dekorativna glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana leto XIX 4 april 1977 »Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel. 54-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet. cS tečna ! UO Let in 85. tortni dan t&aaci&a CJita Težko bi danes po toliko letih vestnega in požrtvovalnega dela vsega članstva KPJ oz. KPS v nekaj skromnih vrsticah opisali vsa prizadevanja in nenehni boj naše partije za osvoboditev jugoslovanskih narodov, za človečanske pravice in interes delavskega razreda, o borbi za mir in miroljubno sožitje, o razvoju socialističnih samoupravnih odnosov in neuvrščeni politiki. Vsa ta prizadevanja so odraz našega 40-letnega dela in so ne-razdružljivo povezana z imenom našega največjega moža, voditelja tovariša Tita, ki letos praznuje svoj 85-letni rojstni dan. Prvi kongres, ki ga imenujemo tudi kongres združitve socialdemokratskih strank in skupin, sega nazaj v zgodovino in je bil na pobudo srbske socialdemokratske stranke že aprila 1919. leta v Beogradu, kjer so se združili v novo Socialistično delavsko partijo Jugoslavije (komunistov) ali SDPJ (K). Na tem kongresu je bil spre jet temeljni dokument »Podlaga za zedinjenje«, kjer so se izrekli za boj delavstva proti buržoaziji in kapitalističnemu izkoriščanju, to je boj, ki neizogibno vodi v politični boj, za odpravo razredne družbe, za enake pravice in enake dolžnosti vseh, ne glede na spol in socialno opravilo. Ugotovili so, da narašča moč prole tarcev in armada brezposelnih na eni strani ter povečevanje nasprotij med izkoriščevalci in izkoriščanimi na drugi strani. Naloga SDPJ (k) je bila, da organizira delavstvo Jugoslavije, po izkušnjah velikih socialnih revolucij, v razredne bojne organizacije, ki se bojujejo za interese proletariata in odpravo kapitalističnega družbenega sistema. Kongres je sprejel »politični akcijski program« in več resolucij ter statut SDPJ (k). Izvolili so tudi centralni komite. Za generalnega sekretarja je bil tedaj izvoljen Filip Filipovič. Zaradi notranjih kriz in neenotnosti v stranki in močnega zunanjega vpliva je levo krilo partije spomladi 1920. leta ustanovilo posebno stranko — Komunistično partijo. Drugi kongres socialistične delavske partije Jugoslavije, ki se ga je udeležilo 450 delegatov in je bil v Vukovarju junija 1920. leta, je v svojem programu obravnaval manj pomembne stvari kot je ločitev cerkve od države, črtanje dolgov in odpravo davkov, socializacijo lekarn, bolnišnic, sanatorijev in javnih kopališč, ustanovitev ljudske rdeče armade ipd. Kongres se ni dotaknil bistvenih vprašanj: o nacionalnem vprašanju in opredelitvi agrarnega in kmečkega vprašanja. Na tem kongresu so centralisti izgubili vso podporo in partija je zamenjala svoje dotedanje kompromisno ime SDPJ (k), z novim, jasnim in čistim imenom: Komunistična partija Jugoslavije — (KPJ). Noben centralist ni bil izvoljen v vodilne organe partije. Pozneje so sami izstopili iz nje. Po vukovarskem kongresu je KPJ imela dva velika politična uspeha: — na občinskih volitvah v Srbiji in Makedoniji je partija dobila večino v svoje roke in tako vso občinsko upravo v Beogradu, Kragujevcu, Valjevu, Šabcu, Užicu, Skopju in drugih krajih širom po državi: — na volitvah v ustavodajno skupščino novembra 1920. leta pa je dobila 59 poslanskih mandatov v skupščini in je bila po številu mandatov tretja in edina stranka v parlamentu, ki je imela poslance iz vseh krajev države. Zaradi uspehov partije in vse večjih zaostritev med buržoazijo in delavskim razredom, je preplašena buržoazija pripravljala nasprotni udarec. Najprej je izdala tako imenovano »uredbo o redu in delu«, s katero je prepovedala legalno pravico do stavk. V noči 30. decembra 1920. leta pa je izdala »Obznano«, ki je prepovedala vsakršno dejavnost KPJ in enotnih revolucio narnih delavskih sindikatov, že naslednje leto pa so »Obznano« spopolnili z »zakonom o zaščiti države«, ki je bil uperjen proti KPJ in njenemu članstvu. Za komunistično dejavnost je bila določena celo smrtna kazen. Začela so se ostra policijska in sodna preganjanja komunistične partije. njenega vodstva in vseh par tijskih aktivistov. Pozneje niti tretja, niti četrta partijska konferenca nista dokončno rešili vseh pomembnih vprašanj, ki jih je vsebovala naša revolucija predvsem zaradi napačnih predpostavk o pravici narodov do samoodločbe in združitve, namesto tega so se zavzemali za razbitje Jugoslavije na več samostojnih držav. Zaradi vsega tega je bila partija nepripravljena na dogodke, ki so si sledili v naslednjih letih po diktaturi kralja Aleksandra in težki gospodarski krizi. To naj bi bil kratek zgodovinski okvir dogajanja in hotenja, ki so si sledile po težkem in mračnem obdobju v boju in razvoju partije, ki so ga označevali nenehni notranji prepiri, frakcioni-stični boji, slabo vodstvo, zaradi česar so vedno trpeli interesi delavskega razreda. Avgusta 1937 je nrevzel dejansko vodstvo CK KPJ Josip Broz Tito. Prav on je dobro vedel, da je KPJ v domovini v resnici močna, zdrava in sposobna razrešiti svojo zgodovinsko nalogo. Preporod KPJ, ki je potekal v težkih okolnostih šestojanuarske diktature, svetovne gospodarske krize in sektaške politike Kominterne ter strogega in krutega policijskega režima in preganjanja jugoslovanskih komunistov, ki so morali oditi v ilegalo. Tovariš Tito je dokazal voditeljem Kominterne, da so obtožbe proti KPJ netočne in da je napačno izenačevati stanje v domovini z razmerami v emigraciji. Zato se je vedno bolj kazala potreba, da se CK KPJ, ki je deloval v Parizu, čimprej vrne v domovino. Za njegovo vrnitev v domovino se je vztrajno prizadeval Josip Broz Tito, ki je bil edini član vodstva, ki se ni kompromitiral in ki ga je kominterna priznavala. Zato se je tovariš Tito, ko je sprevidel pravi namen ravnanja že kompromitiranih članov CK KPJ, na svojo odgovornost vrnil v domovino in navezal številne stike s partijskimi funkcionarji in organizacijami ter sestavil začasni CK KPJ. Mednarodni dogodki so naznanjali, da je svet na pragu nove osvajalne vojne, grozila nam je zasedba našega ozemlja s strani fašističnega pakta posebno še po priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu in zasedbi Albanije s strani mussolinijevih čet. V delovanju KPJ se tako začenja novo obdobje z novim vodstvom, za obrambo domovine pred pretečo nevarnostjo agresorjev, za osvoboditev delavskega razreda iz okov kapitalističnega izkoriščanja in zatiranja. Nov centralni komite si je pod Titovim vodstvom zastavil za prvo, neodložljivo in najnujnejšo nalogo, utrjevanje partije in boj za čiščenje partijskih vrst raznovrstnih oportunističnih, frakcionističnih in drugih razrednih sovražnikov. Začelo se je splošno zbiranje protifašističnih sil za boj proti nemškemu in italijanskemu agresorju. KPJ je svoj boj tudi vsestransko nadaljevala z geslom »Za mir, kruh in svobodo«. Organizirala je številne akcije delavskega razreda in kmetov ter drugih svobodoljubnih ljudi za boljše izkoriščanje gmotnega položaja in jačanja obrambnega sistema, vsesplošnega ljudskega odpora, ki je vedno bolj preraščal v vojaško silo, ki je v hudih štiriletnih borbah dokazala svojo moč, odločno voljo naroda, da mu je za vedno dovolj izžemanja in tiranije Ta usmeritev, s katero se je KPJ vedno bolj uveljavljala kot edina politična sila, ki lahko uresniči takšno obrambo domovine in voljo delovnega ljudstva Jugoslavije, je bila potrjena tudi v znameniti V. državni konferenci KPJ v Zagrebu od 19. do 23. oktobra 1940. leta. Takšna taktika KPJ in vojna strategija je izvirala iz splošne revolucionarne strategije narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti. — Njen tvorec je tovariš Tito človek, ki je s svojimi sodelavci kot generalni sekretar partije, predsednik vojnega komiteja CK KPJ in pozneje poveljnik glavnega štaba NOPOJ in vrhovni po veljnik NOV in POJ, NOVOJ in Jugoslovanske armade, najgloblje doumel pogoje, v katerih sta se začeli vojna in revolucija odvijati ..., je zapisal general Nikola Ljubičič. Narodnoosvobodilni boj vseh narodov Jugoslavije in ljudska revolucija, sta bila med sabo tesno povezana in pomembna za vse jugoslovanske narode, mednarodno delavsko gibanje in za poznejši boj kolonialnih narodov, ki so se in se še borijo za svojo osvoboditev. KP Jugoslavije je znala narodnoosvobodilni boj povezati z bojem vseh naprednih sil v svetu, ker je bila vojna proti fašizmu, osvobodilna vojna naših narodov, ki so se borili tudi za socialno, nacionalno in politično osvoboditev. KPJ je združila vse demokratične sile, ne glede na politične, idejne in svetovno nazorske razlike in jih popeljala v boj za osvoboditev dežele izpod okupatorjev in njihovih slug do končne zmage nad fašizmom in domačo buržoazijo. Druga svetovna vojna je povzročila velike socialnoekonom ske politične in druge spremembe v svetovnem merilu, v korist socialističnih sil. Imperialistična politika velikih sil je tako doživela največji polom. Začenja se novo obdobje boja za socializem in neodvisnost, v prvih vrstah pa obnova v vojnih vihrah razdejane in opustošene dežele. Pod neposrednim vodstvom partije in tovariša Tita se prične pospešeni proces podržavljanja na vseh področjin, nacionalizacije industrije, rudarstva, bančništva, trgovine na debelo in prometnih sredstev. Pod vodstvom partije in tovariša Tita se organizirajo Enotni sindikati Jugoslavije, ki postanejo pomemben dejavnik s spremenjeno vlogo v novi državi in pri obnovi našega gospodarstva. Po letu 1947 nastopijo nam vsem dobro poznane težave tujega vmešavanja v naše politične razmere, ki so oslabile enot nost in zavrle družb eno ekonom ski razvoj med socialističnimi deželami. V nasprotju s Stalinovimi na-zo i o enotnosti socialističnih sil v svetu, sta KPJ in tovariš Tito še enkrat in odločno dokazala svetu, da narodi Jugoslavije ne odstopamo od svojih demokratičnih in marksističnih načel, na katerih temelji enotnost jugoslo vanskih narodov in narodnosti ter vsega mednarodnega komuni stičnega in delavskega gibanja To sodelovanje med socialistični mi deželami in delavskimi giba nji, ki sloni na enakopravnosti in popolni neodvisnosti vsega naroda, je naše stalno načelo. Vsak narod naj gradi socializem na temeljih marksistično - leninistične teorije, upoštevajoč konkretne razmere in možnosti svoje deželi. Po prvem prehodnem obdobju administrativnega socializma, smo z ustanavljanjem prvih de lavskih svetov po letu 1950 pričeli z gradnjo druge in naslednje etape v obdobju izgradnje našega samoupravnega — socialistih nega razvoja. Šesti kongres KPJ, ki je bil novembra 1952. leta v Zagrebu, je ovrgel stalinistično prakso internacionalizma in potrdil pravilnost in nujnost uvedbe delavskega upravljanja in po zneje samoupravljanja, kot prelomnico v razvoju socialističnih družbenih odnosov v Jugoslaviji. Kongres je sklenil, da se spremeni ime KPJ v Zvezo komunistov Jugoslavije — ZKJ. Sprejel je tudi nov statut ZKJ, v katerem je posebej poudarjena večja javnost dela zveze in doslednejše uveljavljanje politike ZKJ. — Za delavski razred, delovne ljudi, za vse narode in narod nosti naše dežele bo leto 1977 potekalo v znamenju tega velikega jubileja, ki bo povezan s pro slavo 85-letnice Titovega rojstva in v znamenju novih dosežkov na vseh področjih materialnega in duhovnega ustvarjanja. Tone Jan i 1111!! 11 40 let KPS V noči med 17. in 18. aprilom Pfed 40. leti so se v Barličevi PJši na Čebinah nad Zagorjem ob ~?avi zbrali delegati slovenskega Pelavskega razreda in zavedni komunisti, ki so čutili bližajočo se nevarnost: »Nad usodo našega, stoletja mučenega in zatiranega sloven-suega naroda ...«, kako grozi slovenskemu narodu in narodno-®“}m Jugoslavije, združena s fašističnimi vojnimi hujskači, da potepta in zasužnji ves slovenski narod. Jugoslavija, posebno še Slovenija, leži na križišču poti in tvori naravni most, kjer se seka-Jo pot na Balkan in odtod dalje Proti Egejskemu morju, to je pot 2 Srednje Evrope preko Trsta , Sredozemsko morje. Vse to so edeli tudi fašistični roparji in si tisti, ki stegujejo svoje roke P° našem ozemlju v želji, da za-°stijo svoje ozemeljske apetite a naš račun. Pred takšno nevar-r ?tJ° se je moral slovenski na-too. zavarovati tudi leta 1937, uno-tevajoc navodilo manifesta KPS, pred slovenskim delavskim azredom in vsemi demokratični-i silami slovenskega naroda ne „ ve m ne sme biti nobenih pre-gvaa m ovir, ki bi ovirale in spod-bratsko združitev vsega odofjubnega jugoslovanske-v-ai mustva v boju proti zavoj e-sw,Cem m izkoriščevalcem in uPnemu sovražniku. Naloga, a združijo vse sile za boj proti zavojevalcem, imajo predvsem lavci. Zato nosijo zgodovinsko Odgovornost za bodočnost naše-naroda, je bilo glasilo manife-Dl- m kar nam je že naš veliki Pa in revolucionar IVAN nNKAR zapustil kot oporoko: meni, na mojih plečih, na h,. ? . delavca — proletarca, leži d°cn°st slovenskega naroda, naroda — proletarca. Uvodni referat na ustanovnem kongresu na Čebinah, ki ga je imel tov. Edvard Kardelj, je opozarjal na bližajočo se nevarnost, ki grozi slovenskemu narodu s strani hitlerjevskega, mussolini-jevskega in jugofašizma. Zato je bilo v prvo vrsto postavljeno vnrašanje nujnosti, da se slovenski komunisti odločno zavzemajo za povezovanje in krepitev delavskih vrst in da pripravijo slovenski narod za boj proti bližnji nevarnosti. Ustanovni kongres je imel tudi pomembno nalogo posološeva-nja rasti partijskega kadra, glede na končno izvedbo sklepa o preosnovi organizacij v Sloveniji in na Hrvatskem v nacionalne komunistične stranke, ki jih je vseboval januarski razglas, sprejet na posvetovanju vodilnega aktiva KPJ avgusta 1936. leta in krepitev bratske enotnosti vseh jugoslovanskih narodov, kar je bilo pozneje uzakonjeno v temeljnih točkah OP, ki ga je sprejel vrhovni plenum OP, SNOO na svojem zasedanju 1. novembra 1941. leta. Ustanovitev in krepitev KP Slovenije je okrepila tudi enotnost članstva KPJ, posebno še po prihodu tov. Tita na njeno vodstvo. Tako je naš slovenski narod prvič v svoji zgodovini začel živeti kot narod, osvobojen socialnega izkoriščanja, nacionalnega zatiranja in stoletnega hlapčevanja. Temeljni kamen za ta zgodovinski dogodek, vsa prizadevanja med NOV in v vsej povojni graditvi naših samoupravnih — socialističnih odnosov, je bil položen prav na Čebinah pred 40 leti. Ta kulturna dediščina našega naroda nas še danes obvezuje in nam narekuje, da branimo vse pridobitve, ki smo jih s krvjo in požrtvovalnim delom zgradili in izpolnjevali vse do današnjega dne in za kar se moramo truditi še v bodoče. »Danes nam ne grozi kulturno uničenje ne tujčeva oblast, danes smo svobodni, suvereni gospodarji slovenske zemlje in rezultatov svojega dela ...«, je zapisal tov. Šali v posebni prilogi v Komunistu. Zato čuvajmo naše bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, stojmo na braniku naše domovine, razvijajmo naše samoupravne, socialistične odnose in produktivne sile do te višine, da bomo vsi kot eden ostali resnični gospodarji svojega dela. Naj živi ZKJ, na čelu s tov. Titom, naj živi ZKS in z njo dediščina naših bratov in očetov! Tone Jan Letos praznujemo tri velike obletnice: 40-letnico Titovega vodstva KPJ, njegov 85. rojstni dan in 40-letnico ustanovnega kongresa KPS. Ob teh jubilejih smo sprejeli Titovo štafeto. Iz spominov tovariša Franca Leskoška in Pepce Kardelj, kako so potekale priprave in sam kongres DELAVCI! Delovno ljudstvo! Slovenci! »žive naj vsi narodi, ki dan dočakat hrepene, da koder sonce hodi, ne bo pod njim sužnje glave: da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Nad usodo našega stoletja, mučenega in zatiranega slovenskega naroda, ki je pretrpel v svoji zgodovini vse, kar more pretrpeti majhen, nikoli svoboden narod, se grozeče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v njegovi zgodovini. Na kocko je postavljen njegov narodni obstoj v trenutku, ko je on sam zaradi razcepljenosti in neenotnosti — neoborožen in nesposoben za obrambo ... Ti veliki Prešernovi verzi in del besedila so vzeti iz manifesta, ki ga je sprejel ustanovni kongres KPS. Prvi kongres komunistične partije Slovenije je bil v noči med 17. in 18. aprilom 1937 na Čebinah nad Zagorjem. Konec leta 1936 je prišel v Slovenijo Josip Broz Tito, ki se je prav takrat vrnil iz Sovjetske zveze in postal organizacijski sekretar centralnega komiteja KPJ. Prizadeval si je utrditi stranko in njeno vodstvo, ki naj bi se čimprej vrnilo v domovino. V Ljubljani se je Tito sestal najprej s člani pokrajinskega vodstva in z njimi razčiščeval njihova neenotna stališča. Njegovo delo za ureditev odnosov med slovenskim in osrednjim vodstvom KPJ je potem nadaljeval Bevc. To je bil psevdonim tovariša Edvarda Kardelja. On je prišel v Ljubljano iz Moskve februarja 1937, zato da bi pripravil ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Na plenarnem sestanku pokrajinskega komiteja marca 1937 so s separatističnimi in samoslo-venskimi zamislimi dokončno obračunali in sklenili takoj sklicati kongres, na katerem naj bi ustanovili Komunistično partijo Slovenije. Tov. Leskošek in Kardeljeva sta povedala, da so kongres morali pripravljati zelo skrbno, kajti režim je prav takrat poostro-val ukrepe zoper komunistično partijo. Notranje ministrstvo je v zaupni okrožnici 3. marca 1937 opozorilo banske uprave, da poskušajo komunisti legalizirati oziroma markirati svoje delo tako, da se »vtihotapljajo v društva in politične organizacije, pri tem pa še vedno ostajajo njihove kon-spirativne organizacije«. Kljub temu se policiji kongresa ni posrečilo razkriti. Tov. Leskošek pripoveduje: »Trboveljski partijski organizaciji je bila zadana naloga, da poišče varen kraj za sestanek. Kongres je bil tako na odmaknjenih Čebinah. Tu je tudi približna geografska sredina Slovenije. Bilo je v kmečki sobi hiše kmeta Barliča, ki je bil mladostni prijatelj Mihe Marinka. Iz Ljubljane smo se na kolesih odpeljali Kardelj, njegova žena Pepca in jaz. Nad Trojanami bi nas moral počakati vodnik. Pa se je vodnik nekje izgubil. Bili smo zelo živčni. Saj je bil kongres napovedan za ob desetih, mi pa smo prišli na Čebine šele okrog polnoči. Malo je manjkalo, da med potjo nismo zgrmeli v neki prepad. Končno nas je vodnik le pripeljal do cerkve na Čebinah. Potem smo v sosednji hiši pohiteli z dnevnim redom. Tov. Pepca Kardelj je povedala: Kongres je bil v majhni izbi. Človek si more težko zamisliti, da so se tako pomembne stvari zgodile na takem kraju in prostoru. Na tem kongresu sem bila izvoljena v CK KP Slovenije. Sklepe kongresa smo potem uresničevali prek partijskih organizacij«!. Zaradi neodgovornega dela takratnega organizacijskega sekretarja pokrajinskega komiteja Jožeta Butinarja na kongres niso prišli zastopniki partije iz Kočevja, Maribora, Ptuja in iz Notranjskega in tudi ne predstavnik mladine. (Po ustanovnem kongresu mu niso več zaupali, zato ker je Butinar slabo pripravil prihajanje delegatov na Čebine. Najprej so mu postopoma odvzemali delo v centralnem komiteju, nato ga pa popolnoma odstranili.) Tako se je na Čebinah nad Zagorjem zbralo v noči med 17. in 18. aprilom 1937 — 11 komunistov, ki so zastopali organizacije iz Ljubljane, iz Trbovelj, Jesenic, Kranja, Savinjske doline in iz Bele Krajine. Organizacijsko poročilo bi moral podati omenjeni sekretar. Toda bil je ves zmeden. Zato je poročilo podal tovariš Kardelj, kljub temu, da je bil v domovini komaj tri mesece. Nato je tovariš Kardelj še prebral referat. Manifest je bil brez premislekov sprejet. Udeležencem kongresa je zelo ugajal spričo jasne in odločne načelnosti in udarnosti jezika. MANIFEST Manifest, ki ga je ustanovni kongres sprejel, je bil idejni in politični program ter akcijsko vodilo za nadaljnje delo sloven skih komunistov. Izhajal je iz temeljne ugotovitve, da je slovenski narod ogrožen bolj kakor kdajkoli dotlej in da je zaradi razcepljenosti in neenotnosti neoborožen in nesposoben za borbo in svojo obrambo. Odgovornost za njegovo prihodnost je naložil delavskemu razredu kot edini sili, ki lahko združi vse domoljubne množice za obrambo pred fašizmom. Za to je manifest še posebej poudaril nujnost boja za enotnost slovenskega proletariata, ki mu bo zagotovila vodilno vlogo v druž-beno-naprednem gibanju. V manifestu postavljene zahteve po demokratični in protifašistični zunanji politiki, ki naj jo izraža navezava diplomatskih stikov s Sovjetsko zvezo, podpora španskemu ljudstvu, so lahko razgibale vse demokratično misleče Slovence. Manifest je opozoril tudi na to, kako potrebno je med slovenskim delavstvom gojiti duha revolucionarne vzajemnosti in enotnosti z delavskim razredom in z vsemi narodi Jugoslavije. Na kongresu so izvolili centralni komite Komunistične partije Slovenije. Za sekretarja je bil izvoljen Franc Leskošek. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo ob širne smernice ustanovnega kongresa obravnavali na okrožnih konferencah. Z ustanovitvijo samostojne Komunistične partije Slovenije je komunistično gibanje po aprilu 1937 stopilo v novo razdobje svojega delovanja. Tovariš Edvard Kardelj je zapisal: »Največji pomen ustanovnega kongresa je potemtakem prav v tem, da je v svojih sklepih upošteval porajajoče se družbene procese in z njimi za dolgo časa uskladil celotno politiko in akcijo partije, ki si je tako čedalje bolj pridobivala zaupanje množic. To zaupanje ji je omo gočilo, da se je kljub svoji formalni nelegalnosti krepila in naposled postala vodilni faktor v političnem življenju slovenske družbe«. F. HRIBERŠEK ALI ŽE VEŠ? ... da so 28. maja 1942. leta Italijani trdno blokirali Dravlje in Podutik ter v ranih jutranjih urah z listki v rokah, na katerih so bila zapisana imena oseb, ki jih je treba aretirati, hodili od hiše do hiše in aretirali 91 oseb. Najprej so jih zaprli v osnovno šolo Valentina Vodnika v Dravljah, nato pa v belgijsko vojašnico, kjer so jih ločili v dve skupini. Manjšo so spustili domov, 73 oseb pa so poslali s transpor- tom v zloglasno italijansko, fašistično taborišče »Gonars«. Ker prebiva večje število naših delavcev v novem draveljskem naselju, ki se nahaja ob ulici 28. maja, je prav, da vsaj nekaj vemo o svoji ulici, kako je dobila to ime in kaj to pomeni za prebivalce Dravelj, posebno sedaj, ko praznujemo tako pomembne jubileje, kot so 40-let-nica KPS in KPJ in 85. rojstni dan, nam vsem dragega tovariša Tita. Tone Jan Dp. bi se sklepi in miselnost I. Kongresa ZKS širili med množicami, so komunisti začeli prirejati izlete ljudske fronte, ki so bili hkrati politična zborovanja. Slika nam prikazuje izlet na »Malo planino«. Na njej so komunisti iz Črnuč in tovarne EIFLER: Rezka Dragar, Cene Stupar, Maks Pečar, Franc Ravbar, poznejši prvoborci in narodni heroji. Rezultati poslovanja v I. tromesečju 1977 V prvih treh mesecih letošnjega leta je delovna organizacija in TOZD dosegla zelo lepe poslovne rezultate. Tako smo v TOZD Surova tkanina presegli plan za 11 % po realizaciji in dosegli celotnega dohodka za 10 % več. Ker poslovni stroški niso bili višji od planiranih, smo realizirali kar za 53 11 „ višji dohodek od planiranega. Zato je tudi ostanek dohodka kar za trikrat višji, pri tem pa nismo presegli planiranih sredstev za osebne dohodke. V TOZD Gotova tkanina so prav tako rezultati zelo dobri. Celotnega dohodka je za 7 % nad planiranim in ker so stroški samo za 2 % višji, je dohodek za 27 % nad planiranim. Osebni dohodki so realizirani z indeksom 101; zato je ostanek dohodka kar za 61% nad temeljnim planom. Tudi TOZD Energetika in vzdrževanje je daleč presegel plan, tako v celotnem dohodku za 21 % v dohodku za 38 % in pri ostanku dohodka kar za 124%. Pri teh rezultatih, ki so vsekakor zelo ugodni in so rezultat optimalnega izkoriščanja kapacitet, dobro načrtovanega programa ukrepov za rentabilnejše tehnološke postopke, dobre kvalitete in visoke produktivnosti, pa moramo vseeno vedeti, da gre za prvo trimesečje, ki je praviloma gospodarsko na j in tenzi vne j še. V obdobju letnih mesecev in dopustov prav gotovo ne bo mogoče doseči tako dobre rasti, zato je Potrebno v času najugodnejših pogojev izkoristiti vse možnosti in tako kompenzirati izpad v obdobju manjše konjunkture. Kar zadeva ostanek dohodka je seveda gotovo, da ob koncu leta z njim ne bomo razpolagali v sorazmerni višini, ker so dajatve družbeni skupnosti v obliki združenih sredstev in posojil le ukontacije in bodo spričo večjih osnov ob koncu leta nesorazmerno višje. Indeksi osebnih dohodkov, ki v vseh TOZD kažejo pod 100, so nižji zato, ker je v lanskem letu v osebnem dohodku še del osebnih dohodkov, ki so se ob Pričetku leta 1976 nahajali v vrednosti zalog, torej niso bili izplačani v letu 1976, bili so le obračunani v breme dohodka 1976, letos pa so obračunani in izplačani osebni dohodki enaki in niso vkalkulirani v vrednost zalog. Če vse pokazatelje uspešnosti Poslovanja sumiramo, lahko ugotovimo za prvo trimesečje letošnjega leta, da je naše združeno delo bilo uspešno, da smo izdelali nove količine pohištvenih tkanin, katere naša družba potrebuje- Pri tem delu pa smo se obnašali gospodarno, nismo zapravili preveč sredstev in s sredstvi, s katerimi smo razpolagali in upravljali, smo ustvarili novo vrednost, od katere smo si vzeli ^a osebno porabo primeren de-_e% Pa tudi zadostili potrebam širšega standarda nas in širše družbene skupnosti. ^ asortimentu beležimo manjše °seganje plana v grupi jacqu- ardskih in listnih tkanin, za katere je manjše povpraševanje, večje preseganje pa v grupi pliš tkanin in pohištvene pletenine, ki sta bili v preteklem obdobju lahko rečemo obe konjunkturni na domačem kot tudi na tujem tržišču. Prav zato smo v mesecu januarju in marcu ob prizadevanju vseh zaposlenih delavcev po štirinajst koledarskih dni obratovali delno v tkalnici plišev in v pletilnici tudi v tretji izmeni, da smo vsaj delno pokrili želje tržišča po večjih količinah teh tkanin. V tkalnici smo to dodatno delo pokrivali v glavnem s štiristrojnim sistemom tkanja, samo v manjši meri z nadurnim delom, tako da je bilo nadurno delo potrebno organizirati res samo na fazah, ki že sicer predstavljajo ozko grlo, kot so: sukanje efektnih sukancev, barvarna preje, snovanje. Podatki o produktivnosti na zaposlenega so zato v celoti realni in so z indeksom 107.4 na temeljni letni plan oz. 110.7 na prvo trimesečne lanskega leta, izredno visoki. Iz tabele o opravljenih urah po stroškovnih mestih je tudi razvidno, da smo na osnovnih stroškovnih mestih, kjer tkemo, povečali obseg ur, enako na stroškovnih mestih Raschel pletenje. Na ostalih fazah smo se bolj ali manj približali planiranim' uram, saj so to faze, ki so odvisne od asortimenta proizvodnje in bodo indeksi bolj realni koncem leta. Franc Kragelj Marjana Gregorčič PLAN PROIZVODNJE Plan proizvodnje in izvršitev Osn. plan I,—III. 1977 Oper. plan I,—III. 1977 Izvršitev I,—III. 1977 I Izvršitev .—III. 1976 Indeks 1 2 3 4 3:1 3:2 3:4 ŽAKARDSKE TKANINE t. m 683.680 683.503 701.305 671.949 102.6 102.6 104.4 m.2 919.270 930.719 952.272 913.026 103.6 102.3 104.3 vredn. bruto din 58.795.210 55,592.051 57,384.028 53,076.767 97.5 103.2 108.1 PLIŠ TKANINE t. m 765.800 769.701 842.598 779.401 110.0 109.5 108.1 m2 997.550 1,010.393 1,104.170 1,024.278 110.7 109.3 107.8 vredn. bruto din 78,595.420 79,403.708 85,585.792 78,470.536 108.8 107.7 109.0 PLETENINA t. m 92.040 93.898 103.355 91.100 112.3 110.1 113.5 m2 136.210 139.135 153.940 136.567 113.0 110.6 112.7 vredn. bruto din 8,388.060 9,305.267 10,508.027 8,485.644 125.2 112.9 123.8 SKUPAJ t. m 1,541.520 1,547.102 1,647.258 1,542.450 106.9 106.5 106.8 m2 2,053.030 2,080.247 2,210.426 2,073,871 107.7 106.3 106.6 vredn. bruto din 145,778.690 144,301.026 153,477.848 140,032.947 105.2 106.3 109.6 PRODUKTIVNOST Osn. plan Izvršitev Indeks I .—III. 1977 1977 1976 1975 1 2 3 4 2:1 2:3 2:4 t. m/zaposlenega 1.218 1.327 1.228 1.059 108.9 108.1 125.3 m2/zapos!enega 1.622 1.781 1.655 1.412 109.8 107.6 126.1 vrednost bruto/zaposlenega 115.149 123.673 111.758 107.4 110.7 IZ RAZVOJA DELOVNE Dvanajst let je tega, kar je sanitarna ter delovna inšpekcija začela groziti, da bo ustavila obratovanje plemenitilnice v obratu B. Zato je delavski svet na svojem VI. zasedanju dne 18. oktobra 1965. leta z zelo živahno diskusijo obravnaval probleme nemogočih delovnih razmer, nizke produktivnosti ter zahteve tržišča po vedno kvalitetnejšem blagu. Vse skupaj je vplivalo na delavski svet, da je sprejel sklep o ORGANIZACIJE gradnji centralne oplemenitilni-ce, in sicer pri obratu A, kateri je imel večje zazidalne površine ter nakupu razpenjalno sušilnega stroja. Ta sklep je bil dokončno potrjen na skupščini podjetja 23. novembra 1965 leta. Po sklenitvi pogodbe z gradbenim podjetjem Megrad se je 7. februarja 1966. leta začela gradnja. še isto leto se je začelo z montažo širinsko razpenjalnega stroja firme Famatex, katera je bila končana 18. januarja 1967. V tem letu so bili pozneje prepeljani še ostali stroji iz obrata B, zato smatramo to leto kot začetek nove oplemenitilnice. Delovni ljudje v podjetju so bili že takrat dobro informirani o vseh dogajanjih, njihova zavest pa velika, saj so vse zamujene dneve zaradi selitve nadoknadili z delom v prostih sobotah. Maraž Božo Tovariš Nebec je prejel družbeno priznanje Tov. Nebec je prejel Kidričevo nagrado za svoj patent, kar je veliko priznanje tudi Dekorativni. O tem smo se pogovarjali s tov. Nebcem, ki je rad odgovoril na naša vprašanja. 1. Znano je, da se je vaš patent »Mehanski postopek volum-niziranja tkanin uspešno uveljavil v naši proizvodnji. Kakšne so prednosti tkanin, ki so obdelane po tem postopku? a) Po tem postopku oplemenitena tkanina pridobi na boljši funkcionalnosti, zaradi boljše prožnosti, ki je zaželena za sodobno oblazinjeno pohištvo. b) Zaradi volnenega otipa in izgleda pridobi tkanina na vrednosti. c) Ker se preiglajo osnovne in votkovne vezne točke, je tka nina bolj funkcionalna in obstojna proti drsenju. d) Na ta način se volumnizi rajo in kosmatijo tudi tkanine z reliefno površino, kar doslej z nobenim znanim postopkom ni bilo mogoče. e) S tem postopkom se vo-lumnizira in se zaradi tega v primerjavi s klasično obdelavo prihrani od 10 do 20% osnovnega materiala. f) Tako obdelano tkanino je sprejel domači, kakor tudi tuji trg (v ilustracijo: naš naj večji kupec na Danskem, g. Friis kupuje iz asortimana listovnih tkanin skoraj izključno tkanine, obdelane po tem postopku). g) V letu 1975 se je po tem postopku v delovni organizaciji Dekorativna obdelovalo 19 artiklov, v letu 1976 pa že 30 artiklov. Do konca leta 1976 je bilo na ta način prihranka preko 7 milijonov novih dinarjev. V tekočem letu pa bo na osnovi sedanje prodaje in napovedi ta številka še narasla. 2. Vemo, da ste patent prijavili v nekaterih tujih državah. V katerih? — Patent je bil prijavljen v ZRN, Belgiji, Franciji in na Nizozemskem. ZRN in Belgija sta že podelili patentno listino, ostale pa še pričakujemo. 3. Kaj vas je vodilo, da razmišljate za takšno obdelavo tkanin? — Takrat sem bil kot komercialni direktor delovne organiza- cije. Imel sem naslednje zadolžitve: a) poceni nabaviti osnovne surovine, b) sodelovati pri kreiranju proizvodnega programa za trg, c) Proizvedene tkanine dobro prodati. Te zadolžitve so mi delale preglavice. Potrebno je bilo mnogo razmišljanja, kreiranja, proučevanja inozemskih literatur ter hotenja. Naftni krizi se moramo verjetno zahvaliti za poznejša dognanja. Takrat so se namreč hitro pričele dvigati cene surovinam. To je našo delovno organizacijo zelo prizadelo. Vzporedno s tem so se pojavile na zunanjih trgih tkanine mehkejšega in bolj prožnega tipa. Teksturi-rana preja po različnih postopk-kih nam ni bila dostopna, odnosno predraga za tkanje tkanine, ker jo trg zaradi previsoke cene ne bi sprejel. Nabavili smo nekaj ton preje, vendar je bila končna cena za trg nesprejemljiva. Ker naša delovna organizacija precej tkanin izvaža na skandinavsko področje in naše tkanine niso bile tako zanimive, smo se odločili odkupiti licenco za nakup stroja in postopka od neke večje ameriške firme. Tudi ta kalkulacija in pa odvisnost nam ni bila sprejemljiva. Od takrat nisem imel več miru. Porojevale so se mi razne ideje. V naši mehanični delavnici so po mojih zamislih izdelovali naprave in uspeh je bil že čisto blizu in bil sem skoraj na cilju. Takrat se mi je porodila misel, katero sem realiziral do konca po točnih predvidevanjih. Uspel sem celo več, kot sem bil pričakoval. 4. Kaj ste občutili, ko ste prejeli pomembno družbeno priznanje? Ko sem prejel pomembno družbeno priznanje, ne morem skrivati občutka zadovoljstva, ki ne more kompenzirati še tako visoke finančne nagrade. To družbeno priznanje mi pomeni še toliko več, ker je to priznanje iz sklada Borisa Kidriča, ki nam je bil in ostal idol vsem naprednim gospodarstvenikom v naši socialistični družbi. 5. Vemo, da je ustvarjalnost osnovni vir napredka vsake družbe. Kaj bomo morali v naši delovni organizaciji storiti, da bomo še bolj poživili inventivno dejavnost? V naši delovni organizaciji je ustvarjen dober pogoj za nadaljnjo inventivno dejavnost. Tkemo namreč tkanine, v katere se lahko vtke ogromno strokovnega znanja ter iznajdljivosti. Že dosedanji uspehi mojih ožjih sodelavcev so vzpodbudni. Potrebna so še večja samozavest, predvsem pa še več znanja ter ljubezni do tkanine, od katere in za katero živimo. Ustvarili smo dober stro-da bomo z dobro kadrovsko in poslovno politiko tudi v bodoče šli korak naprej. S teamskim delom in prizadevanjem ter nenehnim spodbujanjem in vzgledom z inventivno dejavnostjo ter ostalimi faktorji pri graditvi naše družbe bomo zagotovo uspeli doseči naše cilje. VLADIMIR KOČEVAR Skladišče gotovega blaga v gradnji V preteklem mesecu so postavili leseno lopo ob Celovški cesti, da napravijo prostor za nov gradbeni objekt — Skladišče gotovega blaga. Ker je delo Gradbenega podjetja Megrad že v polnem teku, bi bilo prav, da predstavimo novi objekt, za gradnjo katerega se je DS odločil že v letu 1973. V letu 1974 so bile dokončane študije tehnološkega dela, to je način skladiščenja in transporta. Odločiti se je bilo treba med dvema načinoma, ki sta sedaj prevladujoča: to je moderni način vskladiščenja v visokih policah (regalih), ki segajo običajno do ca. 14 m v višini in lažje se blago vskladišči s pomočjo posebnih prevoznih dvigal ali pa med starim klasičnim načinom v več nadstropjih. Študija, ki je bila zaključena spomladi 1974, je pokazala, da je za naše izdelke, ki so različnih širin in obsegov ter tako specifičnih kvalitet, še vedno najugodnejši način skladiščenja po etažah v paletnem sistemu, pri čemer se je pokazalo, da je naj-ekonomičnejše nalagati 3 palete eno vrh druge. Izračun izdelanih količin in skladov s perspektivnim programom je terjal ca. 7000 m- površin bruto s transportnimi poti. Pri tem naj bi se kletni prostori uporabili za skladišče embalaže in predpripravo pakiranja. Ob izdelavi idejnega načrta, ki je bil izdelan v 1. 1975, smo ugotovili, da tako velike stavbe ne moremo zgraditi naenkrat, ne da bi morali porušiti računski center, garažo, ter del pisarn s telef. centralo vred. Odločili smo se za etapno gradnjo. Stavbo, ki je sicer dolga 71,20 metra, smo razdelili na tri dele in se odločili za gradnjo srednjega dela, ki je dolg 45.40 m. Skladiščno površino smo zmanjšali na 2600 mt K srednjemu jedru smo dodali še stopniščni del z dvigalnimi jaški. V skladišču bo vgrajenih troje tovornih dvigal za osebni prevoz. Ker je stavba locirana neposredno ob Celovški cesti, smo seveda bili deležni posebne pozornosti urbanistov. Kljub raznim težavam smo z delnimi kompro- misi našli sporazumne rešitve tako, da smo lahko pripravili nov idejni projekt, ki je bil usklajen z zahtevami urbanistov. V letu 1976 smo naročili glavne projekte za gradnjo skladišča ter pridobili vsa potrebna soglasja. Zaradi zahtev, da mora blago biti zavarovano pred sončnimi žarki, so okna postavljena poševno kakor tudi v skladu z vsem, da dopuščajo dovolj dnevne svetlobe ter da dajo fasadi prijeten izgled. Stavba bo montažna, vendar grajena potresno varna kakor tudi v skladu z vsemi predpisi o varstvu pri delu. Objekt bo visok 15.90 m ter bo v glavnem zakril pogled na ostale industrijske hale, tako da se tovarna že delno lahko s svojim pravim licem vključi v am-bient Celovške ceste, ko bo po rekonstrukciji povsem drugačna. Upamo, da bo podjetje Megrad uspešno opravilo zaupano mu nalogo in da bomo lahko že v tem letu pričeli uporabljati skladišče, ki ga že nekaj let zelo pogrešamo. ANTON JESSE Bučanov ata Ko me je pot vodila v prostore naše barvarne, sem razmišljala o liku našega dolgoletnega barvarja Ivana Bučana, ki nas bo zapustil in odšel v zasluženi pokoj. Kaj bi drugega razmišljala! Hitela sem na pogovor z Ivanom, ki je zaposlen v našem podjetju od 22. 12. 1954. Pa sem ga povprašala, kako se počuti, ko bo moral zapustiti delo in se odpraviti v pokoj. Čeprav je bil vedno vedrega in nasmejanega obraza, je tokrat postal žalosten in v očeh so se mu pričele nabirati solze. Komaj je izustil, da bo pač moral zapustiti svoj drugi dom, saj je tu preživel polovico svojega časa in pa mnogo lepih in vedrih dni. Spominja se, da se je udeleževal raznih sekcij, rad je zahajal na izlete, skratka bil je veseljak, da takega naše podjetje verjetno ne bo več imelo. Kmalu Po najinem razgovoru so se mu usta razpotegnila kot meh od harmonike in iz njegovega grla je zadonel prijeten nasmeh. Saj Pravi, da se je na naše podjetje navezal kot planinec na vrv, preden se začne vzpenjati po planinah. To je očitno tudi res, saj mu ni bilo lahko preživljati štirih otrok. Tako pravi, da je neštetokrat gazil visoki sneg, da je pravočasno prispel v službo, saj Sta-nežiče, od koder je prihajal, niso tako blizu tovarne, vendar pa •1e to delal iz ljubezni do svoje družine in podjetja. Bil ie pravi mojster na svojem delovnem mestu. Večkrat se je zavrtel tako, da mu je marsikateri mladenič zavidal. Bučanovega ata — tako smo ga klicali — se bo še dolga leta spominjal stari in mladi rod, saj Je imel za vsakogar pripravljeno -epo besedo. Zato mu želimo prijeten in zasluženi pokoj. ANKA ŠABIČ ZAHVALA t j® čas, k° vas moram tudi jaz zapustiti, ker odhajam v zasluženi pokoj. Bil sem z vami dolgo vrsto let in imam dober občutek, ker sem se z vsemi odlično razumel. Izkazali ste mi ve-uko pozornost s prekrasnimi da-tih, ki mi bodo v trajen spomin vsem tisočera, iskrena hvala. . Celotnemu kolektivu pa že-hm še mnogo delovnih uspehov Prisrčna hvala! Ivan Bučan Razgovor z delegati v delegacijah ZZD Delegatski sistem je eno izmed temeljnih načel našega samoupravnega sistema in izredno pomemben instrument za uresničevanje smotrov, ki naj jih doseže delavski razred kot vodilna politična sila v naši družbi. Torej delegatski sistem omogoča delovnim ljudem aktivno vključevanje v vse procese pripravljanja in sprejemanja najrazličnejših odločitev. Kako naši delovni ljudje ocenjujejo, odločajo, razpravljajo in vplivajo na stališče in sklepe, ki jih sprejemajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, sem se pogovarjal z delegati v delegacijah ZZD, ki so se udeležili zasedanj občinske skupščine. Tov. Marija Murn, predsednica konference delegacij za ZZD Dekorativna: »Večkrat kot delegatka ZZD Dekorativne prisostvujem seji občinske skupščine v šiški, kjer posredujem pripombe, predloge, mnenja in vprašanja, ki so izrečena v naši konferenci. Če se naša vprašanja nanašajo na vsebino dnevnega reda, dobimo lahko odgovore takoj na seji, odgovori na delegatska vprašanja pa so objavljeni v Tribuni. Toda zgodi se, da moramo na odgovor v Tribuni čakati tudi dva meseca in s tem delno že izgubi na aktualnosti. Poudariti moram, da današnji delegati šele postavljamo temelje delegatskemu sistemu, orjemo ledino in zato je razumljivo, da se na naši poti večkrat srečujemo z nevšečnostmi. Mene, pa tudi druge tovariše, moti preveč obširno napisano gradivo za razpravo, ki ga dobimo dan pred zasedanjem. Menim, da bi nam morali pošiljati kratke povzetke gradiva, da bi jih lažje in hitreje preštudirali. Gradivo bi morali dobaviti vsaj mesec dni pred zasedanjem, tako kot je bilo prvotno dogovorjeno, da bi se nanj temeljiteje pripravili. Menim tudi, da bi se morali predsedniki delegacij ZZD posameznih TOZD na ravni delovne organizacije sestati ter analizirati in prediskutirati gradivo, da bi bili bolje pripravljeni na razpravo v sami delovni organizaciji. Tako bi bili delovni ljudje hitreje in bolj pravilno in točneje informirani. Delegatski sistem bo prav gotovo bolj zaživel, če bodo v njegovih vrstah ljudje, ki bodo pripravljeni in usposobljeni za delo. V delegacije moramo vključiti več mladih, saj so le-ti včasih za takšno delo bolje usposobljeni. Prav zato je treba v njih vzbuditi interes za delo na delegatskem področju. Pa tudi delovna žena, mora biti aktivna, saj ima prav ona največ perečih nerešenih problemov, o katerih veliko razpravljamo. Prepričana sem, da. bi večja aktivnost delovnih žena tudi na tem področju veliko nripomogla k hitrejši rešitvi določenih problemov.« Tov. Ignac Franko, namestnik predsednika delegacije ZZD v TOZD Surova tkanina: »Na občinski skupščini sem kot delegat Dekorativne prisostvoval le enkrat, vendar pa gradivo za seje redno prebiram in hkrati ugotavljam, tia je pogosto napisano preobširno in prezahtevno. Opazil sem, da delegati pogosteje sodelujejo v razpravi, ki se tiče izključno splošnih gospodarskih vprašanj, manj pa pri posameznih konkretnih terenskih problemih (npr.: o vodni skupnosti, o komunalni skupnosti ...). Delegati se tudi premalo poglabljajo v vsebino problema in zgodi se, da določene sklepe zaradi nepoznavanja sprejmejo le s pasivno pritrditvijo. Nekateri. delegati bi morali tudi bolj redno prihajati na sestanke, saj bi le tako lahko kontinuirano sledili razpravi in sklepom. Njihova odgovornost za vse sprejete sklepe bi morala biti večja, saj sicer lahko hitro občutimo tudi negativne posledice določenih stališč. Torej večjo pozornost moramo posvetiti osveščanju in izobraževanju delegatov!« Tov. Iztok Kavčič, predsednik delegacije ZZD v TOZD »Energetika in vzdrževanje«: »Poudariti moram, da mi je zelo všeč, da lahko delegacije stalno izražajo stališča delavcev. S tem namreč dosežemo, da ne sloni vse delo na ramah posameznikov, pač pa lahko vsak posameznik v kolektivu aktivno sodeluje pri oblikovanju določenih stališč, saj mu to omogočajo informacije, ki jih posredujejo delegati. Menim, da bi morali v delegatske vrste pritegniti še večii krog ljudi, da bi se odgovornost lahko še bolj porazdelila. Za tematsko zahtevnejša področja pa bi morali organizirati strokovno razlago.« MIRO SOTLAR Varstvo pri delu Pogostost poškodb (17) v prvem kvartalu tega leta je ostala skoraj na istem nivoju pogostosti iz prejšnjega leta, za katerega smo že povedali, da predstavlja lep uspeh v izboljšanju varst va pri delu. Toda vprašamo se lahko, ali to že pomeni stagnacijo varstva pri delu? Odgovor je — ne — nikakor ne. Kajti drugi kazalci poškodb kažejo na novo kvaliteto v izbolj šanju varnega dela. Namreč resnost poškodb v tem obdobju se je zmanjšala skoraj za polovico Ali drugače povedano: Prejšnja leta smo vsako poškodbo zdravili 19 dni, v tem kvartalu pa le 11 dni. Torej, zdaj se lahko vprašamo, ali smo lahko zadovoljni s takšnim stanjem varstva pri delu zlasti, če vemo, da gre samo za lažje poškodbe pri delu, ki jih največkrat povzročijo nepazlji vost ter neupoštevanje nekaterih ukrepov za varno delo. Odgovoriti moramo enako kot prej: Ne. Nikakor ne. Kajti tri poškodbe v januarju, 5 v februarju, 9 v marcu ter 8 le v prvi polovici aprila nas opozarjajo na nezaželen porast poškodb. Če k temu prištejemo še naštete vzroke poškodb, potem se moramo zavedati, da pri velikem številu poškodb kljub banalnim vzrokom lahko pričakujemo tudi resnejše hujše nesreče pri delu. Ker je skrb za varno delo sestavni del vsake naloge, bodisi da opravljamo, vodimo ali nadzorujemo delo, je razumljivo, da se vsak posameznik mora še boli zavedati svojih odgovornosti pri izvajanju dela na svojem delovnem mestu. Vasilije Petronijevič NAPOVED VREMENA ZA MAJ 1977 Nestanovitno vreme bo ponehalo, so izgledi za suho in sončno vreme. 1. —11. že vpliv hladnih zračnih mas s severa in vzhoda, čez dan toplo zaradi vpliva sonca, noči hladne s slano. V visokih legah izredno hladno. Okrog 8 prehodno poslabšanje s snegom v planinah. 12.—18. Dnevne temperature bodo dosegle 25 »C, možnost neviht, posebno v priobalnem pasu. 12.—24. Delna ohladitev po nevihtah posebno v višjih legah. 26.—30. Tople, suhe zračne gmote iz južnih krajev bodo vzdrže vale lepo poletno vreme, temperature do 30 °C, okrog 28. nevihte brez posebnega vpliva na ohladitve. Anton Jesse Kronika VSTOPI: Krovinovič Ljerko, apretura Čare Bojan, barv. preje Bojovič Blagoje, skl. got. bi. Roudi Andrej, šivalnica Ivanič Drago, skl. got. bi. Stevanovič Jadran, tehn. služ. Redepi Njazi, pripravljalnica Stamenkovič Vidoje, šivalnica Adilovič Hajro, tkalnica Čonda Zlatko, sklad, surovin IZSTOPI: Vidmar Karel, izjava del. Gajič Branko, izjava del. Fortuna Jordan, izjava del. Novak Katica, izjava del. Hodža šečiri, izjava del. Mikota Tončka, upokojitev Novak Andrej, inv. upokoj. Ferjan Slavka, inv. upokoj. Berghaus Alenka, iz j. del. Vinko Anton, izj. del. Bučan Ivan, upokojitev Perušek Marija, upokojitev POROČILI SO SE: Narat Branislava por. Starc Zalaznik Miloš Kerin Ana por. Bratanič Holjevac Dragica por. Simon ROJSTVA: Bremec Roža — sin Gosar Anton — sin Potočnik Ivanka — hči Balaško Marij a-Ivan — sin DELO PREDSTAVNIKA NA TERENU Približno leto in pol delam na delovnem mestu predstavnika podjetja. Na to mesto sem se javil po odhodu tov. Erznožnika. Mislil sem, da dobro poznam to delo, saj sem v času bolezni nadomeščal tov. Erznožnika. Stranke sem vse dobro poznal in tako sem tudi vedel, kje se nahajajo, tako da se mi ni bilo potrebno posebej uvajati v novo delo in iskati stranke po mestih. Tudi iz opisa delov, mesta je naloga jasna in na videz sila enostavna, saj je na določenem področju potrebno predstavljati DO po vprašanju prodaje izdelkov, medsebojnih odnosov, zbiranju vzorcev, reševanju reklamacij, sugeriranju izdelave ročnih izdelkov itd. V ta namen je potrebno obiskovati tovarne pohištva, ki izdelujejo blazinjeno pohištvo. Sem so všteta tudi tapetništva in pa trgovska podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo blaga ter pri njih zbirati naročila, na podlagi katerih se izdelujejo mesečni plani proizvodnje. S tovarnami pohištva imamo sklenjene letne pogodbe, v katerih so navedene količine blaga, katere naj bi naročili v teku leta, vendar potrebe po tkaninah se iz meseca v mesec menjajo, tako kot se spreminja povpraševanje po njihovih izdelkih. Zato je potreben stalen kontakt z našimi kupci. Nekako od prvega do petnajstega v mesecu naj bi zbrali naročila od tovarn pohištva, da se le-ta lahko upoštevajo v planu proizvodnje za prihodnji mesec. Zato je v tem času potrebno obiskati vse tovarne, ki se nahajajo na mojem področju. Moje področje pa obsega Slovenijo in Hrvatsko do Virovitice, Istro in Dalmacijo do Splita. To je precej velik teren in treba je kar pohiteti, da se pravočasno zberejo vsa naročila. Potovanje navadno pričnem v torek, s tem da v ponedeljek predam naročila iz prejšnjega tedna, pregledam zalogo in obnovim kolekcijo zalog ter preko teleksa najavim svoj obisk vsakemu kupcu. Težave so namreč v tem, da kupca kljub najavljenemu obisku ne dobim vedno doma in v tem primeru moram čakati včasih tudi dalj časa, da se vrne, ali pa ga obiščem na povratku domov, če me pelje pot skozi ta kraj. Seveda se ne morem vrniti vsak dan domov, temveč moram prespati v hotelih, kar ni najbolj rožnata stran tega poklica. Ravno tako se delovni dan ne konča ob 14. uri, saj navadno do 14. ure delaš, potem pa se odpelješ v drugo mesto, kjer zjutraj nadaljuješ z obiski. Pretežni del dneva prebiješ v avtomobilu, saj mesečno prevozim od 3000—4000 km, tako da sem dnevno od 4—8, pa tudi več ur na vožnji. Drugo polovico meseca pa obiskujem trgovska podjetja in pa tiste tovarne, ki kupujejo blago iz zaloge ali pa blago, ki ga imamo v redni proizvodnji. Značilnost trgovskih podjetij pa je ta, da večina njih kupuje manjše količine, tako da je potrebno veliko hoje, da se proda blago iz zaloge. PETER VELKAVRH X. Tekstiliada v kegljanju za ljubljansko regijo Tekmovanje je bilo v soboto 16. 4. in nedeljo 17. 4. na kegljišču »Megrad« v Guncljah in »Ilirija« v Zgornji šiški. Sodelovalo je 11 ljubljanskih tekstilnih delovnih organizacij: Dekorativna, Rašica, Totra, Uten-silia, Tekstil, Centromerkur, Ju-gotekstil, Julon, Tkalnica Vižmar-je in Velana. Tekmovalo se je v disciplinah 6 X 200 in borbenih igrah za moške in 4 X100 kegljev za ženske. Tekmovanje je bilo zelo borbeno, saj je za končno uvrstitev odločal vsak podrti kegelj in do zadnjega meta vseh 164 udeležencev se ni vedelo, kdo bo zmagova- Rezultati po posameznih disciplinah: Moški posamezno 1 X 200 lučajev Sodelovalo je: 66 tekmovalcev L mesto: Merkun Janez, Dekorativna 2. mesto: Šuštar Janez, Centromerkur 3. mesto: Granda Janez, Totra 9. mesto: Šinkovec Emil, Dekorativna 26. mesto: Vovk Silvo, Dekorativna 39. mesto: Rifelj Jernej, Dekorativna 47. mesto: Keršič Tone, Dekorativna 58. mesto: Jeršin Jože, Dekorativna Moški dvojice 2 X 200 lučajev Sodelovalo je: 33 dvojic 1. mesto: Merkun—Šinkovec, Dekorativna 2. mesto: Šuštar—Pogačar, Centromerkur 9 najboljših ekip iz vse Slovenije. Tudi v Kranju želimo naši ekipi dobre rezultate. SILVO VOVK 1. mesto: Pelko—Petač, Rašica 2. mesto: Kalin—Soklič, Dekorativna 3. mesto: Seljak—Šter, Rašica 6. mesto: Nartnik—Naglič, Dekorativna 8. mesto: Kališnik—Bilban, Dekorativna 12. mesto: Kuhelj—Kristanc, Dekorativna 852 848 827 806 756 732 720 630 1658 1641 1629 lec v posameznih disciplinah in 22. mesto: Keršič—Rifelj, Dekorativna 1452 skupni zmagovalec. 24. mesto: Vovk—Jeršin, Dekorativna 1446 Rezultati moški ekipno: in ženske Ženske posamezno 1 X 100 lučajev 1. Dekorativna 283 točk Sodelovalo je: 36 tekmovalk 2. Centromerkur 281 točk 1. mesto: Pelko Metka, Rašica 369 3. Rašica 269 točk 2. mesto: Petač Francka, Rašica 359 4. Tekstil 192 točk 3. mesto: Seljak Marija, Rašica 359 5. Utensilia 173 točk 4. mesto: Soklič Marija, Dekorativna 355 6. Totra 172 točk 7. mesto: Kalin Rezka, Dekorativna 339 7. Pletenina 149 točk 8. mesto: Nartnik Štefka, Dekorativna 338 8. Tkalnica Vižmarje 89 točk 16. mesto: Kališnik Helena, Dekorativna 315 9. Julon 87 točk 18. mesto: Naglič Milena, Dekorativna 310 10. Jugotekstil 45 točk 19. mesto: Bilban Meta, Dekorativna 308 11. Velana 30 točk 21. mesto: Kristanc Marinka, Dekorativna 304 Dekorativna se je s prvim me- 22. mesto: Kuhelj Nada, Dekorativna 298 stom uvrstila v finalno tekmova- nje, ki bo 27., 28. in 29. maja v Zenske dvojice 1 X 100 lučajev Kranju. V finalu bo sodelovalo Sodelovalo je: 18 dvojic 728 694 681 648 623 602 kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev ZAHVALE Ko odhajam v pokoj, se vsem sodelavcem prisrčno zahvaljujem za prelepo darilo in ganljive izraze prijateljstva. Vsem mojim sodelavcem želim veliko razumevanja in složnosti na njihovem delovnem mestu. Celotnemu kolektivu tovarne pa izražam iskreno željo, da bi tudi v bodoče dosegal mnogo delovnih in poslovnih uspehov doma in na tujem tržišču. Lep pozdrav TONČKA MIKOTA Ob smrti moje drage mame, se iskreno zahvaljujem vsem za izraze sožalja in darovani denar namestvo venca. ANGELCA ZAVEC Iskreno se zahvaljujem našemu kolektivu, za izrečeno sožalje, sindikatu za denarno pomoč, ki ste mi jo nudili na zadnji poti, mojega dragega očeta, ki je zapustil mene in vse svoje domače in sorodnike. ANGELA MARINKO Ob težki izgubi mojega dragega očeta se zahvaljujem delovni organizaciji Dekorativne za darovani denar namesto venca, sode lavcem pa za izrečena sožalja. DRAGA MENCEN Ob nenadni smrti mojega dobrega očeta se iskreno zahvaljujem kolektivu za darovano cvetje in za spremstvo na zadnji poti. FRANCKA ZADNIKAR Ob smrti moje drage sestre se vsem iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. MARJANA GREGORČIČ ŠTAFETA MLADOSTI V mnogih občinah se je priključila zvezni štafeti tudi lokalna štafeta mladosti. Občina Ljubljana-šiška je 14. 4. prevzela lokalno štafeto od občine Bežigrad. Številni mladinci iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, osnovnih in srednjih šol ter vzgojno varstvenih ustanov, so ob sprejemu poslali v pozdravnem pismu najlepše čestitke Titu za 85. rojstni dan. V našo DO so prinesli štafeto mladinci iz PAP. Pri vhodu so jo prevzeli trije člani naše mladinske organizacije in jo prinesli v dvorano nad jedilnico, kjer so Titovo štafeto pričakali vsi delavci. V pozdravnem pismu smo tov. Titu poslali naslednje sporočilo: »Dragi naš tovariš Tito! Ob tvojem življenjskem jubileju, mladinke in mladinci Ljubljane izražamo želje vseh delovnih ljudi in občanov našega mesta in Ti želimo mnogo zdravja in osebne sreče in da bi še mnogokrat skupaj praznovali Tvoj in naš praznik — Dan mladosti mladina Ljubljane« Po končani slovesnosti smo štafetno palico ponesli mladincem v delovno organizacijo Iskra—Pržan. Ivica Trček nimm.M A