■I m ■	■ "	s .. m . m m —
rusuHiB pracaim ▼ guvivnn.
Leto XXIL, St. 174
Ljubljana, sobota 26. frfija <M1'X1X
Cena cent. 70
Opravništvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, fnseratni oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25,31-28 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št_ 17.749.
.ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za iz Kr. Italije ln Inozemstva Ima
Unione Pcbblicitš Italiana Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera:
Unione Pnbblicita Italiana S. A., Milano
Japonci v Francoski Indokini
Japonske čete bodo zasedle najvažnejše strateške postojanke ob južno-vzhodni obali Indokine, ki so izhodišča proti Filipinom, Singapuru
in Nizozemski Indiji
ftanghaj, 25. julija, u. Vse vesti, Id prihajajo iz Tokija, Indokine in drugod, kažejo, da je treba vsak čas računati s tem, da se bodo japonske čete izkrcale na najvažnejših strateških točkah ob južno-vzhodni obali Indokine. Te strateške točke so tudi najbolje opremljene, pa tudi s strateškega vidika najbolj uporabne za izhodišča, v smeri proti Filipinom, Singapuru in Nizozemski Indiji. Včeraj popoldne so se japonske pomorske sile pojavile pred zalivom Kamrangom. Druge japonske vojne ladje so bile opažene vzdolž vse južne indokitajske obale. Privatne informacije iz Tokjja kažejo, da nameravajo Japonci objaviti izkrcanje japonskih čet v Indokini v nedeljo ali ponedeljek kot izvršeno dejstvo.
Iz Batavije poročajo, da so tamkaj pričeli prakticirati ukrepe glede zatemnitve in protiletalske obrambe. Vaje so trajale tri dni. Obenem so bili tudi veliki vojaški manevri, pri katerih se je preizkusila obrambna organizacija vse Nizozemske Indijie.
Na drugi strani se je pojavilo vprašanje, ah bosta Anglija in Kitajska skupno nastopili nasproti eventualni japonski akciji v Indokini. Zastopnik vrhovnega poveljništva vojnih sil maršala čangkajška je izjavil, da je to odvisno od Velike Britanije. čete maršala Cangkajška bodo v vsakem primeru branile kitajska tla. Med tem se je zvedelo iz japonskega vira, da se j(e general Wavell, vrhovni poveljnik angleških sil na Daljnem vzhodu, nekaj dni mudil v Cungkingu. Prišel je tja iz Indije in se je sestal z maršalom čangkajše-kom, včeraj pa je z letalom odpotoval v Moskvo.
Tudi diplomatska akcija, ki jo je Japonska sprožila te dni, je v polnem teku. Zunanji minister Tojoda je že 19. julija pričel razgovore s posameznimi japonskimi državniki in zastopniki tujih sil. Sestal se je ponovno z italijanskim in nemškim poslanikom, včeraj pa tudi s francoskim po-s'aniškim svetnikom v Tokiju.
»Niči-Niči« poroča, da Francija in Japonska prijateljsko sodelujeta. Francoski viceadmiral Jean de Couix, generalni guverner Indokine in njegovi sotrudniki so si popolnoma na jasnem, kaj pomeni angleški in degolistični pohod v Sirijo in da je treba sedaj računati z novimi angleškimi silami. Oblasti v Indokini se zavedajo, da bi Angleži lahko sedaj pognali svoje oborožene sile nad Indokino, zaradi česar jim ne preostaje drugega kakor sodelovanje z Japonsko.
»Japan Times Advertiser« pa je snoči hudo napadel Veliko Britanijo, češ da hoče skaliti dobre odnošaje med Japonsko in Siamom. Japonska mora zaradi tega pomagati Siamu tako v borbi na zunaj kakor pri konsolidaciji notranjega političnega položaja. Japonska posveča odnošajem z Indokino vso svojo skrb. Pozorna je postala zlasti zaradi zbiranja angleških čet v Birmi in zaradi ustanovitve posebnega gospodarskega odseka angleškega ministrstva v Singapuru. Prav ta odsek naj bi izvajal gospodarski pritisk na Indokino, napram kateremu Japonska ne bo mogla ostati indrferentna.
Francosko-japonski razgovori
Bern, 25. joEja n. »Jotn-naH de Gerteve*
poroča iz Vicfavja, da povzroča problem Indokine poHtičmm in diplomatskim krogom v Vichvju sedaj največje skrbi. V teh krogih predvsem odločilo demamtiraja, da bi bila Japonska postavila Franciji kakr-šenkdfi nStknat, kakor so zatrjevale angleške novšnske agencije, res pa je, da so v teku drpfloraaitskS razgovori med japonsko in francosko vlado. Francija je s pogodbo z dne 30. aprila. 1940 priznala Japonski, da je siSa, ki je najbolj zainteresirana pri ohranitvi reda na Daljnem vzhodu. Francija je z Japonsko sklenila tudi trgovinsko pogocfbo, lei ima velik gospodarski pomen. Razgovori, ki so se te dni pričeli, naj bi po informacijah iz teh krogov imeli namen, dati Japonski »začasno in iz tehničnih ozi-rov« na razpolago sredstva, da bi lahko dovršila svojo misijo, pri čemer pa naj bi se ohranila popolna suverenost in teritorialna integralnost Indokine. V ostalem so si Japonci že s pogodbo iz lanskega leta zagotovili nekaj letalskih oporišč na iindo-ki-tajskih tleh.
Tudi »Tribune de Geneve« pravi, da so odnosi med Vichvjem in Tokijem sijajni. Darlan je v stalnem stiku z japonskim poslanikom Katom, na drugi strani pa se v Vichvju nihče ne čudi, če smatra japonska vlada za potrebno, da nekaj ukrene, saj se je angleška Vlada odločila poslali svojega bivšega informacijskega ministra Duff Coopra na Daljni vphod, bržkone z nalogo, da organizira sodelovanje med Anglijo, Kitajsko in Sovjetsko Rusija
Japonska sodba o zadržanju Francije
Sanghaj, 25. jul. d. Francoska agencija poroča iz Toki ja da je zastopnik japonskega informacijskega urada izjavil, da smatra japonska vlada stališče francoske vlade, stališče francoskih oblasti v Indokini kakor tudi stališče siamske vlade za zadovoljivo. Nato je zastopnik informacijskega urada izjavil, da japonska vlada
priznava napetost v mednarodnem položaju. Potrdil je, da je ožji vladni svet pripravljen ob koncu tedna sprejeti potrebne sklepe vsak trenutek, ako bi to zahtevala nujnost položaja. Vsi člani vlade so zaradi tega ostali v Tokiju.
V Ameriki čakajo na dejstva
Washington, 25. julija n. V tukajšnjih Vladnih krogih pričakujejo z veliko nestrpnostjo končnih in konkretnih vesti o obsegu, značaju in namenu japonske pen et racije v Indokini. Šele, ko bodo zbrani konkretni podatki, je računati z ameriškimi gospodarskimi ukrepi. Mnogo znakov kaže dejansko na to, da bodo Zedinjene države segle po novih gospodarskih represa-llijah proti Japonski.
Na drugi strani opozarjajo na vesti iz Londona, da japonska akcija očitno ni niti posredno naperjena proti Singapuru. Zaradi tega bržkone tudi ne bo prišlo do kakega neposrednega oboroženega spopada med Japonsko in demokratskimi silami, računati pa je s tem, da bodo v danem primeru popolnoma prenehali gospodarski odnosi med Zedinjenimi državami in Anglijo na eni ter Japonsko na drugi strani. Predvsem pripravljajo blokiranje vseh japonskih kreditov v angleških kolonijah in dominionih v Angliji in Zedinjenih državah.
Washington, 25. julija s. Predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora demokratski senator George je podal nekaj izjav, v katerih je Vladi svetovali, naj zavza-
me v vprašanjih Daljnega vzhoda stališče, kakor ga s/tvamo narekujejo ameriški interesi, in naj se ne zaplete v mahinacije angleške politike. Dodal je, da sodelovanje Zedinjenih držav in Anglije v vprašanjih, ki se tičejo Daljnega vzhoda po njegovem mnenju ne sme segati preko izmenjave informacij.
O isti stvari je na sestanku z novinarji govoril tudi državni podtajnik zunanjega ministrstva Sumner VVelles, ki je izjavil, da ni nikakega sporazuma med Zedinjenimi državami in Anglijo glede kake skupne akcije aili enotne politike na Dalljnem vzhodu.
VVelles je imel pozneje dolg razgovor z japonskim poslanikom Nomuro.
Japonsko vojno brodovje v pripravljenosti
New York, 25. julija d. Ameriški listi objavljajo razne informacije iz tako zva-nih »dobro informiranih krogov«, ki pa seveda nimajo nikakega službenega potrdila, da so japonske čete že zasedle nkatere strateško važne točke v južnem delu francoske Indokine. Po istih informacijah so japonske oblasti vsem tujcem zabranile svobodno potovanje po Japonski, zlasti pa v japonske laike Kobe, Shimonoseki in Nagasaki. Nagasaki naj bi bili popolnoma zaprt za sleherni cviilni promet. Po istih informacijah naj bi bilo opaženo kretanje japonskega brodovja od japonskega otočja v južni smeri.
Izjave zastopnika japonskega zunanjega
ministrstva
Tokio, 25. juL (Domej.) Na vprašanje nekega novinarja, ali je Japonska po osnovanju tretjega Konojevega kabineta dala Sovjetski uniji kaka zagotovila, je japonski službeni zastopnik Ishii na današnji tiskovni konferenci odgovoril:
»Japonska je pripravljena dati vsem prijateljskim silam zagotovila o nadaljevanju svojih prijateljskih odnošajev z njimi.«
K temu odgovoru je Ishii še pristavil, da je admiral Tojoda, ko je bil imenovan za novega japonskega zunanjega ministra, zagotovil poslanikoma Nemčije in Italije, da se japonska politika zaradi iz-pren.embe v kabinetu ne bo v ničemer izpremenila. Nato pa je Ishii izrecno opozoril na razliko med »prijateljskimi silami in zavezniškimi silami«, in naglasil: »Zgolj obstoj nevtralnostnega pakta med Japonsko in Sovjetsko vrni j o še ne napravi j a iz Sovjetske zveze naše zaveznice.« Nato je Ishii še izjavil: »Sovjetska zveza doslej tretjemu Konojevemu kabinetu s svoje strani še ni dala nikakega zagotovila, da se njena politika nasproti Japonski ne bi izpremenila. Konojev kabinet dosedaj Sovjetski zvezi ni še dal nobenega zagotovila.«
Na vprašanje, ali ima japonska vlada kaka potrdila o informacijah, da pripravljata Velika Britanija in Kitajska skupno invazijo proti Indokini, je Ishii odvrnil: »Jasno je, da je zelo težavno dobiti potrdila za take informacije.«
Na vprašanja glede odnošajev med Japonsko in Zedinjenimi državami je Ishii naglasil: »Japonska ni nikoli izgubila upanja v zboljšanje japonsko-ameriških odnošajev in razgovori in stiki v tem smislu ne morejo biti v nasprotju z mednarodnimi angažmaji, v katere se je Japonska spustila z drugimi državami.« Nato je poudaril, da je zelo verjetna verzija, ki jo objavlja list »Niči Niči«, češ, da sta japonski poslanik admiral Nomura in podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Sumner Welles ob zadnjem razgovoru uporabljala optimistične besede. Ishii je na koncu še naglasil, da se razen tega razgovora ponavljajo tudi še drugi pogosti stiki med japonskim poslaništvom v Washingtonu in ameriškim zunanjim ministrstvom.
Na vprašanje, koliko so resnične vesti, da je kubanska vlada prepovedala 500 japonskim ribičem lov v kubanskih teritorialnih vodah, je Ishii izjavil, da japonska vlada o tem nima nikakih informacij.
Kaj pravijo v Berlinu
Berlin, 25. juL u. Anglosaški svet se je zopet hudo vznemiril zaradi ukrepov, ki se pripravljajo na Daljnem vzhodu v obrambo proti njegovim lastnim napadalnim nameram Proti japonskim ukrepom bodo podvzeli gospodarske protiukrepe, v ostalem pa od Angležev in Američanov ni mnogo pričakovati. Vsekakor pravi agencija Reuter, da je Petain podlegel »ultimatu« iz Tokija in tako prevzel odgovornost za novo neposredno sovražno dejanje proti anglosaškim silam. Morda je s tem za zmerom porušil zveze solidarnosti, ki so kdaj Francijo vezale na obe demokratski velesili.
Kar se tiče Zedinjenih držav, računajo v tukajšnjih krogih s tem. da bo Roosevelt vsekakor nekaj ukrenil v smislu svojega znanega načrta, da bd se zgradila ameriška pomorska in letalska oporišča vzdolž 15. meridiana. Neki washingtonski list, ki je v službi Bele hiše, je celo menil, da bi
bilo treba japonskim imperialistom obleči železno srajco in ustvariti okrog Japonske barijero, ki bi šla od Aljaske do Singapu-ra. »News Sun« pa prihaja do zaključka, da bo sodelovanje med Londonom, Wa-shingtonom in Moskvo prvič stvarno preizkušeno in izvedeno prav na Daljnem vzhodu. Vesti z druge strani Oceana potrjujejo, da se je sovjetski veleposlanik v Washingtonu sestal z Rooseveltom in mu poročal, da razpolaga Rusija z zadostnimi silami v Sibiriji tako, da lahko napade japonska oporišča, razruši japonska letališča in požge japonska mesta. »Deutscher Dienst« ugotovlja, da so to dovolj jasne besede, da pa so tudi v Tokiju od vsega početka vse dobro premislili, kakor se je to zgodilo v Berlinu. Zato so dobile svoj posebni pomen tudi zadnje Tojodove izjave. da se japonska zunanja politika v ničemer ni spremenila in da se torej osnovno in prvenstveno še vedno opira na trojni pakt.
Nuov! grandiosi success! nel Mediterraneo
Altri 4 piroscafi affondati — Tre unita da guerra
danneggiate
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 25 luglio il seguen-te bollettino di guerra n. 415:
D convoglio di 18 piroscafi e ia numero-sa scorta della reale marina britannica av-venturatisi nel Mediterraneo centrale e gia duramente colpita dalle nostre forze aero-navali sono stati sottoposti durante la giornata di ieri a reiterati attacchi della nostra aviazione.
Velivoli da bomhardamento picchiatelli ed aero-siluranti con instancabile slancio hanno prima disperso quindi inseguito si-no al limite delTautonomia le superstiti unita inglesi che contavano sul fraziona-mento e sulle eattive condizioni atmosfe-riche per sottrarsi alToffesa, dato che la propria flotta non era piu in grado di as-sicurare loro una efficace protezione.
I bombardieri hano sorpreso e centrato in pieno un piroscafo da 10 mila tonnellate che 6 affondato. Gli aerosiluranti hanno colpito e affondato altri grossi basti-menti cioč un piroscafo da 12 mila tonnel-
late ed una petroliera da 15 mila tonnellate; anehe 1 incrocriatore che si dirigeva per rientrare a Gibilterra i> stato raggiun-to e silurato dai nostri velivoli; altra unita da guerra di grande tonnellagio č starta colpita con bombe da 500 chili.
Da successive notizie risulta che nella giornata del 23 anehe una nave portaerei e stata danneggiata dai nostri bombardieri e che uno dei piroscafi colpiti e affondato. Gli apparecchi perduti dal nemico sono šaliti da 7 ad 8, i nostri da 3 a 5.
Si sono distinti nelle azioni di silura-mento gli equipaggi al comando degli ufficiali piloti: Cap. Poioli, ten. Rivoii, ten. Di Bella e i reparti da bombardamento in picchiata comandati dai capitani Zucconi e Rizzi.
Nell'Africa settentrionlae reparti nemici avvicinatisi ad un nostro caposaldo sul fronte di Tobruk sono stati respinti con perdite.
NelTAfrica orientale attivita di artiglie-rie nei settori di Uolehefit e di Culquabert.
Novi veliki uspeli! na Sredozemskem morju
Nadaljnji 4 parniki potopljeni — Tri vojne ladje
poškodovane
Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 25. julija naslednje 415. vojno poročilo:
Tudi včeraj so naše letalske sile ponovno hudo napadle konvoj 18 parnikov in številnih zaščitnih ladij angleške vojne mornarice, ki so se pustolovsko spustile na srednje Sredozemsko morje in so bile od naših letalskih in pomorskih sil že hudo prizadete.
Bombniki, strmoglavci in torpedna letala so v neumornem zaletu najprej razpršila, nato pa zasledovala, doklej je segal njihov akcijski radij, preostale angleške ladje, ki so se zanašale na to, da jih bo težje napasti, če se razprše, in na neugodne vremenske prilike, da bi se tako izvile napadom, ker njihovo lastno vojno brodovje ni bilo več sposobno, da bi jih učinkovito ščitilo.
Bombniki so nenadno napadli in zadeli v polno 10.000 tonsko tovorno ladjo, ki se je potopila. Torpedna letala so zadela in potopila nadaljnja dva velika parnika in sicer 12.000 tonsko ladjo in 15.000 tonsko petrolejsko ladjo. Letala so dohitela tudi neko križarko, ki se je pripravljala na povratek v Gibraltar, in so jo torpedirala. Neka druga vojna ladja velike tonaže je bila zadeta s 500 kg bombami.
Iz naknadnih podatkov je razvidno, da so naši bombniki dne 23. poškodovali tudi matično ladjo za letala ter da se je ena izmed zadetih tovornih ladij potopila. So-
vražne letalske izgube so se povzpele od " na 8 aparatov, naše od 3 na 5.
Pri torpednih akcijah so se odlikovale posadke letal pod poveljstvom častnikov pilotov kapetana Poiolija, in poročnikov Ribolija ter Di Belle, kakor tudi oddelki strmoglavskih bombnikov pod poveljstvom kapetanov Zucconija in Rizzija.
V	severni Afriki so se sovražne čete približale naši trdnjavi v odseku pri Tobruku, a so bile odbite in so imele izgube.
V	vzhodni Afriki delovanje topništva v odsekih pri Uolkefitu in Colquabertu.
Angleško priznanje poraza na Sredozemskem morju
Stockholm, 25. jul. d. Angleška admiraliteta je objavila danes poseben komunike, v katerem priznava, da so bile britanske sile v okviru pomorskih operacij o priliki prehoda nekega konvoja skozi Sredozemsko morje predmet vrste močnih letalskih napadov in da so ponoči bile britanske sile napedene od naglih borbenih čolnov. Komunike nato priznava, da je bila neka trgovinska ladja poškodovana, pripominja pa, da je morda vseeno nadaljevala vožnjo v konvoju. Na koncu admiraliteta z obžalovanjem sporoča, da je bil v teku teh operacii potopljen angleški rušilec »Pearless«, vojna ladja z 1350 tonami. ki je bila zgrajena 1. 1934.
Visoki Komisar na obiskih po mestu
Včeraj dopoldne si je Eksc. Grazioli ogledal živilski trg in vrsto tovarn in drugih javnih naprav ter se živo pozanimal za delo in gospodarsko življenje Ljubljane
Ljubljana, 25. julija.
Odkar živi Visoki Komisar Eksc. Grazioli med nami, smo imeli že nešteto prilik, da se prepričamo o živem zanimanju najvišjega predstavnika Kraljevine v Ljubljanski pokrajini za vsa vprašanja našega obstanka. To svojo pozornost, za katero mu bo naš narod zmerom ostal globoko hvaležen, je Visoki Komisar nazorno izpričal tudi danes, ko se je v ranem jutru odpeljal v spremstvu visokih funkcionarjev Komisariata, da si ogleda razne javne naprave, ustanove in podjetja našega mesta.
Na živilskem trgu
Prvi obisk visokega dostojanstvenika je veljal našemu živilskemu trgu in novim tržnicam, katerih gradnja se pravkar dokončuje in so upravičeno v ospredju vsega zanimanja. Na trgu, kamor je Eksc. Grazioli prispel kmalu po 7., ga je pozdravil mestni župan dr. Adlešič v spremstvu zastopnika mestnega tržnega urada, mestnega komisarja Mihelčiča in zastopnika mestnega gradbenega urada, inž. arh. Kobeta. Visoki Komisar se je živo zanimal za promet na trgu, zlasti za cene. Pohvalil je ureditev tržnega prostora in izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je po skrbi mestnega tržnega urada blago resnično na prodaj po predpisanih cenah. Posebno pozornost je pokazal za vprašanje sadnega trga. Mimogrede si je ogledal tudi značilno prodajalno domače lončene robe.
Nato je inž. arh. Kobe visokemu gostu razkazal načrte in stavbe nove tržnice, ki bo v resnici pomembna pridobitev za Ljubljano. Posebej se je Eksc. Grazioli zanimal še za načrt pokritega mostu, ki bo vezal oba bregova Ljubljanice in bo nudil tudi prostor za tržne mize. Ko so mu obrazložili, da je zamuda v dobavi inštalacijskega gradiva zadržala delo, je Visoki Komisar obljubil vso svojo pomoč, da se dobava in delo pospešita. Stroški za novo stavbo so znašali okrog 4 milijone din.
Pri gasilcih in pod Golovcem
Po ogledu sadnega in ribjega trga je Eksc. Grazioli odšel do Mestnega doma in si ogledal shrambo gasilskega orodja v podzemskih prostorih. Pred Mestnim domom je bil postrojen oddelek mestnih poklicnih gasilcev pod poveljstvom Franceta Rozmana, prisoten pa je bil tudi načelnik mestnega gasilskega odseka inž. Gričar. V nagovoru je visoki gost izrazil svoje prepričanje, da so naši poklicni gasilci zmerom pripravljeni ne samo Ljubljani, temveč vsej pokrajini na pomoč, in jim je čestital k dosedanjim uspehom. Preko njih je sporočil pozdrave vsem gasilcem naše pokrajine.
Odtod se je Eksc. Grazioli malo pred 8. odpeljal po Streliški ulici do novega mostu preko Grubarjevega prekopa, ki bo v kratkem dograjen in izročen svojemu namenu. Tu ga je pozdravil mestni višji komisar inž. Ciril Pogačnik ter mu razkazal gradnjo. Visoki Komisar si je ogledal lepo konstrukcijo v tričlenskem loku, ki je dolga 50, široka pa 4 m. Novi most je za okraj sv. Jožefa in za prebivalstvo pod Golovcem velikega pomena in bo v veliki meri poživil promet v tem resnično lepem kotu Ljubljane. Most je zgrajen po načrtih inž. Pogačnika, delo pa je opravilo podjetje inž. Antona Umka.
V Koleziji in Tivoliju
Izpod Golovca se je Visoki Komisar s spremstvom odpeljal v Kolezijo, da si ogleda novo kopališče, ki ga tu grade. Inž. arh. Kobe je visokemu gostu razkazal potek dela in naprave. Voda, ki jo bo kopališče črpalo iz Gradaščice, bo skrbno filtrirana. Kopališče bo Imelo prostora za 1000 kopalcev, njemu pa bo pridruženo še otroško igrišče in športni prostor. Kopališče gradi po načrtih inž. arh. Tepine Curkovo gradbeno podjetje. Kakor je »Jutro« že poročalo, so skupni stroški proračunani na 1,300.000 lir. Bazena bosta dva, veliki bo 50 m dolg in 20 širok, mali, namenjem neplavačem, pa 20 in 14. Veliki bazen bo imel maksimalno globino 2 m,
mali 1 m, najmanjšim pa bo služilo posebno čofotališče. Prihodnji teden bodo pričeli betonirati veliki bazen.
Iz Kolezije je Eksc. Grazioli pohitel v Tivoli, da si ogleda otroško igrišče, ki ga grade v obliki velike krožne ploskve okrog ribnika. Ko je v Tivoliju stopil iz avtomobila, se je prav prijazno porazgo-voril z delavci in pokazal živo zanimanje za njihove razmere. Pri gradnji igrišča je zdaj zaposlenih 35, prihodnji teden pa bo 50 delavcev. Na zgornjem koncu igrišča bo zgrajen poseben bazenček za otroke. Ribnik bo poleti služil čolnarskemu športu, pozimi pa drsanju. Preko njega bo držala udobna, lično zgrajena brv. Ob slovesu je Eksc. Grazioli ponovno izrekel delavcem nekaj dobrih, bodrilnih besed.
Obisk v Stori
Iz Tivolija so avtomobili odbrzeli po Celovški cesti, proti Stori. Na mestni meji, je Vis. Komisar izstopil. Po ogledu okolice je stopil v tovarno, kjer ga je pozdravil ravnatelj Franc Vogl. Visoki Komisar se je podrobno zanimal za vse probleme dela. Tovarna, ki zaposluje zdaj okrog 150 ljudi, izdeluje zastore, prte in podobne predmete za hišno opravo. Preden se je poslovil, je Eksc. Grazioli izrazil željo, da bi se z delavci sestal na kratek razgovor. Na dvorišču tovarne je imel kratek nagovor na nje, v katerem je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da delo v podjetju poteka s tako lepimi uspehi. Njegova prva skrb, je bila, da se izboljša položaj delavstva v Ljubljanski pokrajini, zato pa je tudi odredil, da se s 1. julijem zvišajo mezde za 20%.
V Unionu in v tovarni za klej
Ko je Visoki Komisar sedel v svoj avtomobil so mu delavci v slovo priredili že prisrčne ovacije, nato pa se je odpeljali še na obisk v pivovarno Union. Tu so ga
»JUTRO« Bt 174
Bdbots, 38. VIL 19tMCIX-
Bprejeli predsednik Zveze industi IJcev Avgust Praprotnik, tajnik dr. Golia ln direktor tovarne Nemenz. Visoki Komisar si je ogledal tovarno ln se porazgovoril z delavci o tem, kako delajo ln žive. Po zaključenem ogledu pivovarskega podjetja je bila gostom pripravljena zakuska in je ob tej priliki predsednik g. Praprot-nik nazdravil visokemu gostu ter se mu zahvalil za obisk. Eksc. Visoki Komisar se je do podrobnosti zanimal za produkcijo tovarne, posebno glede nabave goriva, surovin in steklenic. Obljubil je, da bo povabil v Ljubljano predsednika Italijanske pivovarske industrije, da bi se v Ljubljani dogovorili o vzajemnem delu, predvsem kar se tiče nabave potrebnih surovin. Gospod Visoki Komisar je omenil, da je v načrtu graditev velike steklarne v notranjosti Kraljevine, ki bo izdelovala pivske steklenice. Možnost pa je, da bi se ta načrt izvršil v Ljubljanski pokrajini, s čimer bi se ustvarili trdni temelji za razvoj te industrije v naši pokrajini. Vi-
soki gost se ji JUvu
ln higienske prilike delavcev. Treba bo ▼ tovarni napraviti skupne jedilnice, umivalnice, slačilnice, skratka naprave, brez katerih si dandanes moderne tovarne ne moremo zamisliti. Uprava tovarne je zagotovila, da so potrebni načrti že dovršeni in je za dela tudi že pripravljena večja vsota. Nameščencem bodo dani na razpolago dolgoročni krediti po nizkih obrestih-da si bodo mogli že v bližnji bodočnosti ustanoviti lastne domove.
Poslednji današnji obisk je veljal tovarni za klej, ki je edino podjetje te vrste pri nas in že dolga leta tudi v inozemstvu uživa sloves po svojih prvovrstnih klejih ta želatini. Izdelki ljubljanske tovarne imajo mačka za zaščitni znak ta po tem znaku so poznani po vsej Italiji. Včasi so mnogo kleja Izvažali v prekomorske države, želatino pa največ v Belgijo, koder so jo uporabljali pri fa-brikaciji fotografskih emulzij, želatine ne izdelujejo iz kosti ta roženine kakor klej,
goče predelavatl v usnje, največ 1« kože z glave. Seveda je prav zdaj težko dobiti zadostno množino potrebnih kož, zato Izdeluje tovarna feHattao le od prilike do prilike.
V vseh podjetjih, ki JA Je Eksc. Visoki Komisar današnje dopoldne obiskal, Je dajal mnogo vzpodbudnih predlogov in zamisli, naj sl bo glede Izdelave, nabave surovin ali glede socialnih ta higienskih zboljšanj prilik. TI obiski Eksc. Visokega Komisarja bodo povsod zapustili dobre sledove, ki se bodo prav kmalu Izkazali za splošno koristne ter morajo zgledno učinkovati na bodoče delo naših podjetij Poleg teh dobrih učinkov pa Ima Eksc. Visoki Komisar sam priliko, neposredno spoznati razmere, v katerih dela ta živi najskromnejšl stan Ljubljanske pokrajine, ki bo za veliko zanimanje Ekscelence, s kakršnim se zavzema zanj, ostal toplo hvaležen.
BOJI NA VSEJ VZHODNI FRONTI
Odpor sovjetske vojske pri žitomiru popušča - Novi nemški uspehi med Ladoškim in
Oneškim jezerom
Nemška letala nad Odeso
Stockholm, 25. juL d. Na vzhodni fronti so nemške čete dosegle nekaj novih važnih ospehov, zlasti na bojišču pred Kijevom ter pri Petrozavodsku na finskem odseku fronte.
Včeraj ves dan in vso preteklo noč so se nadaljevale ogorčene borbe na področju pri 2itomeru ter so bili sovjetski oddelki po izredno trdovratni obrambi vrženi z nekaterih nadaljnjih utrjenih postojank, ki so vsekakor še spadale v skrajni vzhodni del Stalinovega obrambnega pasu na področju Ukrajine. Sovjetski odpor. ki je bil zadnje dni na tem področju dokaj močan, postaja že občutno slabejši in je treba pričakovati, da bodo nemške čete morda že v kratkem prodrle do Dnje-pra, ako sovjetski vojski ne bo uspelo z novimi rezervami ustaviti naglega nemškega prodiranja.
Novi nemško-finski ofenzivni klin, ki se je zadri med sovjetske obrambne črte na ožini med Ladoškim in Oneškim jezerom severozapadno od Petrozavodska, je že močno razširil vrzeli v sovjetskem obrambnem sistemu, ki brani Leningrad s severovzhodne strani. Nemške in finske motorizirane edinice pa navzlic močnemu sovjetskemu odporu postopno uničujejo sovjetske obrambne naprave ter prodirajo ob vzhodni obali Ladoškega jezera vse globje na sovjetsko ozemlje.
Borbe, ki se bijejo južno od Leningrada, imajo še zmerom glavno središče na črti mei Pskovom in Ilmenskim jezerom. Sovjetska vojska ima v teh borbah silne žrtve na ljudeh in materij alu, toda zelo občutne so izgube tudi na nemški strani.
Na osrednjem bojišču pri Smolensku sovjetska vojska še vedno poskuša z dokaj močnimi protinapadi olajšati svoj položaj. Ne glede na žrtve napadajo nemške sprednje tankovske oddelke ter skušajo hkrati z akcijami na obeh bokih nemške armade razdeliti sestav nemških sil, ki operirajo na tem področju. V teh protinapadih pa sovjetske čete niso dosegle nikakega bistvenega uspeha, marveč s o bil' vsi njihovi napadi s hudimi izgubami »n vrnjeni.
S finskega bojišča
Berlin, 25. juilija d. Na finskem odseku vzhodnega bojišča finske in nemške čete uspešno napredujejo zlasti na področju pri Salli. Dne 21. julija je bilo tu zajetih veliko števillo sovjetskih vojakov, med njimi tudi mnogo tehničnih čet. Nadalje je padlo v ujetništvo večje število sovjetskih vojakov, ki so pripadali elitnim četam tako zvanega »polka reda rdeče zastave«. Mnogo sovjetskih ujetnikov pa je mladina iz komsomolskih vrst, ki jih je sovjetsko poveljstvo vrglo v borbo brez sleherne prejšnje vojaške priprave.
Smolensk v nemški posesti
Berlin, 25. jul. s. Angleška propaganda je razširila tendenčne vesti, da je Smolensk še vedno v ruski posesti. »Volki-scher Beobachter« pripominja k temu: Smolensk je trdno v nemški posesti. Nemške vojaške oblasti postopno že reorganizirajo civilno življenje. Požari, ki so jih sovjetske čete pred svojim begom zanetile, so bili pogašeni. V posameznih mestnih okrajih že naglo odstranjujejo ruševine.
četrti letalski napad na Moskvo
Stockholm, 25. julija, d. Sovjetska prestolnica je doživela preteklo noč svoj četrti zaporedni letalski napad Po dospelih informacijah so nemška letala napadla Moskvo v dveh zaporednih valovih z dokaj močnimi silami. Kakor je javil davi moskovski radio, je imela Moskva ponoči dva letalska alarma. Prvi je trajal poldrugo uro, drugi pa dve uri. Dasi niso bile objavljene še nikake podrobnosti o učinku tega nemškega letalskega napada, je vendar zelo značilna objava moskovskega radia ob 7. zjutraj lokalnega časa, da je morala velika radijska postaja, ki oddaja na valu 1744 m, iz tehničnih razlogov prekiniti oddajo. Kratko nato je bilo sporočeno, da morajo prav tako iz tehničnih razlogov prenehati oddajati tudi vse druge radijske postaje ter da bo ostala v obratu samo ena izmed moskovskih postaj na srednjih valovih. O napadu je trdil moskovski radiyo, da je le enemu nemškemu letalu uspelo prodreti skozi protiletalski obrambni pas, toda kratko nato je načelnik sovjetskega informacijskega urada Lozovski izjavil predstavnikom tujega tiska, da je »samo 5%<r nemških letal prodrlo obrambo ter preletelo Moskvo.
Sestreljena sovjetska letala
Berlin, 25. julija, s. Polslužbena agencija poroča, da so nemške letalske sile na vzhodni fronti včeraj sestrelile 18 sovjetskih letal. Nadaljnjih 29 letal je bilo uničenih na posameznih vzletiščih.
Porušene železniške proge
Berlin, 25. julija, d. Nemško letalstvo je bilo tudi včeraj zelo aktivno, zlasti na južnem odseku vzhodnega bojišča. Nemško letalstvo je osredotočilo svoje napade
v prvi vrsti na prometne zveze v sovražnikovem zaledju. Dobro pogodeni bombni zadetki so na več krajih porušili železniške proge ter na ta način sovražniku onemogočili nadaljnje umikanje. Z bombnimi zadetki je bilo več vlakov iztirjenih ta zažganih.
Berlin, 25. Julija, s. Nemška izvidniška letala so bila včeraj nad Odeso. Opazila so tri sovjetske ladje, ki so bile poškodovane o priliki bombnega napada dan prej. Vse tri so gorele.
Prodiranje nemsko-rumunske vojske
Dramatične borbe na jugu vzhodnega bojišča — Ogromen
nemški plen
Berlin, 25. julija, d. Davi so bile z merodajnega vogaškega mesta objavljene ne- | katere podrobnosti o dramatičnih borbah, ki se zdaj razvijajo v okviru nemške ofenzive v južnem delu vzhodnega bojišča. V neprestanem zasledovanju sovražnika pritiskajo na tem odseku nemško-rumunske čete na odstopajočega sovražnika. Pot vodi nemške oddelke skozi vasi in mesta, ki so jih umikajoče se sovjetsko-ruske čete zažgale na svojem umiku. Ob cestah in potih leže nešteti padli vojaki rdeče vojske. Kakor obcestni kamni leže po poljih razbite ta od ognja razžgane razvaline sovjetsko-ruskih oklopnih vozil. Tudi orjaški sovjetski tanki, ki imajo 43.000 kg ta ki so opremljeni s 15 cm topovi, niso mogli vzdržati pred nezadržnim navalom nemške ofenzive. Nepregledne množine vsakovrstnega vojnega materiala so sovjetske čete zapustile na svojem umiku. En sam nemški polk n. pr. je v zasledovalnih borbah med 22. ta 23. julijem zaplenil 180 vsakovrstnih vozil, 78 motociklov, 26 topov raznega kalibra, kakor tudi na stotine pušk in strojnic, števila sovjetskih vojakov, ki so bili ubiti ali pa so padli v nemško ujetništvo, kakor tudi števila uničenih sovražnikovih oklopnih vozil ni mogoče prešteti. Samo ena stotnija nemškega protitankovskega topništva je v teh dveh dneh uničila 41 sovjetskih tankov ta oklopnih vozil.
Dne 22. julija se je gnetlo več 10 tisoč bežečih sovjetskih vojakov na peronu nekega kolodvorskega poslopja ob železniški progi v južni Ukrajini, ki je še edina ostala sposobna za promet. Ta proga vodi preko Dnjepra dalje proti vzhodu. V bližini velikega lanžirnega kolodvora ob tej progi se že pričenja 860 m dolgi most, ki prekorači tu široko korito Dnjepra. Po tem mostu so vlaki za vlakom odhajali s transporti sovjetskega vojaštva proti vzhodu. Vsi vagoni so bili prenatrpani z rdečimi vojaki, na tirih premikalnega kolodvora pa so še zmerom čakali na odhod velikanski transporti, ko je most iznenada napadlo nemško letalo, ki je presenetilo sovražnika spustivši se iz oblakov. Tri bombe so most pogodile ta železna mostna konstrukcija, ki počiva na 11 kamenitih stebrih, se je v svoji prvi tretjini nagnila na stran in nato zrušila v reko.
Tudi vzhodno od žitomira, kjer ima nemška ofenziva smer proti ukrajinski prestolnici Kijevu, so nemške čete v nezadržnem napredovanju pomedle ves sovražnikov odpor. Dne 23. julija sta na tem področju dva nemška udarna bataljona prodrla v poslednje ostanke Stalinove obrambne črte. Njima sledeči nemški pehotni polki so vdrli skozi vrzel, ki je bila sprva široka 9 km, ter počasi likvidirali še vsa poslednja gnezda sovjetskega odpora na desni in levi. Ob jutranjem svitu naslednjega dne je pričel bobneti najsil-nejši topniški ogenj na mesto prodora. Nemške pionirske čete so nato napadle z metalci ognja ter koncentriranimi naboji streliva še poslednje sovjetske bunkerje, ki so še dajali odpor. Na ta način so lahko pionirskim četam sledeči oddelki pehote popolnoma očistili skozi Stalinovo črto vsekano vrzel. Pri tem so nemškim in rumunskim četam padli v roke mnogoštevilni topovi ter vsakovrstno avtomatsko orožje. Ujetih je bilo 280 popolnoma iz-črpanih rdečih vojakov. Posadke ostalih bunkerjev so že poprej poginile.
Organizacija oskrbe z govejim mesom
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. jul. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Operacije na vzhodu napredujejo po načrtu na vsej fronti ob deloma hudih bojih. Pripeljane so vsak dan velike množice ujetnikov in velike množine vojnega materiala.
Posamezna bojna letala so zadnjo noč obmetavala z bombami vojaške naprave v vzhodnem delu mesta Moskve in severno od Kremla.
V boju proti Angliji so bombardirala letala, ki so bila poslana v oboroženo iz-vidniško službo, pristanišse naprave na severovzhodu otoka. Pomorske oborožene sile so sestrelile tri angleška bojna letala.
Angleško letalstvo je utrpelo tudi včeraj ob kanalski obali hud poraz. Sovražnik je izgubil 33 letal, izmed katerih so jih 27, med njimi 9 štirimotornih bolnih letal, sestrelili lovci, 6 pa protiletr.' ko topništvo. Izgubljena so bila štiri lastna letala
Angleška bojna letala so metala zadnjo noč razdiralne in zažigalne bombe po severno-/apa dnem obalnem ozemlju Nemčije. Med civilnim prebivalstvom so bili mrtvi in ranjeni. Vojna ali vojaška škoda
ni nastala. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili dve izmed napada-jočih angleških bojnih letal.
Povratek francoskega poslaništva iz Moskve
Ankara, 25. juL d. Iz Erzeruma poročajo, da je na svojem povratku iz Moskve v Francijo dospelo tjakaj včeraj 34 članov francoskega poslaništva v Moskvi
Letalski boji na zapadu
Berlin, 25. juL d. Kakor je bilo davi objavljeno z merodajnega nemškega mesta, je angleško letalstvo preteklo noč zopet preletelo več krajev v severozapadni Nemčiji ter metalo na nje rušilne ta zažigalne bombe. Napadi so zahtevali nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. V nekaterih krajih je bilo povzročene tudi nekaj gmotne škode, ki pa ni znatna, ta sicer v prvi vrsti v stanovanjskih okrajih. Nemška nočna lovska letala so dve britanski letali sestrelila.
Včeraj preko dneva je angleško letalstvo zopet z močnejšimi silami napadlo razne cilje na področju Rokavskega preliva. O teh angleških letalskih akcijah javljajo davi z merodajnega nemškega vojaškega mesta, da je nemška protiletalska obramba sestrelila 42 sovražnih letal. Med sestreljenimi aparati je 27 bombnih letal, med njimi 9 orjaških štirimotornih bombnikov. Ostala letala so lovski aparati vrste Spitfire. Številke o angleških izgubah pa še niso dokončne. Skupaj z britanskimi letali, ki so bila sestreljena na področju Rokavskega preliva že v okviru britanskih napadalnih akcij v sredo je angleško letalstvo v teh dveh dneh samo na tem operacijskem področju izgubilo 96 letal.
Stockholm, 25. julč d. Kakor poročajo iz Londona, javlja poročilo angleškega letalskega ministrstva, da je bila aktivnost nemškega letalstva nad Anglijo preteklo noč manjšega obsega ter da so nemška letala vrgla le manjše število bomb na razne cilje. Poročilo trdi, da ti napadi niso povzročili niti gmotne škode niti niso zahtevali človeških žrtev.
Vojna med Perujem in Ekvadorjem
Quito, 25. julija s. Poveljstvo ekvadorske vojske je objavilo naslednji komunike:
Tri perujska letala so bombardirala luko Bolivar in ladjo »Ahualpo«, a brez uspeha.
Borbe na področju pri Palmalesu se nadaljujejo.
Ob 14. so perujska letala bombardirala Santo Roso, a niso dosegla nikakega uspeha
Ob 16. se je pričela ostra bitka na vsej fronti. Ekvadorske čete se drže na svojih postojankah.
Rdeči križ poroča
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b:
Hudobivnik Vera, Milič Marta, Santay Fanika, Vavrik Franc, Zupančič Alojz. Pošto naj dvignejo:
Grčar Tit, šolski upravitelj na Barju, Justin Terezija, Cesta na Brdo-Vič; Kro-šelj J. (za Petrovčič Živo), Lovšin Lujza, Ažbetova 4; Modic Ludovik, Vič 164; Ru-rat Marija, Vič 60; Selan Marica, Trdinova 8; šenk Neža, Predjamska ul., Rožna dolina; šoba Anton, Dravlje, Rokova pot 4 (za Ivanko Herbec); šolmajer Janez, Puharjeva 1; Varšek dr. Milan, Riharjeva 1; Vodnik Franc, prof., Devinska 9; Vončina Pepca, Sv. Petra cesta; Vovk Slava, učiteljica, Marmontova ulica.
Zaradi odpreme dokumentov odnosno pošte, naj se zglase: Kodre Ljerka, Polič Mirko, Medic Terezija.
Gospa Chvvatat Frida je poklonila L. 50, otroci, ki so priredili akademijo na domu g. Janežiča Mirka, Tržaška 26. so ves dobiček v znesku L. 52.80 poklonili Rdečemu križu. Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
Prosimo, da se g. Klavora Ado, Ambrožev trg 3-H, nujno zglasi v načelstvu poizvedovalnega oddelka od 10. do 12. ure in prinese s seboj fotografijo.
Mestno poglavarstvo v Bosanskem Novem javlja, da je živ in zdrav v Bosanskem Brodu g. Hvale Štefan; naproša sina Vladimira, da pride po možnosti čim prej v Bos. Brod k očetu.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal, Vnkmr to poročamo na drugem mestu, predpise o klanju goveje živine, ki imajo namen, urediti klanje goveje živine, upoštevajoč na eni strani potrebo, da se ohrani dobro stanje živinoreje, in na drugi strani potrebo prehrane pokrajine. Ta odredba Visokega Komisarja določa, da je prepovedano klanje goveje živine pod 70 kg teže ta da morajo kmetje v teku enega leta, to je do 30. junija 1942, oddati 20»/® žive teže živine, ki je nad 70 kg težka. Pri tem se upošteva stanje živine na dan 5. junija v smislu naredbe Visokega Komisarja od 31. maja t. 1., po kateri so morali imetniki goveje živine prijaviti občinskim uradom število živine na dan 5. Junija.
Z novo odredbo se ustanovijo obvezne za jed niče živinorejcev pod nadzorstvom občinskih preskrbovalnih uradov ta pod vodstvom upravitelja, ki ga imenuje Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino. Te obvezne zajednice lahko odvzamejo živino, če bi je kmetje sami ne oddali. Odredba ureja tudi način oddaje živine, ki se vrši po pogojih ta pod nadzorstvom Prehranjevalnega zavoda v sodelovanju s stanovskimi kmetijskimi ta mesarskimi združenji. Prehranjevalni zavod tudi obvesti imetnike živine ta njih zajednice o obsegu obveznosti oddaje živine po tej na-redbi. Goveja živina se v bodoče ne sme več zaklat! brez potrdila, ki se izda ob do-gonu živine, določene za zakol, ali brez posebnega pooblastila, ki ga izda Prehran njevalni zavod. Tudi odgon živine iz občine je dopusten samo s predhodno odobritvijo občinskega urada. Prehranjevalni zavod, ki skupaj z občinskimi preskrbo-valnimi uradi ugotovi mesečno potrebo vsakega mesarja, nadzira preko svojega odposlanca prevzemanje prignane živine ta ocenjevanje živine, Združenje mesarjev pa mora skrbeti, da se živina odkaže mesarjem po njih potrebi, po prehranjevalnih potrebah posameznih okolišev ta po
razpoložljivi množini živine. Meso morajo mesarji prodajati stalnim odjemalcem po seznamih, Prehranjevalni zavod pa lahko tudi predpiše količino mesa, ki se razdeli tedensko na osebo.
Novo organizacijo, ki ima namen, omogočiti redno in pravilno preskrbo prebivalstva z mesom, bodo gotovo pozdravili vsi sloji konzumentov. Tudi interesi kmetovalcev so upoštevani. Z odredbo so živinorejci prisilno združeni v zajednice, v okviru katerih se lahko med seboj dogovorijo o načinu oddaje, kajti morebitne večje oddaje nekaterih živinorejcev za-jednici se poračunajo v prid ostalim od-dajalcem. Vrhu tega je vsakemu kmetu zajamčen prevzem živine, določene za do-gon, iu sicer po ceniku, ki ga določi Prehranjevalni zavod, in po kakovosti živine, ki jo oceni posebna komisija, sestavljena iz predstavnika Prehranjevalnega zavoda, predstavnika kmetovalcev in predstavnika mesrrjev, tako da kmetu ne bo potreba pogajati se s kupcem glede cene.
Določba, da se mora v teku enega leta oddati ena petina pričetega stanja goveje živine (po teži) upošteva verjetno enoletno prirejo živine, ki se itak v normalnih razmerah proda za zakol. Število goveje živine preko 70 kg v Ljubljansko pokrajino bo znašalo okrog 100.000 glav. Od tega bodo živinorejci v teku enega leta oddali v zakol okrog 20.000 glav. Glede na ckolnost, da so predpisani brezmesni dnevi, bo ta količina goveje živine zadostovala za redno oskrbo prebivalstva z mesom Ljubljana je pred sedanjo vojno potrošila na leto okrog 9000 glav odrasle goveje živine. Sedaj pa je glede na zmanjšanje konzuma odnosno uvedbe brezmesnih dni potrošnja gotovo precej manjša Gotovo je torej, da bo oddaja živine po gornji odredbi Visokega komisarja docela zadostna za kritje potrošnje ne samo Ljubljane, temveč vse Ljubljanske pokrajine.
Gospodarske vesti
= Zaključek italijansko-rumunskih trgovinskih pogajanj. Iz Rima poročajo, da je končano zasedanje italijansko-rumun-skega gospodarskega odbora. V soboto je bil sklenjen dodatni sporazum, ki ga je za Italijo podpisal senator Gianini, za Rumunijo pa dr. Demetrescu. Mešani odbor je razpravljal o razširjenju italijan-sko-rumunskega trgovinskega prometa in o prilagoditvi obstoječega trgovinskega prometa novo nastalim potrebam in dobavnim možnostim Sporazum se nanaša na ureditev prometa do jeseni, ko bodo na podlagi podatkov o novi letini določeni kontingenti za gospodarsko leto 1941-42. Italijansko-rumunski trgovinski promet se je od leta 1938 znatno povečal. Kakor smo že poročali, se je rumunski izvoz v Italijo dvignil od 1340 milijonov lejev v letu 1938 na 3466 milijonov lejev v lanskem letu, rumunski uvoz iz Italije pa je istem času narasel od 930 na 2611 milijonov lejev.
= Nadaljnje razširjenje italijanske produkcije koksa. Milanska družba Cokitalia, pripada kemičnemu koncernu Montecatini in družbi Italgas, je že v zadnjih letih znatno razširila svoje naprave za pridobivanje koksa. Produkcija te družbe je dosegla že 800.000 ton na leto. Sedaj poročajo iz Milana, da bodo koksarne te družbe še znatno razširili in je v tej zvezi občni zbor družbe nedavno sklenil povišati glavnico od 100 na 200 milijonov lir. Tudi drugo podjetje te vrste Cokapuania, ki pripada koncernu Montecatini in električni družbi Edison, zvišuje svojo delniško glavnico od 1 na 75 milijonov lir in bo v bodoče pridobivala na leto 200.000 ton koksa
= Nemško-švicarski trgovinski sporazum. Švicarski zvezni svet je na četrtkovi seji ratificiral trgovinski sporazum z Nemčijo, o katerem smo že kratko poročali. Dodatno se sedaj doznava, da je Nemčija zagotovila Švici mesečno dobavo 200.000 ton premoga, kar pomeni povečanje dosedanjih dobav za eno tretjino. Tudi nemške dobave železa so povišane, in sicer na mesečnih 13.500 ton; vrhu tega bo Nemčija še posebej dobavila potrebno železo za izvršitev nemških naročil v Švici in bo na ta račun dobavila okrog 20.000 ton železa mesečno. Nadalje bo Nemčija
Švici dobavila mesečno 14.500 ton mineralnega olja, odnosno bo omogočila dobavo olja iz Rumunije. Švica pa se je zavezala dobaviti Nemčiji določene količine goveje živine, sadja, mlečnih proizvodov, sira in mlečnih konzerv. Z nemškimi dobavami premoga bo Švica pri štedljivi potrošnji lahko v celoti krila svojo potreba
= Rekordna letina v Banatu. Po vesteh iz Beograda bo letošnja letina pšenice v Banatu izredno obilna. Po doslej znanih podatkih bo znašal povprečni donos 12 do 15 metrskih stotov na oraL Tudi kakovost pšenice je izredno dobra, saj bo letošnja pšenica imela hektolitrsko težo 80 do 82 kg, medtem ko se hektolitrsko teža 78 kg smatra že kot dobra Tudi pridelek ostalega žita bo prav obilen.
= Gospodarske vesti iz Srbije. Srbski državni monopol pripravlja reorganizacijo pridelovanja tobaka v Srbiji. Ker so v bivši Jugoslaviji fine vrste tobaka pridelovali predvsem v Južni Srbiji, ki jo je sedaj zasedla Bolgarija, in v Hercegovini, ki pripada sedaj Hrvatski, namerava srbski državni monopol uvesti pridelovanje finih vrst cigaretnega tobaka na področju Srbije, zlasti v severni Srbiji. — Iz Beograda nam poročajo, da je državni tajnik v ministrstvu za socialno politiko Petrovič napovedal uvedbo prisilne delovne dolžnosti v Srbiji.
= 71% rumunskega izvoza odpade na izvoz mineralnih olj. Navzlic okrnitvi državnega področja Rumunije se rumunski izvoz v letošnjem letu ugodno razvija. V prvih petih mesecih t 1. je znašala vrednost rumunskega izvoza 13.287 milijonov lejev (lani 17.577), vrednost rumunskega uvoza pa 9294 milijonov lejev (lani 12.538). Od celotnega izvoza v prvih petih mesecih t. 1. je odpadlo 71% samo na izvoz mineralnega olja in derivatov mineralnega olja, ki se izvaža predvsem v Nemčijo in Italijo.
= Norveška bo izdala kovance iz cinka in železa. Zaradi pomanjkanja bakra in niklja bo sedaj tudi Norveška po vzorcu Danske vzela iz prometa kovance iz niklja in bakra in jih bo nadomestila z novimi kovanci. Kovanci po 50, 25 in 10 oerov, ki so bili doslej iz niklja, bodo v bodoče iz cinka, manjši kovanci po 5, 2 in 1 oer, ki so bili doslej iz bakra, pa bodo iz železa
Ljubljančani na Ljubljanici
Ljubljana, 25. julija
Ljubljanica, doslej tako omalovaževana »reka«, je prišla do svoje veljave. Svoje dni se je je vse izogibailo; na znameniti »Špiei« je za pasje dni bilo nekaj kopalcev, odkar pa je struga Ljubljanice tam regulirana, je kopanje na Špdci prepovedano in zato je kraj ob s/voje vsakoletne senzacije: utopljence, ki jih je bilo vsako sezono nekaj, toliko, da so ohranjali tradicijo, Špica, razvodje Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, je bila zaradi tega močno razvpita, morda po krivici. Sedaj je prekasno o tem razpravljati; izdana je bila prepoved in kopalci so jo vzeli na znanje.
Da, sicer je billa Ljubljanica močno omalovaževana. Gradaščica, Mali graben in celo Glinščica, to so bile vode, vselej oblegane od kopalcev. Je res, da so ti Ljub-ljaničini pritoki čistejši, so pa precej plitki. Pravi športniki ljubijo globoke vode, koder je mogoče brezskrbno skakati z glavo naprej.
Zaprav je skakalni šport, oziroma skakalna tehnika močno degenerirala. Kakšna umetnost je vendar, skakati v nekaj globoko vodo! Včasi smo pobailini skakali na glavo na »Pasjem brodu« ali v »Babji kotli«, čeprav je bila voda komaj pol metra globoka. Hitro spodrezati, to smo imenovali znanje. Seveda se nam ni vsak skok posrečil in simo pogosto nosili po več tednov nezaceljene odrgnine po trebuhu, prsih in nosu. Nu, pa to so bile rane, s katerimi smo se ponašali kakor nemški »burši« z blezurami...
Pravim da so sedaj Ljubljančani na Ljubljanici. Kam pa naj zaprav gredo? »Ilirija« je kakor žabja stojnica na petkovo dopoldne: krak pri kraku. Zaradi tolikih bedeir skoraj ljudi ni videti. Naj man-gredo na Biled? — Kdo bi se vendar tako I daleč vozil! Še v Sotro ni vredno, je tako
hladna letos. Nekateri bi hoteli na morje, pa si niso utegnili nabaviti novih hlačk-Vzrokov torej dovolj, pokazati svoje lanske čare na bregovih Ljubljanice.
Res, doslej še ni bilo tako razgibanega, življenja na Ljubljanici, ko letos. Mestna kopališče je vse lepe dni nabito ]>olno, nič manj ko katerokoli mondeno obmorsko kopališče. Veslaški šport se je razbohotil, kakor še nikoli. Kazalo bi uvesti plovni red, kajti večkrat je struga zatrpana z barkami, tako da čolni udarjajo drug v drugega; posebno ob kopališkem splavu jo veslanje otežkočeno.
Kar se tiče čolnov, je Ljubljanica pravi tehniški muzej: od starih oblik, ki so neokretne ko debele matrone, do elegantno štirice iz Ljubljanskega športnega kluba, ki ima svoj prcstOT na levem bregu tik ob izlivu Malega grabna. Ta klub je v Ljubljani edini, ki še goji športno veslanje. Morda se bo zanimanje za ta lepi šport dvignilo, ko bo Ljubljanica do kraja regulirana in bo mogoče s čolnom vsaj do nri-stanišča v Trnovem.
Ljubljanski svet se je sprijaznil z mislijo, da bo svoje počitnice preživel na domači rivieri. Nekateri so si uredili tako, da pprebijejo vse dni na kopališču in hodijo domov le spat; drugi so si izbrali svoje stalne prostore ob zaraščeni strugi, koder imajo na razpolago dovolj sonca in po potrebi tudi hladne sence. Tretji se rajši odmaknejo od hrupnega kopališkega življe* nja in s svojim sladkim tovorom za veslajo v skrite kotičke vijugaste Iščice ali višje gori po leni Ljubljanici vse do Podpeči, koder med nedolžnimi dogovori in zaljubljenimi pogledi pozabijo na vso skromnost letošnjega 'etovania. Da. da, Ljubljanica ima svoje čare in jih je prav letos iznova odkrila stoterim, ki so si jo izbrali za svoje letovišče.
Prvi popis prebivalstva
v Ljubljanski pokrajini
U primo censimento della popolazione nella provincia di Lubiana
II ii	^ouito il »rimo cen- Popis prebivalstva ne bo služil nikakim rednega bivališča je torej lahko različna
II 31 corrente sara eseguito ti primo censimento della popolazione della nostra provincia dopo la sua annesione al Regno d'l-taba. I lavcri preparatori relativi fervono, da oltre 15 giorni, in tutti i comuni, sotto la direzione dello stesso Direttore dei cen-simenti, delPlstituto centrale di statistica di Roma
Per dare un'idea delil'imponen za del lavoro basta accennare al numero di funzio-nari ed impiegati che vi partecipano: 1400, dei quali 1193 ulficiali di censimento, 94 segretari comunali. 94 sindaci o commissa-ri comunali. 13 'spetton provincialli (scel-ti m maggioranza tra il personale tecnico dell'Alto Commissariato e del Mumicipio di Lubiana nonche tra il nostro personalle insegnante: tutti m possesso della lingua italiana) 5 lspettori centrali delil'Isitituto centrale di statistica ed il predetto Direttore dei censimenti. Tutto ci6 oltre i'ope-ra degli uffici competenti delPAlto Com-missariato e dei Capitanarti distrettuali.
Tutto il personale esecutivo, oltre ad essere forniito di precise norme scritte, e
stato convenientemente istruito in numero« e laboriose riunioni dal Direttore dei censimenti e dagli Ispettori, affinchč te operazioni di censimento sri svolgano con regolariita e tempestivita. nelle iloro diver-se fasi, e con uniformita di criteri.
Al fi.ne di garantira il pieno successo della vasta indagme. occorre che tutta la popolazione della provincia di Lubiana va-da incontro a questo non indifferente sfor-zo compiuto dagli organizzatori del censimento e risponda in modo tempestivo, e^atto e compiuto alle domande del foglio d,i censimento, riempiendolo con cura, at-tenzione e diligenza, in modo da evitare di vederselo restituito per essere comple-tato o regolartzzato.
Dal censimento & escluso qualsiasi scopo fiscale. Le notizie raccolte sono vincolate al piu scrupoloso segreto d'ufficio.
Ski da oggi, sabato. gli ufficiali di cc#i-simento hanno inizi&to La distribuzione dei fogli. Ogni famiglia dovra ricevere un foglio di convivenza: le famiglie e le convi-venze che eventualmente non lo avessero ricevuto entro 'La sera del 30 luglio, hanno 4'obbligo di rccarsi a ritirarlo personalmen-te al acnune.
II riempimento dei foglio di censimento non e difficile, se questo sara letto ed esa-minato con attenzione e diligenza. Le domande in esso poste sono chiare e le av-vertenze piu che sufficienti ed univoche per una esatta comprensione delle domande stesse e per una esatta risposta. Tutta-via, non sembra inopportuno una illustra-zione deLia domanda relativa ali comune di dimora abituale, che per alcuni potra riu-scire un ccncetto nuovo. Per comune di di-mora abituale di una persona o di una famiglia sri deve intendere il comune nel quale essia abita abitualmente, cioe M comune nel quaile passa tuitto o la maggior parte delPanno. Tuttavia, se una persona o famiglia si e trasferita in uti comune anehe da una sola settimana, ma in modo stabile, cioe con l'intenzione di stabilircisi, tale comune e il suo comune di dknora abituale. II comune di dimora abituale, pertanto puo anehe essere diverso sia dal comune di nascita, sia dal comune di per-tinenza.
Come si e gia det to, i fogli di censimento devono essere rempiti con diligenza e percio le risposte devono essere scritte in modo chiaro ed intellligibile. t opportuno ripetere che i fogli di censimento scritti in modo incoimprensibile o crrato o mancanti di qualche risposta, starano restituiti agli interessati — e percio i.nteresse di tutti di essere accurati e precisi.
I fogli di censimento devono essere riem-piti ii giorno 31 luglio e devono essere fat-ti trovare pronti per il primo agosto, per-che gli ufficiali di censimento si recheran-no, dal 1 al 5 agosto, presso tutte le famiglie e tutte le con vi ven ze, per ritirarli. Nel caso in cui qualcuno avesse bisogno di u<l-teriori chiarimenti per rispondere esatta-mente a qualche ciomanda del foglio di censimento. dovra richioderli all'ufficiaile di censimento, quando questi si ripresente-ra per ritirare il foglio.
Qua!ora fesse trasoorso il giorno 5 agosto senza che 1'ufficiale di censimento si sia presentato per ritirare iil foglio, il capo famiglia o il capo convivenza ha 1'obbli-
go di restituirio personalmente al comune. *
31. L m. bo prvi popis prebivalstva naše pokrajine po njeni priključitvi h Kraljevini Italiji. Zadevna pripravljalna dela so že 15 dni v polnem teku v vseh občinah in sicer pod osebnim vodstvom ravnatelja za ljudsko štetje iz osrednjega statističnega zavoda v Rimu.
Da se poda slika o veličini tega dela, naj zadošča omeniti število sodelujočih funkcijonarjev in uradnikov, ki jih je 1400. Od teh je 1193 popisovalcev, 94 občinskih tajnikov, 94 županov ali občinskih komisarjev, 13 pokrajinskih nadzornikov (izbranih po večini iz tehničnega osebja Visokega komisarijata in mestnega poglavarstva ljubljanskega kakor tudi iz našega učiteljskega osebja, ki vsi obvladajo italijanski jezik), 5 osrednjih nadzornikov iz osrednjega statističnega zavoda in iz gori omenjenega ravnatelja za ljudsko štetje. Vse to poleg dela, ki ga opravljajo pristojni uradi Visokega komisarijata in okrajna glavarstva.
Celokupno izvršilno osebje je prejelo točna pismena navodila in je bilo poleg tega primerno poučeno v številnih delovnih sejah od ravnatelja za ljudsko štetje in od nadzornikov, da bi se popisni posli razvijali pravilno in naglo v vseh njihovih fazah in po enotnih vidikih.
Da se zajamči polni uspeh temu razsež-nemu delu, je potrebno, da celokupno prebivalstvo ljubljanske pokrajine pomaga pri tem pomembnem naporu organizatorjev popisa in da odgovarja na vprašanja popisnih pol naglo, točno in izčrpno, da pole izpolnjuje skrbno, pozorno in marljivo ter se s tem izogne vrnitvi pol radi dopolnitve ali popravila.
Popis prebivalstva ne bo služil nikakim fiskalnim namenom. Za zbrane podatke velja najstrožja uradna tajnost
Danes, v soboto, so pričeli popisovalci razdeljevati popisne pole. Vsaka družina mora prejeti eno družinsko polo in vsaka zajednica eno polo za zajednice; družine in zajednice, ki jih morda ne bi prejele do večera 30. julija, so dolžne jih osebno dvigniti pri občini.
Izpolnitev popisnih pol ni težka, če se le-te prečitajo in proučijo pozorno in marljivo. V njih stavljena vpraSanja so jasna in navodila več kot zadostna za točno razumevanje vprašanj samih kakor tudi za pravilen odgovor.
Kljub temu ne bo odveč obrazložitev pojma občine rednega bivališča, ki bi utegnil biti za nekatere nov. Pod občino rednega bivališča Je razumeti občino, v kateri oseba ali družina navadno prebiva, t j. občino, v kateri prebiva celo leto ali pretežni del leta. Vendar je tudi tedaj, če se ie oseba ali družina priselila v občino komaj pred tednom dni. toda za stalno, t j. z namenom, da se tam naseli, ta občina njena občina rednega bivališča. Občina
rednega bivališča je torej lahko različna tako od rojstva kakor od domovinske občine.
Kakor že rečeno, morajo biti popisne pole izpolnjene marljivo, odgovori pa napisani jasno in razumljivo. Ponovno se poudarja, da se bodo popisne pole z nerazumljivimi, napačnimi ali pomanjkljivimi odgovori vračale prizadetim, zaradi česar je v interesu vseh, da se pole izpolnjujejo vestno in točno.
Popisne pole morajo biti izpolnjene na dan 31. julija in morajo biti zaključene za 1. avgust, ker se bodo popisovalci v času od 1. do 5. avgusta zglaslli pri vseh družinah in zajednicah, da jih tam dvignejo. Ce bi bila zaradi točnega odgovora na kako vprašanje v popisni poli potrebna Se kaka pojasnila, se je zanje obrniti na popisovalce, ko se zglasijo za prevzem pol.
Ce se do pretečenega 5. avgusta popisovalci ne bi zglasili za prevzem popisne pole, je družinski poglavar, oziroma poglavar zajednice dolžan vrniti polo občini osebno.
Disciplina della macellazione del bestiame
bovino
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visto l'art. 3 del R. decreto-legge
3	maggio 1941-XIX, visto l'art. 1 del R. decreto-legge 7 giugno 1941-XIX in rela-zione ali'art. 6 del bando del DUCE 17 maggio 1941-XIX, vista la propria ordinanza 31 maggio 1941-XIX, n. 34, ritenuta 1'urgente necessita di dlsciplinare la macellazione del bestiame bovino in relazione alle necessitš. della conservazione del patri-monio zootecnico ed a qrelle alimentari della provincia, ordina:
Art. 1. £ vietata la macellazione di capi bovini di peso vivo inferiore a 70 chilo-grammi.
Art. 2. I detentori di bestiame bovino, in numero superiore a due capi di almeno 70 chilogrammi ciascuno, sono tenuti a conferire, a tutto il 30 giugno 1942-XX, una quota pari al 20 per cento del peso vivo del bestiame superiore ai 70 chilogrammi, calcolata sulla consistenza degli allevamenti al 5 giugno 1941-XIX, di cui alPordinanza 31 maggio 1941-XIX.
fi escluso dal conferimento obbligatorio il bestiame iscritto nei libri genealogici.
Art. 3. I detentori di bestiame bovino di ciascun comune, soggetti al conferimento della quota di cui all'articolo precedente, sono, ai soli effetti della presente ordi-danza, obbligatoriamente consorziati per il conferimento del peso vivo complessivo vincolato nei rispettivi comuni.
I consorzi obbligatori, retti da un ammi-nistratore unico nominato dali' Ente per 1'alimentazione della provincia di Lubiana, sono sottoposti aila vigilanza degli Uffici comunali dell'alimentazione, istituiti a norma delPordinanza 26 novembre 1940, d. 681, i quali hanno facoltž. di procedere alla re-quisizione del bestiame che eventualmente non venisse conferito.
Art. 4. II conferimento del bestiame dovra effettuarsi alle condizioni e con le modalita stabilite dall'Ente per 1'alimentazione della provincia di Lubiana, che al-l'uopo si varrš. della collaborazione delle organizzazioni professionali degli agricol-tori e dei macellai.
Art. 5. L'Ente per 1'alimentazione prov-vederž ad intimare ai detentori del bestiame ed ai rispettivi consorzi il vincolo di cui ail'articolo 2 della presente ordinanza.
Art. 6. I detentori di bestiame potranno conferire gli animali ai raduno anehe vo-lontariamente. In questo caso dovranno informare l'Ente per 1'alimentazione dieci giorni prima della data del relativo raduno.
L Ente per 1'alimentazione • trasmetterd, anehe a coloro che conferiscono volonta-riamente il bestiame la cartolina precetto.
Art. 7. Nessun capo bovino potrš. essere mattato senza il prescritto certificato ri-lasiato ai raduni del bestiame destinato al macello o senza l'apposita cartolina di autorizzazione che verra rilasciata dall'En-te per 1'alimentazione della provincia di Lubiana.
£ eccezionalmente consentita la macellazione di urgenza che dovra, peraltro, essere controllata dagli organi competenti.
Art. 8. II trasferimento del bestiame bovino fuori comune ž amesso soltanto pre-via autorizzazione da rilasciarsi dai rispettivi Uffici Comunali.
Art. 9. L'Ente per 1'alimentazione prov-vederči ad accertare a mezzo degli Uffici per 1'alimentazione dei singoli comuni il fabbisogno mensile di ogni macellaio.
Art. 10. Con successivo decreto saranno approvate le norme di esecuzione della presente ordinanza.
Art. 11. Le infrazioni alle disposizioni della presente ordinanza. delle norme di applicazione previste alParticolo precedente o delle disposizioni emanate, nell'eser-cizio del poteri delegatigli, dalPEnte per 1'alimentazione della provincia di Lubiana, sono punite, se il fatto non costitulsce pid grave reato, con la confisca del bestiame e con 1'amraenda da 500 a 5000 lire. Nei časi piti gravi pud essere inoltre inflitta la pena dell'arresto fino a sei mesi.
Art. 12. Sono abrogate tutte le norme contrarie o incompatibili con quelle della presente ordinanza, che entra in vigore il
4	agosto 1941-XIX.
L>Alto Commissario Emilio Grazioli
Approvazione delle norme sulla macellazione
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vista la propria ordinanza 19 luglio 1941-XIX, n. 71, decreta:
Sono approvate le unite norme per l'e-secuzione della disciplina della macellazione del bestiame bovino.
Lubiana, 21 luglio 1941-XIX.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli
Norme per la disciplina della macellazione
Art. 1. Per il bestiame escluso dal conferimento obbligatorio a sensi dell'ultimo comma delTarticolo 2 delPordinanza 19
luglio 1941-XIX, n. 71, dovrš. compilarsi a cura dell'Ente per 1'alimentazione della provincia di Lubiana e con la collaborazione dell organizzazione degli allevatori, un apposito registro, riportante per ciascun soggetto: nome, data di nascita, peso vivo, razza, contrassegni, generalitš. del detentore e localitž dove trovasi il bestiame.
Art. 2. I consorzi comunali obbligatori, di cui alParticolo 3 delPordinanza 19 luglio 1941-XIX, n. 71, sono tenuti a conferire, entro il termine stabilito dalPEnte per 1'alimentazione della provencia di Lubiana, il peso vivo complessivo vincolato presso i propri consorziati.
Nella scelta del bestiame da conferire al macello, i consorzi stessi, sotto la vigilanza degli Uffici comunali per Pallmenta-zione, avranno cura di contemperare le esigenze alimentari della provincia con quelle della conservazione del patrimonio zootecnico, dando ia precedenza ai capi meno adatti alPallevamento.
Eventuali eccedenze di conferimento da parte di taluno degli allevatori consorziati saranno computate a vantaggio degli altri conferenti.
Art. 3. L'Ente provinciale per 1'alimentazione predisporra, d'accordo con le organizzazioni professionali degli agricoltori e dei macellai, il calendario mensile dei raduni.
I	raduni saranno indetti in 1 očalitš. prov-viste di pesa e situate, possibilmente, in vicinanza di scali ferroviari.
II	calendario sara reso noto al pubblico almeno otto giorni prima che abbia inizio. Entro lo stesso termine l'Ente per 1'alimentazione provvedera a che siano dira-mate le cartoline precetto per le chiamate del bestiame. II precetto č quantitativo in peso vivo.
U bestiame dovrši trovarsi nella localitž, di raduno nel giorno e all'ora indicati nella cartolina precetto.
Art. 4. I detentori di bestiame hanno fa-colta di conferire gli animali al raduno anehe volontariamente, informandone almeno dieci giorni prima della data del relativo raduno 1'Ente per 1'alimentazione che inviera la cartolina precetto anehe a coloro che conferiscano volontariamente il bestiame.
Art. 5. L'Ente per 1'alimentazione provvedera ad acertare, a mezzo degli Uffici per 1'alimentazione dei singoli comuni, il fabbisogno mensile di ogni macellaio.
Del raduno indetto 1'Ente stesso darši avviso all'organizzazione professionale dei macellai, con 1'indicazione del quantitati-vo dl bestiame che, salvo circostanze im-previste, dovra essere ritirato al raduno.
Art. 6. L'Ente per 1'alimentazione provvedera che nel luogo del raduno si trovi-no per Pora indicata:
a)	un suo delegato che riceverži il bestiame affluito;
b)	una Commissione giudicatrice com-posta da un rappresentante delPEnte per 1'alimentazione, con funzioni di presidente, da un rappresentante degli agricoltori e da un rappresentante dei macellai. Alla Commissione č aggregato un segretario.
II raduno č presieduto da un ufficiale delPEnte.
Art. 7. I compiti della Oommissione sono: :
a)	a prendere in consegna dal delegato delPEnte per 1'alimentazione il bestiame precettato;
b)	contrassegnare il bestiame presenta-to con un numero applicato sulla groppa;
c)	attribuire ad ogni capo la categoria e la qualit£ di cui aila apposita tabella;
d)	pesare il bestiame, almeno quattro ore dopo Parrivo dello stesso sul luogo del raduno;
e)	stabilire il prezzo, per quintale e to-tale in base alla tabella di valutazione;
f)	ripartire 1 bovini in opportuni lotti in relazione alle richieste e alle esigenze delle diverse destinazioni;
g)	assegnarc il bestiame alPorganizza-zione dei macellai, assicurandosi che il prezzo stabilito venga immediatamente pagato al venditore.
II prezzo del bestiame stabilito dalla Commissione d definitivo.
Per ogni capo bovino regolarmente ven-duto e acquistato sara compilato dalla Commissione un certificato in triplice copia di cui due copie saranno consegnate all'acquirente e una al venditore. L'acqui-rente e obbligato ad inviare alPEnte per 1'alimentazione uno dei due certificati, munito del visto deli'Autorita incaricata del contrcllo della macellazione. Nessun bovino potra essere mattato senza il certificato suddetto.
Ultimate tutte le operazioni, la Commissione, a cura del suo Presidente, redi-gerš. apposito verbale contenente 1'elenco dei capi bovini presentati con 1'esatta in-dicazione del peso vivo riseontrato, della categoria e qualitžt nonchš le generalitži dal venditore e del compratore ed il prezzo corrisposto.
I Tale verbale dovra. portare chiara la firma di tutti i membri della Commissione, come pure la firma del venditore e del compratore ln corrispondenza alPelenca-zione dei singoli capi.
Art 8. Tutto il bestiame presentato ai raduni dovrši essere ritirato. L'organizza-zione dei macellai dovrš, curare 1'assegna-zione del bestiame ai macellai ln relazione al loro fabisogno, alle qsigenze alimentari delle singole zone della provincia e alle disponibilitš di bestiame. La carne do-vrži essere venduta dai macellai ai rispettivi abituali clienti sulla base degli elen-chi. L'Ente per 1'alimentazione potrš. fis-sare i quantitativi di carne da distribuire settimanalmente per persona.
Art 9. A copertura delle spese inerenti al servizio per 1'approvigionamento della carne bovina, 1'Ente per 1'alimentazione applichera sul prezzo pagato dal compratore, e a carico dello stesso, una maggio-raziane del 3% (tre per cento).
Per tale servizio 1'Ente per 1'alimentazione dovrš, tenere apposita contabilitš. e gli eventuali residui attivi saranno desti-nati alPattuazione di inziative zootecniche.
Qualora la maggiorazione prevista al primo comma del presente articolo sia in-sufficiente a coprire le spese inerenti al servizio, 1'Ente per 1'alimentazione 6 au-torlzzato ad elevarla fino ad un massimo del 5%.
Art. 10. Per il rifornimento dei piccoli centri di consumo, per i quali non č possi-bile provvedere a mezzo dei raduni, ai macellai saranno consegnate dalPEnte per 1'alimentazione apposite cartoline che au-torizzano l'acquisto e la macellazione dei bovini.
Su ogni cartolina, che servirš. per un šo-
10	capo bovino, dovranno annotarsi: la data di consegna della cartolina; 1'lntestatario (macellaio);
il Comune per cui š valida; la categoria di animale per cui 6 rilasciata;
la durata della validitži; il macello o macellaio autorlzzato dalPEnte, presso 11 quale dovrš. essere abbattuto il bovino;
tutti i dati relativi all'acquisto: peso — clasifica — prezzo delPanimale — nome del venditore ecc.
Le cartoline, che danno sempre diritto all'acquisto di un solo capo bovino, non potranno essere cedute.
La cartolina e composta di tre parti: il tagliando A che serve alPallevatore a, comprovare 1'avvenuta vendita del bovino e i tagliandi B e C che dovranno essere presentati al Sanitario del macello presso
11	quale 1'animale dovrš. essere macellato o alPincaricaito delPispezione delle carni.
H tagliando B resterš. al macellaio e quello C dovrši essere spedito alPEnte per 1'alimentazione dal Sanitario del macello o da chi č autorizzato all'ispezione delle carni, entro 24 ore delPavvenuta macellazione, a spese del macellaio intestatario.
La cartolina viene rilasciata dietro ver-samento di Lire 100 salvo conguaglio da efettuarsi nella misura della maggiorazione indicata.
II bestiame sarš, acquistato a prezzi sta-biliti dalla tabella di valutazione valevole per i raduni.
Art. 11. Per i capi macellati d'urgenza sarš rilasciata dalPEnte per 1'alimentazione apposita cartolina, verso pagamento della maggiorazione indicata alParticolo 9.
Predpisi o klanju goveje živine
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino,
na podlagi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX,
na podlagi člena 1. kr. ukaza z dne T. junija 1941-XIX v zvezi s členom 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX,
na podlagi naredbe z dne 31. maja 1941-XIX, št 34 in
smatrajoč za nujno potrebno urediti klanje goveje živine glede na potrebo, da se ohrani dobro stanje živinoreje in glede na potrebo prehrane pokrajine,
odreja:
Člen. 1. Klanje goveje živine pod 70 kg
žive teže je prepovedano.	_
Člen 2. Kdor ima več ko dve glavi goveje živine po najmanj 70 kg. mora oddati dc vštetega 30. iunija 1942-XX delež 20% žive teže živine, ki je nad 70 kg težka pri čemer velja v smislu naredbe z dne 31. maja 1941-XIX stanje živine na dan 5 junija 1941-XIX.
Od obvezne oddaje je izvzeta živina, ki je vpisana v rodovniške knjige.
Člen 3. Imetniki goveje živine v vsaki občini, ki so zavezani oddati delež iz prejšr jega člena, so že po samem učinku te naredbe obvezno združeni v zajednice radj oddaje skupne žive teže, določene za posamezne občine.	—
Obvezne zajednice pod vodstvom upravitelja ki ga imenuje Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, ro pod nadzorstvom občinskih preskrbovalnih uradov, ustanovljenih po odredbi z dne 26. novembra 1940., št. 681. ki smejo odvzeti živino, kolikor bi se morda ne oddala.	.
Člen 4. Živina se mora oddajati po pogojih in na način kakor določi Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, s katerim morajo v ta namen sodelovati stanovska kmetijska in mesarska združenja	____ Člen 5. Prehranjevalni zavod sporoči imetnikom živine in njih zajednicam obveznost iz člena 2. te naredbe.
Člen 6. Imetniki goveje živine lahko oddajo živino tudi prostovoljno ob do-gonu. V tem primeru morajo obvestiti Prehranjevalni zavod deset dni pred takim dogonom.
Prehranjevalni zavod pošlje oddajni nalog pismeno tudi tistim, ki oddajo živino prostovoljno.
Člen 7. Nobeno govedo se ne sme za-klati brez predpisanega potrdila, ki ce izda ob dogonih živine, določene za zakol, ali brez posebnega pismenega pooblastila, ki ga izda Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino.
Izjemoma je dovoljen zakol v sili, Id ga pa morajo nadzorovati pristojni organi.
Člen 8. Odgon goveje živine iz občine je dopusten samo s predhodno odobritvijo, ki jo izda pristojni občinski urad.
Člen 9. Prehranjevalni zavod mora s pomočjo preskrbovalnih uradov posameznih občin ugotoviti mesečno potrebo vsakegr- mesarja.
Člen 10. Odredbe za izvrševanje te naredbe se odobre s kasnejšo odločbo.
Člen 11 Kršitve predpisov te naredbe, izvrševalnih odredb oo prednjem členu ali predpisov, ki jih v izvajanju njemu poverjene pristojnosti izda Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, z zaplembo goveda in v denarju od 500 do 5000 lir V hujših primerih se lahko poleg tega izreče kazen zapora do šestih mesecev.
Člen 12. Razveljavljajo se vse odredbe, ki na?protujejo ali so nezdružljive z določbami te naredbe, ki stopi v veljavo 4. avgusta 1941-XIX.
Ljubljana, dne 19. julija 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI
Odobritev pravil za izvrševanje predpisov o klanju goveje živine
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi lastne naredbe z dne 19. julija 1941-XIX. št. 71. odreja:
Odobrujejo se priložena pravila za izvrševanje predpisov o klanju goveje živine. Ljubljana, dne 21. julija 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI
PRAVILA ZA IZVRŠEVANJE PREDPISOV O KLANJU GOVEJE ŽIVINE
Člen 1. O goveji živini, izvzeti od obvezne oddaje po zadnjem odstavku člena
2. naredbe z dne 19. julija 1941-XIX, št 71, mora Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino ob scde'ovanju združenja živinorejcev sestaviti prseben vpisnik, obsegajoč za vsako govedo ime, datum sko-titve. živo tezo. patino, posebne znake, kakor tud1 splošne prdatke o imetniku in kraj, kjer je govedo.
Člen 2. Obvezne občinske zajednice iz člena 3- naredbe z dne 19 julija 1941-XIX, št. 71, moTaio v roku, ki ga določi Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, oddati skupno živo težo, obvezno za člane zajednice.
Pn izbiri živine za cddajo v klanje morajo zajednice same pod nadzorstvom občinskih preskrbovalnih uradov paziti, da se skladno upoštevajo prehranjevalne potrebe pokrajine in potreba ohranitve dobrega stanja živinoreje tako/, d a se odvzamejo predvseem goveda, ki so za pleme manj prikladna.
Morebitne večje oddaje katerega izmed živinorejcev v zajednici se poračunajo v prid ostalim oddajalcem.
Člen 3. Prehranjevalni zavod določi sporazumno s stanovskimi kmetijskimi in mesarskimi združenji vnaprej mesečni časovni razpored dogonov.
Dogoni sie določijo v kraje, kjer je tehtnica in ki so po možnosti blizu železniških nakladalnih postaj.
Razpored se objavi občinstvu najmanj osem dni pred njegovim začetkom. V istem roku poskrbi Prehranjevalni zavod, da so razpošljejo oddajni nalogi za odvzem živine. Nailog navaja količino žive teže.
Živina se mora prignati na kraj dogona na dan in ob uri, ki sta določena v oddajnem nalogu.
Člen 4. Imetniki živine lahko oddajo živali ob dogonu tudi prostovoljno, 0'bvestiti pa morajo o tem Prehranjevalni zavod vsaj deset dni pred dnevom dogona, da posije oddajni nalog tudi tistim, ki oddajo živino prostovoljno.
Člen 5. Prehranjevalni zavod poskrbi, da se po preskrbovalnih uradih posameznih občin ugotovi mesečna potreba vsakega mesarja.
O določenem dogonu obvesti Prehranjevalni zavod sam mesarsko strokovno združenje, označivši količino živine, ki jo mora, razen ob nepredvidenih okoliščinah, prevzeti na dogonu.
Člen 6. Prehranjevalni zavod poskrbi, da bodo v kraju dogona ob določeni uri:
a)	njegov odposlanec za prevzemanje prignane živine,
b)	ocenjevalna komisija, sestavljena iz enega predstavnika Prehranjevalnega zavoda kot predsednika, enega predstavnika kmetovalcev in enega predstavnika mesarjev. Komisiji se dodeLi tajnik.
Na dogonu predseduje uradnik Zavoda.
Člen 7. Naloga komisije je:
a)	prevzeti od odposlanca Prehranjevalnega zavoda zahtevano živino,
b)	oznamenovati prignano živino s številko na hrbtu,
c)	prisoditi vsaki živali vrsto in kakovost po posebni lestvici,
č) stehtati živino najkasneje v štirih urah po prihodu na kraj dogona,
d)	določiti ceno, za stot in celotno, na podstavi cenika,
e)	porazdeliti goveda v ustrezne skupine po povpraševanjih in po potrebah za razne namene,
f)	odkazati živino mesarskemu združenju, pri čemer se mora prepričati, da je bila določena cena prodajalcu takoj plačana.
Cena živine, kakor jo določi komisija, je dokončna.
Za vsako pravilno prodano in kupljeno govedo izda komisija potrdilo v treh primerkih; dva primerka izroči kupcu, enega pa prodajalcu. Kupec je dolžen poslati enega svojih primerkov, ki ga je vidiralo oblastvo za klavno nadzorstvo, Prehranjevalnemu zavodu. Brez takega potrdila se ne sme zaklati nobeno govedo.
Ko se končajo vsi opravki, poskrbi predsednik, da sestavi komisja zapisnik, ki mora obsegati spisek prignane živine z natančno označbo izkazane žive teže, vrsta in kakovosti kakor tudi splošne podatke prodajalčeve in kupčeve ter plačano ceno.
Ta zapisnik morajo razločno podpisati vsi člani komisije, kakor tudi prodajalec in kupec, skladno s popisom posameznih živali.
člen 8. Prevzeti se mora vsa na dogon pripeljana živina. Združenje mesarjev mora skrbeti, da se živina odkaže mesarjem
»JTTTRO« St. tn
4
Sdbota, 2«.TTL«m-XlX
Z letalom nad Moskvo
Vojni poročevalec Egon Kieffer opisuje drugi nemški bombni napad na Moskvo:
Nocoj poletijo letala našega krdela drugič nad Moskvo. Ob devetih zvečer nas je poklical poveljnik oddelka na raport zaradi končnih navodil. Naša napetost je dosegla višek. Pred našimi očmi se kaže načrt napada v velikih obrisih.
Kakor vedno, kadar velja napasti objekt, ki je še dodobra neznan zlasti glede protiletalske obrambe, si skušamo v naših možganih pojasniti vse potrebne priprave, potrebne za podvig takšne vrste.
Vendar pa je naš 3trah neupravičen. Sprehajamo se po letališču. Veliki sen se polagoma spreminja v resnico. Moskva, ki od Napoleonovih časov ni okusila trdot vojne, bo to noč na svojih lastnih zidovih občutila silovitost bombardiranja. To so naše misli v trenutku, ko vstopamo v letalo, kjer si s pomočjo žepnih svetilk poiščemo sedeže. Kmalu nato se letalo dvigne v zrak in odleti skozi temno noč proti vzhodu.
Hribčki oblakov se kopičijo okoli nas. Za trenutek se posveti medel žarek med njimi. To je žarek pilotove svetilke, ki kontrolira aparate. Te naprave so v noči brez meseca in zvezd naše edino vodilo, edini naši prijatelji. Od časa do časa se ©glasi naš radiotelegrafist s svojim tiktakanjem. Tovariši, ki imajo službo na tleh, dobivajo s tem potrdilo, da je »Ira Lud-wig« še vedno med zemljo in nebom.
Ure in ure letimo med kopami oblakov in ugibamo, kaj pride. Če se nebo ne zjasni, bo naše poslanstvo postalo problematično.
Tedajci nas začno otipavati sovjetski žarometi. Spoznamo, da nismo sami, kakor smo še nedavno mislili, med skrivnostmi neba. žarki tipajo in raziskujejo nebo.
Na severovzhodu se slednjič izlušči rahel somrak, ki zahteva od opazovalca posebnega truda. Nam k sreči ne bo več dolgo potrebna ta razsvetljava, kajti pred seboj vidimo nekaj bolj svetlega, ki se veča od trenutka do trenutka, da mora biti to naš cilj: Moskva ...
Od sovjetske metropole smo oddaljeni še 150 km. Tedajci se oglasi povelje: »Nataknite maske!« Nahajamo se v višini 4000 m ter opazujemo požare pod nami. Slišimo tudi že eksplozije, ki stresajo zrak.
Po nebu tipa že na stotine žarometov, ki se igrajo z oblački na nebu, se skrijejo, pa zopet pokažejo ter vedno iznova začno svojo igro. Notranjščina kabine se nam nenadoma razsvetli. Svetloba je tako močna, da moramo pred njo zatisniti oči. Ošinil nas je žaromet. To je nevarna stvar, kajti sovjetski žarometi radi zasledujejo to, kar so odkrili. Mi pa imamo srečo. Odkrili so nas sicer, toda zasledovanje so opustili.
Poženemo se proti mogočnemu trikotu, ki ga obeležujejo plameni. Zdi se, da gori tam doli kakšnih dvanajst majhnih ognjišč, iz katerih sukljajo plameni nakvi-šku. Razločimo tudi lijake, ki so jih na zemlji izkopale bombe. Od časa do časa se spodaj nanovo zasveti in medtem strašno grmi. Tudi zrak se trese. Granate trgajo zračne plasti, kajti protiletalsko topništvo strelja z vso besnostjo proti nam.
Naše letalo se z vso sigurnostjo približa določenemu cilju. Kakor ogromna dra-perija se razvije pod nami ognjeno morje. Požari uničujejo vse, kar dosežejo.
Nahajamo se tik nad našim ciljem. Opazovalec pritisne na vzvod in tovor se odpne ter zgrmi proti zemlji. Nekaj trenutkov pozneje opazimo v morju plamenov nekaj
novih ognJISč. Ogenj uničuje svoje delo na vojaških objektih. In medtem, ko zavijemo zopet navzgor, da se oddaljimo od kraja uničevanja, opazimo v zraku balon. Nič strahu: ta je onesposobljen za borbo, njegove jeklene žice ne bodo napravile nobene škode več.
Domače živali poleti
Čeprav današnji čas ne pozna velikih sentimetalnosti proti nikomur, vendar ne smemo pozabiti, da domače živali v poletju zahtevajo v nekih ozirih več pozornosti kakor sicer.
Ptičje kletke ne smemo postaviti na sonce, kajti krilati pevci težko prenašajo hudo vročino. Vodo moramo ptičem pre-rrenjav: večkrat na dan. Tudi pes prenaša vročino s težavo. Moramo mu nuditi možnost, da večkrat pije hladno vodo, ki ga osveži. Takisto moramo nuditi dovolj hladne vode tudi mački, kajti zgrešeno je na-
zirarrje, da mačka ne potrebuje vode. »fcer pije mleko...«
Cesto vodijo ljudje domače živali s seboj na sprehod. Tudi v tem oziru so potrebne gotove obzirnosti. Ni vsaka žival dovolj primerna za sprehajanje. Posebno pse vidimo večkrat, kako se mučijo s tem, da jih vlačijo na vrvici za gospodarjem. Konjem bi morali v veliki vročini poleti hladiti noge z mrzlo vodo. To jim dobro de. Velja tudi pravilo, da konj ne sme stati predolgo na soncu, ker je to zanj škodljivo.
Sto let nemških lokomotiv
Letos poteka sto let, odkar je nemška tvrdka Borsig začela graditi lokomotive po sistematičnem načrtu.
L. 1841. je Borsig izdelal svojo prvo lokomotivo »Pluto«, ki je bila deloma še iz lesa. Vendar je bila že ta lokomotiva tako premišljeno zgrajena, da je postala vodilni tip v nemški industriji železniškega materiala, že prej sta namreč obratovali dve nemški lokomotivi: Saxonia in Phenix na progi Lipsko-Draždane.
z>Saxonia« je bila sploh prva nemška lokomotiva, ki so jo uporabljali v domačem prometu, medtem ko je Borsigov »Pluto« postal vzorec za standardno izdelavo. »Pluto« je napravila svojo prvo vožnjo z berlinske Anhaltske postaje ter je kmalu začela tekmovati s tedaj najboljšimi angleškimi lokomotivami, ki so še uvajale promet na nemških železniških progah.
Nova proga čez Atlantik
V nedeljo je prispel v Baltimore angleški potniški hidroplan »Bristol«. Imenovano letalo je prvo letalo svoje vrste, ki uvaja promet med Anglijo in Zedinjenimi državami z vmesnim pristankom v Foy-nesu na Irskem.
Na tej progi bosta zdaj vozila dva hidroplana, in sicer »Bristol« in »Ber-wick«, pozneje se jima pridruži še tretji hidroplan »Bangor«. Vsa ta letala so tipa Boeing ter imajo po štiri motorje in so podobna znanim ameriškim Clipperjem. Nova potniška proga izpopolnjuje službo Clipperjev, ki vozijo do Lizbone, poleg tega pa zastopajo vojaške interese na Atlantiku.
Tecnica moderna — Moderna tehnika
Pagoda dl perle —
Pagoda iz biserov
Un elefante dl mare - Morski tffcm
Kapitan Zanni pripoveduje

A Tokio c'6 una pagoda originale, com-posta di 25 mila perle giapponesi — V Toki ju imajo originalno pagodo, sestavljeno z 25 tisoč japonskih biserov
Poveljnik podmornice, ki je potopila angleško vojno ladjo in se je vrnila v Italijo, kapetan Zanni, je dal novinarjem nekaj podrobnih izjav o tem dogodku, ki je bil obeležen že v 410. službenem vojnem poročilu:
Podmornica je piu3a P° Sredozemskem morju pod vodo. Proti večeru so s pomočjo posebnih priprav ugotovili, da se jim približuje neka ladja. Podmornica se je takoj dvignila, da je lahko poveljnik s periskopom opazil, kako se prav za prav več ladij pojavlja na obzorju. Morje je bilo razgibano. Sovražnik je bil budno na straži.
Podmornica se je kljub temu popolnoma dvignila iz vode, tedaj pa so italijanski mornarji že opazili, kako se dva rušilca križem kražem pomikata proti podmornici. Zato se je podmornica naglo zopet pogrez-nila, zaradi mraka pa tudi iz periskopa ni bik) mogoče dobro videti, kako se gibajo sovražne ladje. Da ne bi sovražnik ušel, se je podmornica še enkrat dvignila iz vode in se pognala proti sovražnim ladjam. Čim pq je bila na valovih, so italijanski mornarji opazili večjo vojno ladjo. Bil je ali velik rušilec ali manjša križarka. Spremljala sta jo še dva rušilca.
Bilo je treba bliskovito rešiti vprašanje,
ali naj se podmornica znova pogrezne pod vodo Mi naj takoj napade. Ce bi se bila ledja pogreznila, bi to gotovo pomenilo, da bi se sovražni cilj oddaljil Zato se je podmornica z največjo brzino pognala proti ladji in sprožila proti njej dva torpeda. Takoj nato se je pričela spuščati pod vodo. V tem je bilo slišati prvo detonacijo. Bilo je jasno, da je prvi torpedo zadel. Že v naslednjem trenutku se je cula iz iste smeri še druga silna detonacija, podmornica pa je bila tedaj že pod vodo. Ladja ki je bila zadeta, je morala biti popolnoma uničena. Silne detonacije so bile dokaz, da je bila zadeta v strojni oddelek ali pa v skladišče streliva.
Minilo je nekaj minut v grobni fašmi. Na površini so morali nedvomno z vso naglico reševati angleške mornarje, ki so še ostali pri življenju. Italijanske podmornice ni nihče zasledoval. Dve uri je podmornica mirno stala globoko pod površjem morja. Nato se je pričela polagoma odstrnjevati v smeri, v kateri jo sovražnik gotovo ni iskaL Ko se je podmornica pozneje spet dvignila, sa na njej izvesili črno ruto z belim znamenjem za dokaz vsem tovarišem, da je bila dosežena nova zmaga nad sovražnikom. Malo pozneje so prispeli nazaj na svoje oporišče.
Utrjeni Leningrad
Lavori allo sbarramento di una costruenda centrale elettrica in Islesia — Gradbena
dela pri električni centrali v Sleziji
Ze od L 1937. so označevali ozemlje v okolici Leningrada za »trdnjavsko ozem-Jje«. To ozemlje obsega, kakor je zdaj ugotovljeno, površino 30 tisoč četvornih kilometrov, V tem pasu živi kakšnih pet milijonov oseb.
Severna meja trdnjavskega ozemlja sega od Finskega ozemlja in Ladoškega jezera do ozemlja Pskova ob Stalinovi črti. Na zapadu tvori mejo Cudsko jezero z reko Narvo in Volhovo.
Strokovnjaki cenijo posadko Leningrada na 600 tisoč mož. Garnizija te posadke razpolaga po istih cenitvah tudi s 3000 letali. Tiidi rdeča mornarica je dodeljena Leningradu v obrambo, leningrajski delavci pa tvorijo posebno vojaško rezervo. V teku desetih let, ko so utrjevali »največjo trdnjavo na svetu«, so nastale na tem ozemlju velike fortifikacijske naprave z bunkerji iz cementa.
Ko so se utrjevalna dela v Leningradu 1. 1937. bližala svojemu koncu, so zaprli tuje konzulate v mestu in inozemci so morali zapustiti mesto. Vsakdo, ki je imel kakšno pot skozi utrjeni sistem, je moral prositi za zadevno dovoljenje. Ker so for-tifikacije zelo dobro maskirane, o njih ni ra razpolago točnih podatkov.
Prebivalstvo Italije
Kakor poročajo iz Rima, je štela Italija v svojih 98 provincah ob koncu letošnjega junija 45 milijonov 209.937 prebivalcev.
Povišanje železniških tarif v Turčiji
Z dnem 15. avgusta t. 1. bo turška vlada povišala vse tarife v osebnem prometu in . za prevoz blaga. Povišek znaša pet odstot-1 kov,
žerjav povzročil
železniško nesrečo
V noči od prošle sobote na nedeljo se je primerila na viaduktu v bližini postaje Camerlate železniška nesreča. Vlak, ki je odhajal ob eni ponoči iz Coma proti jugu, je vozil tudi vagon z žerjavom, ki menda ni bil dovolj močno pritrjen, žerjav se je zadel ob električni drog. Vlakovno osebje je skušalo ustaviti vlak z delavci, ki je prihajal iz severne smeri. Zaradi ovinka, ki ga je imela lokomotiva pred sabo, pa
se jim to ni posrečilo in strojevodja nasprotnega vlaka je prezrl rdeče signale. Tako je vlak zavozil v žerjav, ki je zapiral pot čez tračnice. Strojevodja je bil pri priči mrtev, prva dva vagona sta bila razmeroma lahko poškodovana, tretji voz pa se je razbil. Po nesreči so našteli 33 mrtvih "in kakšnih 90 večinoma lahko ranjenih. Ponesrečencem so prišli hitro na pomoč iz Coma ter iz Milana.
Štirje novi komisarji za obrambo
Po vesteh iz Moskve je Stalin imenoval štiri nove komisarje za obrambo v vojnem ministrstvu. Vrhovni komisar je Sadenko, ki mu stojijo ob strani še: general Geodo-renko, specialist za tanke general Hrulev in general za letalstvo Cigarev.
ANEKDOTA
Italijanski slikar Marotti je odgovoril rimskim bogatašem, ko so mu očitali, da zahteva preveč za svoja dela:
»Svet je ostal dolžan velikanske vsote pokojnim umetnikom. Kot dedič imam pravico terjati vsaj nekaj onega, kar jim je bilo zadržano.
VSAK DAN ENA
»Korenčkov Pepe?« »Ne. čebuičkov Jože.
1 Esteven
14
SKRIVNOSTNA KRČMA
Ko sem ga tako držala za roko, je nepričakovano upognil prosto roko čez mojo desnico. Toda hitro jo je umaknil, rekoč:
»Zelo ste ljubeznivi, gospodična Ana.« In ko sva se potem vračala, je dodal: »Podoba je, da se v .nesrečni krčmi' res ni moči ogniti zoprnih dogodivščin. A v tem je tudi nekaj tolažbe. Ce človek pazi in se skuša ogniti nesreče, se vsaj lahko zanese, da se ista ne bo več ponovila.«
Tudi to pot je z lenim nasmeškom zamolčal tisto, kar so pomenile njegove besede, in ko sem ga poprosila, naj govori razločneje, je preskočil na drug predmet.
VIII Pri čaju
Ko je gospod Gill naslednje jutro prišel k zajtrku, se je na vse pretege opravičeval. Tolikanj zmedenega, tolikanj ponižanega in tolikanj obupanega se je delal, da ga je mati samo rahlo pokarala, posebno še, ker tudi Clavering očitno ni prisojal svojemu spopadu z Leilo bogvekakšnega pomena. Slepec je izjavil, da je psico najbrže pograbila nerazumljiva mržnja do Claveringa, da pa bo posihmal spala pri njem v zaklenjeni sobi in se torej ni bati novih nevšečnosti. Tako se je zadeva za zdaj uredila, čeprav mati ni pozabila namigniti Gillu, da bi moral ob prvem prihodnjem polomu zaradi Leile pobrati šila in kopita. In ko je bila kako uro pozneje sama z nami ostalimi, je priznala,
da bi bilo nemara bolje, ko bi se bila takoj po dogodku otresla lastnika in psice, obeh na en mah.
To je bilo po razgovoru s služkinjami, izmed katerih se je bila ena zaletela v slepca, ko je s svojo palico trki j al po stopnicah nizdol. Služkinja, ki ji je bilo ime Maud, je bila na vse grlo zavreščala in kakor iz uma zdirjala v kuhinjo. Kuharica Sara in druga služkinja so z njo vred zbežale iz hiše, in mislim, da ni bil general Sheridan nič bolj spreten, ko je med svojimi yankeeji vzpostavil red, kakor moja mati, ko ji je uspelo, da je pomirila ta dekleta. Vse svoje diplomatstvo, vso šegavost in odločnost je morala napeti, da jih je potolažila, in niti tako ni mogla do dobrega ugnati njihovega zbeganega šepetanja. Videla je, da bi ušle tisto minuto, ko bi se zgodilo še kaj podobnega.
Slepec si je bil ta čas privlekel stol na travnati prostor pred hišo in se je tam solnčil in smehljal, medtem ko je psica ležala zraven njega. Nismo imeli pravice, da bi mu to prepovedali; toda njegov neprijetni obraz in njegova plešasta glava sta bila kaj klavrna reklama za našo gostilno. Ta človek je imel v sebi nekaj odurnega, nekaj, kar je sililo ljudi, da so se odmikali od njega. Morda jih je odbijal s svojim večno enakim smehljajem in svojim bledim, ohlapnim obrazom.
Učinek sem opazovala pri družbi gospa, ki so se bile ustavile v naši gostilni na zajtrk. Gill se jim je nasmehnil in zavihal nos, ko so prišle na trato, in slišala sem, kako je ena izmed njih šepnila prijateljici:
»Ta mora biti blazen!«
Ko je potem vstal, da bi šel jest, in s svojimi
drsajočimi koraki krenil tik mimo njihove mize, so mahoma utihnile in se pomenljivo spogledale. Še potem, ko je bil sedel za neko mizo nedaleč od njih, so skrivaj z očmi streljale po njem. Gospe se po jedi niso dolgo obotavljale, in zdelo se mi je, da jim docela manjka navdušenja, ki je bilo prejšnji dan tako značilno za naše goste. Bilo je, kakor da sta snočnja živahnost in razigranost zapustili hišo, kajti, kar koli si delal, naj je bil slepec na očeh ali ne — da, v takih trenutkih morda še bolj
—	si vendar zmerom čutil njegovo bližino. Res mučno je bilo gledati mater, kako si je, s to mrtvaško glavo in temi prekrižanimi kostmi v ozadju, prizadevala, da bi ustvarila gostoljubno ozračje. Ko so ženske odšle, me je ob pogledu na materin brezupni obraz kar srce zabolelo.
K sreči se je gospod Gill po zajtrku naveličal svojega prostorčka na trati; in ko so popoldne prišli Oliverjevi, se jim ni bilo treba srečati z njim na hišnem pragu. Zakaj, kakor mati pogosto pravi
—	prvi vtis je časih odločilen. Njihov prihod je vse spet odobrovoljil, ne izvzemši služkinj, kajti navzočnost drugih žensk je po njihovih mislih vračala hiši običajno ozračje. Mati je sprejela gospo Oliverjevo, kakor bi ji bila vsaj sestrična v prvem kolenu, in Gracija ni bila samo na oko kakor moja rodna sestra, ampak se je tudi v resnici vedla takisto.
Dali sva jim najprostornejšo izmed naših spalnic, ki so jo zal j šale mične perkalaste zavese m preproge. Mimo tega je krasil sobo velik kamin z lepim medeninastim kozlom, udobni naslanjači, nekaj polic, ki sva jih bili napolnili z vsemi našimi knjigami, hi čudovit razgled na reko. Mati je iz-
žarevala blaženost na vse strani, ko je poslušala zavzete vzklike naših gostij, in je v svoji radosti in naglušnosti govorila tako glasno, da bi jo bili slišali tja do Ashlanda; toda njena prisrčnost in preprostost je gospo Oliverjevo in njeno hčerko takoj osvojila.
»Kakor hitro bosta utegnili, pridita doli na čaj,« je pri slovesu rekla mati. »V pečici imam torto, ki se ji bosta čudili, in kozarec vkuhanih breskev vama tudi odprem... Ali pa bi morda rajši, da vama Ana prinese čaj v sobo?«
Gospa Oliverjeva je odgovorila, da bosta pili čaj z nami in da takoj prideta. Kakor mi je kasneje priznala, je imela mati naraven dar, da je človeku vdahnila občutek prijateljstva, in tako se je naša gostilna prav zaTadi nje razlikovala od vsake druge.
Tisto popoldne je bilo precej hladno, tako da sva pogrnili mizo v obednici, in Buck je zakuril v kaminu. Rage Clavering je stopil v obednico lačen kakor volk in lep kakor Apolon; ko sva ga predstavili Oliverjevima, se jima je po svoji navadi takoj prikupil — Graciji po mojih mislih kar preveč! Seveda, po načinu, kako se je oblačila, si že na prvi mah spoznal, da je bogata, in menila sem, da ga baš to mika in da je v tem zadosten dokaz, kakšne vrste človek je. Čutila sem, da bi se mu zdela zanimiva in ljubka kakor gospodična Oliverjeva, ko bi mogla namesto svoje koteninaste oblekce deti nase isto krilo in jopico kakor ona; toda misel na razliko, ki jo povzročata obleika in denar, me je bolela, tem bolj, ker me je spominjala mojega položaja in nujnosti, da ostanem na svojem mestu.
»JUIHO« K. m
po njfii potrebi, po prehrmnjevatafii
bab posameznih okolišev pokrajine la po
razpoložljivi množini živine. Meso morajo mesarji prodajati zadevnim stalnim odjemalcem po seznamih. Prehranjevalni zavod more odrediti količine mesa, ki naj se porazdeljujejo tedensko na osebo.
Člen 9. Za pokritje stroškov oskrbe z govejim mesom bo Prehranjevalni zavod zaračunaval vrh cene, ki jo plača kupec la na njegov račun pribitek 3% (treh odstotkov).
Za to poslovanje mora voditi Prehranjevalni zavod posebne računske knjige to se morebitni aktivni presežki namenijo za pospeševanje živinoreje.
Ce bi pa pribitek iz prvega odstavka toga člena ne zadostoval za pokritje stroškov tega poslovanja, ga sme Prehranjevalni zavod zvišati do največ 5%.
Člen 10. Za oskrbo majhnih potrodnih središč, katerih ni mogoče oskrbovati z dogonom, izda Prehranjevalni zavod mesarjem posebne dovolilnice, ki pooblaščajo za nakup in zakol goveda.
Na vsaki dovolilnici, ki velja samo za eno govedo, se morajo vpisati: dan, ko se izroči dovolilnica, naslovnik (mesar), občina, za katero velja, vrsta živali, za katero je izdana, doba veljavnosti,
mesnica ali mesar, ki ga je Zavod pooblastil in pri katerem se mora govedo
zaklati,
vsi podatki o nabavi: teža, ocena, cena
živali, ime prodajalca itd.
Dovolilnice, ki upravičujejo vsakokrat za nakup samo enega goveda, so neprenosne.
Dovolilnica Ima tri dele: odrezek A, s katerim dokaže rejec, da je govedo prodal. In odrezka B in C, ki se morata predložiti veterinarju klavnice, kjer naj se žival zakolje, ali pooblaščenemu pregledniku mesa.
Odrezek B ostane mesarju, odrezek C pa mora poslati klavničnl veterinar aH kdor je pooblaščen za pregledovanje mesa v 24 urah po zakolu Prehranjevalnemu zavodu na stroške mesarja-naalovnika.
Z. 100,
ta aiesek se pa pomejo hirawia po fSlui
zgoraj navedenega pri hI tka.
živina se mora nabavljati po cenah, ki bo določene v ceniku, veljavnemu za dogo-ne.
Člen 11. Za ttvafl, mklann ▼ ath, toda Prehranjevalni zavod posebno dovolilnico, za katero se plača pribitek po členu 9.
Modlfica alle rircoscrizioni del distretti dl pešca Krka e Muljava
I/Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visto 11 j 13 della legge sulla pi-scicoltura in acgue dold del 20 settembre 1937, decreta:
Art. 1. La parte toferiore del ruscello Višnjica dal ponte alla strada Krka— Trehna gorica allo sbocco nel fiume Krka vi ene staccata dal distretto indipendente di pešca n. 69—Krka e viene compresa nel distretto indipendente di pešca n. 72—Muljava.
Art. 2. H procente decreto i esecuttvo dalla sua data e sar& pubblicato nel Bol-lettino Ufficiale per la provincia dl Lubiana.	_
Lub1la"*s 22 luglio 1941-3CDL
L"Alto Commissario Emitto Grazioli
Sprememba meje rfbarskfh okrajev Krka in Muljava
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi predpisa § 13. zakona o sladkovodnem ribarstvu z dne 20. septembra 1937, odloča:
Člen 1. Spodnji del potoka Višnjice od mastu na cesti Krka—Trebna gorica do izliva v Krko se izloči lz samosvojega ri-barskega okraja št. 69—Krka in priključi samosvojemu ribarskemu okraju št. 72— Muljava.
Člen 2. Ta odločba je izvršna z dnem izdaje in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 22. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Kronika
•	Poslednja čast žrtvam letalskega napada na NapuLt Na preprost, a globoko
dojemljiv način so v Napulju v sredo spremili k počitku pozemske ostanke vojakov protiletalske obrambe, ki so v noči na nedeljo padli kot žrtve sovražnega napada. Pred krstami, zavitimi ▼ trikolore in položenimi na lafete, so korakali oddelki Vojske in Milice, za njimi pa so šli plakajoči svojci, nato pa predstavniki mestnih, pokrajinskih in državnih obla-stev. Na Trgu Karla III. se je žalni sprevod srečal z avtomobilom Kraljevskega Visočanstva Kneza Piemontskega, ki je v spremstvu prefelcta Eksc. Albinija pravkar hitel v sirotišnico na obisk. Umberto Sa vojski je dal ustaviti svoj voz in je Izstopil. da padlim borcem izkaže poslednjo čast. Množica mu je pri tej priliki priredila prisrčne ovacije.
*	Umrl je dr. Uroš Desnica. V Splitu je umrl 13. t m. bivši predsednik dalmatinske narodne vlade in poznejši senator dr. Uroš Desnica. Moe izrednih vjllin in visoke izobrazbe je povsod užival splošen ugled. Zadnja leta je bolehal na srcu in je opetovano iskal zdravljenja v naših slovenskih kopališčih. Bil je kremenit značaj in je imel v vseh krogih mnogo dobrih prijateljev. Smrt ga je' odpoklicala v starosti blizu 70 let in pokopali so ga v rodbinski kapeli v Islamu Grčkem pri Zadru, na njegovem tamkajšnjem posestvu. Bodi plemenitemu možu, ki je tudi pri na*a imel mnogo spoštovalcev in prijateljev, lahka zemlja.
S I L V I O ROSSI ""
TT?nr«TT^ . Via Ponchielli No. 3. lKlivM^ . Piazza caduti Fascisti N.o 4.
Fabbrica Ombrelli
tngrosso - dettaglio
Borsette, valige, bauli, bas to ni ecc.
Tovarna dežnikov na drobno — na debelo. Torbice, torbe, kovčki, palice itd.
*	Pred razstavo ljudske umetnosti T
Vidmu. Za prve dni avgusta pripravlja Do-
polavoro skupno z Nacionalnim odborom za gojitev ljudske umetnosti v Vidmu obširno zamišljeno razstavo ljudske umetnosti, ki se je bodo udeležile Furlanija, Julijska Benečija in Trbiška marka. Razstava ima predvsem namen, prikazati živo italijansko tradicijo med ljudskim dejanjem in nehanjem teh pokrajin. Vsa Julij-slca Benečija tekmuje med seboj, da v čim bogatejši meri zbere potrebno gradivo. Dopolavoro za Goriško pokrajino je izdal na javnost poseben poziv, v katerem prosi. naj mu lastniki stavijo na razpolago slike o kmečki arhitekturi, pohištvu, orodju ali. kolikor je mogoče, predmete same, prav tako pa dokumente o ljudskih šegah in navadah in o ljudskem verovanju.
*	Likvidacija bivše vrbaske banovine bo v kratkem končana in so se začela dela za ureditev »velike župe Luka in Sa-na' s sedežem v Banjaluki. Tu preurejajo posamezna poslopja. V bivši Srpski dom se je preselil ustaški štab ali stožer, velika županija pa bo imela prostore v poslopju, kjer je nekoč bila stara županija. V Sarafičevi hiši bo prebival ustaški vod-dja stožernik dr. Gutič.
*	Četrtič je rodila dvojčke. V porodnišnici v Rimu so imeli te dni redek praznik. Izabela Di Noia je četrtič porodila krepka, zdrava dvojčka, dečka in deklico. Di Noia vzbuja po svoji izredni rodovitnosti upravičeno pozornost zdravnikov in javnosti. Organizacija za podpiranje mater in dece je poskrbela, da bosta nova mala državljana lepo preživela prve detinske dni.
*	Samo ustaški pozdrav na Hrvatskem. Ustaški poverjenik za Bosno in Hercegovino je razposlal značilno okrožnico uradom in ustanovam. Pravi, da se je sam prepričal, da marsikod še ni uveden ustaški pozdrav, marveč da se še vedno uporabljajo stari pozdravi s pokloni in s ponižnim slugo, ki na Hrvatskem nikakor niso dostojni. Zaradi tega bo odslej dovoljen samo ustaški pozdrav: »Za dom — spremni!« Ta pozdrav mora biti z velikimi črkami napisan na vratih vseh uradov in javnih ustanov.
*	Promocija. 19 julija je bila promovi-rana na ljubljanski univerzi za doktorja filozofije gospodična Iva Šegula iz Ljubljane Čestitamo!
•	Javna dela v Srbiji. Komisar srbskega gradbenega ministrstva g. Josifovič je razložil novinarjem težavno stanje po vojni, zlasti kar se tiče njegovega področja. Zasedbena oblast je odobrila potrebni kapital za načrt javnih del v znesku dveh milijard dinarjev ali 100 milijonov mark. Po tem delovnem načrtu je treba izvršiti številna cestna dela, nadalje melioracijska dela na poljih, zgraditi je treba javna poslopja, predvsem šole in zadružne domove, slednjič pa je treba posvetiti pozornost delu za namakanje polj, kakor tudi za osušenje močvirnate zemlje. Na ta način bo ministrstvo za javno delo blažilo pretečo brezposelnost. Obširno je o obnovitvenih dedih v Srbiji govoril tudi komisar za narodno zdravstvo dr. Ivanič na nekem sestanku v Ubu. Zagotovil je, da sedanje zdravstveno stanje V Srbiji ni slabše, kakor je bilo pred vojno. Tako je predvsem potrdil, da v Srbiji ni nikak-šnih kužnih bolezni
•	Letalska zveza med Berlinom in Zagrebom, v katero je zdaj vključen tudi Gradec, je od včerajšnjega dne izboljšana. Na pirogi iz Berlina čez Dunaj, Gradec, Zagreb in Sarajevo so do včeraj letela letala samo trikrat na teden, poslej pa letijo dnevno v obeh smereh.
•	Sprejem diplomiranih pravnikov v hrvatsko policijsko službo. Ravnateljstvo za javni red in varnost v Zagrebu je razpisalo natečaj, po katerem bo sprejetih v policijsko službo sto uradnikov, diplomiranih pravnikov, ki morajo vložiti prošnje pri ministrstvu notranjih zadev najpozneje do 20. avgusta.
•	Sanitarna avtokolona v Dobrničah.
Poročajo nam: Dne 28. julija bo v Dobr-niče prispela sanitarna avtokolona, ki jo je Fašistična Vlada poslala v Ljubljansko pokrajino. Kolona sestoji iz 5 zdravnikov-specialistov in 5 asistentk. Zdravniki bodo preiskali in zdravili vsakega, brez razlike, ki se bo predstavil, brezplačno. Sanitarna avtokolona se bo mudila v Dobrničah samo en dan in bo 29. julija že odpotovala dalje — Preskrbovalni urad v Dobrničah je prejel dovoljno enotne moke, tako da v občini sedaj ni pomanjkanja. Tudi riža in makaronov je prispelo dovolj. Primanjkovalo je le še olja in masti, vendar je po poročilu »Prevoda« tudi glede maščob urejeno in za tukajšnjo občino že odposlano. Urad za preskrbovanje je v juliju izdal 7,560 živilskih kart in je tudi prejel odgovarjajočo količino živil. Ze iz tega je razvidno, da je delo urada, kakor tudi delo trgovcev veliko, še posebno spričo nestrpnosti prebivalstva. Vsak pač hoče biti prvi, vsak hoče največ in vsak je s te strani tudi najbolj siromašen. Ce pa ni tako. se takoj vlagajo na vse mile načine pritožbe na okrajnega komisarja g. Bana v Trebnjem. Dobro, da je okrajni komisar g. Ban preudaren mož, ki ne nasede delo-mrznim, pohlepnim in sebičnim ki jim je vse drugo prei ko pošteno delo, s katerim lahko vsak uredi življenje sebi primerno.
•	Dve hudi avtomobilski nesreči v Bosni. Nedavno se je primerila na cesti iz Banjaluke v Jajce strahovita avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 8 mladih ljudi. In že se je na isti cesti, kakih 300 metrov pred naseljem Ka-rance, zgodila nova nesreča, pri kateri so bile težko ranjene 3 osebe, lažje ranjenih pa je bilo 17. Trčila sta limuzina, v kateri se je peljal polkovnik Zvonko Kovačevih z gospo, in potniški avtobus, v katerem se je peljalo 20 orožniških pripravnikov iz Banjaluke v Bosansko Grahovo. Preiskava je dognala: Avtobus je vozil s hitrostjo 20 km, limuzina pa je hitela z brzino 70 km Ko je šofer limuzine ugledal avtobus, je začel naglo zavirati, toda zavore so popustile. Limuzina je treščila ob blatnik avtobusa, ki se je nato prevrnil 5 m globoko, s sreči pa se je zadržal med drevjem, da ni za grmel naravnost v reko Vrbas. Ranjence so prepeljali v Banjaluko. Kmalu nato se je na tej cesti primerila še ena nesreča in sicer je avtomobil, v katerem se je peljal podpolkovnik Drago Arbanas, trčil v kamion, na katerem so se peljali delavci pomagat pri reševanju ranjencev iz Vrbasa. Avtomobil se je prevrnil, kamion pa je ostal nepoškodovan. Cesto iz Banjaluke v Jajce, ki je polna nevarnih ovinkov, bodo zdaj razširili. Preteklo soboto so se tudi
deta pd gradnji
od Banjaluke do Startevice.
Iz Ljubljane
n— Predavanje o terapiji tuberkuloznih
kavern. Ob prisotnosti številnih slovenskih in italijanskih zdravnikov je v torek, dne 22. julija, v avli ženske bolnice v Ljubljani predaval poročnik-zdravnik dr. G vido Bottari, ki ga je navzočrrim predstavil predsednik kirurške sekcije. Predavanje se je nanašalo na metodo zdravljenja tuberkuloznih pljučnih kavern s pomočjo endokavernoznega dihalnega postopka po Monaldiju. Govornik prima-rij zavoda Karla Forlaninija v Rimu, katerega ravnatelj ugledni profesor Evgenij Morelli je prvi sodelavec profesorja Vin-cenca Moraldija, je z jasnimi besedami obrazložil teoretično in zgodovinsko podlago metode. Demonstracijo postopka o zdravljenju je spremljalo kakih 100 diapozitivov, nanašajočih se na številne opisane primere in one, ki prihajajo v poštev za zdravljenje z navedeno metodo. Opazili smo ozdravljenje primerov z več kavernami, ki so bili doslej smatrani za neozdravljive. — Važnemu sestanku je prisostvovalo mnogo zdravnikov, med katerimi smo opazili pokrajinskega zdravstvenega inšpektorja g. dr. San Martina, predstavnika vojne sanitete, direktorja higienskega zavoda, šefe raznih kliničnih oddelkov splošne bolnice in vidnejše zdravnike slovenske pirotituberkulozne zveze. Specialistom, ki so se po predavanju udeležili debate, je predavatelj odgovarjal z obširnimi in temeljitimi pojasnili. Sestanek je zaključil predsednik, poudarjajoč zanimanje za novo metodo zdravljenja, in z zahvalo uglednemu italijanskemu zdravniku.
Laskave kritike ljubljanskih vodilnih dnevnikov so podčrtale uspeh in znanje baletnega para Irene in Maksa Kir-bosa. Ponovni umetniški večer, ki se nam obeta drevi v opernem gledališču, bo vsekakor velik dogodek na baletnem polju. Program bo obsegal dela znanih velemojstrov, kakršni so: Chopin. Weber. Strauss, Sibelius, Saint-Saens i dr. Na klavirju pa bo zaigral dirigent ljubljanske opere, g. dr. Danilo Švara dve skladbi Vit. Novaka. Ker je bil prvi nastop popolnoma razprodan, opozarjamo občinstvo, da si vstopnice preskrbi pravočasno v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
FOTOGRAFI!
Tenzi karte in filmi so došli.
Foto Tourist - Lojze Šmuc
Ljubljana — Aleksandrova c. 8.
Prva oddaja mesa pri mesarjih na
novi, že razglašeni način bo zaradi tehničnih zaprek šele v soboto 9. avgusta 1941, ne pa že 26. julija, kakor je bilo prvotno javi j eno. Obenem obvešča mestni preskr-bovalni urad vse zamudnike, da se lahko prijavijo pri mesarjih še v soboto dne 26. julija, mesarji pa morajo te naknadne sezname v treh izvodih predložiti mestnemu preskrbovalnemu uradu v II. nadstropju Mestnega doma v ponedeljek dne 28. juiija do 13.
u— Promenad ni koncert v Zvezdi priredi turistični odbor mesta Ljubljane danes ob 19., ko bo delavsko glasbeno društvo »Zarja« pod vodstvom kapelnika Ivana Grudna izvajalo naslednji spored: 1. Triumfalna koračnica iz Verdijeve Aide; 2. E. Trojan: Jubilarni zvoki, predigra; 3. dr. Cerin: Valček Vera; 4. Verdi: Oberto conte di S. Bonifazio. predigra; 5. V. Gior-gi: Zlate sanje; 6. Condiani: Granada, koračnica.
u— Nov grob. Po kratkem trpljenju je umrl ugledni ljubljanski trgovec g. Ivan Auerhammer. Pogreb bo danes, v soboto ob 16. uri iz kapele sv. Janeza na Žalah. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
IzJel je novi žepni
Italijansko-slovenski slovar
Sestavil dr. Janko Tavzes.
Obsega 250 strani, 15.000 besed. Cena Lir	16.—.
KNJIGARNA ANT. TURK NASL.. Ljubljana,	Praža-kova ulica 12.
u— Ogenj na Studencu. V noči od četrtka na petek okrog 1.32 so bili mestni gasilci obveščeni, da gori veliko gospodarsko poslopje umobolnice na Studencu Sporočilo so takoj predali prostovoljnim gasilcem, ki so se četrt ure nato odpeljali z motorko na Studenec. Gorelo je okrog 60 m dolgo in približno 10 m široko pritlično poslopje, v katerem so bile poleg hleva še razne shrambe, kašča pa sušilnica in pralnica. Preden so prišli gasilci iz mesta, so že domači opravili nekaj dela in so rešili živino, stroje in orodje. Ljubljanskim in domačim so se kmalu pridružili še gasilci iz Bizovika in do 6. zjutraj je bil ogenj udusen. Ostrešje je povsem zgorelo, stene pa so v glavnem ohranjene, ker so zidane. Skoda pa je vendar precej velika.
u— Visoki zidarski odri ob stavbi nove tehnične fakultete ljubljanske univerze na oglu Aškerčeve ceste in Snežniške ulice so zgovoren dokaz, da delo na tej stavbi naglo napreduje in da bo kmalu dograjena. Zdaj gradijo številni delavci že betonsko ogrodje drugega nadstropja. Kakor je tfideti, bodo nadstroja zelo visoka ,kar je potrebno za sodobne predavalnice in eksperimentalne dvorane univerze. Ze zdaj se vidi, kako lepa in velika bo nova stavba ljubljanske univerze. Z novo palačo, monumentalnega pročelja, bo dobila tudi ravna in asfaltirana Aškerčeva cesta povsem drugačno lice. Ze zdaj je večji del te zelo važne prometne žile zazidan, proste so ostale le parcele pred Je-lačinom in tehnično srednjo šolo, kjer so lastniki prosto ozemlje temeljito obdelali in posejali s poljskimi pridelki. Tako je dobila Ljubljana skoraj v svojem središču kravo kmečko polje, kjer raste krompir, fižol, različna zelenjava in paradižniki.
u— Cestna dela. V zadnjem času so v Ljubljani v teku številna cestna dela manjšega obsega. Tržaško, Tyrševo in druge važne, še netlakovane ljubljanske ceste, na katerih se je promet z motornimi vozili v novejšem času znatno povečal, delavci A. A. S. S. (Azienda Autono-ma Statale delle Strade) stalno popravljajo in nastale kotanje sproti posipajo z
Moderna galerija v novem oblačilu
Pričeli so jo oblagati s livarskim apnencem
Ljubljana, 25. juiija. ,
Dolgotrajni zastoj gradbenih del pad Moderni galeriji v Tivoliju, o katerem smo poročali, je opravičil istočasni pričetek oblaganja zunanjega zidovja s kamnitimi ploščami Domača kamnoseška tvrdk a Franc Kunovar pri Sv. Križu je dobavila že lansko jesen nad petdeset vagonov velikih kvadrov neobdelanega apnenca z otoka H vara v Dalmaciji in ga je vso zimo in pomlad pripravljala za oblogo te moderne palače. Minule dni so začeli kamnoseški strokovnjaki oblagati zunanjščino sprednjega zidovja okrog glavnega vhoda iz tivolskega drevoreda.
Zanimiv pogled se nudi opazovalcu, ki se vglobi v njihovo delo. Za oblaganje sten uporabljajo tri prste debele plošče pravokotne oblike, ki pa se med seboj znatno razlikujejo. Največje plošče so meter dolge in pol metra široke. Njihova obdelava je kaj različna druga od druge. Tako so nekatere plošče fino zbrušene, druge drobno, tretje spet debelo nasekane ali pa samo oklesane in posamezni robovi štrle po par centimetrov iz drugače gladkega zidovja. Pri teh ploščah je svojstvena njih mirna, čisto bela barva. V kletna okna, ki so prekrita z dva metra dolgimi in meter širokimi ploščami, je na vrtana gosta mreža okroglih odprtin in bo skozi
drobno nalomljenim gruščem. Taka dela so seveda potrebna, dokler ne bodo ceste asfaltirane, kakor je že določeno. Na periferiji pa ureja mestna občina celo vrsto ulic in cest. Ponekod utrjujejo delavci cestišča in urejujejo hodnike za pešce. V Šiški in Koleziji je dala mestu precej opravka trava, ki je nekatere ulice kar prerasla, da so bolj podobne podeželskim pašnikom, kakor mestnim ulicam. Delavci so precej ulic že očistili, na ostalih pa so očiščevalna dela v teku.
u_ Kanale čistijo. Ljubljana slovi kot
snažno mesto. Toda ne samo na zunaj, tudi kanalizacija mesta je dobro izvedena. Skoraj ni več ulice v Ljubljani, ki ne bi imela moderno izpeljanih kanalov. Vendar zahteva vzomo urejena kanalizacija skrbno nego. Zdaj pa zdaj se kanali za-maše in jih je treba redno čistiti. Čiščenje opravljajo na dokaj zanimiv način z dolgimi gasilskimi cevmi. Mestni delavci napeljejo cev od hidranta do odprtine cestnega kanala in tod skozi v kanal, nakar spustijo močan curek vode skozenj. Voda popolnoma splavi vso nesnago dalje, nakar prenesejo delavci cevi do naslednje kanalske odprtine. Zadnje dni je bilo tako spranih več kanalov glavnih ljubljanskih cest, zdaj pa so v teku očiščevalna dela na dolgi Aškerčevi ulici.
u— Dobro založen ribji trg. Včeraj je bilo naprodaj na trgu sorazmerno precej morskih rib. Med drugim so prodajali tudi tune po 36 lir. skuše po 26 lir, bilo pa je tudi nekaj sardelic po 10 lir kilogram u— Za Rdeči križ. V počastitev spomina umrle ge. Hedvike Kalinove je podarila družina Vidic v Ljubljani 100 L Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Nadalje je daroval neimenovani po g. F. Novaku, trgovcu v Ljubljani, Kongresni trg 1.000 L. Najlepša hvala!
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od soboto od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica 7, telefon št. 36-41.
u— Kup kolesarskih nesreč. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 361etnega postreščka Pavla Roperta iz Ljubljane, ki je na Turjaškem klancu padel s kolesa in se močno pobil po glavi. — Podobno nesrečo je doživel 361etni Leopold Ključav-šek, mizar uršulinskega samostana, ki je padel s kolesa in zi zlomil levo nogo. — Jakob Javornik, 181etni hlapec s Sela, je padel s kolesa in si zlomil levo nogo. — padcu s kolesa si ie zlomil levico tudi 74-letni posestnik Franc Pekle z Dobrave.
u— S hruške Je padel. V ljubljansko bolnico so pripeljali 141etnega posestnikovega sina Jožeta Urbasa iz Cerknice, ki je doma padel s hruške in dobil hude notranje poškodbe.
Iz Novega mesta
n— Živilske nakaznice za maščobo in sladkor za mesec avgust bo mestni prehranjevalni urad izdal na podlagi prošenj, ki so bile vložene pretekli mesec, zato prebivalstvu ni treba prošenj ponavljati. Vsi družinski glavarji, ki so že v posesti teh nakaznic in ki so si sedaj pridobili zalogo, pa morajo zalogo nemudoma, prijaviti na posebnem formularju svojemu trgovcu na drobno. Oni družinski glavarji, ki so med tem že prijavljeno zalogo porabili, lahko zahtevajo navedena živila pri svojem trgovcu. Vse navedene izpremernbe morajo biti takoj predložene mestnemu prehranjevalnemu uradu, da ne bo nastal zastoj v preskrbi novomeškega prebivalstva z maščobami in sladkorjem.
n— Popis prebivalstva. V začetku prihodnjega tedna se bo pričel tudi v Novem mestu popis prebivalstva. V ta namen je mestna občina za čas popisovanja vzela v službo okrog petnajst tukajšnjih intelektualcev, ki bodo osebno razdelili med prebivalstvo popisne pole in vodili nadzor nad pravilnim vpisom podatkov. Opozarjamo prebivalstvo, naj bo popisovalcem ustrežljivo in naj se ravna po njihovih navodilih. Nepopolni in napačno vpisani podatki bodo kaznovani.
n— Skupno združenje obrtnikov v Novem mestu je priredilo v svojih novih poslovnih prostorih pomočniške izpite, katere je polagalo 9kupno 8 učencev. Vsi učenci so izpite položili s prav dobrim uspehom in to: sedlar-tapetnik Ivan Tovše, kovač Jordan Stanislav in Šober Mirko, krojači Božič Marija. Horvat Jože. Gregorič Marija, Papež Stanislav in Golobič Ivan. Izpiti so bili za vse stroke ločeni in so sestavljali izpitne komisije novomeški obrtniki.
Iz Črnomlja
č— civilni komisar Dr. Ing. Emilio Cas-sanego je pretekli teden prevzel posle na okrajnem glavarstvu. Gospodu komisarju, ki se je ob svojem nastopu živahno pozanimal za vse razmere Bele Krajine, želimo prijetno bivanje v Črnomlju in mnogo uspehov v prid Belokranjcem.
č— Mali parki ob ulicah pričajo, da se z malo lovice, kamenja in dobre volje tudi dolgočasne ulice prijetno poživijo.
nje padala dnevna svetloba v kletne prostore. Velika okna bodo tudi obložena s hvarskim apnencem in tako lepe vnanjo-sti ne bo kvaril niti umetni kamen ali beton. Pripravljena je že cela skladovnica takih plošč, a jih še vedno dovažajo. Oblaganje vrtanjih sten, ki bo segalo prav do vrha strehe, ki je pokrita s salonitom, je prav zamudno in natančno, ker treba vsako posamezno ploščo pritrditi na zid z železno vezjo. Špranje med posameznimi ploščami bodo zamazali z malto iz najfinejšega peska. Pred glavnim vhodom bodo nameščeni še slikoviti stebri, iz istega hvarskega apnenca izdelani. Celotna stavba bo že zaradi lepega kamna, še bolj pa zaradi živo oblikovane obloge močno učinkovita, saj kaže hvarski apnenec prav enakomerno barvo in ima poleg tega še zelo drobna zrnca.
Poslopje Moderne galerije je prva stavba v Ljubljani, ki bo obložena s prelepim apnencem z otoka Hvara. V celem bo nova stavba imela kar tn vhode: s severne v Tivoliju glavni vhod, z južne v Knaf-ljevi ulici, stranski vhod bo pa tudi iz Bleiweisove ceste, a ta bo menda pred vsem namenjen uslužbencem in sodelujočim. Z imenom Moderne galerije bo tedaj ta ponosna palača izpričala tudi njena učinkovita arhitektonska ureditev.
č— Mirna gora, edina planinska postojanka v Beli Krajini ni tako obiskana kakor bi zaslužila. Spričo dosti ugodnih železniških zvez pride kot enodnevna izletna točka ob nedeljah v poštev tudi za Ljubljančane S postaje Semiča prideš med vinogradi, travniki in bukovimi gozdovi v dobrih dveh urah na vrh, kjer se v planinski koči poživiš in razgledaš po lepem Dolenjskem.
S Spodnje štajerske
Razna cestna dela se vršijo v Mariboru. Tlakovanje prejšnje Gregorčičeve ulice je v glavnem končano. Tudi Pobreško cesto tlakujejo, Radvanjsko cesto pa preurejajo.
Ob nedeljah in praznikih ne smejo biti pod 14 let stari otroci, kakor določa odredba. zaposleni po raznih obratih. Izvzeto je športno udejstvovanje, ki pa ne sme presegati štirih ur.
Pri vseh delih stavbne stroke sme znašati po odredbi šefa spodnještajerske civilne uprave 35°/o odbitek pri obratih s sedežem v Mariboru ali Celju, 27% pa pri obratih s sedežem v ostalih krajih Spodnje Štajerske. V primeru dnevne mezde se znižajo odstotni odbitki na 30 oz. 22"/?.
Gostinska vest. Za komisaričnega upravitelja prejšnje Lisjakove gostilne na Trgu Adolfa Hitlerja je bil postavljen Karol Pet z.
Smrtna kosa. V Mariboru je preminil 381etni jetniški paznik Anton Preložnik.
Vsi spodnještajerski umetniki se bodo v smislu nedavne odredbe šefa spodnještajerske civilne uprave organizirali v enotnem društvu.
Na mariborskem trgu prodajajo posamezne vrste jagod po 1,80—0,24 Rm oz. 1,35 do 0,14; breskve kg po 0,72 in 0.54, ri-bizelj pa po 0,36 in 0,28.
Vsi, ki so v aprilu, maju in juniju vzeli v Mariboru na prenočišče nemške vojaške osebe, lahko dvignejo zadevno odškodnino pri mestni blagajni na Stolnem trgu 11.
Okoli 2,500.000 sadnih dreves je po službeni statistiki na sedanjem spodnještajer-skem področju. Največ sadovnjakov je v mariborskem, ptujskem, celjskem in šmarskem okolišu, kjer je več ko za tri petine sadnih dreves na Spodnjem Štajerskem. Petina sadnih dreves se nanaša na jabolka, petina na slive, petina pa na
ostale sadne vrste.
Meso v trgovanju na veliko. Določene so naslednje najvišje cene za govedino in tele-tino (po 100 kg): volovsko in telečje meso I. kvalitete 156 RM, II. kvalitete 134 RM, HI. kvalitete 118 RM; bikovo meso 150, 128 in 112; kravina 150, 126 in 104. Kravje meso brez kosti 140. Najvišje cene za tele-tino (po 100 kg): zaklana teleta z glavo, drobovjem in nogami I. kval. 154, H. kval. 120; zaklana teleta v koži brez glave, drobovja in nog I. kval. 178, II. kval. 150 RM.
Nemška vojnozavarovalna družba je razglasila, da se smatrajo pokrajine Spodnja štajerska, Južna Koroška in Gorenjska, ki so bile priključene rajhu, kot tuzemstvo, tako da ni več mogoče zavarovati po vojno-zavarovalniih določbah tistih transportov, ki gredo iz teh pokrajin v rajh ali pa obratno.
Slam v ospredju dogodkov v Aziji
New York, 25. julija d. K povečanju napetosti na Daljnem vzhodu poroča sotrud-nik lista »New Ycrk Journal American«, Alfred Tvrnauer, da ne utegne biti glavnf cilj na jugu vzhodne Azije Francoska In-dokina, marveč Siam Brez kake podrobne utemeljitve trdi, da Japonska sistematsko pripravlja zasedbo Siama s tem, da pošilja proti Francoski Indokini močne oddelke svoje vojske ter pripravlja na tem področju tudi nova letalska in mornariška oporišča. Poročevalec pravi nato, da je Velika Britanija pričakovala tako japonsko akoijo ter da zaradi tega morda tudi Anglija pripravlja vpad v Siam, če bi se sedanje japonske akcije nadaljevale. Tvrnauer zaključuje, da morajo te akcije z obeh sitrani povsem naravno dovesti do neprikrite vojne med Japonsko in Britanskim imperijem, do vojne, ki utegne imeti izredno dalekosežne posledice.
Angleški obrambni ukrepi
Stockholm, 25. jul. d. S službenega mesta v Londonu javljajo, da je Velika Britanija na področju Malajskega polotoka že podvzela potrebne obrambne ukrepe za vsak primer. Po informacijah, ki jih je baje dobila angleška službena poročevalska agencija iz Singapura, so bile opažene japonske vojne ladje v bližini rta St. Jac-ques v zalivu Camrane južno od Saigona.
Tuji diplomati pri Tojodi
Tokio, 25. jul. d. Japonski zunanji minister admiral Tojoda je danes sprejel na razgovor ~se šefe diplomatskih misij tujih držav, akreditiranih pri japonski vladi.
Italijanski tečaj
Trgovine. Negozi.
Prima di abbandcmare il nostro tt-ma attuale vogliamo nomare aneora alcuni negozi, dove, di tempo m tfem-po, facciamo qualche provviste.
C'e la cartoleria dove si trova carta da serivere e da lettere, buste, cartoli-ne ilhistrate, inehiostri di tutti i co-lori, penne, pennini, penne stilografi-che, mattite o lapis, calamai calcalet-tere, fotografie, incisioni ecc. II pro-prietario della cartoleria si chiama car-tolaio, mentre il libraio tiene la libre-ria e vende libri, rilegati alla francese, a mezza pelle, alla rustica, facendoli, in caso di mancanza, venire apposta dall'editore, e magari dalfestero. C'e il mercaio nella merceria dal quale tro-viamo aghi, spilli, bottoni, nastri, co-toni, lane, setc di tutte le qualita; c'e 1'ottico che ci fornisce di occhiali, len-ti, cannocchiali, termometri, barometri microscopi ecc. II fioraio esita nella fioreria fiori fresehi sciolti o legati in mazzi, il gioielliere vende nella gioiel-leria gioie d'oro, ornate di perle o di pietre preziose, come brillanti turchi-ne, topazi e ogetti di lusso in oro e argento.
Nelle citta piu importanti non man-cano i cosidetti grandi magazzini, for-niti di tutto cio che puo occorrere per ammobiliare un quartiere e vestirsi da capo a piedi. In tali magazzini il prezzo e fisso di modo che vien tolta di mezzo la seccatura di dovere contrat-tare.
VocaboH.
Prima di preden, abbandonare zapustiti, nedoločniška sestava: preden zapusti-m, -s, ecc. il tema snov (i tfe-mi), la tema strah, di tempo in tempo od časa do časa, tupatam, la provvi-sta nakup, far provviste (brez spolni-ka!) nakupovati, la cartoleria papirnica, trgovina s papirjem, la carta papir, il cartoccio škrnicefj, carta da Iettere
LXXL
pisemski, — suga pivnik, — da visita posetnica, — da giuoco igralna, — igienica toaletni, — da impacco ovojni papir, la busta pisemska ovojnica, 1'hi-chiostro čmilo, la penna pero, la pen-na stilografica nalivno pero, H penni-no jekleno pero, il calamaio tintnik, il calcalettere (inv.) obtežilnik, Tmcisio-ne f. vrez, slika, — in rame bakrorez, — in legno lesorez, il proprietario lastnik, la libreria knjigara, rilegare vezati, — alla francese z usnjem, — a mčz-za p£lle napol z usnjem, — alla rustica mehko vezati, m caso di mancanza, če jih ni, la mancanza pomanjkanje, apposta nalašč, Teditore izdajatelj, l'e-stero inozemstvo, la merceria drobno blago, il merciaio kramar, l'ago igla,
10	spillo bucika, il nastro trak, 1'otti-co optik, gli occhiali naočniki, la len-te leča, le lenti ščipalnik, il cannocchia-le kukalo, il microscopio drobnogled,
11	fioraio cvetličar, prodajalec cvetja, sciolto od sciogliere razvezan, il maz-zo sveženj, snopec, šopek, il gioielliere draguljar, la gioia dragulj, ornare okrasiti la pičtra kamen, prezioso dragocen, il brillante briljant, la turchina turkec, il topazzo topaz, il lusso razkošje, cosi(d)detto tako zvan, grandi magazzini blagovna trgovina, veleblagovnica, fornire di qc (-sco) preskrbeti s čim, da capo a piedi od nog do glave, vestire (vesto) obleči, di modo che tako da, togliere di mezzo odstraniti, la seccatura sitnost, contrattare pogajati se.
Spregatev glagola togliere (od)vzeti.
Pres. Tolgo, togli, toglie, togliamo, togliete, tolgono. Pass. rem. Tolsi, to-gliesti ecc. P. pass. tolto. Ostale oblike so pravilne. Tako se spregajo še: distogliere odvrniti, odsvetovati, coglie-re trgati, nabirati, zasačiti, sciogliere razvezati, raztopiti, razrešiti, scegliere izvoliti, izbrati (scelgo ecc. scelsi, scel-to).
ŠPORT
Pod okriljem CONI
Športniki Ljubljanske pokrajine bodo priključeni raznim
športnim zvezam iz države
Kakor smo že ob javili v četrtkovi številki našega lista, je bila Ljubljana v dnevih
22. in 23. t. m. spet deležna odličnega obiska iz Države, in sicer to pot najvidnejšega predstavnika italijanskega športa, predsednika italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora (CONI), narodnega svetnika g. Mang&mella, ki je svoj prvi obisk v središču nove pokrajine v prvi vrsti posvetil ogledu njenih športih naprav in proučitvi osnovnih vprašanj za nadaljnji razvoj športa pri nas. Visoki športni dostojanstvenik, ki so se mu v navzočnosti Visokega Komisarja Eksc. Grazioli ja v imenu vseh slovenskih športnikov poklonili predstavniki Slovenske športne zveze s predsednikom dr. Cirilom PavUrtom na čelu, je izrekel me laska\'e besede o dosedaj storjenem delu na športnem torišču kakor tudi o dobri volji in lojalnosti slovenskih športnikov in napovedal nato, da bodo vse slovenske športne organizacije vključene v ustrezne iz države. Hkrati je bil ustanovljen pokrajinski odbor CONI s sedežem v Ljubljani.
V okviru uredb in ukrepov, ki usmerjajo slovenskemu prebivalstvu naše pokrajine bitje in žit je v veliki italijanski Državi, bo postal torej tudi športni živel j naših krajev — kako pester je še zmerom in koliko ga je ostalo rta tej strani, smo na tem mestu že pisali — sestavni del milijonske športne družine velikega fašističnega Imperija. Kaj to pomeni, se dobro zavedamo vsi, ki smo spremljali skrbi in težave onih maloštevilnih idealistov, pripravljenih od prvih počet kov športa pri nas samo na delo in žrtve. Zdaj bo šport v naši pokrajini dobil nove smeri in nove izglede in prepričani smo, da bo slej ali prej spet zaživel kakor v svojih najboljših časih. Slovenski športniki so hvaležni modrim državnikom, ki so mislili tudi nanje, ko so polagali temelje za ureditev njihovega nadaljnjega delovanja, obenem pa prepričani, da bodo lahko čim prej tudi v plemeniti športni borbi s tovariši iz države pokazali, kaj zmorejo. Do tedaj pa se bodo z novo vnemo posvetili delu in spet — delu!
Drevi atletski nastop
od 18. dalje na letnem telovadišču v Tivoliju
Po 14-dnevnem odmoru se bodo danes ljubljanski atleti že petič zaporedoma, odkar so ostali sami med seboj, sestali na eni svojih domačih prireditev, in sicer to pot v izvedbi SK Ilirije. Prizorišče tega dvoboja bo drevi letno telovadišče v Tivoliju, ki ima predvsem to dobro stran, da je blizu središča mesta in bodo gledalci lahko kar mimogrede stopili tudi za kratek čas med naše športnike.
Spored obsega vse najbolj privlačne atletske discipline za seniorje, zelo številno pa bodo drevi nastopili tudi naši juniorji,
med katerimi je v vsakem izmed treh taborov — pri Iliriji, Hermesu in Planini — zraslo nekaj talentov, ki obetajo najlepše za bodoče.
Posebna atrakcija tega večera bo nastop najboljšega slovenskega atleta ing. Milana Stepišnika v njegovi disciplini — v metu kladiva. Prireditelji so njegov nastop določili kot prvo točko sporeda, s čimer so gotovo hoteli doseči, da bi vsi, ki mislijo obiskati prireditev, prišli na telovadišče točno ob napovedanem času.
Prireditev se prične ob 18.
Dirkali so v Zagrebu • ..
... in še kaj
Na dirkališču Miramare je bila v nedeljo v Zagrebu pred skoraj 10.000 gledalci prva mednarodna motociklistična dirka, odkar jie v Zagrebu vojne konec. V glavni dirki se je odlikoval Dunajčan Martin Schneeweiss na svojem Gigantu, ki je s časom 2:59.2 zmagal v svoji kategoriji in obenem postavil najboljši čas dneva. Na drugem mestu je bil Wertitsch na Japu, prav tako gost iz Nemčije. V kategorijah do 250 ccm in 350 ccm se je uveljavil na Puchu Fritz Hillebrand, prav tako iz Nemčije, medtem ko je v turni kategoriji do 200 in 500 kubikov zasedel prva mesta domačin Bečarič na NSU. V vožnji motorjev
s prikolicami do 1000 ccm je spravil zmago znani zagrebški vozač dr. Hribar s svojim BMW.
Najboljši madžarski plavalci so bili konec tedna na gostovanju v Kološvaru, kjer se je spet pokazal v najboljši luči madžarski crawlist Tatos, ki je zmagal na 1500 m dolgi progi v času 19:35.4, kar je obenem nov madžarski rekord. Ostala prva mesta so zasedli: na 100 m prosto Elemeri z 1:02.4, na 200 m prsno Nemeth z 2:59.8, pri ženskah pa je bila najboljša Nowak, ki je plavala 100 m hrbtno 1:21.6.
Italijani so si pripravili novo zanimivo srečanje v tenisu, švedska federacija je na željo velikega prijatelja tenisa, svojega kralja Gustava, povabila dva italijanska igralca na švedsko, ki pa se nista mogla
Impresa comrmale pompe funebri Lubiana Mestni pogTebni zavod Ljubljana
Po kratkem in mučnem trpljenju nas je za vedno zapustil naš nadvse dobri soprog, oče in tast, gospod
Aiierhamiiier Ivan
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 26. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Janeza — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 25. julija 1941.
Žalujoči rodbini: AUERHAMMER — HOČEVAR
odzvati vabita. TI razgovori pa ao le dali povod za pogajanja, po katerih je zdaj sklenjeno dokončno, da se bosta Italija in švedska v dnevih od 15. do 17. avgusta pomerili nekje v Italiji. Švedi bodo poslali tjakaj svojo najmočnejšo garnituro, med njimi tudi znana prvaka Schroderja in Rohlssona.
To nedeljo bodo — skoraj čuditi ae je treba — v Italiji zaključili smučarsko sezono, seveda v višinah okrog 3000 m. Gre namreč za 15. reprizo stafetnih tekem na terenih okrog prelaza Stelvio za pokal mesta Milana. Proga je razdeljena na tri sektorje, od katerih vodi prvi samo navkreber, drugi večinoma po ravnem, tretji pa v samih smukih. Vsak tekmovalec smuča lahko samo v enem odseku. Celotna proga meri 9 km. Vsekakor športni dogodek svoje vrste — za zadnjo nedeljo v juliju...
Po nedavno zaključenem belgijskem nogometnem prvenstvu so zdaj znani vsi letošnji evropski prvaki v nogometu, razen na Norveškem, kjer bodo izvedeli zanj šele jeseni. Novi nogometni prvaki Evrope za leto 1941. so torej naslednji: V Italiji Bologna, v Nemčiji Rapid, v Španiji Avia-cion, v Švici Lugano, na Madžarskem Fe-renevaros, na Slovaškem Bratislava, v Rumuniji Tricolor, na Holandskem Heracle3, na Danskem Frem, na švedskem Helsing-borg, na Finskem Turun Palleseura in v Belgiji Liersche S. K.
V Mariboru je bil v nedeljo prvi teniški turnir, odkar so podravsko mesto zasedli Nemci, in sicer so tamkaj gostovali teniški igralci iz Gradca. Mariborčani so postavili nasproti njim prav odlično moštvo, v katerem so se posebno odlikovali brata Blanke Albaneže in gospa Lierzer. Moški so zmagali v vseh srečanjih razen v enem singlu in enem doublu.
nL število sprejetih tečajnikov bo omejeno. Vsi tečajniki bodo pred začetkom tečaja zdravniško pregledani. Vpisnina znaša Lir 8, vstopnina Lir 0.40 dnevno.
Mladinski plavalni tečaj
Ljubljanska plavalna šola razpisuje za mesec avgust svoj III. letošnji mladinski plavalni tečaj. Tečaj se prične 1. avgusta ter bo trajal do 31. avgusta. Prednost vpisa v tečaj imajo oni, ki še niso bili v nobenem dosedanjem tečaju. Vpisovanje za novince bo od 26. do 29. t. m., za ostale pa od 29. do 31. t. m. Vsi tečajniki se morajo brezpogojno podrediti šolski discipli-
Mali oglasi
*Sluibodobi
Beseda L —.60, taksa —.60, u daianie naslova ali a šifro L 2.—».
Poverljive
zastopnike
▼ vseh večjih krajih Ljubljanske pokrajine sprejmeta zavarovalnici »Assicurazioni Generali« in »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
13309-1
Službe išče
Beseda L —.30. taksa — .60, za dajanje naslova al) ca iifro &
Elektro-inženjer
mlad, sposoben, jezikov vešč, išče zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektro-inženjer«.
13191-2
Pouk
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za fifro L 2.—.
Klavir in klavirsko harmoniko
• poučuje gospa po uspešni metodi. Pride na dom. Na-v vseh poslovalnicah Jutra.
13274-4
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Pisalni stroj
»Continental« 340. nerabljen, prodam. Lučec, Maistrova 14.	13307-6
Otroški voziček
globok, prodam za 350 lir. V isti hiši tudi avtomodel-voziček naprodaj. — Zore, Marenčičeva ul. 3.
13299-6 Šivalni stroj
Pfaff, velik, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13288-6
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro l 2.—s
Tehtnico
200—300 kg, decimalko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehtnica«.
13312-7
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voziček«.
13304-7
Kolesa
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Novo moško kolo
proda krojač, Bleiweisova
cesta 48.
13309-11
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajani« naslova ali ca iifro L 2.—.
Veliko prazno sobo
v središču mesta, s souporabo kopalnice, solnčno, oddam takoj ali 1. avgusta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Središče«.
13295-23
Avto, moto
Beseda L —.60, taksa —60, za dajanje naslova tli za iifro B 2.—.
Ford limuzina
skoraj nov, z novimi gumami, naprodaj. Ogledati: Tomačevo 72, Ljubljana.
13265-K)
Bencin
se ne bo več dobilo in se z njim brez izjeme, ne bo smelo več voziti. Zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v SPECIALNI GENERATOR DELAVNICI, Tyrševa 13, Figovec (levo dvorišče).	13300-10
Tovorni avtomobil
prodam. Informacije: Ivan Kopač, Frankopanska c. 21, telefon 27-75. 13306-10
Kapital
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Starejšo jedilnico
in spalni divan, veliko mizo, 6 stolov z usnjem prevlečenih, 1 servirno mizico, 1 pisalno mizo, z naslanjačem, veliko kredenco 2 lepo mamornato ploščo, vse iz masivnega oreha, prodam za 2000 Lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vse dobro ohranjeno«.
13275-16
r /
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Hišo
v Ljubljani ali ožji okolici od 150.000 do 200.000 Din, s hipoteko tudi več, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«.	13296-20
Informacije
Beseda t —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali a iifro £ 2.—s
Interprete giurato
della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italiianski jezik dr. Mikuletič Portu nat Kralja Petra tr* 9 — teL 34-32.	36-31
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Slovenska lahkoatletska zveza (službeno). Naprošam gg. sodnike, da se udeleže mitinga SK Ilirije, ki bo drevi ob 18. na letnem telovadišču v Tivoliju, in sicer kakor sledi: vrhovni sodnik g. Griinfeld, vodja tekmovanja prof. Dobovšek, starter g. Vidlc, časomerilci: gg. Gorjanc, dr. 2ebot, dr. Kuhelj, dr. Nagy, šoukal, Cuderman in Kermavner, sodniki za mete: gg. dr. Bradač, Rozman, Banko in Vahtar ter sodniki za skoke: gg. Stropnik, Hafner, Smodiš in Safošnik. Gg. sodnike prosimo, da se tekmovanja udeleže polnoštevilno in se javijo vrhovnemu sodniku pol ure pred pričetkom tekmovanja. Tajnik.
Naše Gledališče
OPERA
Začetek ob 20. uri. Sobota, 26. julija: Baletni večer Irene in Maksa Kirbosa. Izven.
Baletni večer, ki ga priredita mlada umetnika Irena in Maks Kirbos, se bo vršil drevi v soboto 26. t. m. ob 20. uri v opernem gledališču. Izbran program nam bo ponovno dokazal, da sta umetnika kos tudi najtežjim nalogam. Ker bo to zadnji
večer, nanj še posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic pri operni blagajni. Ker je zanimanje za ta večer veliko, naj sd občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice.
Radijski spored
V soboto 26. julija 1941-XIX.
7.30: poročijo v slovenščini, 7-45: pesmi in melodije — v odmoru napoved časa z Rima, 8.15: poročilo v italijanščini, 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: lahka glasba, 13.: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: orkestralna glasba pod vodstvom mojstra ArLam-dija, 14.: poročila v italijanščini, 14.15: orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija, 14.45: poreč i la v slovenščini, nove gramofonske plošče Cetra, 19.30: poročilo v slovenščini, 19.45: operna glasba, 20.: napoved časa — poročilo v italijanščini, 20.20: sllovensko predavanje, 20.30: Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom Draga Maria Šijanca — slovenska glasba. 21.15: simfonična glasba, 21.50 (približno)- odlomki iz operet, dirigira mojster Vaccari, 22.15: Mali orkester pod vodstvom mojstra Žene, 22.45: poročilo v slovenščini.
Obnavljajte naročnino
Impermeabili addop-piati per uomo e donna. - Specializzato in vestiario sportivo. - Grande assortimen-to in gonne-pantalone e maglieria sportiva, Deposito di cappotti neri da lavoro tipo marina. Merce buona prezzi convenienti.
M A G G I A
TRIESTE, VIA
Dvojni nepremočljivi plašči za gospe in gospode. Specializirani v športnih oblačilih - Velika izbira hlač nih kril in športnih majic. - Zaloga črnih plaščev za delo mornariške vrste. Dobro blago po ugodnih cenah.
ŠPORT
IMBRIANI No 11
I
LALLUMIMO
NETALLO DELLA V E L 0 C I T A
L'alluminio, metallo squisitamente italiano, ha segnato nella tecnica aeronautica, col motore leggero, il progresso attuale, risolvendo problemi che apparivano insolubili e con-quistando le piu alte velocita in terra, in mare, in cielo. L'alluminio, metallo per tutti gli ardimenti e per tutte le possibilita e una delle piu fulgide conquiste deH'autarchia.
PER OGNI USO LA LEGA ADATTA
ALUMINIJ
KOVINA B R I E N E
Aluminij, v prvi vrsti italijanska kovina, je radi lahkote motorja pripomogel zrakoplovni tehniki do sedanjega napredka, s tem da je rešil naloge, ki so se zdele nerešljive, in dosegel največje brzine na zemlji, na morju in na nebu. Aluminij, kovina pripravna za najdrznejše in vse mogoče izvedbe, je najsijajnejša pridobitev avtarkije.
ZA VSAKO POTREBO PRIMERNA ZLITINA
E N O 'N VEČBARVNE
JII0 OO R A FIK A
■ fr. tiaSut /.•
Lokale za pisarne
v pritličju ali I. nadstropju
iščemo v strogem centru za takoj.
Pismene ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »U. P. Tri.«
Urejuje Davorin Eavljen. —
za konzorcij »Jutra« Stanko ViraaL - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Erao Jerao, - Za inseratui dal je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.