveljavi program glede povojne uposli-tve, ne pa demokratski stranki. Kongresnik Allen, republikanec iz Illinoisa, se Je tudi izrekel za liberaliziranje svoje stranke. Dejal )e. da bo podpi-ral vse konstruktivne načrte, katerih cilj Je pospešitev zmage, trajni mir ln hiter povratek ameriških vojakov, ki se bore proti sovražnikom na zunanjih frontah. domov. Lutkarska vlada ustanovljena v Pragi London, 16 nov —Nemške čss-nlška sgenturs DNB Je nsznani-la ustanovitev vlsde v Prsgl za "osvoboditev ruskega ljuditva'. Zs predaednlka je bil imenovan ruski genersl in renegat Andrej Vlssov, ki Je po ustoličenju nsznsnil. "ds se bo odločno boril ns strsni nemške sile pnitl ruskim boljševikom." sporazum med čehi in slovaki 0 enotnosti Decentralizacija admi-nistracijskih oblasti na vidiku POLJSKI PROBLEM ČAKA REŠITVE London, 16. pov—Tukajšnji diplomatični krogi so naznanili dosego popolnega sporazuma med čehoslovaŠko ubežno vlado in člani slovaškega narodnega sveta o sedanjih ln bodočih problemih glede enotnosti in vzajemne kooperacije. Trdi se, da je Jedro sporazuma decentralizacija administracij* skih oblasti za Češko, Moravijo Siovakijo in podkarputsko Ukrajino (Rutenijo) a pridržkom, da jc sedež vlade, predbednika in parlamenta v Pragi. Vse tri admi-nistracijske pokrajine bodo re-prezentirane v vladi in parlamentu, tods provlnčni sveti bodo formirsni v vsaki pokrajini. Nova ustava bo sestavljena v parlamentu, ko bo Cchoslovaklja osvobojena. Člani slovaškega narodnega sveta v Londonu so poudarili, ds so za ustanovitev skupne vlade in parlamenta. To je v soglasju s programom strank, ki tvorijo narodno gibanje. Dr. Edvard Beneš, predsednik Cehoslovakijd, je odobril ts program, ki pomeni velik korak naprej. Izravnava rusko-poljskega konflikta bo morala najbrže čakati, dokler se ne bodo sestsli premier Churchill msršal Stalin tn predsednik Roosevelt. Poljaka ubežna vlada v Londonu je namignila, da bo vztrajala pri zahtevi, da morata Velika Brltani ja in Amerika garantirati meje nove poljske vlade. Premier Churchill je nedsvno v psrlsmentu izjavil, ds Je Velika Britsnijs priprsvljens dsti garancije Poljakom, zseno ps je naglasil, da ne more govoriti v imenu Amerike. Poljski krogi v Londonu upajo, da bo Amerika zdaj, ko je Roosevelt dobil zaupnico prt volitvah, dejansko sodelovala v prizadevanjih za dosego zbliža-njs med poljsko ubežno vlado in sovjetsko Rusijo. Politični odbor CIO ne bo razpuščen Vodil bo borbo proti sovražnikom unij New York. 16 nov —Odbor za politično akcijo Kongresa Industrijskih organizacij ne bo razpu-Ačen. Načelnik Sldney Hlllman in Philip Murray, predsednik CIO, sla izjavila, da Je še vedno potreben za vodstvo borbe proti sovražnikom unij v kongresu tn zunaj kongresa. Glavni cilj odbora, ki Je bil ustanovljen pred enim letom, je bil ponovna Izvolitev Roosevelta za predsednika Združenih držav Ta cljj je bil dosežen. Odbor Je veliko pripomogel k porazu vi»-dilnili izolaclomstov. Med temi so senator Nyr in kongresniki Fish. Day, Buh*by ln več drugih Kongresni« a Clare Boothe L- ee Je zmagala z neznatno večino glasov. Htllmsn Je dejal, ds Je odbor izvršil važno delo v volilni kam-panji tn da ga čakajo druge na-loge. Vodil bo še nadslje borbo proti protldelavaklm grupam Unije CIO bodo vodile še na-' dalje propagando v svojih publi-I kanjah in po radiu V tednih 1 pred predsedniškimi volitvami so razpečale 8.1000.000 tiskovin ; med volile* Konvencija unij CKJ, kl ** ' prične prihodnji teden v Chira gu, bo iazp»avljals o odboru za Domače vesti Psdel v Nemčiji Chisholm, Minn. — Družina Frank Kne je bila obveščena od vojnega departments, da je bil 20. okt. ubit v Nemčiji njen tln Joseph F. Kne, star 29 let. K vojakom je bil poklican junija 1941. Njegov brat Joseph je padel v vojni lani. Torej je to že drugi slučaj v tej družini. Žalostno. Oba sta bila člana društva 110 SNPJ, čigar predsednik je oče teh fantov. V vojni ao Še trije drugi sinovi te družine. Da bi se le zdravi vrnili! Na dopuatu Sheboygan, Wi* — Cpl. Emil H. Chuck, član društva 634, ae je po 31 mesecih bojevanja ns užnem Pacifiku vrnil zdrav do-nov na 23-dnevni dopust. Dne I. dec. se mora javiti v Hot Springsu, Arkansas. e Ii Clevelsnds Cleveland.—Dne 13. nov. Je v jolnišnici umrl Joseph Turk lz Euclida, star 61 let. Bil je dolgo bolan. Doma je bil lz vaal Kot pri Kočevju, kjer zapušča aestro in več sorodnikov, tukaj pa ie-no, tri sinove (eden Je pri vojakih že Šeat let in se nahsja v Belgiji), hčer Mary. ki j« pri VVACS ln že drugo leto v Angliji, ter brsts Valentina. BU je član SDZ.—V nedeljo Je umrl« v senatortju v VVlckllffu Allee Kumel, rojena Knez lz Euclids in stsra 33 let. Rojena je bila v vasi Hešca pri Ljubljani, odkoder je prlšls v Ameriko 1911. ZspušČa možs, 11-letno hčerko in mster. Bila je člsnica društva 110 W. C—Poročili so se: Frank Turk in Antoinette Kolegsr, En-sign Gregorlč tn Stella Therese Greiciua.—Iz bolnišnice ae je vrnile Msry Vilsr, v bolnišnico Charlty pa ae Je podala mlsa Rosemarv Sever, ki se ho mors ls podvreči operscljl.—Hrvstsks družina Mark Valjsto Je v tsj vojni izgubile že drugegs sina, ostali trije sinovi so pa tudi v vojni preko morjs. Dogovor glede kontrole Nemčije London napovedal podpis pakta London. 16. nov.—Poučeni krogi trdijo, ds bodo Velika Britanija, Amerika in sovjetsks Rusi-js kmalu podpisale pakt glsde ustanovitve zavezniške vojsške vlsde v Nemčiji. Zadevni ipo-rszum je bil dosežen ln prlčsku-je se, da bo pakt podpisan ta me-aee. Vsebino dogovora ln pakta ao sestavili člani zavezniške posvetovalne komisije za Evropo Ta ima značilne vojsšk« ln politične klavzule. Doznsva ae, da ae bo ameriški poslanik John Ci. VVinsnt, ki je člsn zavezniške komisije, kmalu vrnil v I/ondon iz Wash-Ingtons. Fedor Gusljev, ruski poslsnik v Londonu in člsn komisije. in VVlIllam Strang, repre-zentant Velike Britanije, boata podpisala pakt v imenu avojlh vlad. V London pridejo ta teden člani ruske vojaške misije, da ae posvetujejo z reprezentantl Velike Britanije in Amerike o ustanovitvi zavezniške vojaške vlade v Nemčiji. Jedro te vlade je bilo že formirano. Zdaj še ni gnano, ali bo Francija reprezen* titana v vojaški vladi ali ne. i Katoliška univerza v Lublinu odprta Moskva, 16 nov,—Caaniška agentura Taaa poroča, da Je katoliška univerza v Lublinu. Polj* ska. odprla vrata Ta'je bila zaprta pet let politično akcijo, Skoro gotovo j«- oeehna britska misija, katere načelnik je John M Keyne« Padec vpliva progre-eivcev v Wi§con§inu Madlaon, Wia., 16 nov,—Demokratska stranka, kl Je zmaga-a le,enkrat v pla/u I. 1932, ko e bil Roosevelt prvič izvoljen /a predaednlka, je nasledila progre-aivno stranko kot druga politična sila v Wiaconsinu Vodja progresivne stranke je senator La Follette Republikanska atranka kontrolira vae državne urade, ker je dobila 55 odstotkov pil volitvah oddanih glasov, demokratska pa 40 odstotkov. Progresivna stranka je ostala daleč v ozadju. Pri volitvah je dobila samo pet «xIatotkov glasov. Francozi ustrelili nemškega generala Pari/, 16 nov.- List Llbre po-ročs. da ao stra>nlkl francoske notranje sile ustrelili nemškega generala Frit/a von lirodownke-ga, ko je skušal pobegniti Iz ujetnitkega tabora pri Brsanco-nu. IUodow»ki je dal poigati francosko ves Ofadour-Sur-fila-ne v pokrajini Limoges ln pokla-ti če/ 600 žensk ui otrok de gaulle govori 0 prero-jenju francije Mobilizacija vseh sred-•tet; za dosego zmage > # REŠEVANJE EKONOMSKIH PRO-BLEMOV Parls. 16. novembrs,—Genersl Charlea de Gaulle, predaednik zsčaane francoske vlade, je v avojem govoru pred člani posvetovalne skupščine poudsrjal, da mora Frsncijs, če hoče zavzeti svojo prejšnjo pozicijo v svetu, odpraviti notranja trenja in mobilizirati vas aredstvs za dosego zmage. "Naša država mora biti prerojena na bojiščih," je dejal. De Gaulle Je dalje rekel, da je za polom aoclalnega, političnega ln moralnega alstema v Evropi odgovorna Nemčija, kl je skušala podjarmiti ves svet. General je obljubil razpis volitev v bližnji bodočnosti in nsglsail, da uatava nove poivetovalne skupščine je prva faza v naporih, katerih cilj Je reatavriranje demokracije v Franciji. Skupščina bo delovala kot zakonodajna zbornica do razplaa volitev. Socialistična strsnks je aklies-la konvencijo v odsotnosti Leona Bluma, svojega voditelja, kl je ujetnik v Nemčiji. Na tej'Je bil oavojen program in določene amernice. Daniel Muyer, tajnik atrsnke, Je dejal, "da Je potrebna nov« organlsscljs narodov. Ekonomiki problemi se morsjo reševati ns mednarodni podlagi. Mirovna pogodba mora določati uničenje nacijev ln Junkerjev, kemične industrije v Porenju morajo biti podržavljene in Nemci ae morajo podvreči prostovoljno ali a silo kontroli." Mayer je rekel, da socialistična stranka ni odgovorna, ker dlskuztje glede združitve • komunisti nliHi prinesle uspeha. "Komunisti morajo imeti svoje mesto v Franciji," je dejal, "toda tudi aocialiatlčna atranka mors pognati lz avojlh vrit vse one, kl ao simpattrall ali pa sodelovali s Petalnovo vlado." Velika Britanija ne podpira Habsburiana London, 16. nov. — Richard Law, podmlnlater za zunanje za* deve, je Izjavil v parlamentu, da britska vlada ne {»odpira Otona Habsburškoga, ki bi se rad vrnil j na avstrijski prestol. Nadvojvo-j da Oto Je nedavno dos|>el v Lizbono, Portugalska, Iz Amerike. On še vedno sanja, da mu bodo zavezniki pomagali na prestol In podprli njegovo gibanje glede ustanovitve federacije katoliških držsv v centralni Evropi. Stavka v letalskih tovarnah končana Paterso«, N. J., 16 nov.— Slavka delovodij v tovarnah VVnght Aeronautlcal Corp- Je bila sinoči končana. V tej je bilo /avojevanlh 2600 delovodij, toda |>očlvatt je moralo čez 32,-000 drugih delavcev. Delovodje so šil v stavko zs priznanje svoje organizacije. Produkcija motorjev za bombnike tipa B 29 je bila ustavljena. Konflikt med unijo ln kompanljo Je izrsvnsl vojni delsvskl odbor. Formiranje španske vlade v Mehiki M-K ICO Citv, 16. nov—Clanl španske komisije io ae l/rtt^ll as sklicanje seje, ns kateri bodo razpravljali o formiranju španske vlade v Mehiki. Komisijo tvorijo člani bivšega ipanakega parlamenta, Seja se bo pričela 10 jsnuarjs pi ihodiijega leta. PROSVETA PROSVETA the enlightenhemt GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORI« jidiotb Or^ui ol »od pubUsbod by Slovene Netional IUu»fU &odety Matofcnlne M Zdrušene dršave (Isven ChkM«) »f j£«tž!3o - pol st »1.M sa f*! ** - C^jf.olss r„k Ca. S7.S0 u colo leto. 13 7» sa pol lntai """'T Zrn! to* ib. United Itsissjo^j^^)^ cJn^M-00 p«r tmt. Chicogo end Coak Cotmlf 91M p« je«. '•SS ^^^^o^RokopUi dopbov inaaaaiofcaalh M^rsliritokopul lllerama "-bte/m*--d^nTpesini Ud.) m vrnejo pošUJatelJu U v »lučaju. fce >e prllošU JUvertlsIn« fstas on .«d ImollSed articles wUl not ba r.tur^d. Otber ELT-ort*. PUT«. P~» eic~ wtll be reter^d to *mčm onlr accompanied br seUaddreaeed and stamped enveiapo. «asl«v na vsa. kar Ima stik s llsiomi PROSVETA 2657-J9 So. Lswndale Av«. Chicago 19, Illiaote MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (November 30, 1944), poleg vafiega imena JZSS^ da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, ds ie vam li«t ne ustavi.____ Povolilni optimizem Glasovi iz naselbin dil. Iskreno se jim zahvaljujem ^ za gostoljubnost. V Moon Runu sva obiskala moževa brata, Martina in Jože-} ta, nakar smo se skupaj podali na vinsko trgatev, ki so jo priredile slovenske žene v Narodnem domu. Imeli smo se imenitno, kajti zašli smo v veselo družbo. Na društvenem polju dobro napredujejo. Lepo je bilo videti žene ln može v povor- NEKOLIKO , prijateljev, sva *euvseeno poda- RAZMOTRIVANJA la na pot. Vožnjs je bila krasna Bellingham, Wash—V svojem v lepem jesenskem jutru, zadnjem govoru je republikam Frank je vedel kje živi moj ki ob priliki trgatve. Manjkalo ski predsedniški kandidat De- prijatelj Hauoman, icateri se je ni cvetlic in ne zelenja, vmes pa wey našteval Rooseveltu vsako- prostovoljno prijavil, da mi po-1 obilo sočnega grozdja. Kako le-vrstne grehe. Doliil ga je, da I maga pri osvoboditvi Joeva Bo- po so skupno zapeli "En hrib-' je naredil Uko velik dolg, da jelversa. Stopiva do njega in po- ček bom kujpil . . ." Sledil je danes sleherna oseba v Zedinje-1 trkava, toda na moj? veliko za-lpies in prosta zabava. Udelež-nih državah, uključivši otroke, I čudenje, ga nisem pdznal. Frank ba je bila velika. Lahko rečem, dolžna dva tisoč dolarjev. Ko-1 je opazil moje začudenje in mu da se Moonrunčanke znajo po mu so dolžni, mr. Dewey ni po-1 dejal, da je pripeljal Medveda staviti, vedal. To je ono, kar je "skriv-1 i2 St. Louisa. Hadpman je nam nost" za nemisleče državljane. 1 dobro postregel, nakar smo o-Dejstvo je, da nismo dolžni I biskali še druge prijatelje, med ne Angliji, ne Rusiji, ne Kanadi njimi prijatelja Luko, ki je da--nikomur! In vendar smo dolž-1 roval $5 za izpustitev Joe Bo- V Prosveti sem čitala dopis Terezije Hrovat iz West AUisa, Wis., v katerem je nasprotovala Rooseveltovi izvolitvi. Goto- russia rnnzt: Delavski in liberalni tisk širom dežele je zdaj poln razprav in poročil o zadnjih volitvah. Tudi meščanski dnevni tisk se naširoko bavi z njimi. Z rezultati teh volitev je oosebno zadovoljen delavski tisk-unijska glasila-in tudi liberflne revije. Ce naj verjamemo nekaterim teh unijskih listov, so bili izvoljeni v kongres sami "delavski prijatelji" . . . Star pregovor pravi, da r>o velikem veselju rada glava boli. Zdi se nam da bo po tem nebrzdanem optimizmu, ki zdaj preveja v delavskih krogih, v prihodnjih par letih marsikoga glava bolela. Kes so bili tu in tam izvoljeni več ali manj liberalni in delavstvu naklonjeni kandidati, toda ti bodo v obeh zbornicah kongresa v veliki manjšini. Kljub temu, da izgleda—vsaj navidezno—da je izid zadnjih volitev ustavil reakcionarni val in da se je organizirano delavstvo prvič izkazalo kot efektivna politična sila, iz Washingtona že prihajajo glasovi o zaskrbljenosti v naprednejših krogih radi kontrole kongresa po reakcionarnih silah. In zaskrbljenost je predvsem radi tega, ker bo kontrola važnih kongresnih odsekov ostala v rokah konservativcev in burboncev obeh strank. Te odseke so zadnja leta dominirali burbonski de-mokratjt z juga in republikanski toriji. Tudi v novem kongresu ne bo v tem oziru dosti spremembe, kajti po obstoječem pravilniku gredo načelništva vseh odsekov avtomatično onim senatorjem in kongresnikom večinske stranke, ki služijo najdalj v tej ali oni zbornici. In razen par izjem gredo te "starostne pravice" v promociji južnim demokratom. Načelništva vseh kongresnih odsekov so zelo važna, ker imajo prvo besedo njih predsedniki. Ce je predsednik tega ali onega odseka nazadnjak, bo navadno tudi odbor nazadnjaški. Odseki pa formulirajo in odločajo o vseh zskonskih osnutkih, v kakšni obliki naj pridejo pred zbornico. Odločajo tudi, kaj pride pred zbornico in kaj ne. Zato je tudi toliko zakonskih osnutkov položenih na polico, ali enostavno vrženih v koš. To se najraje zgodi z dobrimi (za delovno ljudstvo) predlogi. Kot smo že zadnjič rekli na tem mestu, je velika možnost in tudi skoraj gotovo, du bodo tudi novi kongres dominirali burbonski de-mokratje in torijski republikanci. Zdaj vidimo v Chicago Sunu od zadnje srede, du nas v tej domnevi podpira tudi Bascom N. Timmons, vvashingtonski reporter tega lista. On tudi piše, da so "podporniki administracije" v skrbeh, ker bodo reakcionarji obeh rftmnk dominirali važne kongresne odseke, kakor tudi skupno nastopali v vseh važnih vprašanjih notranje politike. Vpiašanje je, koliko bo pu konservativne kongresnike in senatorje vplival izid zadnjih volitev. Pri kongresnih volitvah pred par leti je reakcija smatrala, da je dobila "mandat" od volilcev. Zato je v obeh zbornicah kongresa tudi divjala na vsej črti. Tako je med južnimi demokrati in republikanci nastala odprta zveza in pogazila ali zmrcvarila vsako količkaj napredno stvar, koristno za ljudstvo in deželo. Psihologično je pri zadnjih volitvah reakcija izgubila ta "mandat"—vsaj pristaši administracije tako trdijo. Možno vsekakor jo, da bo radi politične moči, katero Je organizirano delavstvo pokazalo pri zadnjih volitvah, nu*trtl v kongresu—"delavski )>lok", podoben "farmarskemu bloku". Logično bi bilo, tla pride do tega, če je bilo izvoljenih res toliko "delavskih prijateljev" kot zatrjujejo glasilu CIO, ADF in železničarjev (za slednje govori izborno urejevan tednik Labor) Politični fidbor CIO bo gotovo skušal organizirati tak blok, kajti brez njega organizirano delavstvo ne bo imelo dosti besede v kongresu. Sploh jc tak delavski blok potreben iz več razlogov. Prvič bo brez njega reakcija še 71 trt a la na konju, drugič bi pa vsi "delavski prijatelji" morali pokazati svojo barvo, kakor Jo kažejo tudi člani fai murskega bloka Sploh hi h*l delavski blok merilo za vse prijn-telje in "prijatelje". Druga potreba bi bila, da bi delavski in farmarski blok skupno delovala. l>ej»tvo je, tla so interesi farmarjev in delavcev sorodni in v veliki meri tudi skupni. Namreč interesi onih farmarjev, ki taktično obdelujejo zemljo—ne onih, "ki farmajo farmarje", kakor je rekel pokojni Oecar Ameringer. Dober trg za farmarske prt-delke je mogoč le tedai. če obratujejo induatrije s polno puro in če ima delavstvo dober zaslužek. Obratno je tudi y interesu delavstva. da farmar prejme dobro ceno za svoje pridelke, kajti le te-daj bo mogel b»ti dober odjemalec industrijskih izdelkov. Reakcija »1 seveda stalno prizadeva, da ustvari čim večji psiho-lugjčni in politični prepad mini delavstvom In farmarji, kajti le na . ta način luhko vlada—dvoji ln vladaj' ln do zdaj Je bila reakcija uspešna posebno pa zadnjih oar let, ko je farmarski blok v kon gresu delal skoraj na v*e) črti roka v roki s torljct ln burboncl obeh strank. Dejstvo vsekakor Je. ako ne pride do organiziranja delavskega bloka v kongresu in do sodelovanja obeh blokov—delavskega in farmarske ga—se bo reakcijs zopet opogumila tn bo še dalje ja bala svoje»*« konja Se večia potreba na te. da st delovno ljudstvo in progresivni elementi v prihodnjih par letih ustanove svoj« politično stranko, k« b« resnično zastopala njih interese, kskor tudi intei ese vse debele Dokler ne pr*de dn tega. do nove in načelne politične nredelb« In reorlentaciie. toliko časa tudi m upanja da bo delovno ljudstvo dobilo ks| drugega kot »em in tam kakšno drobtino, r>ajvečkiat pa batine in 4 run-around . ni . . . Prijatelj, prosim te, povej mi, komu smo dolžni, mi bogati Američani, ki nas ima vet svet za bogataše in tudi sam naglašamo, da smo? Katera dežela nam je posodila denar, dt smo danes toliko dolžni? Dragi prijatelji, po pravic; vam povem, da so moji možgani prestari, da bi razrešili to zago netno uganko oziroma vprašanje. Komu smo dolžni?! Saj ji vendar Amerika naša in farmarji so naši, dobrine in kovine v zemlji so naše! Tudi tovarne in delavci so naši! Todi človek—dolžan si! . . . Zatorej dragi rojaki, to zagonetko prepuščam vam, da jo razvozljate, ali pa pišite Deweyju, da vam jo or reši . . . Zdaj pa se bom rajši malo po-bavil s sovjetskim državnin dolgom, kako oni rešujejo tc nadležno državno nalogo—bu džet—in kje oni dobe denar ir koliko so dolžni sovjetski držav ljani. Ker oni niso tako bogat kakor smo mi, potem bi bilo lo gično, da so zelo zadolženi. Ka ko bodo oni plačali svoj dolg' Information Bulletin, ki ga iz daja sovjetsko poslaništvo \ Washingtonu, od 20. oktobra j< to stvar lepo- in jasno razložil V Rusiji vzame ves dobiček vla da, izdelovalcem pa pusti tolik« kot potrebujejo za nadaljnji raz voj industrij in tako niso držav ljani nič dolžni, pač pa sprot plačujejo s svojim delom, kai pomeni, da več delajo in dobi vajo manj plače, kakor pač zahteva vojna. Kadar bo pa vojnf manj zahtevala in farmar in delavec več pridelal, bo dobil več plače—čisto po družinsko! Vsi morajo delati in vsi žrtvovati, •Laž!" versa. Luka je vdovec in je sam ✓zgojil veliko otrok. Je napred-lega mišljenja in naročnik Pro-jvete in Proletarca. Čas je hitro tekel in Frank rCokel mi je opozoril, da bi šla jbiskat še enega Haupmana. Z vo je pozabila\na Hoovrove čase, ali pa nisojbili njeni sinovi dovolj stari za delo, moji pa so bili. Če si imel delo, si prejemal mizerno mezdo, ampak Zemljevid kaše prodiranje sovjetskih armad na Ogrsko s severa in jugovzhoda. Odkar ie bil narisan ta zemljevid, so se sovjetske armade še prlvallle do Budimpešte. njič pa kaj več. Iskren pozdrav! —Josip Rebolj." Pred kratkim je moja žena pisala slovenskemu vojaku, ki je italijanski ujetnik v Ameriki. postal predsednik. Razmere so ijim sva bila soseda v Hunting-lge polagoma izboljšale, spreje-onu, Ark., in ga nisem videl žel tih je bilo več socialnih zakonov »0 let. Tako je bilo- moje začu-1 jn delavci so dobili pravico do delcT sploh ni bilo Vse drugače! Naslov je dobila v Prosveti je bilo potem, ko je Roosevelt Kmalu ji je odpisal, kot sledi: len je razvozljano, kajti tega iaupmana sem imel v mislih, co sem stopil v hišo prvega iiaupmana. Tudi v tej naselbini ni več ve organiziranja. Tudi predsednikovi sinovi so v vojni. Predsednik Roosevelt je vreden vsega priznanja za njegovo doro delo. Seveda* tu in tam je naredil na iko mladine doma. Mladeniči! pake, toda kdo jih pa ne? Kljub »o šli k vojakom, dekleta pa v I temu lahko rečemo, da je on /elika mesta za delom. Družina! mnogo dobrega in koristnega .Corbar ima tri sinove pri voja-1 storil za delavstvo, zlasti če u-cih. Eden izmed njih je pri vo-| poštevamo, da mu so nazadnjaških že tri leta, a ni bil še no-1 ki v kongresu vedno nagajali in >enkrat na dopustu. Sedaj sc I mu metali polena pod noge. lahaja nekje na bojišču na I K temu želim dodati še to, da francoskem. Pripovedovali soljfe Rooseveltova žena Eleanor ni, da je bilo pred vojsko zelo I zelo napredna žena in je že veli-ep® in veselo v tej naselbini | ko dobregia storila za delavsko :ajti fantje so r^di prepevali .lovenske pesmi in se niso sra novali slovenskega jezika. Tu li Frank Kokel dobro govori lovenski jezik in se ga ne sra-nuje Človeka srce boli, ko premiš- stvar. Leta 1940 so Roosevelta izvolili delavci, tako tudi letos V vseh industrijskih mestih so zanj volili v veliki večini in CIO. »je k temu veliko pripomo-i^el.—Uršula Klobčar. ja, da je bila nekoč ta naselbi-1 PLES NA ZAHVALNI DAN ia zelo živahna, a sedaj ne vi-lis niti šolarjev. Frank, njegova žena in jaz st /sem skupaj najlepše zahvalju emo za postrežbo, in gostoljub lost! Prihodnjič bom pa opisal tako sem se sam vozil dne 29 jktobra proti Wittu. Ciril Medved. 107. Donald. Pa.—Na zahvalni dan 23. novembra, priredi društvo 3ŽZ ples v dvorani SNPJ v Sy ganu, Pa. Ples bo trajal od de vetih zvečer do ene zjutraj Igral pa bo noznani Jake Mar tincic. Obiščite nas! Claire Usnlck. DVE PESMI North Chicago. JU). — Pisma ki jih pišejo vojaki, zelo rad či tam, zlasti pa ona od ujetnikov Pred kratkim je moja žena pre jela dve pismi od slovenski vojakov; eden teh je italijanski 3 KRATKEGA POSETA Llbrary, Prosveta mi zelc ugaja, kjer v nji čitam razne zanimive stvari. Prosveto čitam žc bo dejal ta ali oni. Ne I več ko 25 let. — Dne 7. okt. sv£ vem, nisem bil šc v Rusiji, vem I t možem obiskala prijatelje pa dobro, da bi jo radi mono-l kakih 20 milj od tukaj. Najpre; I ujetnik. Vojak Josip Rebolj, ki polisti-kupitalisti utopili v žlici I jVa obiskala Pagonove, ki živi-1 »e je srečal z našim Cirilom na vodo, ako bi mogli. In to je za-|j0 na mali farmi med naselbina me dovolj jasno! In še nekaj: I ma Cliff Mine in Oakdale. v kratki dobi, v 26 letih, so sel Vsi člani Pagonove družine sc silno dvignili v industrijskem,I zavarovani pri SNPJ. Oni imajo ekonomskem in kulturnem ozi-1 štiri zale hčerke in dva sinova Holandskem, piše: "Draga ga. Krafijčeva! Ko prejmete to pismo, boste gotovo presenečeni. Danes sem namreč po naključju srečal Vašega sina ru. To pove veliko. Toda do-|0ba pri vojakih. Oče in mati sta I Cirila pri južini. Sedeli smo pri volj, da me ne bo zopet kdo kri-1 /elo uljudnu in prijazna ter po-1 isti mizi, ko me je tovariš vpra- tiziral, da pišem samo o Rusiji George Gornik. "Cenjena gospa! Vaše pismo me je zelo razveselilo. Mislil sem, da ste dQma iz moje vasi, pa vidim, da ste iz bližnje^ vasi. laz sem Soma iz vasi Roče pri Štifu, županstvo Sv. Lucija. Tja sem šel večkrat na obisk k pripeljem. Ljubinj, ki je blizu "olmina, mi je tudi dobro znan Čim se vrnem domov, bom domačim povedal, da ste mi pisa-i razveseljivo pismo. Od doma nisem prejel nobenega pisma že eto dni. Prej so tam gospodarili ahi. Star sem 25 let in rojen sem btf pod italijansko nadvlado. K vojakom sem moral kot 20-letni mladenič in sedaj sem Ameriki kot italijanski ujetnik. Iskreno se Vam zahvaljujem za Vaše prijazno pismo, lipam, da mi kmalu kaj pišete. Pozdrav Vam in ostalim Slovencem v A'meriki!—Stanko." Kdor želi več pojasnila o teh dveh slovenskih vojakih, naj mi piše na moj naslov: Victor JCranjc, 819 13th st., North Chicago, 111. „ Victor Kranjc. pisal nekdanji waukeganški rojak John Lomovec svoji hčeri, lahko vidite, kako se godi našim rojakom v stari domovini Rojaka Lomovca sem dobro poznala in vem, da je poznan tudi rpnogih drugim tukajšnjim rojakom. Pismo je datirano v Martinii vasi z dne 7. avgusta t. 1. Glasi še: Ljuba hči! Malo čudno se ti bo zdelo, da ti pišem v teh resnih časih. Veš, pisal bi ti že prej, pa mi ni bilo mogoče. Danes pa sc mi nudi prilika in sem jo takoj porabil, da ti vsaj nekoliko opišem, kako živim tukaj in kakšne so razmere.^ Minulo je že leto dni, odkar so mi Nemci vse pobrali. Ostal mi je samo gol zid in zemlja. Toda zemlje ne morem jesti in je obdelovati, ker se ne nahajam doma na posestvu, ampak nekje v gorah pri slovenskih narodnih rodoljubih (partizanih). Vsi smo prepričani, da to ne bo dolgo trajalo in da nas bodo kmalu naši veliki zavezniki Amerikanci, Rusi in Angleži rešili Hitlerjevega jarma. Prepričan sem, da mi boš v teh težkih časih priskočila na pomoč. Sigurno te bo zanimalo, kako je tukaj. Upam, da bereš v ameriških časopisih kakšne so tu-kajšne razmere. Ali mislim, da ne bo škodovalo, če ti tud' jaz napišem o tem nekaj besed. Tu PRISPEVKI ZA STARO DOMOVINO North Braddock. Pa^V zad- imajo slovenski rodoljubi, parti-njem poročilu se je od strani zani, večino ljudi za k-boj, do-tajhika vrinila pomote. ' Brat .čim so domobranci, bolj Pia-Matt Junko je daroval $5, ne $2, vilno: švabobraner, kakor je bilo porocano. da oprosti. Nadalje so darovali: Anton Mramor, Mary John Kučič, Joseph (Church Hill), Joseph pra v nemški Prosim službi Narodna osvobodilna vojska po $5: in partizanski odredi so večino-Fink,' ma preoblečeni v angleške uni-Kučič,! forme. Vsako noč mečejo An-Kučič! gleži in Rusi obleko, perilo. 0-(E Pgh ) Po $2: Rose Hudale, rožje in druge potrebščine naši Martin Hudale, John Žerjav st., vojski. Tudi civilna oblast, ki so Josephine Sadar, Anton Kučič, jo postavili partizani, redno po-Joe Regina, Agnes Hreščak in sluje, čeprav so v kateri vasi en Rudy strežljiva. Njihovi otroci govorijo slovensko zelo dobro. Go spodinja zelo ljubi domače ži dE VEDNO NA DELU ZA I vali, zato imajo dve vrsti mačk IZPUSTITEV J. BOWERSA I Več psičkov, poleg tega pa tu-St. Loula. Mo.—V nedeljo, 22.1 di dve črni ptici, ki sta se pri okt., sem se imel sestati z odlič-lnjih udomačili. Pred hišo ima-no osebo iz Witta, 111., katera I jo veliko drevo in tam sedita ti je pri pomilostitvenemu odboru. I dve črni ptici ali vrani. Čim se Z bratom Koklom sva se zme-1 približa neznan človek, se obe nila, da greva skupaj v Witt, to-1 skupaj jezita kot sto zlodjev. da sestanek je bil preklican. Gospodinja mi je razkazala cve-| prijazen fant in me zelo vesrli. ker je morala dotuna oseba iti tlični vrt, ki obsega pol akralda sva se srečala. Pokazal mi je v Chicago po opravkih. Ker pn zemlje; to je celo polje raznih sliko svoje sestre. Potem sva je Frank Kokel zrnstel v Wittu I cvetlic. Seveda imajo tudi lep dolgo kramljala v našem jeziku in ima tum veliko znancev in | zelenjadni vrt, ki je dobro obro-|Naj zadostuje za danes, prihod- šal, kdaj se vrnem v Jugoslavi jo. Ker sem v odgovor omeni tudi Slovenijo, me je Ciril vpra šal, iz katerega kraja sem doma. Jaz sem doma iz Šmarnega pod Šmarno goro. V Ameriko sem prišel leta 1939, tik pred začetkom druge svetovne vojne. Danes sem imel prvo priliko govoriti v slovenskem jeziku, odkar sem pri vojakih. Ciril je Mary Anzlovar. Po $1: Mramor, Angela Hudale, John Žerjav ml., Frank Samsa in Ru-dy Korpas. Skupni prispevki znašajo $46. Vsem najlepša hvala!. Veselica, katera se je vršila v soboto, 28. oktobra, je precej dobro izpadla. Do sedaj je čistega preostanka $53.79. Posebno priznanje gre sestri Jennie Ka-rish, katera je podarila torto, ki je prinesla $10 čistega dobička. Hvala tudi drugim, ki so pripomogli do boljšega uspeha. Anton Rednak. tajnik 104 SANSa. Slika s vshedne fronte na Poljskem. Ko le sovletsks armada napravila mostišče preko reke Vlale. Je mcrala odblletl sllovlie nemške protinapada, de ga )e cbdriele. Na Poltskem le še ve> meearev popoln saetoj ns fronti ln Rusi na morejo nikamor. Enako Je tudi v Vshodnl PruelJI. katero Nam ct srdito branijo. PISMO IZ STARE DOMOVINE Waukegan. 111. — Danes, ko pišem te vrstice, je prav lepo vreme, indijansko poletje. Le- po vreme imamo že skoro mesec dni. Do sedaj še nismo imeli nič snega. V Prosveti je bilo že poroča-no, da sta odbora št. 9 JPO-SS in št. 36 SANSa sklicala skupno sejo 29. oktobra v Slovenskem narodnem domu. Na omenjeni seji je bil izvoljen poseben "skupen odbor za relifno akcijo, ki vodi zbiranje obleke in prispevkov za naše brate in sestre v stari domovini. Naš narod v Jugoslaviji je danes izmučen, lačen, zato mu pomagajmo? Ne mislite samo nase. temveč poka/.Kr. da ste iste krvi, da ste jim resnični bratje I in sestre. Nekateri kritizirajo in pravijo, da zato ne dajo nič, ker }mjakwDe bodo dobili naših poši-ljatev in da bodo sami poslali ' svojcem po končani vojni. Tudi mi bomo to storili, a potrebno jc. da i'm pomagamo tudi sedaj. ko so v največji potrebi! Iz sledeccga puma i ki ga je in isti dan notri Nemci. In ko Nemci odidejo, pridejo partizani in obratno. Pisal bi ti šc vec o tem, toda upam, da vse to bereš v časopisih. Še enkrat te prosim za takojšnjo pomoč. Čim se razmere u-redijo, ti takoj povrnem. Kako pa kaj živite? Ali ste vsi zdravi. Kaj pa tvoj mož? Ali je doma, ali je šel v vojno? Piš» mi, kako živite v Ameriki. Pn*. srčno te pozdravlja tvoj oče. John Lomovec. Vsa pisma, ki prihajajo zadnje čase v Ameriko, pričajo o hudem trpljenju našega naroda v Jugoslaviji. Ali naj ostanemo nemi, trdosrčni in gluhi na njihove apele? Podajmo jim roko — pomagajmo jim kolikor moremo! Pozdrav citateljem Prosvete! Jennie Ksb«r- POSNEMANJA VREDNO Klrby. Wyo. - Vsak dan rt-tam dopise v Prosveti ši rojaki v raznih na < zbirajo darove za nas ub" > " rod v stari domovini. K-'i Pa y v naši naselbini samo tri : blagajniku JPO-SS Jurjovc Ko sem se lotila tega d< -je pričel moj križev pot * dajanjem listkov. Nekste me vprašali, ali bom r r poslala na pravo metlo. menili, da bi morala im«-sebno dovoljen ie od o (Dal)«* rwi 1. ««»flni> Dobiti ffTtN Jopeja jugoslovanskega mašiva r PROSVETA • r t v 3 Pisatelj Adamič je dal SA-iina razpolago pismo ame-lega narednika Sweeta, ki fprebU dolgo časa v Jugo-hSi m ^ sedaj nahaja v ZL Sweet, ki govori štiri eZlkV in je sploh visoko izo-£en »oi, silno ljubi Jugo- ovane .n odkar je - po.na-kliučiu - partizanski Si zbor "Srečko Kosovel" o katerem je SANS ie po-Ijal si na vso moč prizadeva spraviti te pevce pred amen-So javnost. To je bil glavni namen njegovega pisma in tvjvedati bi se dalo precej na kratko, Toda v tem pismu je še nekaj drugega, kar je Sweet tako krasno povedal, ^ so njegove lastne besede boljše od vsakega referiranja. povest se tiče ene izmed mnogih epizod iz partizanskih bojev, prenosa štiri tisoč ranjencev iz krajev, v katerih so tedaj vodili sovražniki najhujše boje, na varno. Sweet pravi, da je ta storija že postala epos in misli, da je to poglavje iz sedanje vojne bolj čudovito kot katero koli drugo, kar je njemu znanih. Vsekakor kaže neverjetno hrabrost in požrtvovalnost osvobodilnih vojščakov Jugoslavije in je vredno, da se z njim seznanijo tudi naši rojaki. To pismo se nam je zdelo tako izredno zanimivo, tako poučno in pretresljivo, da smo smatrali z» greh, če bi izpustili karkoli, razen nekaterih čisto osebnih reči. Zato ga podajamo čitateljem v celoti, prepričani, da ne bo nanje naredilo nič manj globokega vtisa kot ga je name in na vse, ki so ga čitali. ETBIN KRISTAN. ARTIZANSKI EVSKI ZBOR V teh krajih je sedaj pevski »r, kakršnega še nikdar v živ-enju nisem slišal. Prilagam »red programa — avtografa a prednji strani sta zborovodji in solistov (Rado Simoniti, arjan Kristančič). Zbor je iz-lljučno moški in je sestavljen i tridesetih do štiridesetih par-Izanov. Kolikor mi je zriano, so »li precej časa skupaj, odkar d se organizirali na Visu. Se-»J posvečajo ves svoj čas obi-kom razrtih jugoslovanskih ta-orov in bolnišnic. Ce pravim, da je to najveli-astncjše zborno petje, kar sem a slišal, ne pretiravam niti za l»ko. Celo petje donskih koza-ov v zdi v primeri s temi pev-i kakor .škripanje zarjavelih rat. Njihov vodja. Rado Simo-je bil profesor glasbe na »grtbškcm vseučilišču in zdi da je skoraj vsak izmed pev-fv solist. Ce bi se moglo aranžirati, da 1 l> fantje prišli v Ameriko, lorda Pod avspicijami Združena odbora južnoslovanskih A-*nk.n< < v. bi bil to največji lr Propagande, o katerem bi se sanjati. Na nas, ki nismo J nikdar pr« j slišali teh pesmi '"•Sa načina petja, je njihovo ' 1 naredilo najmočnejši vtis. *P"cao sem, da bi v Ameriki P°J>« občinstvo. Človek se ne *)rp opreti lepoti njihovih pe- in glasov, p,, vam, kako se je zgo-mo bili tako srečni in dišali, kajti doslej so povoj čas svojemu kai je naravno. Pred J' bila tukaj Katarina 1 '"lika ameriška dram-' svojo družbo, ki je j|'<- l^irets of Mimpole ^•oraj vsi, vštevši go-f «11. so moji prija-• rri občeval z nji-•nu in po predsta-"m hotelu. Razumi sebi, da sem Jim '»jih' partizanih in ' 'I bolnišnico, ki ni Pnpeljal sem že •ovo) na predstavo C"rnell se je zelo govoril sem igral-nekateri izmed iutra obiskali bol-nameravanim ("•izvedel, ali bi blokih slučajih se posvetoval ■ po- Mstvu ffikim f-r rif-| i Mr u litičnim komisarjem). Bili so vzradoščeni. ko so slišali, da bodo imeli priliko videti "največjo ameriško igralko" in člane njene družbe. Ali bi ostali za južino? Nesreča je hotela, da je Katka dobila hud nahod in je morala ostati v postelji. Guthrie Mc-Clintic se je zapletel v neke nujne posle. Družba se je torej skrčila na MeKaya Morrisa, E-laino Perry in štiri druge igralce. Marijo, mojega poveljujočega častnika in mene. Katarina je bila razburjena, ker ni mogla z nami, toda ona in Guthrie sta nam dala svoje listke za odmerke in odpeljali smo se do oficirske kantine, kjer smo nakupili cigaret, slaščic, lešnikov, mila, pisemskega papirja, črnila — bogve česa ne. Prihod zelenega busa, ki je bil ves počečkan z imeni Cor-nell, Brian Ahern itd., je povzročil v bolnišnici silno senzacijo. Hitro so ga obkrožili radovedni Jugoslovani, ki so skušali razvozlati uganke pisarij na straneh. Dr. Janovič in mlada komisarka sta nas prišla pozdravit in potem sta nas odvedla v glavno pisarno. Tine, mlad fantič, ki streže v častniški jedilnici, je prišel s steklenico "rakije" — to je jugoslovanska vodka, dvakrat prekuhana iz češpelj, mogočna o-gnjena tekočina, gladka in slastna. Vrhovni zdravnik, ki govori dokaj dobro angleščino, je prišel in pozneje sta se nam še pridružila poročnik Emilija Kraigher in angleški stotnik (zdravnik), ki je vedno tam. Presenetljivo je, kako majhna lahko postane jezikovna zapreka. Razgovor je bil prost in la-hak. Naposled nam je politični komisar povedal storijo, ki je sedaj postala že skoraj epos v zgodovini sedanje vojne. To je povest takega junaštva in požrtvovalnosti, da splahnejo vsa druga poročila in se pogreznijo v brezpomembnost. Komisar sam, to dvajsetletno dekle, komaj malo več kot otrok, je bila udeležena kot poveljnlca ene brigade. ODISEJA KONVOJA RANJENCEV Napišem to kratko kolikor le morem. Morda ste že slišali o stvari — to povest, kako je bilo štiri tisoč ranjenih prenešenih na varno ozemlje — sedem sto kilometrov daleč, če se potegne ravna črta, toda v vaši deželi preko strmih gorskih prelazov, okrog in preko rek, je bila daljava v resnici več kot tisoč kilometrov. V celi povorki ni bilo ne enega motornega vozila in malo število vozov s konjsko vprego je naposled moralo biti odstavljenih, ko je bilo treba za-klati živali za hrano. Pot se je pričela meseca januarja. Vetrovi, sodra in sneg v hribih so naredili iz pofbvanja smrtno grozo. Če vzamete v poštev dejstvo, da je bilo treba vsakega ranjenca nositi na za silo narejenem nosllu iz odeie ali pa na hrbtu drugega vojaka in da so jih skoraj na vsakem palcu poti napadali Nemci, četniki ali pa ustaši, da so včasih mogli potovati samo po noči, često ne več kot miljo ali dve na dan in se potem morda umaknili, da se izognejo bitki z imenitno oboroženim so-' vražnikom, če vzamete vse te1 reči v poštev, boste morda lah-! ko začeli razumevati ogromnost tega dejanja Jaz priznavam, da ne morem. Preveč je za mojo cenitev. Kajti to še ni vse. Ves čas je bilo treba negovati ranjence; pomanjkanje zdravil in bolniških potrebščin je bilo a-kutno in s časom je bilo vse izčrpano. Obveze je bilo treba prati in zopet prati. Hrane je bilo malo; ranjenci so dobivali večji delež. Drugi so jedli travo, lubje — karkoli je moglo dati prebavnim sokom opravka in vzdržava-ti krvotok. In vendar — kljub tem navidezno nepremagljivim zaprekam so se bojevali in zaplenili štiri nemške tanke, katere so pozneje morali pustiti pri neki reki, tako globoki, da je tanki niso mogli prebroditi. Prizor ob reki je moral biti neverjeten, ko so se partizani trudili, da bi na kak način za silo premostili tok, ki se ie ob pomladni povodnji izpremenil v hudournik. Cele u-re so jih napadali nemški strmo-glavni Stuke, enkrat trideset teh bombnikov ob enem. Na srečo je bilo na drugi strani reke v pečinah nekoliko duplin, finega po enega so prenesli ranjence preko reke in jih spravili v votline, da, bi našli nekoliko počitka po prestanih mukah. Po štiri in dvajsetih urah neprestane strežbe so nadaljevali pot. Toda najhujši vseh njihovih doživljajev ie bil nekako sredi aprila, ko so bili v globoki, široki dolini obkoljeni od vseh strani. Visoke gore so se dvigale na ti-eh straneh, zadej pa so bili griči. Na vseh višavah so bili sovražniki. Nemci so imeli tri strani zasedene, ozadnje pa u-staši in četniki. Ti so bili pod osebnim poveljstvom Mihajlovi-čevih častnikov. Cele dni so bili v tej pasti, ves čas pod topniškim ognjem in skoraj neprenehoma bombardirani iz zraka. Tukaj so pretrpeli svoje največje izgube. Sčasoma so vendar v temi prišli skozi sovražniške črta. Morali so se v ta namen razdeliti v majhne skupine, v nekaterih primerih po dva vojaka in en ranjenec. Uslaši so zahajali v bližnje vasi in grozili kmetom, da prihajajo četniki in ustaši in če se ne pridružijo Mihajloviče-vim četam, da imajo nalog, pobiti jih na mestu. Kmetje pa so zvedeli rdsnlco in namesto četnikom, so se pridružili partizanom. (Dalje prihodnjič.) Ameriški poslanik te vrača domov Čungking, Kitajska, 16. nov — Clarcnce E. Gausse, ki je nedavno resigniral kot ameriški poslanik, je zapustil to mesto in odpotoval domov. General Kaišek, poveljnik kitajskih armad, mu je pred odhodom priredil banket v počast. Posle ameriškega poslaništva v Čungkingu je prevzel George Atcheson. Kolaboratorji v Ukrajini London. (ONA) — Ruske čete so uiele na svojem prodiranju na Poljsko preko 20.000 Ukiajin cev, ki so obtoženi sodelovanja z Nemci. Rdeča armada ima v rokah preiskavo. Ali ate naročeni na dnevnik "Prosveto"? F odpiral ta avol llatl ■*'. .v Slovenska Narodna Podporna Jednota F » 2C57-S9 So. Lssrndsia Avs. Chicago IllinoJ« Tr GLAVNI ODBOR Uvrini odaak V1NOCNT cainkah, «1. pr«dardntk r, A VIDSH. «1 tajnik ANTON TROJaA. «1 pomnim Umik MtHKO O KUMKL. «1 l.Uiiajmk LAWRKNCR UHAnisllKK. umik bol. Mli llAKl. VKIIOVNIK. illrrkl tnUd 1'IHLlr (iOUlNA. upiaviM) tlluvll« ANTON uahiim. Urrd.uk sUaila 4 & V Fort Waymi. Ind.. ia organlairano delavstvo unij CIO in AFl* storilo dalakoaeien korak v smari bratska solidarnoatl. Ustanovili ■o skupni odbor, ki bo deloval aa smsgo ln aa dalo po vojni. Na sliki ao voditaiii tkanih krajevnih ia centralnih unij obeh delav* •ktk avaa. ki podptaujajo pakt vtajemnostl In skupnega programa. Glasovi iž naselbin , (Nadaljevanje t 2. strani) prodajanje liatkov. Akoravno sem jim povedala r da ne beračim, ampak prodajam, sem jih vseeno slišala. Mislila som si, kako se tedaj ljudje počutijo, ko pride božji namestnik v hišo prosit milodarov, ki nič ne prinese, temveč samo odnese . . . Pozdrav vsem Čitateljem Prosvete.— Angela Nagode. popolnoma okreval in se pu vrnil k svoji družini. Naj omenim, da imam ie enega brata, ki se nahaja na bojišču v Franciji, Moj sin pa je nekje na Havajskih otokih. On je pri mornarici. Hrut Hudi ae je boril na atrani bojevnika Ttta. Kličem i z vsega srca, da bt se zdravi in veseli vrnili domov vsi, naši sinovi, bratje in možje! Frances Valenctc. PISMO IZ ITALIJE Toladf. O. — Sledeče pismo sem prav kar prejela od mojega brata, ki se nahaja nekje v Italiji. Pismo se glasi: Barrl, 17. septembra 1944. Preljuba sestra in vsi ostali! Danes sem prejel tvoje pismo. Nisem se več nadejal, da ga bom prejel. Ko sem ga čital, so mi stopile solze v oči. Pišeš mi, da nimaš nobenih vezi z nami že veliko let. Enako Je z menoj. Nisem vedel kaj in kako je z vami. Sedaj sem zvedel za mojo družino, da so vsi živi in zdravi. .To mi je povedal neki Sme-jan, ki je bil pred mesecem dni doma. Toda to je bilo pred e-nim mesecem. Kako je z njimi danes, ne vem. Upam, da se jim ne bo nič hudega zgodilo. Jaz sem se malo pozdravil in sčasoma bo vse prešlo. Menim, da ne bo vojna več dolgo trajala, potem pa bomo začeli novo življenje, novo in svobodno življenje! Če tudi ga mi ne bomo dolgo vživali, ga bodo pa naši mladi, se razvijali in rasli. Jaz imam neprestano prod očmi moja otroke in vse druge, ki jim sedaj kujomo bolj šo bodočnost. Moj Rudek bo meseca decem bra šest let star, a je tako velik, kot da bi imel osem let. Hčerka pa bo stara mesecu februarja štiri leta? Samo, da bi jih Ae enkrat videl. Sedaj bo poteklo dve leti, odkar sem z doma. Ra/u mem, da je tudi tebi hudo, ker nlmal pri sebi svojega sina. Ob tej priliki pišem pismo POROČILO ZASTOPNIKA Havminla. Pa.—'To poročilo sr nanaša na moje potovanje po ohijskih naselbinah Povver Polnt, Lisbon, Salem, Canton, Harber-ton, Akron, Warren, Niles in Gir-ard ter na obmejni naselbini Sharon In Baasemer v Pennl, nekoliko pa tudi na pittsburško okolico. V Povver Pointu sem obiskal trgovca Ttiška, kl je bil dokaj zaposlen, nato pa sem odšel k Hogatajevlm, kjer sem dobil prenočišče. Obiskal sem tudi Čuko-vc. Steve Čuk ima majhno maj-no, v kateri dela tudi on. Njegova žena rada člta naše liste v obeh" jezikih in je aktivna pri društvu. Ponovila je Proletarca In mu dala v podporo dva do Irrja. Proletarca je ponovil tudi Tom Mrcina, za Narodni dom pa Bt gatajevl, ki ga sedaj upravlja jo, kajti rojakinja Pušnik vsled zaposlenosti ni mogla dela pri domu več vršiti. Naslednje jutro me je Bogata jeva žena peljala k znanemu Jacku Bergantu, ki lina v bližini farmo. Kupil |e Adamičev u knjigo "Mv Native Lund" in ji daroval $1.25 Prolataicu v pod podporo, še prej pn jo poslal $!) v isti namen. Hergantovi se zolo zanimajo za napredne in dubrc stvari. V Salemu sem najprej obiskal n a p r e d n o Mihevčevo družino. Jaka je delal v tovar ni, žena |)u okrou hiše. Milievce vi imajo farmo, zato tudi obilo dala, Francka se razume na agi-tueijsko delo in rnl je svetovala naj greni obiskat rojake, ki so m prod kratkim naselili v bližini I bližina Frank Koran je naroči Ut Proletarca, do£lm so ga Mi-hevčevl ponovilifiin Prosveto pa tudi niso |Mi/abill. Po večerji no D."Jugo.lov.nl r« «r.d. K..o J^-l-rllo. J. 4ok.. t«4l .o «m«i U. IU Chicago U. III Chlrftco M. III Chlrago »3. III. ClUcano U. III PodpratUadnlka Ml« IIAKI. II K l' M K H. prvi |todpi««l»rUnlk ||oi M. l'nl varani p« AMII.us ZAItNICK. tliu«! #«>Upml«Unik 3M1 W. Ulh SI.. Ovvlantl I. Ol.lo Dlalrlklnl poiipratUailnlkl prvw - «11 Wood»aa«l Av«., John.li.wn, JAMrs MAi.l.lt II, dius« ukrotil' |( ll Nu i, Oakclal« l»* • U*Ut TM»a MltlUli in.ini«. Ursru>in oSo.»jr........ OUI« lian du 11 SI, NI |«uU I«. Mo AMIinor.ICH. M«-!«' Ok.olja _ OH Pl»rr« SI. >:vrlrll». Minn tUWA 1(1) lOMilC. Iralo oSroAJ« ... HJ3 W. Ttl» »t,, Wala.nliurs. Culo OoaaoSsraSI oSaak MATH prrauvic ll pr««t>rdnlk VCNCSNT CAINKAR .............. A. VIUK.lt MIRKO O KUIIKI. ... JACOI1 ZUPAN .. LONALt) J^ l.OTIIICH RUUOLPII U8( II ANTON AIIULAH, |>r«0a«UHlh ritANK VRATAR1CM rkANK BAHHIČ ............ ANORKW VIUHICII ............ lOSCPIIINK MOČNIK »HANK Z.AITZ, pirilacdnlk ... ANUHKW (iHUM JOHN ol.11' rHKU MAL.OAI .................. iosEPii riroLT OR JOHN J. ZAVKUINIK ....................KM r IBlal SI. Clrvrland 10. Ohlo ------------ MAT Ho. I.*wiiilalt Avn . Clili ago U. III ................So l4iwud«l« Avr , L'hla«e*» U, III, 9M1 Ro I ..vm,,i .i. Avr , ClilcSSO 23. III -........ 1400 Ro Lonihard Av«. IWwyn. III. «o Trumbull Av«. Uilvago n. IU. . ......... too K Moih St., ruelld It. O. Porotni odaat ..... ...........— ......... Uo« »1. Anna. Kanaaa 911 T«n«i HI. lAu.ine, p« ... -------- luail Muakoka Av«, ( Ivvoland 1». Ohlo a- .....'»O foi »al Av« . Julutalovvn. Pa. .. Tli K lllttth Strast. C lave Und lt. Ohlo Nadaoral oda«k J3UI So I .a w ml a I« Av« . Chlc««u 18. III. — HIM aitowdMt. Ovltoll II, Mltth, aai So Ptoa|M<4'| Av« . riar«ndon llllla, III, "«ri(leljen zrakoplov« nemil oddelku in kutei i se Je v e-nam sliiču|ii spustil s padalom na juKoslovaiiNku tla. On Je v «# ifa osvobojenih osemlllh med »alprviml skrbmi il sa mlsdlno. ftol.k.mu pouku poavečslo i.r^doo vsinoat. ka, pokaš trle tudi pričujoča slika. Šol. Jim Ja vs-k prlm^ao aU a. MM itanavljanja hl#.o treh letih pa Je bil na fHitisk /avedn« |/a delavstva končno iK/milni/iri V ra|K»ru. si je nakopal bolezen ln l«*tu U Je unul. V Cunlonu sem ohiNkul tujniku društva .115 SNPJ Čufarja, ki ml je bil lukoj nu uslugo in me je peljal v slovensko naselbino. Mo jakinju (Jonu je kupilu Kernov l>» hednjuk Njeni trije siiiovi so pu vojukih, eden teh H- devet jet Hojukinju (ier/inu je pono* vilu Prosveto. Tudi ona ima dva sinova pri vojukih Prosveto Je ponovil tudi illuž Od ur, ki je v tej vojni izgubil sinu Prenočil eni pn Odai jevib, Ifi ae /ivo zanimajo za svetovne dogodke. Ito-jukinju Od m je Inla iiu konvenciji SANSu V Csntonu sem si»o-/nai tudi z znanim dopisnikom Piosvete Miehuelorn Čokom, ki je bratrsne«' dr, Ivana Čoka Mi liuel ima bogato izkušnje iz prve svetovne v^jne in !»• dobro (siiičen o luznlh vpiašanjih s«a m na kraja. Nai^ll se je na Proletarca in v n jenov sklud prispe val I 'A Rojak Čufst m- je (tuli ii.ii'Mil na Ptolelurea lz Caotona me je jad peljala v llutlM-rton. kjer sem prenočil pil Kostoljubni družini Platner in pri prav tako gostoljubni družim Knaua. Seznanil sem sr s predsednikom SNI) Mattom Klan čem, ki Je pred rnno#inil leti živel v Vukifiu. Pa Matt )e pono j vil Prosveto, tako tudi Frank Arvleluh čigar s*n Je z dvema < otrokoma "Vi e«l zgotcl v leseni' krutkih beseduh omenil silno podeliti pomoči jugoslovanskemu ljudstvu, katero, vsled požganlh domov, prebivu po gozdovih, kur je videl na svoje oči, Za njim je govoril državni senator Lukas iz (iaryja, Imliana, v hrvatskem jc-xiku; in duši je tu lojen, istegu precej dobro ohvludu. On Je tudi naglašal potrebo naše skupni1 akcije, s katoro moramo poinugiitl vsemu ljudstvu Jugosluvlie. Za njim jo bila predstuvljonu moja malenkost in zu menoj pa glavni govornik, slovenskemu delavstvu dobro poznam horitelj za ljudsko pravice, K t hm K risi un, predsadnlk SANSa. On Je v skoro tričetrt-urnom govoru navzo-6!tn ruzlotil zgodovino sedanje vojno v domovini in grnxuU» po« divjanih nemških nueljev, kl so Izgubili vsa čuvstvu, kalem po-stuvljajo človeku nad žival In if ponižuli nu barbarizem. Navzoči so pašno sledili njegovim izvajanjem in z večkratnim ploskanjem potrdili, ds o-lobi .i\ a)o njegovo iuzluganje. Sltdila le tudi zn pomožno uk-oijo namenjena kolektu, o knterl pu nimam podatkov koliko Je znašala, kar hiez dvomu poročajo Waukegančani sami. 11»ulje, sestre, rojaki! Krvni bratje v domovini, v boju zu življenje ln smrl, sestradani, brez, strehe, obleke, ranjeni, bolni, prosijo naše pomoči, Sedaj je Sm, da llm priskočimo nu pomoč, ker aedaj ko v nujni |>otreht. Vsako odlašanje pomeni nudulmjc žrtve, zatorej hitimo! - F. A. Vldar. 2. podpredsednik SANSa. lušlei v času, ko se je njegova /enu nuliujula iiu delu v tovarni. Anton Zornlk. zastopnik. Bi__--- • ar r t^mrj uiiriiii BONDS STAMPS TRINERJEVO GREN-KO VINO PONOVNO IZVOLJENO! Trm< ijevo antiko vino t Vitsmi-noto It I jr lol.. poRoVIH« l/voljeno 1 /otloVol Jat Votli, kot |illljubl)en« >r nun ut tnlvsjalno »ndalvo v 'Zrlioh mit dtZnvsh l nil kotom |ti|-|r.ida «>»i Tt«mrj»vo grenko vino je lulo |tiiiu k-nu ns lis |xrd 57 l«'ti kol jo><»mi v nj« S" viatsh l'n|#u l.oito-l te /•m. aljive /ittrai jat rasla I/ '» aolovo in zsneaijivo T t in« r j« vo gti nko vino z Vitaminom It I vlivti svojo (tohru /mmo slavo, 1'oakoalti- g.i* ft«lt||<- kot )«' pTedpi« -no n« »Irklcniel ln |ite|tt ičMjtr se o lwii Val Irkuinar vam isd po-»ft« In, «ko aa pa ru* moicte dohili v v ii»i wMotl/inl, pitlt* na Jnarph Til- car« 11X3 H Aalilunit A m < hieu«a s iu '__—tAdv. i GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA (Nadaljevanj«) Velikokrat prihajajo k meni. Sobica je postala premajhna. Tudi preprost človek sprejema svet, ki je utelešen v povedanje, v besedo, v pesem, v godbo. Le pokaži mu in videl boš, da ne morejo živeti samo izbranci. Pokazala sem jim slike polne barv, pela sem jim pesem, polnila aem jim srca z godbo. V dušah be jim je rodilo koprnenje, prva stopnica v visoke kraje. Linina misel je bila posmeh življenju. Rekla sem ji: Ni denarja, ki bi ti mogel kupiti dušo in telo po pravi vrednosti. K tebi so hodili trgovci in te goljufali za dušo in telo, rekli so ti lažnivo besedo in verjela si jim. Ko si poznala, si se porogala življenju, pred katerim si se skrila. Odpri oči in poišči si življenje! Danes je Lina polna radostnega smeha. Poiskala sem ji službo. Ni še dovolj plačano delo njenih rok, a Lina bo sestra tistim, ki se bodo borili za veliko usodo bodočih dni. Iz vasi je prišel fant in odpeljal ozdravljeno prijateljico Anice <*nih v velikem okvirju vm' polno podob, največ vojakov, kt mi di/ah pod pazduho svoje neveste; gledali so modro in moško; Lenartu ae je zdelo, da niso podobni le samim sebi, temveč da so si podobni tudi med seboj. Nad odprti- mi durmi je bilo napisano, da se da človek lahko slikati za trideset krajcarjev, da je slika na pravljena v petih minutah ter da je verna kakor ogledalo. Tja je stopil Lenart. Koj na pragu mu je prihitel naproti suhljat človek z jetičnim obra tom in golimi očmi. Pomencal je z rokami, priklonil se globoko ter pozdravil Lenarta za gospoda. YANKINPANIKVMBN of the U. 8. Third Army advance Indlan-fashlen, tn alngle file and cautlouslj with rifles at the alert, through a rubble-strewn street of Aachen past the dead body of a Genjian soldier. This isaU. 8. Signal Corpa Radiophoto. "Kaj ukažete, gospod?" "Dajte mi sliko!" je rekel Lenart ter potegnil iz suknje svoj zeleni denar. Fotograf je razganil papir, pogledal ga od blizu, pretipal ga vsemi prsti; nato je pogledal še Lenarta, pretipal mu dušo z golimi očmi. "Kje si dobil ta denar?" "Mati mi ga je dala!" je govoril Lenart s težkim, globokim glasom, ki ni bil njegov. In prešinilo ga je bliskoma, da bi skočil čez prag, potuhnil se v gnečo, pobegnil v gozd. "Zdaj je že tako vseeno!" je odmahnil v svojih mislih in je čakal. Fotograf je stopil k skrinjici, naštel drobiža polno dlan, na-sul ga Lenartu v per išče. "Veliko < denarja za mladega gospoda, veliko v teh hudih časih!" je rekel, pogledal rdeče, pretipal Lenarta vdrugič; toda Lenart je bil dušo zaklenil. "Postavite se tja, pred tisto zeleno platno!" Lenart se je postavil tja. Stal je mimo, ker bil je od mrzlega kamna vse do srca. Ko je bilo delo opravljeno, se je vrnil na cesto, pred šatore, ki jih je obsevalo večerno solnce. Najprej je sedel v čoln, da bi se zibal. Harmonika Jfe zapela, čoln je švignil nakvišku, nato se je spustil v globočino. Lenartu se je zmeglilo pred očmi, v solnč-nem kolobarju so zaplesale sanje pred njim in v njem. Sanje brez podob in besed, le reka svetlobe, ki se je migljaje in tre-petaje prelivala sama vase, nosila njega na svojih žarečih valovih, ga zagrnila, popila vsega, kakor je bil. V teh bleščečih, pojočih valovih bi ostal na vekomaj. Nič ni bilo tam misli, ne žalostnih, ne veselih, ni bilo nič bridkosti, ne greha in ne strahu, še človeka ni bilo, ne človeškega glasu in življenja. Ena sama luč, ena sama in stotisočera. Ko je stopil iz čolna, se je o-potekel; z očmi, še polnimi solnca, ni razločil ne ljudi, ne kra ja. Ali ko je izpregledal, je luč mahoma ugasnila,• se mu je srce stisnilo in skrilo. Ustnice je ime opaljene, začutil je, da je žejen Stopil je k šatoru, kupil si je kozarec sladkega malinovega ter ga popil v naglih in dolgih požir-kih. Nato si je vzel še velik koš medene potice ter je z lačnimi zobmi ugriznil hlastno v rumeno skorjo. Koj je omahnil senco za kostanjevo deblo, izme-tal vse iz sebe, malinovec in skorjo; kar mu je ostalo potice jo je studoma zalučil v travo Mraz ga je stresel, v glavi mu je zakljuvalo glasno in trdo, lfti kor z vranjim kljunom. "Čas je, da pojdem po sliko!" se je spomnil. In napotil se je k siromašni kajbi umetnikovi. Fotograf se mu je spolzko na smehnil izpod golih oči. "Kaj tako lepega še nikoli ni ste videli, mladi gospod!" .. Ko je Lenart pogledal sliko, se je zgrozil. "Kaj to da sem jaz?" "Kdo pač drugi, mladi gospod? Sijajna slika je, čisto po pravici!" Lenart je videl otroka, podobnega tistim, ki jih lačni komedi-jantje vlačijo po vaseh seboj in ki se na dvorišču za zakrpanim šatorom pulijo s krmežljavim psom za kost. Od života je vise- la suknja predolga in preohlapna, na desni strani še celo, ker tam je bil denar; noge so bile tenke, v kolenih uj>ognjene, ka-tor prelomljene, noge starca. Glava je bila prevelika za ta drobni život, klonila je s svojo težo med ramena; lasje so bili podobni plevelu na njivi, kadar ga počeše veter. Videl je dvoje nastežaj odprtil oči, v teh očeh pa je bilo hudodelstvo, ki se je skrbljivo skrivalo s svojo tihotapsko plahostjo in s svojih zrelim spoznanjem greha. Ustnice so bile papete in debele, hotele so se odpreti, da bi nekaj povedale, toda bilo jih je sram. "Da sem res to jaz?" je straho-ma jeknil. "Prav noben drugi, mladi gospod! Kaj se ne poznate?" Lenart je šel. Videl je svoj greh iz obličja v obličje, videl ga v vsej njegovi sramotni zavrže-nosti. Ko je bil pod kostanji, v samotnih večernih sencah, je razcefral podobo greha na drobne kosce, jih razmetal po poti, da jih je trosil veter na vse strani. In takrat ga je obšla misel, prečudna da nikoli take: 'To sem bil jaz. Zdaj me ni več. Nekdo drugi je zdaj." — Kmalu za njim je prišla po poti ženska, ugledala je v svitu zadnje zarje droben list na pesku, pobrala ga je, pogledala ga od blizu pod lučjo svetilke. "Kdo je pač raztrgal to karto? Tako lep otroški obraz, tako nedolžen in žalosten!" Zamislila se je Bog vedi kam, v tiste daljne kraje, kamor do užaljene misli, kadar uf ce ne spremlja. — (Se nadaljuje.) Rmzni mali ogl&|j Hotelske »lužkhijJ • v. .... m cistilke STALNO DELO I PRIJAZNO DELOVNO STANjJ Stalno ali delno, kakor vam dopušča. Plača $92.00 mesečno. Vprašajte: Edgewater Beaeh H< Employment Office 5357 SHERIDAN RD Razni mali oglasi SLUŽKINJA Malo stanovanje; triletna deklica Svojo sobo s kopalnico. Dobra plača -—Tel. Buckingham 8879. FIREMEN—KURJAČI za stoker kotel, nočno ali dnevno delo, dobra plača. YELLOW CAB CO., 57 E. 21st Street. POTREBUJEMO SLAMNIKARICE IZKUŠENE DELAVKE za šivanje slamnatih KItI DOLGA SEZONA Dosti kit "braid" slame in velii dela. 11 Delavke polno zavarovane na stroške. Oglasite se pri: LEPMAN BROTHERS CC, Marshfield ave. in Harrison st! POTREBUJEMO slamnikarice kušene šivalke. Julien Hats. 65] So. Water St. Room 701. BUS BOYS STALNp DELO IN PRIJAZNO DELOVNO STANJE DOBRA PLAČA - - OGLASITE SE TAKOJ; ?A'. ŠE DANES. Vprašajte: »LT* . • Edgewater Beaeh Hotel EMPLOYMENT OFFICE 5357 SHERIDAN ROAD DELO D O BEI hišnice "jamtresses' Ženske za čiščenje uradov Delovno uro od 5:30 popoldne do 12. ura tvečsr. Vojno nujna industrija. VPRAŠAJTE pri: illinois bell telephone companv "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. VVashington Street Vaš spomin ZA s UMRLIMI Vaše cvetice POSLANE ZA POGREBE V TOLAŽBO ONIM. KI fiE ŽIVE POMAGAJTE NAM IZDELOVATI JEKLENE SODE "STltEL DRUMS" ZA ARMADO IN MORNARICO Stalno delo tudi po vojni, je redno delo tudi v mirnem času Dobro delo za močne, zdrave ljudi v starosti 20 do 55 let. Izkušenost ni potrebna, plača od ure, ne od kosa. Čas in pol za nad 40 urno delo. 48 do 54 ur na teden in bonus. Unijska tovarna. Plačane počitnice. Zdravstveno zavarovanje. Severno-zapadna stran, 63rd poulična kara do Cicero Ave. Bus South do 67th St., potom 2 bloka zapadno. Vprašajte za Mr. Cerniaka. » NATIONAL STEEL CONTAINER CORP. 6700 So. Le Claire Avenue KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ '3.00 Knjiga je trdo vezan* in ima 821 strani Recepti ao napisani v onglolk—> jeslku; pnnafcod pa ao tudi v jealku naroda, kl mu je kaka Jed posebno v navadL Ta knjiga }e nekaj posebnega za one, ki se zanimajo m kuhanj« ln se hočejo v njem čimbolj izveibati in Izpopolniti. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. -Amy Air forot ptxxo tli Weat ISth Street Hj H gnj New York 11. N. Y. naroČite si dnevnik prosveto Po sklepa 12. rodne konvencije se lahko naroči na list Prostota prišteje eden. dva. trt iiirl ali pet članov Is one druilne k ninL List Psosvota slano sa vso enako, os ilans sli nsčlansSe oo u eno letno naročnino. Kot os člani fto plačajo pri ssssmentu |1J0» tednik, ae jim to priiOsJe k naročninL Torej sedsj ni vsroks. rta da jo list predrag sa člane SNPJ. List Prosveta Je vaia lastnina to gotovo Jo v vsaki druilni nekdo, kl bi rad čital llat vsak dan. Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čian SNPJ, ali če se preseli pro« od družino in bo zahteval sam «voj m tednik, bode moral tisti član lz dotlčne družine, kl je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznani« uprsvniitvu una, ln obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosvets. Ako tegs n« stori, tedaj mors uprsvniltvo anlžatl datum sa to vsoto naročnuu. Cena listu Prosveta Jot Za Zdruft. drftave In Kanado 99.00 1 tednik ia.___ 2 tednika In._____ 3 tednike In._______ 4 tednike In_______1.20 » tednikov in.-------- nič Za Chieaso In okolico Ja JJ-J 1 tednik ln.------------- 2 tednika In.—...........- S tednike ln........... 4 tednike ta.............JJJ ft tednikov ln........ Za Evropo Je—..........—......00.00 Ispolnlto spodnji kupon. prUoftiie potrebno vaoto danarj« ali Mener Order v pfcmu in ai naročite Proaveto. llat. ki Je vaia lastnina. PROSVETA. SHPJ. 28 ST So. Lawndale Are. Chicago 22. I1L Priloieno poli I jam naročnino aa llat Proareto vsoto t— _ • ČL dnafttra It.—- Os tarife tednik ln ga pripišite k aaoji naročnini od članov moje droiine: L ^ 9. „ 4. ČL druitra it ČL drvitra a ČL druitra it. ČL drvitra iL Nor