Kmečka hgoiina Uradna Joločiiev naivišjih mesnih cen V naši banovini so uradno dolofiene naslecLnje najvišje mesne cene: a) za 1 kg govedlne prvovrstne kakovosti, ki se kot takšna označi z žlgom pri mesnem ogledu, do 14 dln aprednji In do 16 din zadnji del z do 25% prtklade kosti, za 1 kg pljučne pečenke brez kosti do 22 dln, za 1 kg pljuč In jezika do 16 din, za 1 kg ledvic do 14 din, za 1 kg jeter do 12 dln, za 1 kg možganov, srca in vampov do 10 din ter za 1 kg loja do 7 dln; b) za 1 kg g-ovedine drugovrstne kakovosti do 12 dtn sprednjl In do 14 din zadnji del z do 25% priklade koeti, za 1 kg pljučne pečenke brez kostl do 20 dln, za 1 kg ostalega mesa pa po cenah, kakor ao določene pod točko a); c) za 1 kg teletlne do 14 din sprednji ln do 16 din zadnji del z do 30% prlklade kosti, za 1 kg teletine brez kosti do 24 din, za 1 kg jeter do 22 din in oatalega drobovja do 15 din; č) za 1 kg svinjlne do 16 dln aprednji in do 18 din zadnji dpl, za 1 kg slantne in sala do 20 din, za 1 kg masti do 22 dln, za 1 kg ledvlc, arca ln možganov do 18 dln, za 1 kg jeter do 14 din ln pljuč do 10 din. Te cene veljajo za področja mestnih občin Celje, Marlbor in Ptuj ter naslednjih otočin: Zagorje ob Savl, LaSko, Trbovlje, Hraatnik, žalec, Teharje, Slovenji Gradec, šoštanj, Slov. Konjice, Vitanje, fimarje pri Jelšah, Kamnica, Studenci, Radvanje, Pobrežje, Košaki, Slov. Biatrica, Sv. Lenart v Slov. gorlcah. V ostalih krajih banovine se morajo računatl pri 1 kg za 1 din nižje cene od onih, kl eo prej navedene. Prekrškl te odločbe se kaznujejo. Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mesa in mastt iajvišje cene za kruh y Sloveniji Na podlagi uredbe o nadzorstvu cen i« ban g. dr. Marko NatlaCen odredil sledeče najvišje cene kruha: a) za lkg belega kruha lz pšenicn« moke St. 0 ali Ogg do 5.40 din; b) za lkg polbelega kruha iz moke St. 4 do 5 din; c) za 1 kg ornega kruha iz moše St 5 In 6 do 4.50 din. Prekraki te odločbe a« kaznujejo po ftlenu 8. uredbe o kontroli cen. Z dnem objave te odločbe izgube veljavo va« naaprotne odobritv« oen kruha. V Ameriki cena pšenici padla Na ameriškem žitnem trgu ao padle oene pSenici v poldrugem tednu akoro za 25%, od 109 na 82 centov buaelj. Ta padec v Severnl in Južnl Amerikl je priSel nepričakovano, dasi je bil položaj cen od začetka maja naprej fivrst Cene paenici so se znižale na svetovnem trgu kljub dejatvu, da ao slahl izgledi za pšeni&no letino v Kanadi, v Združenih ameriškib. državah, v Argentini v Južni Ameriki in v Podonavju, kjer so celo pričakovali, da ae bo cena dvignila. AtnerlSkl žitni trgovel pripteujejo znižanje cen vojnim dogodkom na Nizozemakem iti v Belgiji Ta dva trg-a 8ta z zasedbo po Nemcih izgubljena za Ameriko. Odločilno vlogo na žitnem trgu je igrala žitna borza v holandskem obmorakem mestu Rotterdam, kl je sedaj v nemskih rokab, Velikl vojnl dogodki zadnjih nekaj tednov ao izzvali ne samo na žitnem trgu, ampak sploh na tržlSčih s surovinami popuščanje cen proU vaemu pričakovanju. Službeno poročilo Ijubljanske blagovne borze Smreka, jelka. Hlodi L, IL, monte 235—305, brzojavni drogovi 220—250, bordonali merkantilni 330—380, Filerji 270—310, trami ostalih dimenzij 270—320, škorete, konične, od 16 cm dalje 590—630, škorete, pararelne, od 16 cm dalje 680—750, podmerne, od 10—15 cm 640—700, deske-plohi, kon., od 16 cm dalje 510—560, par., od 16 cm dalje 560—650, kratice, za 100 kg 75 do 85 din. Bukev. Hlodi od 30 cm dalje, I., II. 125—165, hlodi za furnir, člsti, od 40 cm dalje 250—300, deske-plohi: naravni, neobrobljenl, monte 300 do 350, naravni, ostrorobi, I., n. 520—600, parjeni, neobrobljeni, monte 420—480, parjeni, ostrorobi, I., n. 590—700 din kub. meter. Hrast. Hlodl I., n. premera od 30 cm dalje 245—365, bordonali 800—900 din, doske-plohi, boulea 850—950, deake-plohl: neobrobljeni I., II. 700—800, frizi: širine 5, 6 in 7 cm 750—820, slrine 8—12 cm 850—950 din kub. meter. Macesen. Deske-plohl, obrobljeni, ostrorobi od 1030 do 1100 din kub. meter. Ostali les. Brest 700—760 din; javor 690—750, jesen 710—760, lipa 620—670 din kub. meter. Parketi: hraatovl 60—75, bukovi 40—45 dln kvadr. meter. zeleznlški pragl 2.60 m 14X24 hrastovi 40—45, bukovi 20—25 din komad. Drva: bukova 17—20, hrastova 15—18 din 100 kg. Oglje bukovo, vilano 75—80 din 100 kg. Koruza času primerno suha, par. Indjija, franko nakladalna pcotaja 200—202.50 din 100 kg. Pšenlca juž. banataka franko nakladalna poBtaja 252.50—255, gor. bačka franko nakladalna poataja 260—262.50 din 100 kg. Ječnten bački in aremskl franko nakladalna postaja 215—220 din 100 kg. Oves bački, sremaki in slavonski, franko vagon nakladalna postaja 210—212.50 dln 100 kg. Rž bačka, fraako vagon nakladalna poataja 215—217.50 din 100 kg. AJda franko vagon alov. nakladalna poataja 200—205 dln 100 kg. Moka pšenična (bačka tn banataka) 462.50 dln 100 kg. Flžol ribničan 500—550 din, prepelifiar 550 do 600 din 100 kg. Krompir oneida (kranjakl) 155—160 dln, kresnlk 155—160, industrijaki 110—115 dln 100 kg. Seno prešano v bale alšdko 120—125, polsladko 115—120, kialo 105—110 dto 100 kg. Slama prešana v bale 65—75 din 100 kg. Sejml 3. junija za rogato živtnoi Ormož; goveji ln konjaki: Murska Sobota — 4. junlja živinskl in kramaraki: Slov. Bistrica, Križevcl (okraj M. Sobota); avinjski: Ormož! govejl In konjaiki: Ptuj; tržnl dan za avtnjoi Dolnja Lendava — 5. junija svinjakl: Ptuj, Celj« — 6. Junlja tržni dan a svinjami: TurniSCe (v Prekmurju) — 7. junija govojl in kramarslklr Kapele prl Brežicah[ avinjaki: Maribor; avlnjaki: Brežice. Cene goveje živine po sejmih Voli. Ptuj 4—7 din, mladi voll 4.75—6.50 din; Koprivnik v kočevskem otoaju 7—8 din, junci 6—7 dtn; Metlika I. 7—7.50 din, II. 6—6.50 din, IH. 6 din, juncl L 6.50, n. 5.50, m. 5 din; Kranj I. 9.50 din, H. 8.75 din, m. 7.50 dln kg žive teže. Biki. Ptuj 5—7 din kg žlve teže. Krave. Ptuj 3—7 din; Koprivnik v kočevskem okraju 5—6 din; Metlika I. 6—6.50 din, H. 5.50, m. 4.50 din; Kranj I. 7.50 din, H. 6.50 din In IH. 5.50 din kg žive teže. Tellce. Ptuj 5.50—7.50 din; Koprivnlk v kočevskem okraju 5.50—6.50 din; KranJ I. 9.50, H. 8.75 din, III. 7.75 din kg žive teže. Teleta. Ptuj 6 din, Koprivnik v kofievakem okraju 8—9 dln; Kranj I. 8.75 din, H. 8 din kg žlve teže. Surove kože. Kranj govej« 12—14 din, telefiie 20 din kg. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 90—120 din, 7—9 tednov 130—170 din, 3—1 meaece 190—235, 5—7 mesecev 390—450 dln, 8—10 mesecev 480 do 570 din, 1 leto atare 820—910 din komad; 1 kg živo teže 9.50—10.50 din In od svinj za klanje 12—15 din; Ptuj 9 dtn, MeUika 8—10 tednov 170 do 200 din, 7—10 meaecev 300—450 din; Kranj 7—8 tednov 190—300 din komad. Pršutarji (prolekl). Ptuj 10—11 dtn, Kranj 10 do 11.50 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 11.50—11.75 din, Kranj 12—12.50 din kg žlve teže. Kože. Kranj 8—10 din kg. Tržne cene žito. Kranj: pšenica 2.75 din, ječmen 2.50 dla, rž 2.50 dln, ovee 2.50 din, koruza 2.40 din kg. Maribor: pSenica 2.25—2.50 din, ječmen 1.50 do 1.75 dtn, rž 2 dln, ovea 1.25—1.50 din, koruza 1.50—2 din kg. Fižol. Kranj 7—8 din, Maribor 4—8 dln kg. Krompir. Kranj 2—2.60 dln, Maribor 2—2.50. Seno Marlbor 175—180 din 100 kg. Detelja (luoerna). Maribor 60—75 din 100 kg. Mleko. Kranj 2.25—2.50 din, Marlbor 1.50 do 2 din liter. Surovo maslo. Kranj 36—42 din, Maribor 80 do 36 din kg. Jajca. Kranj 1 din, Maribor 0.60—-1 din komad. Jabolka, Kranj 10—12 din, Maribor 8—16 dta kilogram. Trda drva. Kranj 115—125 din kub. meter. Perutnina ln kozliči. Maribor kokoš 25—35 din, par pižčancev 35—80 din, puran 60—70 din, raca 20—25 din, kozlic 60—95 din. Drcbne gospodarske vesii Franoozl bodo plačall iz Jugoslavije uvoženo blago v dinarjih. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je aklenilo 8 Francijo pogodbo za izvoz sto vagonov meaa. V tej pogodbi je bilo dodočeno, da bo plačano izvoženo meao v dinarjih in ne v franku, kojega vrednost v aedanjem vojnem čaau skače gor in dol. Potreba sladkorne tovame v Sloveniji. V Sloveniji ae uporabi na vsako oaebo 5.6 kg sladkorja. Iz tega vidika je nujno potrebna med Slovencl sladkorna tovarna, katere doslej še ni. Vprašanje je, čs bi bila zemlja v Sloveniji pripravna za pridelovanje aladkorne pese. Svojčaa ao že napravili okolici Ljubljane tozadevne poakuae, kl ao izpadli zadovoljivo. Na vsak način bi morall zemljo za pridelovanje sladkorne peae preizkuaiti na vefi krajih. Ako bi ae pokazalo, da bi bil pridelek prikladeh, bi se morala takoj osnovatl sladkorna tovarna, za koje proapeh bi bila potrebna vaota 50—60 milijonov din. Za ustanovitev aladkorne tovarne v Sloveniji bi imeli predvaem zanimanje alovenski trgovci, ki sladkor prodajajo, in tl bi že prispevali za tovarno precejšnjo vaoto. Ker je sigumo, da bi se sladkorna tovarna v Sloveniji dobro izplačala, bi se lahko pritegnil k njeni organizaciji zasebni kapital. Zunanji kapital, kojega ao laat jugoalovanske aladikorne tovame, je že zaslužil težke milijone. Ustanovitev slovenake aladkome tovame pa je tudl zapoved naSe goapodarake samostojnosti, da bl blli Slovenoi že vendar enkrat rešeni težkoO pri uvozu aladkorja.