j N«Jt j , dj^ 1 ZaMilcte.....Ifloo a Za New York celo leto • $7.00 8 Za inoxematTO celo leto $7.00 I GLAS NARODA Hm largest Slovenian Daily in the United Ste trti bend every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. list'slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y„ mnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 80. — Stev. 80. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 6, 1937- TOREK, 6. APRILA 1936 Volume XLV.—Letnik XLV* S CHRYSLERJEM BO KMALU DOSEŽEN SPORAZUM Republikanci zasedli mesto za fronto V VSEH TOVARNAH BO UVEDEN POSEBEN SISTEM, PO KATEREM BO MOGOČE PREPREČITI STAVKE Nova pogodba se bo tikala 65,000 Chryslerjevih delavcev in 20,000 delavcev, ki »o v zvezi s Chrysler je vo tovarno. — Glede unije kot zastopnice pri kolektivnih pogajanjih, je bil že dosežen sporazum. — Novih stavk se ni treba bati. LANSING, Mich., 5. aprila. — Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da je sklenitev pogodbe, s katero se bo končala stavka v osmih ChryslerjeviK tovarnah le vprašanje par ur. V bistvu sta se obe stranki že sporazumeli. Sedaj je treba le še sestaviti tako besedilo pogodbe, da bo obema strankama ugajalo. Navzlic temu so bila pa pogajanja do jutri odgodena. • Pogodba se bo tikala 65,000 delavcev, zaposlenih v Chryslerjevih tovarnah, in 20,000 delavcev, ki so drugače v zvezi s Chryslerjevim podjetjem. Stavka traja sedaj že štiri tedne. Walter P. Chrysler in John L. Lewis sta se po nasvetu governerja Franka Murphyja odločila za takozvani "shop steward" sistem. Po tem sistemu bodo vsi delavski spori prej uravnani, predno bodo dospel' do točke, ko bi postala stavka neizogibna. Iz tega je mogoče sklepati, da je Chrysler pripravljen ugoditi glavni zahtevi štrajkarjev, na bo namreč unija edina zastopnica delavcev pri kolektivnih pogajanjih. O tej zadevi se ni noben udeleženec konference natančnejše izrazil, toda iz dobro poučenih virov ji? razvidno, da je bilo v tej sporni zadevi dosežen sporazum. Prihodnji teden bo povabil governer Murphy k sebi zastopnike drugih avtomobilskih tovarn in zastopnike United Automobile Workers. Ker jih namerava povabiti v sredo, je znamenje, da bo stvar s Chryslerjem do srede že rešena. Governer Murphy je dostavil, da na konferenci niso razpravljali o kratkotrajnem štrajku v Fordovi tovarni v Kansas City. — Nobenega znamenja ni, — je izjavil, — da bi se pojavile v avtni industriji kakšne nadaljne resnejše težkoče. Stavke, ki so prejšnji teden izbruhnile v raznih General Motors tovarnah, so končane, in 38,000 delavcev se je zopet vrnilo na delo. Stavke so bile v Flintu, Pontiacu in Saginaw, Mich. Governer Murphy bo vkratkem predložil državni zakonodaji načrte, ki bodo, ako bodo v zakon jeni, napravili konec vsem negotovostim v avtni industriji. Ti načrti ne bodo niti tega niti onega prepovedovali, pač bodo pa po njih ustanovljeni sistemi in agenture, služeče obojestranski dobrobiti, Murphyjev program bo mogoče kakšnega ek-stremista razočaral, v splošnem bo pa služil vzdržan ju miru, harmonije in prosperitete. United Automobile Workers unija je danes objavila resolucijo, ki jo je podpisalo šestnajst tisoč uniskih članov, kateri so zaposleni v 38 organiziranih tovarnah v Detroitu. Resolucija že vnaprej obsoja vsako zakonodajo, ki bi prepovedala sedeče stavke. Resolucija dostavlja, da je sedeča stavka skrajno sredstvo, ki se ga bodo delavci v bodočnosti poslu- žili. Ce bodo kompanije količkaj popustljive in uvi-jifn ni prav nič treba bati sedečih stavk. TIHOTAPSTVO S PREMOGOM Komisija gov. Earle-ja ne more rešiti naloge. Promet tihotapstva s premogom je dosegel $20,000,000 na leto. HARRISBTRO, Ph., 4. npr. — Komisija, ki jo jo postavi; governor Kari«* «v namenu. da skuša rešiti problem tiliolap stv;i s premogom, je prišla do spoznanja, da je prevzela zelo težavno nalogo. Komisija j«-zadela na isto zapreko, kot vse prejšnje komisije in ne more najti izhoda iz položaja, ki j«' nastal, ko so premoga rji na svojo roko. prieeli kopati pre mo«* in <^a pošiljati v razna me-sla. Komisija j«* prejela ver nasvetov, kako vstaviti tiliotap sivo. Tiasttiiki rovov so predla gali. o >e dni ž he obrnile na oblasti s prošnjo, da varujejo njihove la-ninsko pravieo. (Jovemer tudi ni hotel poslati »vojaštvo, ker je hal prelivanja krvi. Pri tem tihotapstvu je sedaj zapo-denih okoli M HI p minira rje v in prevažateljev. Rudarji izkopljejo na leto do 4 milijone ton premoga, ki ga proda jo za približno 20,fHH>,(HM) dolarjev. SariMi v New Vorku je bilo letošnjo zimo prodanih 500,(KH; to\i premoga, vsled česar so bili prodajalci premoga prisiljeni znižati cono za tono premo ga od $1-2.o0 na $10. LUDEND0RFF BO POSEGEL V VERSKI SPOR Pobijal bo "temne sile" v državi. — V svojem listu pravi, da je Hitler potrdil postavnost njegovega verskega gibanja. BKRL1X, Nemčija, o. aprila. (Jem ral Krieli Luticinlorff je naznanil, da bo posegel v verski >por in bo z večjo odloeno-*4jo vodil propagando svojega \crskcga gibanja, za "nemško >\^»znavanje Bo^a'* proti krščanskim veram. Današnja številka njegovega lista "Ob svetem studeiien nemški« sije*' pravi Ludeiidort'i*. da mu je kancler U^tier, ki ga je -H«l»vmt- «*brslm4 na nj"go-vciii domu. dal zagotovilo, da bo 44nemško »poznavanje Boga" v tretjem cesarstvu pri znano kot jN»sta*\no gibanje. V svoji izjavi, ki s«» glasi sko-ro, kot kako vojaško povelje, pravi LudeiidortT, da bo |n>bi-jal "temne silt-*', ki Še vedno «»-grožajo ediuo>t ncin^keira naro-ila. Pod temi "silami teme** razumeva Linlcinlorff katoliško rerkev in prostozidarstvo. Pa tudi protestiuitski del e« r-kvetic fronte |H»staj;i bolj živ. Iz Darmstadt a prihaja poročilo, da so bili aretirani štirje cvangelski pastorji, ki so člani tam almrujoce konference o po zicijoiialne priznavalne cerkve. Vlada to odobravala, da je kon-ten-nea. ki ima značaj evange lizacijskcga t««dna za l»ri|>rav<> generalne sinodne volitve, dovolila dvema švicarskima duhovnikoma govoriti na konferenci. Sodaj je bilo obema duhovnikoma naznanjeno, da >e ne smeta vir udeležiti koilfe-ren«-e. JEKLARSKA INDUSTRIJA ~ DRUGIM UZ0R Diplomacija, discipl i n a in povišane plače so preprečile stavko v jeklarski industriji. — Industrija in delavci so se znali prilagoditi razmeram. PITTSBURGH, Pa., 5. apr. — Diplomacija, disciplina in povišane -plače za nad (MMUMJO so v tem kritičnem ca->u ohranile jeklarsko iai promo-garsko industrijo stavke. Zato -11 jeklarne in rudniki mirni in cvetoče oaze v primeri z avtomobilsko industrijo iii ujibov obrat se je v šesetih mesecih naglo povečal. Danes -e je po enodnevni stavki vrnilo na delo :t00,000 delavcev v industriji mehkega premoga, ko je bila sklenjena dvoletna pogodita, ki prinaša v žepe p roti logarjev M >0,1 M M > več na leto. Po novi pogodbi i-majo tudi pravico delati nad uro, kar jim je bilo do>odaj dovoljeno le v izvanrnliiih slučajih. < >b koncu tega ledno bo .V»0 tis«jeklarskih delavc«»v prvič p rej« d o po pogodbi zvišano plačo po 10 contov na uro. S t«-m povišanjem ImmIo jeklarji dobi vali nad $ UMU* K >,000 v. ' na leto. V toni je mogoče videti temeljno prcmemlto, ako prime*-jamo razlncro pred 40 let z današnjimi ; FAŠISTIČNA ARMADA JE SK0R0 POPOLNOMA DEMORALIZIRANA MADRID, Španska, 5. aprila. — Republikanci so prehiteli fašistično levo krilo ter zavzeli Vales-quillo, 8 milj severozapadno od Penarroye in 4> milj severozapadno od Cordobe. V mesto so vkorakali ob II. .'10 dopoldne ter so takoj priči-li prodirati v smeri proti l>e Jastpiez, nekaj bližje Peiiai-royo. V \*ales«juilu so vladne čete ujele ."{O fašistov ter zaplenile veliko zalogo vojnega ma-terjala. General Miaja vodi ofenzivo »v štirih oddelkih. Vzho«lui o.l-delek prodira od Pozohlaiieo proti Vallaharti; drugi «n 1«i«> l«*k se pomika <»«l Alcaracejo.-*;; i:i se -edaj bori v falatravcno prelazu, okoli ."> milj >cvero od Kspiela. Tr«*tji oddelek pro lire j »o cesti, ki pel ji- iz Villanuc-va del Du«|it«» v Penarrova, slednjič pa je zapadni oddel«*k. ki je obkolil sovražno levo kri j lo. V celoti je bila ofenziva na | fronti pri t'ordobi popolnoma uspešna. Poleg o'enzrve pi i <>uada lajari j«» ta ol Uživa najpomembnejša in tndi iinjl«-žavn«*jša. V tej olVnzivi j«- tr« ha napadati na odprtem poln, |če>ar vladne ■ -1«• d«» >e«laj >i-, ni>o bile navajene. S fronte pri Cordohi i r■ od drugo«I neprolano prihajajo I m »r« m"i la o padajoči morali fa Išističnih «Vt. < a-tniki zatrjuj«* j«», «la v«»jaki primeroma lahko za vzeinaj«> n«>-»«' postojanke, ker s«' sovražnik mn<»g<» ne upi ra. 1'jetniki pripovedujejo, da j«> fašistom po porazu pri (iuada-lajari ptičel upadati pogum. HEXDAYE, Francija, 5. a-prila. — Španski r<*piibliknti«*i so zavzeli rudarsko sn*«lisče Val-upiillo v provinci Cordoba, kjer ;e je IoJmhi Xeiiic«»v ii? Italijarwn spustilo v divji beg čez Morena visoko gt>r>ko planoto. Z zavzetjem Valse«| n i 1 1 a. I ki sc nahaja J.'! milj zapadn<» o«l Pozoblanco. kjer j«« general Frane«* prt*«l de>etinii «in«*vi «lo-Živol hii^ ]K»raz, je bila fašistom (Odrezana železniška proga do Talavero de la Roina, v Toledo iu v druga fašistična mesta pr«»ti severu. ST. JKAN-DK-LFZ, Francija, 5. aprila. — Diplomati zatrjujejo, da so prejeli poročilo, da je italijanski general Ber-gozolli v Salamak izvršil samomor. ko je prejel iz Kima pismo, v katerem j«» bil ol»loIžci«, «la jo zakrivil italijanski poraz pri (Jua«lalajari. To poročilo t tali pravi, da jo jMussolin* voč italijanskih i^ast-niki>v olnlolžil, da so zakrrvili )K>raz .in da je generalu Francu dal povelje, da jih ustreli, (io-noral Franco |»a tega jjovelja ni hotel izvršiti. Diplomati pravijo, da jo general Franco zagotovil Musso-linijn, da se italijanske čete pripravljajo na nov napad na Madrid, da umijojo madež, ki so ga dobilo »vsleostav ne j»otro-bujemo, ampak sedanje ]>osta-va j »oboril Zitdoš«"'ajo, a ž njimi izsilimo spoštovanje do oblasti. WASHINGTON, D. ('., .">. fiprila. — Državni za k lad niča r Morgentliau jo dances objavil, da 1m> morala najeti zvezna za ABESINSKA KRALJICA DO- ^"'T! f <"li .k'""":,n t"k'" oega fiskalnega leta večjo |k»so- BILA "ZLATO ROŽO" j"-' --Najl>rž IhmIo ponudoni uapro- KIM, Italija, 5. aprila. — V 4»»j «'»vi vladni b«)ir«lfl. Pa-vlinski ka(>eli je izro«"Ml pa- ____ jH-žev o« 1 poslanec 44zlato rožo** italijanski kraljici Kleni. Poleg kralja in kraljico so bili navzoči tu«ii italijanski vnauji niiui-ster Ciano. maršal BAdoglio ter predsednik italijanskega senata. V nagoni je odpo-danee italijansko kraljico d e v o t-krat imenoval <4cesarico Al>esi-nije". GOSPODARSKA KONFEREN CA V PARIZU PARIZ, FranHja, 5. aprila. — Anglija i ti Fram-eja ste naprosili belgijskega ministrskega prerlseilnika Paula >\an Ze.»-landa, da zlx»re vse listine <• svetovnem gos|Kxlarskeni ]k»Io-žaju, kor l>o zo^xd klicana .-'Veto v na gos|Kxlarska konfcrtii-ea. j Francoski vnanji ura«! pra-da se ne mmli za te listine, ker l>o vzelo še najmanj ono leto, prodno l>o mogo«"e zbrati vsa |>oročila. PREBIVALSTVO CELE VASI POSTRELJENO Kitajski vojaki so postre-lili 75 gobacev. — Po moritvi so vas oplenili in jo nato zažgali. SA.VtJHAJ, Kitajska, :». a »t Pi>ma ameriških prozbiter jauskili misjonarjev v Venn kongii, v južiiozapadnein de'u Kvangtang province, poroča je. da kitajski vojaki |»o.>tn liii vs«»li 7"» gobavcev, ki so ><• n;»-liajali v osamljeni 'va.-i. Ž«? -'} l«*t so prezbiterjaii-ki inisjonarji oskrbovali prebivalce vasi v bližini Yeuiikonga, 1 --"> milj jngozapaduo od Kantona. Misjtmarji so lmlniko zdravili in nekateri mod njimi so celo popolnoma ozdraveli. Vsi prebivalci -\a.-i so s«* pokristjanili. Me«! njimi j«» bilo 20 žen-.k. Zadnje pi>mn, ki vet obhajal svoj največji praznik. Pri tem so se vojaki po-- luži I i zvijače. Gobavcem so vsak dan obljiybil po lO c«»nt«»vf iiko b«»do ve«lno (»stali v vasi in so d«*nar tndi tri «lni razdeljevali. \'«diko ne«l«dj«» zjutraj je pris«»l olili. o prišli Ziito, da jim z<»p«>t razde-le denar. Mesto tega pa so gobavce zvezali, jih zvlekli na bližnji hrib in vse skupaj postre-lili. Njihova trupla so »vrgli v jamo, ki so jo napolnili z a-pnoin. Po pokola so pri«'eli vojaki pb^niti ko«"e in so odmrli vse, kar je bilo kaj vrtnino, nato pa so va- požgali. Zdravniki in inisjonarji izražajo lw>jazon, ožarov sredi naselbine verske ^3pine dulioboroev. Policija pravi, da so i>ožari nastali skoro ob istem času in na razdaljo 15 do 20 miij. Naročite se na "Glas Naroda**, največji slovenski dnevnik v Z. D. FILMSKEM DELAVCEM BODO ZVIŠANE PLACE 20,000 filmskim delavcem po raznih californijskih filmskih kolonijah bo zvišana pla«"a za deset o«lstotkov. Kompanije jim bodo plačale na leto tri milijone dolarjev vec kot dose-daj. "BrZS WZVVVV* . "Glas Naroda" (A Oorpocsfl«) Onmt* and HI1IM1I M AOVKMC PUBLISHING OOACPANT | rrmafc Baksa>. 1'uHwt__L> Witt, ■M Me* ltlk StarMft. Bimik al II liiWii, Nev I«tk Ctty. M. X. New York, Tuesday, April 6, 1937 ----- THE LARGEST SUDVENF DAILY IN TJ$2. Iz Jugoslavije* -GLAS NAIODi ____(Veka ef tee Pwpto)__ Iamd irtry Da? Euept BiiWyi mad HoUdayi ■a «lo lac* v«U* am laiilu In KiMkdo pet left it tail Ma ............................fl.90 Ea New I«k aa celo tata HjOO Za pol teto....................HOC Za iMKWtro «1 eelo Mo......17.00 Za pol leta............................$330 Bober rl pdon Tea rt/ 90.00 s|k>la Dobočanova v Dolnjo Ijomlavo, jo opazila, da so ji odnesli zlato in vse njeno prihranke. To je tako ponižno vplivalo na njo, da je zmVla kmalu kazati znake blaznosti. DofiUi brca podplat la oaetoooctl se ne prloMnJejo. Denar naj m blagovoli pdUlatt po Moocy Order. Pri aprenembl kraja naročnikov, proelmo, da M \Cn) tad I preJAnJe MvaUMe na mani. da hitreje najdea*> naalovnlka. "Olaa Naroda" Uhaja vsaki dan 1st nedelj la pranlkov "GLAS NARODA21« W. ltth Street. New Y*t N. V. Telephone: CHclsea 3—1242 wmamfim 8000 JAJC SE JE RAZBILO NEMŠKA VOJAŠKA SILA sedaj v Neruska 'vojaška -ila je bila prerojena in stoji prednji vr>ti najnujnejših dr/av sveta. Nikdar prej ui «e kaka država tako iia^lo zgradila tako močnega vojaškega -troja, kakor ga je zgradila Nemčija v zadnjih štirih letih. Po sedanjoni štiriletnem načrta pa bo leta 1JM-0 še mnogo močnejša, ko bo postala neodvisna od ostalega - veta glede toniel jiieira »vojaškega inaterjala. Niso pa samo pripravljene armada, mornarica in zračna silna na vojno, temveč je ves nemški narod vzgoji-n v pojmu o vojni. Združena je asi indu-trija, vse gospodarstvo, vsi niate-rijalni in finančni viri v enem eiljii, ki je vojna. Preosnova nove vojaške sile je stala Nemčijo ogromne vsoto. Pravi izdatki niso zani, ker od leta 1934 ni bil objavljen memški državni proračun. Toda po raznih virov je bilo mogočo dognati, da je Nemčija v štirih letih Izdala za-oborožitev nad .o.l,000,000,i)00 mark ali $1 J.400,000,000. Letos ln> izdala Nemčija za orožje okoli 1_\6,000,000 mark, ali dve tretini vseh svojih izdatkov. Versaillska niiro\na pogodba je Nemčiji dovoljevala 300,000 vojakov brez aoroplanov in tankov. Hitler je skušal pri Ligi na hm lov doseči dovoljenje za 300,000 vojakov, pa jo to dosegel brez dovoljenja Lige narodov. Prod dvema letoma j«-jo nemška voj-ka štela .150,000 vojakov, sedaj jih ima okoli 800,000. Tako ima Nemčija, razun Rusije, največjo stalno voj-fcko na svetu. Cela nemška vojska je najmodernejše mehanizirana, im« tanke (okoli l.'»4M>) in okoli aeroplanov. Zlasti zračni sili posveča Nemčija posebno pozornost. Iz-vežbati skuša kar največ pilotov. Vežbauje je tako strogo in naporno, da se jih na leto ubije okoli ali povprečno po dva na dan. Spočetka je hotela Nemčija zgraditi zračno silo, ki bi tula enaka franeo>ki, tenia prod kratlkim je minister za zračno si lo general Herman AVilhelm Gooring izjavil, da je eilj Nemčijo — nemška zračna sila, ki bo enaka skupni zračni sili Francije-in Rusije. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" VSAK DAN NAJ BO POSVS-ČEN SOCIJALNI HIGUENI. Blizu Ludbrego so preložili eesto in jo ogradili, ker še ni dograjena. Nekdo je iz objestnosti potrgal deske in ko je f>oljal hlapec trgovca Roberta Haeherja pozno ponoči z 8,000 jajci domov, je voz prevrnil in vsa jajca so so razbila. SAMOMOR ZDRAV-NICE V Beogradu si je končala življenje zdravniea dr. Draginja Trpkovič. Najbrž je šla v smrt zaradi bolezni, ki jo je vzela preveč rosno. Bala se jo, da l»o ] »odlegla tuberkulozi, toda njena bojazen ni bila utemeljena. SAMOMOR BREZPO-SLENCA V Zaigrebu si je prerozal žile na roki knjigovez Martin Fajs, ki je bil že tri leta brez dela. Zapustil je ženo in 0-h tno hčerko. Bnkrat je bil že poskusil i zastrupi t i se, pa ga je žena v j zadnjem troinrtku rešila. To- • da ostal j«' pri svojem sklepu. POROD IN ENERGIJA. Na 'M. kongresu nemških ginekoloj5«v je poročal dr. Stib-lor iz Frankfurta o svojem 'proučevanju zanimivega vprašanja. koliko energije zahteva normalen porod. To vprašanje I je študiral nemški zdravnik z -|vso vestnostjo. Proučil je raz-1 lične porode tako, da lahko smatramo njegove izsledke va normalen, malo dalje traja joči porod približno toli'ko na - pora. kakor če bi prehodila po j rodniea :10 do 40 km. •1 _______ Piše Dr. John L. Rieo, zdravstveni komisar mosta New Yorku. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Pred nekolikimi tedni je bil sirom \ts<* dežele obdržati National Soeial Hygiene Day. Sklical ga je Dr. Tliornas Par-ran. generalni zdravnik federalnega Zdravstvenega urada, ki je pri poznan kot avtoriteta o spolnih boleznih. Dan za so-cijalno liigijeno je pomenjal prvo vsennrodno propagando proti sifilisu — bolezni, na ka tori trpi več kot desetina našega prebivalstva. "iSifilis naj bo prihodnja vo-filka ktnra, ki naj izgine," vk liku i I jo dr. Parran. 44 Naši otroci bodo nas smatrali za kriminalno brezbrižno in nesposobne, ako ne bomo v stanu odpraviti io človeško šibo tekom te generacije. To jo nekaj. kar smo v stanu prispevati k varnejšemu in srečnejšemu svetu, kot je oni, v katerem živimo." Dandanes zdravniki znajo, kako naj se sifilis zdravi in kako naj prepreči, da jo drugi dobijo. Naš največji problem je sedaj ta, da pregovorimo vse, ki imajo to nolezen, naj se podvržejo zdravniški oskrbi, ko je bolezen še v prvem razvoju. Dejanski cilj vsenarodne kon*panje je ta, da se v.*o • o, ki imajo to bolezen, privabi pod strokovno zdravniško nau~or-stvo in jih odstrani oora. Pokojni je bil med športniki dobro znan in zelo priljubljen. 1(». marca je bil na fakulteti zadnji dan izpitov. Izpit iz kemije in fizike je bil Džamonja že položil in opohlno j»» čakal v Diji»£keni mu, da bi zvedel za rezultat svojepa izpita iz matematike. Ko je zvedel, da jo položil izfiit iz vseh predmetov z odliko je li V poslopje fakultete. Tam je v kletnih prostorih delavnica sekcije za brez-motorno letanj«* akademskega Aerokhrba. Džamonja je bil član sekcije in navdušen letalec. Dohre volje so krenili vsi trije ]k» sto*)»nieali drž«'«* se za roke. Stopnico so strme in vedno temne. Pokojnikov tovariš Tirnanič se"je sj>otakni! že n;* prvi stopnici in zadel v levo nogo Džamonja, ki se jo z njim vred zakotalil po >topnicah. Nesreča je hotela, da je ležal v kleti pri stopnicah parni kotel, ob katerega je udaril nesrečni Džamonja z glavo tako močno, da se je takoj onsvestil. Njegov tovariš je zadobil le lahke poskoo pile pro-sii fant steklenico žganja v že pil, čemu bi je ženska ne nosila v noga vi i-i ali v ročni torbici? In tako se je začelo in je šlo dolgih šestnajst let. V šestnajstih letih se pa človek — tndi "ionska — marsičesa nauči; ako rztrajno štu»lira. Ko je Rooseveltova admiui-t raci ja izpolnila svojo obljubo n vrgla prohibieijo tja. kamor :padaf so se saloni zrpe* odprli. Tej pristni ameriški inštitn-♦iji so hoteli dati nekoliko bolj lomač, družabni značaj. V vsakem newyorskern salonu mora biti par pogrnjenih miz in v vsak«m morajo pole^ pijače pro« lajat i tnd* -or ko in mrzlo jed. Jed prinašajo na mizo mejo<"a se lnržja stvar, kot če bi ga na t oči I čemeren in zadirljiv bartender. vsem tem ni prav nič ne moralnega, kajti New York je Še vedno toliko moralen, »la za. haro in pred baro ne uganja nemorale. Ko jo Im> začel, naj pa p»>s.»-žejo moralisti vrne? ju naj roi^vo«la rz sira) tako imenovani iralalit, ki imamo dandanašnji iz njogra več ko polovico vseh jrnntbov in zaponk. 7x\aj i>a so začeli v Italiji izdelovati neko volno "lanL tal", ki ji jc za podlago kazcin. T^auital je jako mehko in toplo tkivo; izlahka pra barvajo in se ira molji ne dotaknejo. Pravijo, da je jako __ POGAJANJA GLEDF. UNIJSKIH ZAHTEV James Oarev, 25 let stari predsednik l'nite*l Klectric & Radio Workers unije, ki jo priklj učena oilboru za industrijalno organizacijo, se pogaja z W. R. Bmrrougbom, predsetlni-kom General Electric korp o racije, glede unijskih zahtev, tikajoeih se 60,000 delavce v. Važno za potovanje. Mar je immm\m poteTatt ▼ stari krmj »a - U- je MMnTdTje tMtai r Inrth. Vried naše dolfo- SmmL tlmntmTI. T nO^IJte fi—U* te tndl t« ■Hiiiiii pr^rtrtl Aa |a pitMMii dMm te UUc. »0» m a-apna «ferrito nannm pejwndln. ' ^ - i m jiiAiilten m MU prttaJ« sn Mimt« ArwUenja, patnl I late, vtaja te aplab rm, kar Ja sn p^arsnjejwtrt*na w aaJUtealftca issn, te knr Je gteme, sn iis|wang« ilnM rinil terDenl n>| ne iMeJs Je iifctet »—!»■, toJte^N se Ml Is Ui liliji pesretne dwiUnk. KK-KNTE* PBKMIT, fBteM ^ateqjbtei nnreln te isaifliltean V«. SLOVENJC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 16th Street New York. N. Y. ___• ______—*" ~ ■ - "OL3S V21UJTJZ" New York, Tuesday, April 6, 1937 THE LARGEST SWVENE VA1LT TN 17J92. ol KRATKA dnevna zgodb a| §3 B. TKRUSOEL: Cirkuško ozračje je bil j nasi čeuo c smrdljivimi vonji čl-»ve» kih in živalakih teles, (ilegalci so s<»(klL na svojili prontoii : ir ijiaii, medtem ko je veka £«?n-.ska v t-i njem jahalnem kostumu konjem pov«lja .: dolgim pokajoeita hičem. Konji so s*-nazadnje uvrstili v p .'krog tei ne na njeno znamenje vzpeli na zaninje noge. Nato se je kro tilka |K»klonila občinstvu, ki jo je nagradilo s ploskanjem. (»h vhodu je -tal lastnik cirkusa Franz Person. Pripravil se je, tla hi )>oinagal hčeri pre-*k<*-iti ograjo arene, ko je od nekod pritekel član cirkuškega osohjji v kožuhu. Pereonova pa je naraJilo odkimala z glavo, fKiiilala roko očetu in kakor srna skočila na tla. "Propozno ste prUli,,*' je 7. ironičnim nasmeškom dejala prišlecu. *'Zilaj ste na vrsti vi. Glejte, sloni že prihaja jo.'1 Moški se je tedaj o«lat ran i I in «vj>tave v fantastični uniformi. Par khwnov mu je zastavilo pot, možieelj pa je zavihtel hie in udaril enega izmed iiagajiveev v lice. "Prek lot i mučjtolj zveri! Mar mirdlš, da smo mi tvoji levi !'* se je ohregnil oh njega zadMi klovn. Možieelj ni* več slišal teh besed. Žuril ne je dalje, da bi pravočasno našel lastnika podjetja, kajti iakal je Franza Persona, ki se je v tem treniFt-l ku vračal od hčere, ki jo je bil |HTvedel v prostor za preoblače-nje a rt i s tov. Ciospod Person, rad bi z vami govoril v n««ki majhni zadevi," j* rekel možieelj. "Počakajte ine v pisarni. ta-! koj pridem," je odvrnil Person. Cez nekaj časa sta si stala nn**proti iz ob rasa v obraz. "Nu, kaj l>oste povedali,! Ferranxf" je vpraAal Person.' 44Ah so vas zopet raadražili?"! Ferraux je napravil nervoz : no kretnjo, kajti to, kar mu je povedal Person, ga je neprijetno dirnilo. Person je dobro ve-] del, čemu se mu vsi roga jo. j 44 Mister Person, prišel sem k vam, da bi govoril z vami v zelo resni zadevi. Ni mi prikri-' to, da vaše cirkuško podjetje' ne uspeva. Treba bi bilo cir-| ku-s preurediti, poiskati novih privlačnosti — in denarja. Jaz| vam morem post reči z obojim.", Tmolknil je. Person pa je za-Bnahnil z roko. "Skratka Mr. Person, pripravljen sem vam pomagati in| spraviti pod jet je kvišku, ee mi, daste heor za ženo." j 44TaikoT" »e je začudil Per-1 CIRKUS son. *\A kaj pravi k temu Catlina." 44Hni," je dejal možieelj. "hotel sem' najprvo govoriti z vami. Saj veste — Miss Ca t lini je svojstven neki prekleti način, s katerim odbija vse ljudi." Person je vstal. "Poslušajte, Ferraux!" j<-dejal. 4'Stvar 11 i tako preprosta. Prvič: Catlina ima svojo glavo. Drugič: Cirkuški posli res ne uspevajo, kakor bi želel Toda — kako mi morete dokazati, da ste ravno vi tisti člo-vuk, ki lalvko spravi podjetje 11a noge? Poznam vas, priznavam vašo hrabrost in pogum. Xe pozabite pa. da imate vročo francosko kri, ki se pretaka |h> vaših žilah! Živali tepete bolj nebo bi jih smeli. To mi ni všeč na vas. Xe morem vam verjeti, dokler ne vidim, da st< napravili nekaj res novega! Torej: pouvm. Vzemite leve in vprizorite mi z njimi točko -poreda ob kat«*ri bo olx'instvu zastajala kri v žilah. Kadar boste dosegli ta uspeli, se vnovič oglasite pri meni." Ferraux je hotel še nekaj re- j ei. t«*la Person *e je vzravnal; v taksnem ]>onosu. da se je mo-1 žicelj odstranil. "< fc h* rat en človek, ta For-i raux," je dejal Person tiho za-j se. "Xihče ga ne more trfieti.j Totol, toda Ronner se je zahvalil. "Gospod Person, neka skrl> ne tare — zaradi vedal vse. Kaj pravite k temu ?" "(Sedite — nu, tak sedite, Ronner!" je ponudil Person stol krotilcu slonov. Vi ste dolu išeina. Rae potegujeta za tvojo roko." 4'Tn kaj -i jima odgovoril?" "Xič. Ferraux je govoril samo o denarju. O Ronner ju pa imam vti<. da te ima rad! Bil je tako zmeden. Zdi se, da ima neki načrt, kako bi se cir-ku» rešil iz sedanjih neprijetnosti. Kaj naj mu rečem, Catlina Personova hči je zardela in mol.Vla. *-ama o nanovo zdresira-• ili v.tlih je poinng da. Vsi pro-ioii so bi?r pro:'a »»i. Ferraux, Krotilec levov, j..' bil preji«:" da bo znmga njegova. Mtdt«in. ljo se je napravljal p'- 1 /.rcalom, pa se je klovn Piti. ki ga je bil svojčas udaril z bičem, pritihotapil do kletke /. levi ter jim vrgel vrečo mesa. Ko je Ferraux nastopil, so bile zveri lene iu neubogljive, plazile so se po koteli kletke. Ferraux je besno1!. Uporabil je vso svoj»> moč. da bi jih pokoril. a vse je bilo zaman. Obči n.^tvo je izgubilo potrpljenje in je krotilca izžvižgalo. Person je sedel )>oleg hčere. t.___" _ _________ 1___• "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. najlepša ljubavna PISMA. hi* L. Ganghofer : Grad Hubertus o m a n 1 »nite se za mlado damo iu poskrbite, da je ne bo nihče motil!*' Sprevodnik se je globoko priklonil in posebno skrbno zaprl vrata. S klobukom v eni roki in igrajoč z drugo z verižico pri uri. je dejal Forbeek tiho: "Al; Mileni prositi, da bi pozdravili gosjrodično Klees-»»erg in ji j»ovedali, da ne (bom njene velike prijaznosti. ki mi jo je izkazovala, nikoli jmzjibil!*' "Da. gospod Forbeek. )»ovem ji! In veselilo j:> ' o. Teta (iundi vas ima zelo rada, zelo! Za Vaš I• »zdrav bo osebno zahvalila, čim prideva v Monakovo v treh ali štirih tednih." Kiti je izginila, a -e spet takoj prikazala pri oknu: "Za Inižjo »voljo! Kje je moj kovčeg.''' l\(» je videla, kako se je Forljeck ob njenih besedah ustrašil, se je prisrčno zasmejala: 44Xo torej, tako sem vam naložila nekaj dela. To vas Ivi dobro«lojno raztreslo." Lokomotiva je zažvižgala in vozovi so -e sun-ktKiiia stresli, da se ji je utrgala beseda. Vsa ra» ! 1:1 rje na je stegnila roko skozi okno. "f2o>pod Forbeek!" Culo se je kakor v obupni bojaznir 4'Xa -'videnje!'* Xobene besede ni spravil iz sebe, ko je hlastno prijel za njeno roko. Kitini prsti so se oklenili njegovih, in ko je tekel ]»oleg vozečega vlaka, so se njegove oči žejno upirale v njen zmedeni obraz. Vlaku se je mudilo in roki sta e vrne, 11111 bom povedala. Kdo je pa zbolel pri vas.'" Tresoč se po vseh udih. je odgovorila Lizika pridušeno: "Materi ni dobro!" DALJE PRIDE I Ved nekim časom je neka 1'raiicoska psihologinja objavila v listih oglas, da išče najlepša ljubezenska pisma. Uspelo ji je, da je sestavila ocenjevalni odbor iz uglednih osebnosti in da je dobila denar za nagrade, ki naj bi znašale 100 do 10O0 fratikov. TUk je prizadevanje <»aillartove, kakor se imenuje to prizadeynica, podprl tako v piestolniei, kakor v provinci. Pričakovali e*o močnega odziva. Toda oplo in prisrčno, da se je oeeiijevalin »Mlbor soglasno odh»eiI za to, da ga nagradil < DHHI franki. Drugo nagrado je prejel mlad Parižan, tretjo pa neki ne več mlad moški, ki je vso svojo ljubezen in hrepenenje položil v en sam stavek: "Xepoznana Yvonne! Co še misliš name ali ne, če si v vseh teh letih na-šH drugega ali jra ostala sama, če si še živa ali mrtva; jaz sem ostal neomajno, ne| k »učljivo, nepoludjšljivo Tvoj Pierre.*' Tn ta stavek je imel čudne posh««li<»e. Odl>or je nagrajena pisma namreč objavil v listih. Severla ni imenoval njih avtorjev. Kratko nato pa je prejela Oaillartova vprašanje neke dame z dežele, da li bi ji ne mogla l>ovedati imena in naslova moža, ki je dobil tretjo nagrado. To se je zgodilo, ko je Pierre, ki se imenuje sicer popolnoma drugače, v to privolil. Tn gl"j: tista danm je bila njegova nekdanja Yvonne, ki .jo je nekoč zavoljo majhnega neumnega prepira v jezi zapustil. Mož je sedaj poleg tretje nagrade dobil Še posebno nagrado: v kratkem se l>osta z Yvonne poročila. Postajna ura je udarila ]k>I, in odmevajoče sta se razlegla udarca po prostranem peronu Forbeek se je prestrašil. ''Oprostite, konte-pozabil sem — naročili -te mi. naj pogledam na vozni red. Hiteti morava, če nočete zamuditi. Tamle, prav ob koncu perona stoji vaš vlak, »dhaja v nekaj minutah." "Vem. Ob dveh in osemin tri deset minut!'* je dajala Kiti in pospešila korake. 44Vi veste!*' "Seveda! Bila je vendar samo pretveza, da snu vas .poslala *tran. I'pa m, da mi ne lw»ste zamerili. Toda Tas iu midva skupaj, utegnil l»i bil spraševati to in ono. Tn čas ni nič primeren. da bi mu razkladala. Ali ne '" Ustavila je in 11111 ponudila roko. 44Tako, zdaj je vse č-.-sto med nama. A hitro zdaj, da ne zamudim! Črno sta prečkala peron. Pozvonilo je že se je vračala. Sj»oznal jo je in ročno odprl voz prvega razreda. Forbeek je bil razburjen. 4*Xoč bo, preden boste na Hnbertovem. in skrbi me, ker potujete sami." Nasmehnila se je pol razveseljena, pol v zadregi. 44Moram potovati sama. prav zdaj. In kaj hi mi grozilo? Pet ur presedim mirno v ku-pejn, potem na jamem koleselj in .-v odiieljem »ložno domov." Forbeek« ni minila skrb. 4'Če bi hoteli dovo lrti, da bi v drugem kupeju nekje—" "Ah ne! To najmanj! Bilo bi Še bed j neprijetno. Toda hvala vam!*" Hotela 11111 je seči v roko. Sj »rev od ni k je opominjal: "Skrajni čas, itii-i"stljiva gospodična!** Kiti je skočila urno v voz, da -e je zdeio. fc.*v kor bi bežala. Forbeek je medtem stisnil >pre \odniku nekaj denarja v roko. "Prosim, zavze- NEKAJ SPLOSNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ videl neizogiben ]K>lom. Tedajci jki je v areni zavrelo navdušenje. Ronner je bil pritekel v cirkus. Imel je na sebi t i rolsk o olileko. Poleg njega je stol njegov bul dog, oblečen v zelen hlače in z zeleni 1., klobučkom na glavi. Ronner je odnesel zmago. Občinstvo je drlo v cirkus od vseh strani in — Catlina j t ~e*tala Ronnerjeva žena. Iz pismi, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so se precej v nejaimosti glede potovanja. Večina onih, ki »e hočejo pridružiti tema ali onemu izletu, misli, da »e morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vee zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. še več. če Je potrebno. Torej ima vsak izletnik eeli dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim pa mikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obrat uu, doplača, če izbere parnik. na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo, da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, • katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tndi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v rtari kraj. naj si takoj ratere, da ne bo prepozno. Za mesec junij in jnlij so že skoro vsi prostori oddani. Na parnikih. Id so debelo tiskani, se vri« izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. gRETANJE PARNIKOV - SHIP NEWS V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. ff *N&ši Kraii Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87' fotografij« v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — *t KNJIGARNA "GLAS NARODA* ■N I i ■ — ■■ ■■ ■ —■ ■ — Bohinjsko j« 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 7. aprila: Washington 7 Havro Lafayette v Havre Queen Mary r Oehrbourg 10. aprila: Europa v Bremen Bex v Genoa 14. aprila : . Normaxidle v Havre 15. aprila: Berengaria ▼ Cherbourg Vnkanla v Trat 16. aprila: 17. aprila: Bremen v Bremen 20. aprila: Umna v Genoa 21. aprila: Manhattan v Havre vneen Mazy v Cherbouzg 24. aprila: lie de France v Haw« Con te dl Savola v Genoa 27. aprila: Europa v bremen 28. aprila: j { ' Kormandle v Havre Agnltanla v Cherbonrg 1. maja: Saturate v TrtS 4. maja: Pari« t Havre Dereagarla v Cherbourg Washington v Havro 5. maja: Qnaen Marj v Cliiiii 8. maja: Kex v Genoa 12. maja: Aquitanla t Cherbourg 14. maJa: Champlala v Havro Europa v Bremen 15. maja: Conte dl 8avola v Genoa 1». maja: Kormandle v Havre Manhattan v Havre 20i maja: Bervngaria v Cherbourg 21. mrja: Bremen v Bremen 22. maja: Roma v Genoa 2& maja: Latayett* v Havre 26. maja: Queen Mary v Cherbourg 28. maja: Paris v Havre 29. maja: Bex v Genoa 1. junija: Europa v Bremen 2. Junija: NOBMANDIE v HAVRE Aquitanla v Cherbourg Washington v Havre S. junija: Vulcan la v Trat 'J. Junija: Mazy v, 10. junija : llrom«'!! v Kremen 1-J. junija: I Cham plain v Havro Conte «11 Savnia v ilotma 10. junija : Manhattan r Ilavre Aquitania v Cherbourg Norma milo v Ilavre 18. junija: Kuro|»a v Bremen 19. junija: lie do Franco v Ilavre BERKNGAKIA v CHERBOURG Saturnia v Trst Si. jnnija: oti v prostost. "Dokler vaju smrt ne loči . . To je stalo nad njegovim življenjem. • ♦ * Kli •meirt Kalk<* opazi. da ima Helga objokane oči, ko so /sedli k večerji. Njegov i»<»gle*i gre od nje do njegove žene, čije obraz je imel zauičljive, kmte |M>teze. Gotovo je Regina •zopet brizgala svoj strup in mlado dekle ga je moralo čutiti. J'omagati pa ni j«* mogel, no smel. Hel-ga se ga ne upa poghslnti. Tako se sramuje, da bi najrajše zbežala iz liiše. Ko bi vedel . . . Kot strela iz jasnega neba je padlo popoldne vprašanje slej*« žene na Ilelgo: "Helga, kako pa pravzaprav .stojite z mojim možem? Tako ginljivo skrbi za vas! Ali vaša u-ta št* vedno niso bila ] »ljubljenai Pa vendar so tako lopa in mlada in prav gotovo lire)»ene, da bi jih kdo poljubil. In Kleinent Falke zna pel ju-bnvat i, kaj ne, Helga! Samo mirno priznajte! Jaz sem ulroga, nesrečna žena, za katero se prav nič ne briga." Helga osupne; to -i je upala od ljubosumnosti in sumnje Ka>l« pljcita ž«-na misliti in izgovoriti.* S tresočim glasom pravi. '*Xik«lo ni tako obziren do drugih Ijn'ii kot j«* g«vs^>o«l dr. Falke, milo-tljiva gospa. Kar pa »te tukaj povedali, je brezmejno žal jell je. tako za njega kot za mene. Prisegam vam, nič nič--" V jezi Ilelgo zalijejo solze. Mrtve Reginino oči se zapičijo v njen obraz. 4*Kako zgovorno ga zagovarjate — to vas izdaja! Ljubite ga; saj vendar čutim, kako se tresete, kadar stopi v soHo, slišim po vašem glasu. O, samo verjemite, četudi ne moreni videti — čutim pa. In čutim, kaj se godi okoli mene! Kako mi lažejo in me varajo!" Helga je r;iz jar jena. "Nisem lažnjivka! Milos4ljiva gospa, vaše besede me silijo, da še danes zapu>tim vašo hišo. Niti ure ne morem voc pri tako žaljivem, neutemeljenem *n mitičen ju ostati v službi. In s tem vam takoj oripovedujom službo. Ali je Helga re> mislila resno! Gospa Regina se prestraši; kaijti dobro je vedela, da tako potrpežljive, prijazne in skromne družabni«-!* ne Im> nikdar \W- dobila; pri tem je imela že ]ireveč iskušenj v teku lot. In prememha ji ni bila nikdar prijeta«. Ki mislila. da ji J»o Helga, ki je živela v tako slabili razmerah in je morala biti vesela, da ima službo, kdaj odpovedala službo. "< Mpovedi izven časa ne sprejmem," pravi gospa Regina. "Pa vendar bom Šla. l*o krivici ne dovolim, da bi me kdo žalil." "Pozabite, da ne morete potem več zahtevati plačo," pravi odi (»eno gospa Regina. "Tudi to bom že kako prenesla, milostljiva gospa. Moje časti se ne sme nikdo brez vzroka dotakniti." z Gospa Regina se prepriča, da mifli Helga resno. Malo pohlevnejše prične govoriti, da tako dobre služabnice ne bi rada izgubila. "Ali tni morete dati svojo besedo na to, da vi in moj mož nimata ničesar tajnega za mojim hrbtom!" "Da!" sikne Helga skozi ustnice. Ali je pa mogla svojo Ih si^Io zare> tako gotovo dati —ali ji ui dala lažnjive besede? Ali v resnici ui bilo nič! Ali mi,di in vse, česar ui bilo mogoče prijeti, res ni bilo nič! Kako težko ji utripi je srce! Dobro, hočem verjeti. Helga. Potem pa ste vi prva, pri kateri ui nič. S«* vedno je imel kaj z vsako družahnico, katero sem potem morala vsako odpustiti," pravi gospa. Helgino srce v strahu skoro zastane. Saj to ni bilo res. Kako je mogla slepa žena tako 'poniževali svojega lastnega moža! Niti za trenutek Helga ni verovala v to obrekovanje. Toda vedno l»olj ji postaja nemogoče ostati v tej hiši. Potovanje se mora znova pričeti. Klemeni Falke med večerjo razmišlja, kaj neki bi moglo biti. Moralo je biti nekaj prav važnega, česar niti Helgino veliko premagovanje ni moglo prenesti. Tudi se prav nič ne premaguje, da bi prikrila svojo veliko nevoljo. Dr. Falke je zelo nemiren. Po večerji gredo v stanovanjsko sobo. Go>pa Regina se težko naslanja na Ilelgo, ki jo pelje k udobnemu stolu, ki je stal poleg niake kadilne mize jhhI veliko svetilko. Tam leže tudi časopisi za gos|»odarja; Helga tega ni nikdar pozabila, (ioapej prižge cigareto, kar bi mogla pač tudi sama storiti, ker je vse ]H»trebno ležalo v bližini. K-egitta si pusti streči tudi v takih stvareh, ki bi bile za njo |M)|M>lnoma lahke. Rada je imela, da je bilo vse okoli nj? za|»oslcno. Nato pa želi gospa Regina slišati g<»dbo. "Ne, ne, radio; glazbo na roke." Tako mora Helga sesti k klavirju in i grafi, kar jc slepa gospa želela. Operne potpurije, plesne kose, lažje stvari in Helga neumorno igra, vesela, da je s«j nekoliko oddaljena od obeh. Nato pa pravi Regina: "Sedaj pa zaj»ojte, Helga! Rada bi slišala pesem "Kako bom ljubila . . "Je ne znam," hoče reči Helga; toda bila je plačana in je nikdo ne vprašal, ako je razpoložena za petje. Z negotovim glasom prične žalostno, zaljubljeno i*esem. Pred njim — neizmerno jo muči. Dr. Falke povedi časopis in gleda Ilelgo in v mislih poje i njo skupaj. "Blabo ste peli, Helga," graja gospa, "slabo in ne prav. Ali ne, Klement!" Njene besede ga zdramijo. Njen obraz je uprt vanj in na njem vidi prežanje in zaničljivo zmagoslavje. Časopis se mar trese v roki. f Dalje prihodnji*.) Rene Maison pravi: "Mojo grlo je hvaležno % za Luckies" "Obiskal sem mnogo* raznih dežel v Evropi, na Bližnjem Iztoku in v Južni Ameriki; toda izmed vseh cigaret, ki sem jih poskusil, sem našel Luckies najbolj primerne za moje grlo. Luckies se veselim že zatlnjih pet tdi sest let. Ko setlaj potujem onkraj, skušam biti preskrbljen z Luckies. Tako lahke so za moje grlo." SLAVNI TENORIST METROPOLITAN OPERA COMPANY Neod^n pregled je bil pred kratkim storjen med profesijonalKlimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Mr. Maison odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma im opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Lsekies — lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-sljhrcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne grlu« NAJFINEJŠI TOBAK— 'SMETANA PRIDELKA" 101 leto star oče. Iz Londona poročajo tole novico, ki je pač'vredna, da se zapiše : (ilohoko objokovan od svoje .'Ji let stare žene in rnl svoji li otrok, izmed katerih je eden star !»!>, drugi tretji pa <» let. je v mestecu Rnrnliam Market na Angleškem umrl H>4 leta stari Jurij iSkect. Žena in trije otroci zgoraj omenjene starosti -*o šli za pogrebom, »a-ino najmlajša hčerka, ki je komaj dopolnila tretje leto starosti ,sc še ni zavedala izgiiltc, ki jo jo zadela. Jurij Skeet je bil najbolj o-riginalcn Anglež, kar jih je živelo za njegovega časa. R<»dil se je leta ]SX\. Ko je bil 29 let star. se je leta 1 prvič oženil s svojo prvo ženo. To je bilo pre*I 7-"> l«»ti. Poročena sta bila »■elili (»li let in sta živela ves v zelo lepem zakotni. lio«lil,>. sta se jima dva sinova. Tndi žena je doživela visoko starost, j saj je umrla šele leta T." j krat je hi| njen mož. ko je |m»-stal vdovec, -far že !>« let. Tr*la '.»j letni možak se je ho lel še drugič oženiti. Tokrat pa je vzel zelo mlado nevesto, ki je bila šelo 1!» let -tara. S t.» ženo je imel leta li»'M enega »-ina in leta 1!>''»4 š«* hčerko. K«» se in n je nalila zadnja hčerka, je bil že 101 leto star. Drugi zakon ni bil nič manj (srečen, kakor je hi) prvi. Sam I je 'večkrat rekel tako in tndi j njegova mlada vdova je sedaj j po njegovi smrti in poprej več-j krat rekla, da se še nikdar ni j pokesala, da ga je vzela. ' "Rila sva srečna skupaj. Ni-' kdar se nisem pokesala, »la sem 1 postala njegova žena." JAPONSKI PREGOVORI. Lahka Kaja "It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU u*)ium i »s:. i .Navadno in najbolj pokvar-| jen tisti človek, ki pozna naj-; t »I i ž jo 7>ot k oltarju. < V ukrade človek zlato, ga j vtaknejo v zapor, če pa ukrade deželo, ga pos.'ule na prestol, i Xikoli ne zaupaj ženi, čeprav ti je rodila sedem otrok. I Kna j«il brez riža pokvari domačo srečo za teden dni. Raje si napravi staro obleko, kakor da oblečeš boga"".') oble- Klinika, za samomorilne kandidate. Samomori mladih zaljubljencev na Japonskem se vedno bolj nmože. Večinoma .-i končajo življenje v žrelu ognjenika Miharc. Japonci pravijo samomorom mlaidih zaljubljencev A*šinžo'\ Xa odretlbo vlade straži policija v-sj- dohode k ognjeniku, kar pa ne pomaga mnogo, ker je mladino pa« t»»ž-ko zmlržati, če se za kaj ; dioči. Da bi zatrl to zlo, je ustanovil japonski psiholog Rvonosuke K obe vaš i q »osebno kliniko za kandidate samomora. Ja|»ouc! imenujejo njegov*) kliniko -4Ži-satsu Bo>i Kvokaj.*' K«»beyaši je posvetil vse svoje življenje borbi proti samomorom, ko jih doleti nesreča, sploh niso presenečeni in zato se tudi nikoli ne odh»čijo za smrt. Xa samomorilce naletimo po pretežni večini samo med optimisti. Japonska vlada se je zadovoljevala doslej s tem, da je pozivala obnpance. naj si premislijo. >5dnj je pa začel Kobevaši energičen boj in v kratkem času je bilo na njegovi kliniki 110 obu. paneev, ki so vsi odšli potola-ženi in sprijaznjeni z življenjem. Xekega dne je prišla h Kobc-vašiju vsa rodbina, oče, mati in sodem otrok. Vsi so hoteli vedeti, kakšne pomisleke ima mož proti temu samomoru. Oče je bil brezposeln, mati in otroci so trpeli veliko pomanjkanje. Kobevaši jim je odgovoril, da bo treba pač preskrbeti očetu delo. V dragem primera je malo manjkalo, da Kobevaši ni odrejal slabo. Nek obupanec je I»11 obljubil svojemu prijatelju, da poj de na Kobevaševo kliniko, preden si konča življenje. Svojo obljub«* je izpolnil, toda na pragu klinike se je zastrupil. Izprali so mu žehnlcc ill mil re-ili življenj«'. Bil j«« mlad mož s kmetov, ki je bil izgubil v*e svoje in premoženje svojih prijateljev z nesrečnimi -|>ckulac]jnmi. Vi st<* optimist —! mu .fe «le-jal Kobevaši. — Bij sem, toda zdaj nisem v«»e — mu je odgovoril obupanec. — Potem takem st«« pa črnogled in tak si nikoli ne konča življenja. — Pot«Mii je svetoval mladeniču, naj nekaj mesecev potrpi, češ, o ta čas poiskal zaposlitev v Mamlžukuu ali v Južni Ameriki. Mladeniču so se za-iskrile oči, toda takoj je otožno pripomnil: Zal nimam denarja za |K»t. — To ni važno, kajti ministrstvo za kolonije me je prosilo, naj mu preskrbim nio-ža, ki bi se hotel naseliti v Mandžnkuu in ki nm država krila potne stroške. Cesto se Kobevaši ne obrne na obnpance. temveč na njihove starše. Tako je bilo z mladima zaljubljencema, ki ju je policija zadržala v trenutku, ko sta hotela skočiti v žrelo ognjenika M oh are. Kobevaši je zvedel, da si hočeta zaljubljenca končati življenje zato, ker jima starši ne dovolijo poročiti se. Na Japonskem je namreč potrebno dovoljenje staršev za fante in dekleta «lo 25. leta. Starši mladih zaljubljencev niso hoT«'li o njeni [»oroki ničesar slišati. Kobevaši se j«' zglasil pri njih v spremstvu obupanih zaljubljencev in orožnikov Znal jih je prepričati, da ne ravnajo prav, taiko da so izpustili Zda i sta srečna mladoporočenca m njuni starši. Kobevaši ne zahteva < m I svojih klientov nobene nagrade, ker tinnancira njegovo kliniko nek japonski milijonar ki j«* oklenil žrtvovati vse svoje bo-gastvo za borbo proti samomorom. Oni, ki jim je Kobevaši rešil življenje mu pošiljajo «lra-gocena darila, ki jih ]>a odklanja, češ, da bi mu nesrečneži ne /.aupali več, če bi mislili, «la dela iz korist olj u'bja. Mož j«» (»pazil, da j«* obupancev mnogo manj med siromašnimi ljudmi, vajenimi težkega dela in pomanjkanja. kakor med bogatimi, ki so nepričakovano obubožali. ('im manj je človrtk izobražen, tem manj je nagnjen k samomoru, kajti samomor je plod lažnih predstav. Vzemimo za primer človeka, ki se je ni-nil na prstu, pravi Kobevaši. ('e je tak človek izobražen, bo takoj mislil, da si je zastrupil kri, da mil preti tetanus ali karkoli, pa bo ves obupan. Enako ie tudi, če ga zadene nesreča. Tako misli, kaj vse se l»o zgodilo, navadno se mu pa ne zgodi nič hudega. D'ANNUNZIO IN ČIČERIN. ^;iiiuii:iiiiiiiii:mstiiiiHHiiiiiiii;^iii TfflK Zakaj ne bi se naročili m "Glas Naroda"—največ-ii slo venski dnevnik v Združenih državah. Romantične vesti dobro znanega kova so se razširile iz gc-jiicrnlnega tajništva italijanske fašistične stranke, kamor je pu-šča vn i k z (Jardskega jezera Gabricle d'Amiunzio sporočil, da si hoče končati življenje s sr<«dstvi, ki bi jim lahko mirno rekli običajna fantastična mešanica antičnih in iz dnevne |x»-licijskc kronike vzetih sreil-st«'\". D'Annunzio pravi, da hoče leči v kad in razkrojiti svoje telo s kislino, ki jo bo 'sani sestavil. Samo sredstva so se močno izpremenila in si-cer ne v pesnikovo korist, o«l-kar jr» presenečala svet s svoji mi originalnimi idejami, nemo-ralnostjo in vojaškimi junaštvi med katere spada zlasti ono na I?«'ki. X'a Garrlskeni jezeru živi mislil žen o v blagostanja, iz kateregH se je oglasil zadnjič z zanimivo v francoščini pisa-j no knjigo. Drugače se pa ogla-,ša samo z vestmi, kakor je ta o nameravanem samomor*. D'Annunzijev gost je bil preeije umakniti zrlravi pa-; meti. Poset jc imel čisto politično ozadje. Cičerin je smatral za potrebno pozdraviti 1 ire-j genta Y7. farnara kot pr\*ega, ki je priznal Sovjetsko Rasi jo na zapadu. D'Annunzio je bil posebno vesel, da je lahko pri-iPovedoval gostn o vlogi, ki jo je pripisoval glasbi v svoji n- ko kot gejŠa. Človek, ki ga je pičila kača, se boji tudi koščka vrvi. Veter in češnjev cvet ne moreta biti nikoli dobra prijatelja. Pri prvem kozarcu pije člo-j vek vino, pri drugem pije vino : vino, pri tretjem pa pije vino •človeka. (Pri nekaterih ljudeh i je treba vzeti litre namestil kozarca.) Illa«len čaj in hladen riž sta (znosna, hladna bese«la in hladni j pogledi so pa neznosni. Mlada žena bo