Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY da 7IR5 PTCaj-9’! colUMBUS, O. -George Chureliin0 naj^a^n^se’ ^ar je Ross, morilec clevelandskega iu oh i? Eisenhower |poiicista F. L. Haasa, je v pe- orefe' iP? j 1 nJun®ga sestanka tek zvečer umrl na električnem Briti !n;.t0’ 3 bi Velika £tolu v t^ajšnji državni jetniš-“ritanija nikoli ne trpela bloki-' nici janja kuaj^ baie. Churchill j Umrl je prav tafe) mirn0) ka. 2dr * 3 ^1Seni °yerju’ čete kor je jjvej jnij-no enajst mese-_di. narodov lahko prodro vse cev v smrtni celicL botHd°^r 6 JalU !n da lahk° ' V ?rostor, kjer se nahaja e- krai ^ iriaJ0 0Z^)je cel° on" lektrični stol, je stopil v sprem-. aj te reke, pa Velika Britani-! stvu pa,znikov 0!b 7:35 zvečer. ia ^ b° Prot^rala. Nikakor Neposredno pred stolom je stal Pa ne smejo blokirati Kitajske.1 varden Halph AlviSj v klopeh ondon je namreč mnenja, da so sedele priže in zastopniki tis. Brej an slej bi kaka sovjetska ka. fdia poizkusna prodreti blolca-i p0 so pos]ali njegovo larli 1 ^^n ^ pogreznitev le ^ truplo v San Francisco, kjer je * "PROTVFTA° SPl0Š-e ™ine 'Prcbil s™i“ mlaclost-Ob PROSVETA^ porota, da je rmrti je bii star 23 let u na prvem občnem zboru Slo- | ______________ genske izseljenske matice v■ J r* I » ^jubljani dne 13. decembra to- u6rildrU clSlSr [C variš (ne sodrug!) Etbin Kristan (ne sodrug!) Etbin Kristan . . L* ■ 1 M !2Voljen za njenega prvega čast- Ztidj fUSKi jSlfliK predsednika. Ob tej prili- j _____ ':'teerltMOrii,I5rifta,n,gaVOr’komunistični hujskač, ki katerem se ,e dotakutl tudi a- pobe^j, pred kazn’y0 vaeriških rojakov ter med dm rekel: “Saj prva javna be-£eda o federativni jugoslovan-ski republiki je bila izgovorjena je , _ -------iz Amerike, je prišel z dežja pod kap. _ _0_________ BERLIN. — Rusi so postavili v Chicagu. Tam preko morja v Cerharda Eislerja, znanega koristih časih, ko so na eni strani munista, ki je že v v Ameriki Mi sami avstrijakanti, na dru-!mn°go rovaril, pod nadzorstvo Si strani sami kraljevaši, tam so )n hišni zapor. Navadni delavci prišli do spozna- j Bivši kremeljski agent je bil M a, da kadar se konča tista pr- preseljen v mestni del, kjer se Va svetovna vojna, mora začeti nahaja sovjetski glavni stan, od-aov svet in novo življenje.” — koder ne more pobegniti. Hiša, ako. je povedal tovariš Kristan, v kateri živi, je zastražena po •lagoslcivanskim rojakom, in mor- sovjetskih vojakih, in sovjetska fa je bilo res vse tako kakor je lajna policija ga spremlja, ka-1 ekel. Le tega ni povedal, da mor koli se obrne. Pretekli mesec je bil odstavljen s svojega položaja kot šef propagande, s katerm položajem je bil nagrajen, ko je pribežal Spet nesreča v zraku; j NOVE UKANE JOSIPA STALINA 14 oseb mrtvih STALINOVE IZJAVE na mos-t bodo zdaj spet skušali izpodko- ______ kovskem kongresu komunistične | pavati moč posameznih držav M« Mr.« e ji • partije Sovjetske zveze in še po- in posebno obrambne napore za- Na^i^V°fUndlandlJe H^no njegova poslanica doL- padnega sveta s prikritim rovar- “*■ da *• Sovjetska zveza Lnjem, ne pa tee z odkritimi J a prav nič ne sramuje, še manj pa napadi, je samo logično nadalje- STEPHENVILLE, Nfld.____ 17 (odreka najnesramnejššemu vrne- vanje tiste poti, kakršno je po- januarja je strmoglavilo v biiži-Mavaniu v notranje razmere po-1 kazal Stalin in med njene žrtve ni novofundlanske obale ameri- jsameznih držav in narodov. Na- spadajo tudi zastopniki borbe-ško vojaško letalo, pri čemer je sprotno, navodila poročajo, da je nega komuniističnega krila, ki bilo ubitih vseh 14 mož posadke. vsa^° komunistično poudarjam so bili likvidirani v francoski Sodijo, da je morala nastati Ne nacionalnih interesov in celo komunistični partiji. Komuni-hiba v motorjih, ki je prepreči- Poc^aranie nacionalnih šoviniz-1 stična taktika želi namreč zo-!a, da bi letalo doseglo letališče, mov samo preračunan manever, Pet uspavati svoje nasprotnike, od katerega je bilo oddaljeno sa- ki naj komunistom omogoči, da usPavaU zagovornike svobode, mo eno miljo. O značaju miši- jse s Prevaro povzpejo na oblast. J da bi jih tako uspešnejše in laže je tega letala ni bilo ničesar o- Stalinova poslanjca dokazu-j ničila, menjeno. Je med ostalim sledeča dejstva: FRANKFURT, Nemčija. ______ U Posamezne komun, partije Dne 17. jan. je strmoglavilo v ne už,ivajo prav nobene samo-biižini kraja Chatillon-sur-Mar- &to:)nosti> temveč se podvržene ne veliko ameriško tovorno ieJ nePosrednemu vodstvu, discipli-talo, tako imenovani “tovorni 111 P°korščini do Moskve. iVot?i grobovi Kraj, kjer je letalo treščilo, nahaja v Franciji. — - ■ -o-....- Predsednik je sprejel ostavko kabinetnih tajnikov jPed vsemi temi avstrijakanti in kraljevaši ni bilo nikogar, ki bi £a tedanja kraljevina Srba, Hr-va.ta i Slovenaca smatrala za črednega, da bil med tistimi “na- j iz Amerike v Nemčijo. 'adnimi delavci, ki so prišli do | V petek pa je bil aretiran Ge-sPoznanja”, predstavljal k p t org Dertinger, zunanji minister kraljevski komisar Njegovo Ve- : komunistične vlade Vzhodne C'anstvo! Za ta vzvišeni po- Nemčije. Aretirani so bili tudi '^ je našla šele tovariša Ethrna'štirje njegovi pomočniki, dva ristana, ki je — se razume! —[sta bila odstavljena, dva pa sta kiav rad sprejel odlično mesto zbežala v Zapadno Nemčijo. — raljevskega komisarja, ki je 1 Vsi so obtoženi sabotaže in izda-a^ašaZo 800 dolarjev mesečne je ter kolaboracije z zapadnjaki. Mače/ — Tudi to ga ni motilo,' da se mu je moral z dotičnega položaja umakniti človek, ki se Je Za Jugoslavijo boril s puško Y r°ki na solnuski fronti, ne z jezikom po dvoranah in ob me-čfMh klobasah v kuhinji Zofke Rkove in drugih gostoljubnih ^ eVelandskih žena! Ta dični Savski borec je prav tako mir-in brez očitanja vesti sprejel .J r°k kralja komisarstvo, kakor M sprejel iz rok komunističnega ^^tatorja Tita vilo na Bledu!... slučaju kraljevskega komisar-" Va. se ni vprašal, kaj bo z nje? b°vim prednikom, v slučaju abre3ema vile menda tudi ni pobaral - Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči! kdo je bil njen zakoniti astnik! — Sicer pa, kar je res, ^ res: Možak je kljub svoji sta-°sti še vedno izvrsten plavač a Jo še vedno dobro reže v obe s tokom in proti toku. aoio drugo tablo obesi nad svo-atacuno, pa je! Prav tako ka-^°r njegov sedanji vzor, ki z de-'arjem zapadne “reakcije” utrju-e svoj totalitarski diktatorski bežim!» __ * ETBIN KRISTAN je s spreje-_ l0rn kraljevskega komisarstva ^ New Yorku doživel menda ^ JVečje ponižanje svoje burne ariere. Ko je po Beogradu mo-6doval za službe, ki bi mu jih b stari Nikola Pašič naklonil a ko sto, če bi jih ne bilo, bi jih a lahko specialno zanj ustvaril, r? delavski borec doživel svojo Danes in ponoči oblačno bolj mrzlo ko včeraj. govega Veličanstva tja in med tiste, ki si jih hujskal proti nam, pa uživaj tam iz sklede, v katero si pljuval!” Kremen-mož je malo debelo pogledal, z muko pogoltnil slino in — šel, se prelevil iz proletarskega borca v zanikrnega buržuja in kraljevskega predstavnika ter se kot tak ob prihodu v New York predstavil v Sakserjevem uredništvu “Glasa Naroda”, kjer je Peter Zgaga ob pogledu nanj od začudenja in osuplosti s stola pal. . . Ampak resnici na ljubo bodi povedano, da s svojim pr odstavljen jem pri Glasu Naroda ni gospod komisar kršil nobenih svojih prerogativov, zakaj list takrat še ni bil napreden, ljudsko - demokratičen in progresiven. Vse to je postal šele zdaj, odkar ga izdaja nova Louis Russ Okrevajoč od operacije, kate-,ro je nedavno prestal, je v so- vagon”, toda letalci, šest po šte-1 2) Borba posameznih komunis-1 boto nepričakovano umrl v bol- vilu, so se k sreči vsi rešili z od- Lemih strank v zapadnem svetu nišnici Lockwood Clinic v To- skokom s padali na zemljo. — |za Planje delavskih plač in rontu, Kan., Louis Russ, po do- izboljšanje delavskih pogojev ni mače Bučar. Zapušča ženo Ma- iskrena, temveč je to samo poli- ry, roj. Perpar, ki živi v Evropi, tični manever, ki naj omogoči hčeri Mary Čebular in in Juliet- tem strankam, da pritegnejo v te in sina Avgusta, ki so tudi sovjetski tabor nove pristaše. vsi v Evropi. Dalje zapušča 3) Posamezne komunistične tam dve sestri — Marijo Urbič stranke so prav tako kakor biv-J-n Ano Jerlam. Tu v Clevelan-WAdRmPTnM n m lŠa Hitlerjeva peta kolona vedno du pa zapušča brata Josepha na ^ 17‘ PriPravljene žrtvovati svoje na- 1400 E. 43 St., ki bo skrbel za po- ;V J P k ,rm™an spre' 'odne korisU, kakor koli bi to za- greb, in mnogo sorodnikov Za- el re^gnamjo sedmrh svojih htevali sovjetski im,perialistidni ^ tudi 7%*^ 0d'svo-kabinotmh elanov, med njimi in osvajalni nadrtp jega prihoda ^ Ewope ^ ^ u 1 rzavnega ajm a Ache- To je bistvo Stalinove posla-J v Timminsu, Ont ter je delal v Xah T Mr-.TTanni-- kiP°2iva komunistične par- rudnikih zlata zadnjih 24 let, do -oka' t7p T^nm T™«* 2aPadnega sv^ naj se svoje bolezni. Bil je član Druš- Wil1. f Jefferson ne združlj0 z drugimi strankami v tva Bled (Slov. zajednice) v me- am Seward nista pokaza- nove “Ljudske fronte”, kakršne stu Timmins, Ont., pri katerem , , M,hlaf.nega P°guma ln da' 30 bile v Evropi že pred drugo društvu je bil 8 let predsednik ‘-“L ter ZdraVe Pres°- svetovno vojno, in ki so ponekod Pogreb bo oskrbel Grdinov po- v- 1 j ,, r tako usPešno pomagale komuni- grebni zavod na E 62.'cesti. O o.SJSo 7- Slaega dne.P83 - No. 12 Mon., Jan. 19, 1953 General Eisenhower poziva Ameriko na križarstvo za svobodo “KRIŽARSTVO ZA SVOBODO” (The Crusade for Freedom) je posebna ustanova Narodnega odbora za svobodno Evropo. Je to orodje iodbora za zbiranje prispevkov za borbo proti komunizmu, posebno za povečanje radijskih naprav, ki prebijajo železno zaveso z vestmi iz svobodnega sveta. “Križarstvo za svobodo” je bilo ustanovljeno pred dvemi leti. Vsako leto prireja večmesečne kampanje. Ustanove se po vsej Ameriki Odbori Križarstva, Id prirejajo predavanja o razmerah v deželah pod komunističnim gospodarstvom, o izvršenem delu Narodnega odbora za svobodno Evropo in zlasti o učinkovitosti novih velikih radijskih postaj Svobodne Evrope. Letošnjo kampanjo Križarstva za svobodo sta začela oba predsedniška kandidata, general Eisenhower in governor Stevenson. General Eisenhower je član širšega odbora Narodnega odbora za svobodno Evropo od začetka te ustanove. Dne 11, novembra je govoril ameriškemu ljudstvu naslednje: “Pred dvemi leti sem na Delavski praznik govoril ameriškemu ljudstvu o novi organizaciji, ki smo ji dali ime Križarstvo za svobodo. Organizacija je hotela postati orodje v rokah vseh in vsakega Amerikanca, da ho mogel delati proti komunizmu. Bilo je kar veliko pomislekov in tihe bojazni pred tistim večerom, predno je Križarstvo za svobodo razglasilo svoj prvi oklic in svojo prvo prošnjo za pomoč in podporo. Čisto druga reč je( napraviti načrt za kak prekoristen namen in zopet druga reč je poskrbeti, da bi tak načrt sprejelo vse ljudstvo. Kar gotov sem, da so mnogi ustanovitelji Križarstva za svobodo vroče molili tisti večer, ko sem prvič oznanil, da se je rodilo. Izkazalo se je, da bojazni niso bile utemeljene. Le ma-lokatero podvzetje je našlo tako sprejemljiv odziv kot prav to. Ameriški narod je takoj v naslednjih dneh dokazal, ne samo, da zaničuje komunizem, ampak da hoče tudi dejansko delati za njegov poraz. Mnogo je bilo storjenega takoj, ko smo oblikovali način in sredstvo. Sedaj imam zopet prijetno dolžnost, da razglasim začetek tretje kampanje Križarstva za svobodo in prosim ameriško ljudstvo, da podpre namene in delovanje te ustanove. Mnogo, mnogo se je zgodilo v teh dveh letih. Mnogo se je spremenilo. Ostala pa je dolga, velika, grozeča senca komunizma. Vsako ime na dolgem imeniku žrtev komunizma je opomin, poziv, apel na vest svobodnega sveta. V teh dveh letih so milijoni ljudi poslušali neskončne vrste laži, ki so jih izmislili komunisti z izrecnim namenom, da bi nas milijoni poslušalcev zasovražili. Istočasno so isti komunisti neugnano dopovedovali množicam otrok, da morajo vohuniti in ovajati svoje starše. Dopovedujejo jim, da je pravljica o Bogu in Njegovem trpljenju sestavljena samo za ta namen da bi z njo zmešali ljudem pamet in zasužnjili spoznanje narodov v propadajočih zapadnih demokracijah.” “Nič prijetne stvari niso to. Toda je le hvalevredno za vse nas, da o njih mislimo in da na tem polju kaj storimo. Lahko smo ponosni na uspehe našega dela v teh dveh letih. Na tisti Delavski praznik leta 1950 je Križarstvo za svobodo očrtalo delovni program, ki smo ga zvesto izvrševali ves ta čas. Prvi namen je bil, da bodi ameriško ljudstvo stalno obveščano o življenju pod komunistično oblastjo, o delovanju komunizma v deželah, ki so padle pod njegov jarem. Drugi namen in morda najvažnejši pa je bil ta, da nekaj storimo za pobijanje komunizma, da se borimo proti veliki komunistični laži z veliko in čisto resnico. Zgradili smo podjetje “Radio Svobodna Evropa,” ki je začelo oddajati svoja poročila preko in skozi železno zaveso z enim samim malim oddajnikom. Radio Svobodna Evropa je zasebna ustanova in lahko govori kakor smatra, da je prav. Rabi pa /noči. Vedno močnejši glas je potreben za Radio Svobodne Evrope. Zato smo se takrat obrnili za pomoč k ameriškemu ljudstvu. Po zaslugi milijonov ameriških državljanov ima Radio Svobodna Evropa danes že 13 oddajnikov, ki dnevno ozna njajo resnično podobo svetovnih dogodkov nesrečnim narodom Srednje Evrope. To leto je Križarstvo za svobodo sprejelo še naknadno veliko breme, da bo namreč pomagalo drugemu podobnemu oznanjevalcu svobode: Radio Svobodne Azije. Že je tu uspeh. Poslanica o svobodi se oznanja v rdečo Kitajsko preko treh močnih oddajnikov. Besni protinapadi in oporekanja komunistov po vseh straneh sveta so najboljši dokaz, da ti dve radijski mreži prizadevata močne rane komunistom, da krepita, tolažita podjarmljene narode in jim vlivata poguma. Toda treba je resnico oznanjati vedno močneje, dopovedovati jo preko vedno več in boljših, dovršenejših oddaj- nikov. Le tako bomo preprečili, da je komunisti ne bodo prevpili. križarstvo za svobodo bo poskrbelo za nova potrebna sredstva. V sedanjem svetu svoboda ne more obstati in cveteti nikjer tudi med najmočnejšimi narodi ne, če ne skrbimo, da bo živela in cvetela povsod, po vseh važnih delih zemeljske oble. Da bi mogli živeti v miru, morajo svobodni narodi proizvajati iz lastnih moči in virov toliko dobrin, da bi zadovoljili primerne potrebe svojih ljudi brez pomoči sovražnega tabora. Če bi tega ne mogli, bi se gospodarsko zadušili in sovražnik bi po tej poti dosegel, česar z vojaškimi zavzetji ni mogel. Nujno je torej, da vsaka svobodna država podpira svobodo povsod, kjerkoli je še pri življenju.” (Po “Pregledu”.) BESEDA IZ NARODA Waukegan, 111. — V mesecu oktobru proslavljajo obletnico boljševiške revolucije v Rusiji. Takrat navadno ’ je v Sovjetski zvezi nekak narodni festival — praznik. Festival traja navadno po tri dni. V prestolnem mestu Moskvi se zberejo komunistične velečine, ki ob manifestiranju državne moči Sovjetske zveze, objavijo nove resolucije, v katerih so nanizane nove smernice in novi cilji kominforme, katerim ima slediti in jih izvajati v prihodnjosti vse, kar idejno in duhovno kontrolira in vodi vrhovni komunistični svet — ko-minforma, katero vodi nekako trinajst komunističnih velečin, ki so se znale s spletkami in preva-ranstvom dokopati do tega vrhovnega komunističnega sveta. To je nekak apostolski svet komunizma. Temu svetu načeluje rdeči papež Stalin, ki je končna in zadnja inštanca v telesu organiziranega komunizma. Kar velja kot zadnja in vrhovna inštanca v vesoljni katoliški cerkvi sv. Oče, to velja za mednarodni komunizem rdeči oča Stalin. Kar odredi in reče Moskva — temu ni ugovora, ni priziva, je končni zaključek v vsaki razsodbi komunističnega sveta in njegovih področij. Tako je pozidana in tako stoji stavba mednarodnega komunizma. Da intrigirajo lažje in slepijo javnost vsakih par let, spreminjajo ime stranki. V začetku je bila tretja internacionala, potem komunistična stranka, da je Stalin lažje prevaral Hitlerja je začasno spremenil ime. Da je speljal na let Churchilla in Roosevelta, ker takrat je še rabil njune pomoči, je celo razpustil ta-koimenovano kominterno, češ, Sovjetska zveza nima s tem nič opraviti. Tako na zunaj. Na znotraj se je skrivaj tisti hinavski rogač, kakor preje. Hotel je le in deloma je Stalin uspel z uspavanjem zapadnega sveta, da je ta mislil, češ, saj komunisti se bodo osredotočili le na svoja ozemlja. Pa se niso. Na tem zadnjem kongresu so pritisnii komu nizmu neko ime: fraternaistična partija (bratska partija). To se lepo sliši zlasti za nižje sloje. Bratje bomo! Kakopak! Stalin pa bratstvo! Pa Tito pa bratstvo! Sam Lucifer je v preva-ranstvu zaostal za njima! Prav res. Ako bo hotel Lucifer še eksistirati se bo moral prej ali slej vpisati v Stalinovo-Titovo večerno šolo, drugače bo manj informiran o zakrivljenih potih iomunizma, kakor pa zadnji Etijopec o temeljnih pravilih Organizacije Združenih Narodov. Vsega začudenja zasluži vprašanja: kako more še kdo z zdravim razumom komunistom kaj verjeti? Pa še kako verjamejo, kako se dajo zavajati! Reveži mislijo in verjamejo, da jih bo komunizem družabno odrešil. Kdor nima ničesar zgubiti, rad verjame vsaki obljubi. Revež nima niti goloba, niti vrabca v roki, kaj bi se obotavljal verjeti. Če ne bo nič, ne bo nič, kakor zdaj in nič, si misli, za zgubiti ni nič — morda bo pa le kaj! In to je pa ravno voda na komunistični mlin. Komunizmu gre v glavnem, da te vjame v svoje mreže. Vsaka muha je dobra, ki se vjame, jih vsaj ne nadleguje več. življenje, poštenost, morala, pravica, to so komunizmu vsakdajne smeti. Ali se čudite torej, zakaj se toliko muh vjame na komunistični lim? Še bolj čudno pa je, da nekomunistični svet pi;i tem ves zaspan to opazuje, kakor na oblačno nebo gleda češ, oblači se, dež bo, pa se bo že uredilo, jaz grem spat, ko vstanem jutri bo že drug dan, se bo že izlilo brez moje pažnje. Tako so gledali na vse Rusi, z njimi vred njihov res zapasni in od mehkužja popačen car in njegovo uradništvo. Pa je prišla medtem, ko so spali strašna nevihta, ki je vse odnesla. Ali tudi ostali svet čaka taka usoda? Prav gotovo, če bo tako dremal kakor dremlje in si bo še naprej mencal svoje zaspane oči med tem, ko na nasprotni strani dela komunistični pekel s polno paro noč in dan. Ako e bik* kedaj potrebno, je zdaj potrebno, da bi kdo stopil na naj višjo goro in zatrobil vsemu svetu svarilo — resno svari- Res, kar obupna slika je. Kaj po tem? Kaj? če spimo, prebudimo se! Začnimo delati! V čuječnosti in delu je rešitev! — Božični prazniki so minuli, iz starega leta smo zavozili krepko v novo leto 1953 in s svetom se vrtimo naprej, življenje je kakor ura, neprestano tika-taka naprej in naprej. Kadar se ustavi nastane tema, ker ugasne življenje, toda to le v popsameznih celicah, ki pa po božji uredbi že pred svojim zaključkom poskrbi za obnovitev, na drugem mestu nadaljuje. Čudovitost, ki priča o nezapapadljivi v s e m o gočnosti Gospodarja nad nami. Naj omenim, da smo božične praznike prav lepo praznovali v naši slovenski cerkvi Matere Božje na deseti cesti. Imeli smo polnočnico. Lepe slovesne obrede je spremljalo prelepo petje našega cerkvenega zbora, ki ga že dolgo let spretno vodi naš znani pevovodja Mr. John Kovačič. Lepa je slovenska narodna ljudska pesem, a neprekoslji-vo lepa je slovenska nabožna cerkvena pesem, ki ti dviga dušo in srce v višave k Bogu. Letošnja zima dosedaj, ko to pišem še ni bila preveč huda. Snega smo imeli parkrat prav malo, da si boljše zime skoro želeti ne moremo. Ni pa menda taka zima tako dobra za farmarje, za polja, katere snežena odeja nekako prekuha in prenovi, da je bolj sveža in ima boljšo in večjo rodovitnost. Ampak kaj hočemo, vedno je tako, če je prav za eno stran, pa za drugo ni. Vsem se ne da nikoli ustreči. Seveda se pa z zimo ne smemo preveč hvaliti, saj se je po pratiki še le komaj začela. Lahko bo še snega, da se videli ne bomo iz njega. Morda ga bomo dobili še preje, ko bo ta moj dopis zagledal beli dan. Večkrat se rado tako zgodi. Za pisati bi imel še veliko o tem in onem, ampak vsega pa tudi ne smem na en pot obesiti na javni zvon. Počasi, pa poma-lem je treba, da je dalj luštno. Tako pravi moj znanec gori iz naše waukeganske Jugoslavije. gledat, če jih kak srnjak ali pa vsaj kak dolgouhi zajec tam čaka. Bili so: naš očka, Jože Meden in Centov ata iz Begunj. Sedaj so že vsi trije mrtvi. Z njimi je bil tudi nekdo iz Bezuijka, pa sem njegovo ime pozabila. Za priganjača je bil pa že tudi pokojni moj bratec Pepček. Res se kmalu zažene iz gošče krasen srnjak. Moj očka so ga z enim samim strelom zvrnili. Hitro so stopili lovci okoli lepe živali. Mali priganjač Pepi je prijel srnjaka za velike rogove. Srnjak je bil samo ranjen. Odbita mu je bila ena noga. Milo je žival pogledala krute lovce, Pepi jo je pa gladil z roko po lepi glavi. Očka so se počasi pripravljali, da bodo z nožem dokončali, kar niso s puško. Srnjak pa ne bodi len, pogleda malo na okrog. Lovci so mislili, da jemlje slovo od tega lepega, a nehvaleženega in krutega sveta in menda tudi od navzočih neusmiljenih lovcev. Fantom se niti sanjalo ni, kaj srnjak tuhta. Nenadno skoči pokonci in jo pobriše presenečenim lovcem izpred oči kar po treh nogah. Samo po sebi se razume, da ni vzel toliko časa, da bi se od lovcev dostojno poslovil. Ko so lovci prišli od presenečenja k sapi in pograbili vsak za svojo puško, je bil srnjak, bogve kje že. Nekaj časa so mu sledili, pa so kmalu sprevideli, da se to ne izplača. Vrnili so se vsak k svoji postojanki in dočakali lepega zajca. Ustrelil ga je Jožetov ata, ki je nato povabil vse skupaj na okusne večerjo. Jožetova mama, ki je bila daleč na okoli znana kot izborna kuharica, jo je pripravila. Ves tisti večer in še dolgo potem so se lovci pogovarjali o tistem lepem in velikem srnjaku, ki so ga meniški lovci ustrelili, pa mu nato pustili, da jim je pred nosom fige pokazal. Kokljarskemu dopisniku v “Prosveti’ lo. svet, kaj čakaš, kaj dremlješ, Kadar ga obiščem, pravi, sedi pri piibližajoči se nevihti, ki grozi, da uniči vse kar je dobrega v tvoji civilizaciji, da ji izpije njeno srčno kri, ki je uredilo in pojačilo v njej vse tisto, kar je dobrega v njej, krščanstvo?! žalostno je, da takih klicarjev Tine, potem pa prinese malo piva in dobrega žitnega cveta, pa ga srkava počasi, da je bolj in dalj luštno. To njegovo stališče v tem oziru jaz kar odobravam in se rad ravnam po njem. Vsem waukeganskim in dru- ni veliko, če je sploh kje kateri? gim Slovencem najlepše pozdra-In če so kje, naša napaka je, naš ve od greh je, da jih ne poslušamo! Vrhenškega Tineta Loramski kotiček Piše Josephine E. V tukajšnji bolnišnici se na- se v zadnjem času veliko govori bajajo sledeči naši farani: Mrs. Frank Pavl s Pearl Ave., Mrs. Joseph Mramor s 33. ceste ter poznani krojač Mathew Smole z ‘iti. ceste. Vsi ti bolniki so se morali podvreči težkim operacijam; vsem želimo, da bi se kar kmalu pozdravili. Božični prazniki so že za nami. Smo jih že prvič v naši cerkvi prav lepo praznovali. Kot stara cerkev v prejšnjih letih je bila letos tudi naša nova cerkev za ta najlepši katoliški praznik v letu na vso moč lepo okinčana. Za okrasitev cerkve poskrbe vedno naše dobre šolske sestre, učiteljice naše farne šole. So prave umetnice v tem poslu. Naša vrla organistinja Miss Mimi Peruškova pa poskrbi, da so naši crkveni pevci in pevke dobro pripravljeni s prelepimi in tako milimi božičnimi pesmimi, da bi se jih človek nikdar ne naveličal poslušati. Zares, še iz sosednjih fara pridejo verniki v našo cerkev k polnočnici. In to največ zaradi lepega petja, vsaj pravijo tako. Mora biti že les. V cerkvi smo videli dosti novih obrazov. Polna je bila že pol ure pred začetkom maše. Hvala Bogu, kar lepo se je začelo. Upajmo, da se bo tudi tako lepo nadaljevalo. Ker smo že pri pevcih oziroma, pri petju, naj še omenim, da o prihodu pevcev iz naše stare domovine. Vse to se lepo sliši in nič nimamo proti njihovem prihodu sem, ampak večina naših tukajšnjih rojakov je pa le mnenja, da imamo v novi domovini dosti izbornih pevskih moči m izvrstnih učiteljev petja. Poglejmo samo v našo največjo slovensko naselbino Cleveland. Kaj hočemo še več in boljših pevcev kot so prav ti v Clevelandu. Naša narodna dolžnost je, da v prvi vrsti te podpremo in se v velikem številu udeležujemo njihovih nastopov. S tem jim dajemo priznanje in korajžo, da bodo mogli nadaljevati s svojim kulturnim delom. Ti bodo ostali med nami in nam nudili užitek lepih pesmi in petja tudi v bodoče vse dotlej, dokler bodo imeli v nas resnično oporo. Poskrbimo torej, da bomo ohranili to, kar imamo in kar se bo morda še med nami samimi rodilo. Iz stare domovine poročajo, da je na Menišiji v Selščeku umrl na svojem domu Zgončkov gospodar Jože v starosti okoli 70 let. Na Rakeku je umrl pa Pir- Duluth, Minn. — Čuden naslov ima ta dopis, pa ne morem pomagati. Moram biti pravičen. Pred kakimi dvajsetimi leti sem se srečal z nekim tipičnim Bošnjakom. V izrazih je bil izredno originalen. Ko sem se smejal nekaterim njegovim res krepkim izrazom, me je brkati Bošnjak nekam resno pogledal in dejal: “Mi Bošnjaki ljubimo istino! Kažemo sve odkrito. Bobu pravimo bob i popu pop!” “Prav imaš brate! Tako treba!” — sem mu pritrdil. žal, da ne morem kaj tako pritrdilnega zapisati o Janezu Lokarju in njegovih dopisih v “Prosveti.” Baš obratno: Lokar se rad prepira z resnico! Prav tako tudi detroitski Jurca. Sicer nista diplomirana “high pressure salesmana” za stvari, ki jih skušata zastopati. Sta rajši skrajno nerodna in kakor papigi se poslužujeta že tisočkrat pogretih fraz, ki sta se jih naučila iz socialističnih in komunističnih slovarjev, ki so jih v odlomkih objavljali zadnjih 50 let rakovo napredni slov.. socialistični in svobodomiselni listi. Če ne znata kaj boljšega in če imajo uredniki pri “Prosveti” neizčrpno mero dobre volje pri prepisovanju po kokljarsko napisanih Lokarjevih in Jurcatovih dopisov, potem dober tek vsem, ki se jim ljubi in so primorani zajemati iz Prosvetine literarne sklede. Še enkrat: dober tek! Ad rem! Gospod Lokar (morda bi mu bil ljubši titel: tovariš!), kakor izvolite. Na tem ni nič. Ampak, če je v vas kaj resnice, povejte mi, kje sem jaz v mojih dopisih zagovarjal kak fašizem? Nikjer in nikdar! Pač pa sem se vedno boril proti njemu! Razlagate dalje nekaj demokratične' pravice, potem hočete prikazati razliko med Rusijo in Jugoslavijo. V vseh vaših dopisih doslej pa je jasno vidno to, da ste vi tako “demokracijo,” ki ni nobena demokracija, ampak le gola lažnjiva demokracija komunističnega tipa. Vi ste za tako “demokracijo,” da samo vam naj bi bilo dovoljeno vrteti in povedali kaj ste. To “tovariš” Lokar lepo razložite! Saj znate kot abiturient kraljevske viso ke šole. Poučujete nas tudi, da se na svetu vse spreminja. Glej, glej, kaka učenost! O yes, tej ugotovitvi radi verjamemo. Povdari-ti pa moram, da vi ste mi najboljša priča, da v nekaterih glavah, n. pr. vaši, se nikdar nič ne spremeni. Njena okenca so menda zazidana, zato oči ne vidijo resnice, ušesa ne slišijo resnice, je pač glavica kajbica zazidana vse na okrog. Drugače bi ne pisali po kokljarsko, kakor pišete. Ali veste, kako koklje pišejo. Vsak Krtaljevčan bi moral biti o tem poučen. Tako le: Koklja, ki zjutraj vstane, naj-prvo zakoka: “Kok — kok — kok — kok!” Potem z obema nogama popraska po tleh in spet: “Kok — kok — kok — kok!” Se obrne naprej in praska naprej in: “Kok — kok — kok — kok!” Zopet se vrti in praska vse ha okrog. Prav tak mi vi zgledate v duhu, ko sem prebral vaš dopis od 5. in 6. januarja t. 1. Ne zamerite mi, če vam povem, da sami ne veste, kaj ste v njem povedali-Pišete: Prask . . . prask . . • prask . . . sem in tja! Tito je fejst! živijo Tito! Živijo partizani! živijo njihova demokracija! Kakšna, to ne poveste. Zraven pa bi rada povdarili: Ampak jaz nisem komunist! Kaj pa si dragi “tovariš” Lokar? Ali si le zgolj kokljar? Po mojem si Titov kokljar, ki toliko kokodajskaš za Tita, za njegovo “demokracijo” in za “njegov red,” ki je komunističen! Še to le dragi Titov “tovariš”! V svojih kokljarskih dopisih praskaš kaj izzivalno. Prepire iščeš. Pri tem bi pa rad, da bi samo ti po drugih mlatil, ti bi se pa rogal. Ne gre tako Janez, ampak je vedno tako: kar iščeš, to najdeš. To je sicer že nasvet, ki bi ti ga sploh dati ne smel. Seneca je nekoč zapisal: Naj' slabše je nasvete dajati. Modri jih ne sprejemajo, ker mislij0 navijati vašo lajno, ki proslavlja da imajo sami v zakupu vso mo-Titovo krvavo diktaturo v Jugo- drost. Nevednim jih pa dati ne slaviji in zraven pravite, da je to največ v korist delavskemu razredu. Torej ste za Tita! Tito pa uvaja in izvaja komunizem! Ker to odobravate in pravite, da je koristno — ste kaj? Ah morda kapitalist? Boste rekli, ne! Ste fašist? Boste rekli, stokrat ne! Kaj pa ste? če je vam Tito in njegova komunistična politika tako pri srcu — kaj pa, če bi na podlagi tega kdo sodil, da ste komunist? Ali hočete morda biti nekaj takega: ne tič, ne miš? — dasi vaši dopisi javno da ste z vso dušo’ za komunistično politiko! Nato bi vi morali moreš, ker jih ne znajo sprejet. Andrej ček-------o------ cov gospodar Andrej. Za tega j odgovoriti jasno in razumljivo, zadnjega pišejo, da je imel lep krščanski pogreb, kar je v teh časih že nekam redko. Nekoč so šli trije najboljši me- niševski lovci v bližnji gozd po-jmate toliko korajže, da ne pa da se skrivate in nočete povedati, kakega prepričanja ste, ali ste tistega duha, kakoršno prepričanje zagovarjate ali ne. Mi vemo kaj ste, ampak vi ni- bi javno Kako je s filmi Msgr. Ready, škof Kolumbusa in delegat škofovske komisije pri Ligi dostojnosti je izjavil, da je od 370 filmov, ki so bili napravljeni v Zedinjenih državah v zadnjih dvanajstih mesecih, bi! samo en film, ki je bil obsojeP kot nemoralen. 164 jih je bil° označenih, da so dostopni vsem, 141 je bilo takih samo za odrasl6 povedo, in 64 takih za odrasle z rezervo-Tako je mogoče ugotoviti zboli' šanje v moralnem oziru pri izdelavi ameriških filmov. Ni pa mogoče reči tega o filmih, ki s° bili uvoženi: od 76 uvoženih filmov, je bilo 13 obsojenih kot nemoralnih in 14 takih, ki so bil’ označeni za odrasle s posebno rezervo. To j'e več kot 50%. Ox. Josip Gradim Zgodovina slovenskega naroda Ko so Ortenburžani sredi 14. stoletja na Kočevskem naselili Nemce, zanje zidali cerkve in ustanovili mnogo novih župnij (Kočevje, Poljane, Kostel, Osilnica, Gotenica) so dobili orten-burški grofi pravico patronstva, ribniški župniki pa oblast predlagane duhovnike kanoniško u-meščati. Isto pravico so si lastili glede župnij Lož in Bloke, češ, da sta tudi ti dve župniji ortenburški ustanovi. Ker so sami izvrševali pravice in posle arhidiakona v svojem okrožju, so si kmalu nadeli tudi naslov, katerega so patriarhi molče priznali. Nova ustanova v cerkveni organizaciji na Kranjskem je bil novomeški kolegiatni kapitelj. Skupno življenje duhovnikov je veljalo skozi ves srednji vek za vzor pravega duhovniškega življenja. Najbolj vneti škofje so pospeševali tako združevanje, n.pr. solnograški metropo-Polit Eberhard II., toda ohranilo se !je le v krajih, kjer je bila cerkvena disciplina dobro urejena. Na Koroškem je bilo že v 13. stoletju po raznih mestih več duhovniških družb, na Kranjskem se pojavi šele ob koncu srednjega veka taka ustanova. Iz ustanovne listine novomeškega kapitlja povzamemo, da so nekateri dolenjski duhovniki prosili cesarja Friderika, naj jim dovoli združiti se v kolegij, kjer bi “pod eno streho in pri eni mizi” skupno živeli. Na čelu teh duhovnikov je bil Jakob Auersperger (Turjaški), župnik v Št. Rupertu in arhidiakon v Slovenski krajini. O njegovi vnemi za božjo čast pričata krasni gotski cerkvi v Št. Rupertu in Novem mestu. Za u-stanovitev kapitlja so še z njim Vred prosili: Kancian, župnik v Dobrniču; Klement in Jakob, kapelana bratovščine sv. Trojice v Novem mestu; Pavel, kape-lan bratovščine sv. Jakoba in še Več drugih duhovnikov. Cesar Friderik (je prošnji u-godil dne 27. aprila 1493 in leto pozneje (30. aprila 1494) je Papež Aleksander VI. ustanovitev kapitlja potrdil in mu določil organizacijo. Kapitelj naj šteje 13 kanonikov; prvi med ftjimi bodi prošt, drugi dekan. Vsi člani kapitlja naj skupno šive. število kanonikov pa ni Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. __________KE 1-CB34_______ PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Av® in E. 88 SL bilo nikdar popolno, ker je primanjkovalo dohodkov. Število župnij, ki je bilo še do 12. stoletja zelo majhno, se je od tistega časa začelo polagoma množiti. V starih velikih župnijah, ki so bile preobsežne, da bi bilo mogoče redno duhovno pastirstvo, so se pričeli ustanavljati vikariati (pod-župnije) in kapelanije pri posameznih cerkvah. V obsežni župniji sv. Petra v Ljubljani, ki se je raztezala od izliva Ljubljanice do Hrušice, sta že leta 1291. bila ustanovljena vikariata na Igu in v Logatcu. Okoli leta 1320. se tudi že omenja Vrhnika. V župniji Loka je v isti dobi obstojal vikariat Poljane, med tem ko sta bila v Selcih in Železnikih ustanovljena mnogo pozneje. Za prostrano radovljiško župnijo je v zapisniku iz leta 1291. izpričan vikariat Bohinj (Srednja vas) in kapela na Bledu. Par desetletij pozneje (1323) so bile že Gorje samostojna župnija. V Kranjski gori, in na Dovjem so nastale cerkve še le o-koli leta 1360., na Jesenicah pa v začetku 16. stoletja. Kamniška župnija se je raztezala po Tuhinjski dolini do štajerske meje; imela je 1. 1291. le v Špitaliču gostinjec z enim duhovnikom in kapelo v Mekinjah. Na Štajerskem so se iz župnije sv. Jurija v Skalah v 13. stoletju izločili vikariati: Sv. Martin pod Salekom, sv. Mihael v Šoštanju in s. Janez na Peči, pozneje tudi sv. lij pri Gradiču. Župnija Gornji grad je do 12. oziroma 14. stoletja obsegala vso sedanjo dekanijo s kuracijo sv. Andreja v Belih vodah vred. Najprej se je tu izločil vikariat na Rečici (1173), v 14. stoletju pa vikariati v Solčavi, v Ljubnem in v Mozirju. Predaleč bi nas zavedlo, ako bi hoteli zasledovati razvoj cerkvene organizacije po vseh posameznih okrožjih. Že navedeni zgledi dovolj pričajo, kako so se izza 13. stoletja množile du-hovnije po deželi. Ako se preje omenja le malo župnij z velikimi okrdžji, ne smemo iz tega sklepati le na pomanjkanje rednega pastirstva, ampak tudi na redko naseljenost prebivalcev. Med župniki in beneficiati o-pažamo po naših krajih poleg domačinov tudi dosti tujcev. Mnogokrat so dobivali dobre župnije Italijani in celo Francozi. Seveda niso sami izvrševali duhovnega pastirstva, ampak dobivali le dohodke in za oskrbovanje duhovskih poslov imeli nastavljene slabo plačane vikarje (namestnike). Iz tega se je razvila navada, da župniki mnogokrat sploh niso bivali na kraju svoje službe, ampak drugod in prepuščali pastirovanje najetim duhovnikom. — Nekaj iz-gledov: V Kamniku je bil leta 1291. župnik Manfred della Torre; v Mengšu (1325) Franc della Torre, kanonik akvilejski, ki je dal župnijo za tri leta v najem plemenitemu Frideriku de Varno za Itenih 60 mark. V Radovljici je bil 1. 1348. župnik Viljem pl. Gurnery de Cuchanea, njegov vikhT pa Nikolaj Mels. Cirkniško župnijo so imeli pogosto tujci, na pr. Taddeus de Palude, patriarhov kapelan, I-van de Reate in drugi. V Konjicah na Štajerskem so bili žup niki: Kandid de Varmo, Asku lin della Torre, Aleman della Torre; v Laškem: Peter Camil lus de Calumpna, Franc de Ut-tino. — Med srednjeveškimi duhovniki opažamo tudi mnogo plemičev iz najodličnejših rodbin in sicer ne le na škofijskih sedežih, temveč tudi na župnijah po deželi. Ortenburžani so 'bili župniki v Radovljici, gospodje Limbarski (de Lilienberg) župniki v Mengšu in Moravčah; (Dalje prihodnjič) 1953 JAN. 1953 □iBQUQjtE se™™ akMifEDi KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 24. — Društvo Ložka dolina praznuje 40-letnico s plesom v SND na St. Glair Ave. 25. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi v počastitev svoje 25. letnice ples v SND na St. Clair Ave. Igra Frank Yankovic in njegov orkester. FEBRUAR 1.—Koncert “Slovana” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 7.—Društvo “France Prešeren” št. 17 SDZ priredi veselico s plesom v SND na St. Clair Ave. 14. —- Federacija Slov. moške zveze priredi družabni večer v SND na St. Clair Ave. soba št. 1 v novem poslopju. 15. — Dr. sv. Imena fare sv. Vida priredi predpustno zabavo, v šolski dvorani. 15. — Dramatsko društvo “Lilija” priredi veselo pustno zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. 15. — Društvo sv. krunice priredi v cerkveni dvorani na 1369 E. 40 St. ples v maskah. Igrali bodo Frank Muza tamburaši. Vabilo delničarjem Zadnjo sredo tega meseca 28. januarja se bo vršila letna delniška seja slovenske The North American Banke. To leto in tudi jodoča leta se bo vršila dva tedna pozneje, kakor je bilo poprej običajno namreč, namesto drugo sredo, četrto sredo imenovanega meseca.’ Seja se vedno, vrši v spodnji dvorani S. N. D. na, St. Clairju, delovnih mest. The Illuminating Co. je prav tako kot tudi vse druge zainteresirane družbe opozarjala na izredno ugodnost vlaganja denarja v gradnjo stanovanj v tem področju. V zadnjem letu je bilo v gradnji v severovzhodni bližini mesta okoli 15,000 novih stanovanj, ki bodo olajšala stanovansko stisko delovni sili našega mesta, ki presega že 650,000. Podjetja nameravajo vložiti v razširjenje svojih obratov na področju Clevelanda tekom letošnjega leta okoli sto pet milijonov dolarjev. V zvezi s tem moremo računati, da bo v gradnjo novih stanovanj in drugih potrebnih prostorov vloženih blizu 150 milijonov dolarjev. • Pretekla opazovanja kažejo, da moremo računati na vsakih 1000 novih delovnih mest potrebo po 700 dodatnih stanovanjih. S tem, $25 je daroval Klub Ljubljana veselo novico, da smo v tem iz Chicago; $15 Slovenski narodni dom v Sharon, Pa.; $10: Društvo sv. Jožefa KSKJ še daleč št. 179, Illinois; $5: Društvo Slovenski napredni farmer št. 44 SDZ, Ohio; društvo št. 210 KSKJ, Pa.; Slovenska ženska zveza št. 10 Euclid; $25 je daroval Stojan Kertelj, Cleveland; $10: Ludvik Stanich, Indianapolis; Frank Beajan, Ohio, Družina Anton Meljač, Cleveland; $5: A. školar, Cleveland; Lav-rence Baudi, Cleveland; John Bi-zal, Oklahoma; Angela Sampson, Minn.; Mrs. Pirsh, Cleveland; John Germ, Colo.; Maks Planinc, Alta, Canada; Mrs. Carolina Battensby, Canada; John Komick, California; A. Ivane-tich, North Chicago; Frank Vrtovec, Elmhurst, John Lozar, $3: Franc Kamin, Cleveland; $2.50: Franc Furlan, New York; 82: Ivan Potočnik B. C., Canada; Mrs. Jennie Hete, Barberton; Hubert Jordan, California; Mrs. A. Stepanich, Kansas; Anton Lavrisa, Cleveland Josephi-na Rosa,* California; Lojze Ha-bazin, Elmhurst; Rafael Rebek, Elmhurst; Frank Kerbac, Elmhurst; Anton Volk, Elmhurst $1: N. N. La Salle, 111.; Frank Grum, Wyo.; Stane Urh, Ont., Canada; Mary Kosem, Cleveland; Frank Komel, Elmhurst; Anton Teuche, Elmhurst. Vsem darovalcem se najlepše zahvaljujemo! Sporočamo Vam kratkem času dosegli z našo akcijo že vsoto 2 tisoč dolarjev. To je res lep uspeh; vendar pa smo od cilja, ki smo si ga namenili doseči v začetku naše akcije. Prepričani pa smo, da boste še nadalje tako radodarni. Pokažimo svetu, da četudi maj-hni smo zmožni z našo versko in narodno zavednostjo napraviti veliko v korist svojega naroda. Vljudno prosimo vse darovalce, da nam jasno napišejo ime in naslov. Ako je bilo ime katerega darovalca pomotoma izpuščeno, prosimo, da nam čimpre-je sporeči. Denarne prispevke pošiljajte na: Sklad za Slov. kat. dom v Gorici 7505 Myron Ave. Cleveland 3, Ohio. PRISTOPITE V TAPC0 TEAM TARČO potrebuje TOOLMAKERS za preizkuševalno delo v gradnji jigs in fixtures VERTICAL TURRET LATHE OPERATORS PRESS OPERATOR TRAINEES Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. Dobra plača od ure. Idealni delovni pogoji. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Uradne ure od 8 zj. do 5 pop. dnevno; v soboto in nedeljo od 8 zj. do 4 pop. THOMPSON PRODUCTS, INC. 400-Ietnica sv. Frančiška Ksaverija da gremo v gradnji stanovanj vštric z razširjenjem industrije, se moremo pohvaliti, da je naše mesto “The Best Location in the Nation” tako v pogledu življenja kot tudi v pogledu dela. 23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus št. 28 (20) Machinery Rebuilders GLASBA V MINIATURI — Kdor bi hotel brati note izpele knjižice, bi moral imeti pa res sokolje oči. Knjižica, ki je komaj kaj večja od navadne poštne znamke obsega 20 strani skladb za violino. Natisnila jo je neka tiskarna v Muenchenu na Bavarskem. V Goa so slovesno praznovali štiristoletnico smrti misijonarja svetega Frančiška Ksaverja ob navzočnosti številnih cerkvenih in političnih predstavnikov. Izpostavili so v češčenje vernikov tuditruplo svetnikovo, ki je tako ostalo izpostavi j eno cel mesec dni. Deset tisoč kristjanov se je zbralo: iz vseh krajev sveta, saj so bili na slovesnostih tudi Španci, Portugalci ter predvsem indijski katoliki. Kot je znano, je Frančišek umrl na otoku Sane-ian pred vrati Kitajske, edina priča njegove smrti je bil eden prvih h krščanstvu izpreobrnjenih Kitajcev, poznan samo imenom Anton. Od tedaj se vrste misijonarji na tem otoku in varujejo cerkev, zgrajeno 1639 v čast svetniku. A vedno so bili izgnani zaradi revolucije ali vojne. Leta 1941 je neka japonska topniška ladja odpeljala z otoka ameriškega duhovnika, o katerem ni bilo več sledu. Po vojni so spet prišli ameriški duhovniki na otok, postavili so porušeno kapelo, toda maja 1951 jih je komunisitčna patrola spodila. Vemo danes samo to, da' kapelica spet razpada zapuščena. Slovesnosti je zaključil sam sveti oče s posebnim radijskim nagovorom, v katerem je prikazal lepo življenje velikega misijonarja. Gnan od želje, da bi zgubil svoje telesno življenje, samo da bi drugim mogel dati duševnega v izobilju, je šel po vsej, komaj odkriti Aziji in Indiji. Ljubezen Kristusova ga je gnala, da je hodil in sejal prvo seme božje besede, katerega sadove naj bi želi njegovi nasledniki. Tedaj ga je dohitela smrt na samotnem otoku sredi velikih morij. A Bog ga je poveličal takoj po smrti in že njegov pogreb je bil veličasten znak poveličanja in na njegov grob so v teku štirih stoletij romali milijoni. Veličina njegovega dela je pač v misijonskem zgledu, v njegovem duhu, s ka- Morajo biti izkušeni v popravljanju in novi graditvi vseh vrst tovarniških strojev. Velika plača od ure in za nadurno delo Zglasite se osebno National Machinery Rebuilding Gorp. 4541 St. Clair (12) Ženske dobijo delo ŽENSKE ZA ČIŠČENJE delo v poslopjih, izkušene ure, plačani prazniki, stalne Nočno plača od delo. OHIO WINDOW CLEANING CO. 1230 E. 9th St. CH 1-7515 (13) MALI OGLASI Išče stanovanje Slovenska vdova, v dobrem gmotnem stanju, išče 3 ali 4 neopremljene sobe z plinsko gorkoto in kopalnico. Kličite KE 1-1055. (jan.18,22) Harmonika naprodaj Izvrstna’ harmonika, 120 basov, v zelo dobrem stanju. Kličite po 5. uri pop. UT 1-3653. Naprodaj Proda se električna odeja, rabljena samo eno sezono, kopalnica na nogah, Toastmaster. Pop-up Toaster, ter 3 posamezne lijake. Oglasite se na 1243 E. 124 St., ali kličite PO 1-2808. (14) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite ' se do nas J0S, GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 JOSIP JURČIČ: i Alaj Kloštrski Žolnir Izvirna povest iz 18. stoletja Ali preudaril sem, dejal sem, če resnico govorim, bodo menihi hudi name, ker ne ver jemo, da so take zveri na božji zemlji, kakor je povodnji mož. Zato sem rajši kar vse utajil in sem govoril, da sem vso tisto noč spal in da se mi še sanjalo ni nič.” “Jaz bi tudi lehko kako zinil o tej reči, in sicer tako, da bi bila vsa drugačna, ko so tvoje. A ne maram, da bi stare babnice gostolevale o tem. Naj bo mož mrtev, ki je že enkrat utopil se. Saj je enkrat pridigoval, da še en las nikomur z glave ne pade brez božje volje. Menda je že božja volja bila, da je umrl, naj potlej sam v vodo pade, naj ga povodnji mož sune ali pa kdor hoče. Zmerom je še boljše, da se je on vode do smrti napil, kakor da bi se je bil jaz. On ni klel, jaz pa kolnem in še kak drug grehek bi se dobil pri meni. On je leto in dan mašo bral zase in za druge, jaz sem pa še včasih tiste očenaše, ki so mi je za pokoro naložili, pozabil moliti. Naj umrje potlej.” Tako je govoril ribič Vid prav po krščanski ljubezni. “Veš kaj, ti Vid, tako mi pa ne boš govoril. Rajnki prijor je bil mož, da ga ne bo več takega in ga ni bilo. Z vsakim kmečkim človekom se je rad pomenil in marsikateremu je dobro storil in tudi za tebe ni bil nič napačen, če ljudje prav vedo. To je, kar je,” dejal je starejši izmed možakov. “Kako si pa lepousten!” pravi Vid. “Kaj bi še bilo, ko bi ve- del, kar jaz vem.” “No, ali smo možje ali nismo,” pravi drugi, “prepirali se ne bomo in tepli menda tudi ne. Kaj pravite, kam je tisti Žolnir prišel?” “Bog ga vedi! Na pogrebu je še bil in tačas, ko so to reč preiskovali, je bil tudi zraven. Potlej ga je pa nanagloma zmanjkalo,” reče Holte. “To je pač čudna stvar. Pravili so, da je hodil za Kodrano-vo Katrico in da mu je stric, rajnki prijor, ni hitel dati. Zdaj ko je mož umrl in bi jo lehko dobil, pa pobegne meni nič tebi nič.” Še nekaj takih so ti možje razdrli, katerih pa častitemu brav-cu nočemo pogrevati. Potrebno pa se nam zdi povedati še neko-ve besede, katere je pozneje ribič Vid, ki se je bil malo nalezel žegnane vode, kakor je on žganje imenoval, prav po prijateljsko olj ar ju zaupal in zabi-čil, da Bog varuj dalje praviti o njih. x Prišla sta namreč Vid in Holte že precej pozno proti večeru v ribičevo kočo. Tu se je Holte usedel na panj, Vid je vzel neko raztrgano mrežo v roke in je začel niti prepletati in vozle delati, kjer se je kazal razporek. “Čez noč me boš menda imel ti, da ne bom drugod stikal za posteljo in ljudem nadlege delal?” vpraša Holte. “Če ni drugače, pa bodi, samo za večerjo se obriši. Jaz ne bom kuhal. Ali povedal ti bom nekaj, da bodo ostanki tvojih las stopali pa koncu in vsak bo imel ; j tri vrhove. Samo na pošteno obljubi, da boš do sodnega dne sam vedel, kar boš iz mojih ust slišal. Pravil ti bom o Žolnirju.” “To je da, molčal bom! So-sebno če Žolnirju kaj škoduje to, bo moj jezik zavezan. On je bil dober mož, ni gledal na krajcar.” “Ali škodovalo bi mu pa res. Veš, kdo je prijor j a v vodo vrgel? Ali misliš, da res tvoj divji mož?” vpraša ribič. “E, kaj še, jaz še povodnjega moža nisem videl. Pa ne smeš tega nikomur povedati, to naj bo le tebi znano, ki sva prijatelja. Nekaj sem pa res slišal in strah me je bilo za devet krvavih kač!” pravi Holte. “Žolnir ga je!” zašepeta Vid in se po kotih lastne koče ozre. “E! Ne!” “Le čakaj! čfoln smo dobili onkraj mesta. Čoln sem pa jaz imel pripet in priklenjen. V čolnu so bile prijorjeve bukvice, tiste male, ki je molil nanje. Prijor sam izza sebe ne bi bil nikdar čolna odklenil in odvezal. V čolnu je bil in iz čolna je pal v vodo. Samo eden pa je vedel, kje je moj ključek, ki ključavnico pri verigi odpre, in ta je bil ižolnir. Njemu sem bil prej enkrat povedal, kje dobi ključ, ako mene ni doma. Tam pod ploščkom na lini ga vzemi ali pa pod pragom, tako sem mu dejal.” “O Bog, ti njemu pomagjaj, obesili ga bodo!” “Pač, ko bi izvedeli. Zato pa molčiva! Glej, ko bi jaz že ravno tja šel in razpovedal, moral bi prisegati menihom, in ker ga videl nisem, ampak le za gotovo sodim, utegnil bi po krivem priseči in kaj bi bilo! Zato sem bil tiho in ti tudi moraš biti. Potlej pa še pomislim in pravim: glej Vide, Žolnir ti je nekatero petico v pest stisnil. Ali bi ne bilo pred vsem svetom grdo, da bi ga izdal? In tudi nehvaležno bi bilo! On je v vodo vrgel me- niha, on sam ga je vrgel, nemara zaradi te Katrice. On sam je grešil in sam bo odgovor dajal pred božjim sodnjim stolom.” “O jeminej, joj!” vzdihne Holte. “Pa še ena je, prijatelj” govori Vid. “Žolnir je nemara bolj učen, bolj umetalen in veden ko vsi menihi. Zlodej vedi, če ne zna tako narediti, da ga nobena ječa ne udrži in nobena vrv ne udušii Kaj bi z nama počel, ako bi menihom ušel in zvedel, da sem ga jaz ali ti izdal? Morda bi tako zacopral, da bi se vsak v en vrbov grm.. spremenila in bi drugega ne pila živ dan ne, kp božjo mrzlo roso.” “Bog naju varujj^ Pa molčiva! Zakaj si mi povedal!” VIII Prišla je pomlad, za njo prišlo poletje in jesen. Stara skušnja uči, kako čas, najboljši zdravnik, zaceli rane, o katerih si človek domišlja, da je noben lek pod solncem ne ozdravi, kako v vednih spremembah nadomesti izgube, ki se človeku pre-bridke in prehude dozdevajo, da bi se kdaj dale pozabiti. Pol leta šele je bilo preteklo in že se v vsej okolici ni skoro nihče več menil o prijorju. Govorica o tej reči je bila že nekako zastarela, do zadnjega obrana, ker vsak otrok je vedel, da je pater Avguštin v vodo pal in kje so ga čez nekaj dni iz vode izvlekli, kako so ga bile ribe že malo načele itd. Žolnir je bil šila in kopita pobral kmalu po smrti prijorjevi, v kjoštru so imeli zbrani patri posvet in si izbrali drugega prijorja. Vemo, da je bil Katrici stric prijor edini človek iz bližnje rodovine. Zdaj je v mladih letih ostala sama, brez variha in pomočnika. In tudi on, kateremu je morebiti veliko zaupala, tudi on je šel ob istem času po svetu, ni povedal, kam gre, ne kdaj in če kdaj pride nazaj. Če se še pomisli, kako čudovito in nenavadno je izgubila tistega svojega variha, ki ji je bil več ko kak drugi človek, katerega je kakor posvečenega, božjega moža že samega na sebi spoštovala in si v svoji mladi domišljiji naslikala ga, kakor bi imel pol njene usode v rokah in bi ne svoje varovanke skrbel. Bil je v jeseni semenj v po-glavnem kraju dolenjske Kranjske, v Novem mestu. Iz vseh kotov so se bili sešli kmetje, Gorjanci in Poljanci, kupovjat in prodajat plemenih prašičev, usnja za zimo in druge robe. Videl je človek tu, da je med pravimi Dolenjci, zakaj vse krčme so bile polne, nekateri semnjar je bil še v posebnem varstvu bož-ineSel ostanke svojega skupička jem: lehko se verjame, kako bridko jo je zadela ta izguba, verjame, da ona ni mogla tako hitro pozabiti ga ko drugi ljudje. Menihi so bili sicer postavili deklici drugega variha, nekega kmečkega moža Maklena, ki je precej ubožen bil in samo nekaj v rodu s Kodranovo hišo, ali za vinsko kapljo shranit. Skoro vsi mlajši Novomešča-nje/so bili ta dan na nogah, eni da bi okrog kramarjev kak lep obraz ogledali in si to in ono reč želeli, ko bi denarja bilo, drugi da bi se kazali, ker so imeli dovolj časa za postavanje in pohajkovanje. Samo v eni izbici (najdemo ravno ker je bil mož ubožen in ne prevesten, gledal je več na i mladega moža tiho in malomar- to, kako bi si kaj pridodal pri' no na stolu sedečega, svojem varihovanju, kakor daj (Dalje prihodnjič.) bi bil zares za blagor neizkuše-' -------o------ Baragova Pratika DVANAJSTI LETNIK za navadno leto 1953 je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti. Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani. S poštnino stane letos $1.25 Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 West 34th Street Berwyn, Illinois .; v . 1, % - - a. j' čB -'J Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJONI" V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo', široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. 500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. J^aznanilo in 2LahH)ala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla ljubljena in blaga soproga ter skrbna in dobra mati V 1884 Carolina Som ROJENA STEGOVEC ki je izdihnila svojo blago dušo dne 12. decembra 1952. Naša ljubljena pokojnica je bila rojena 23. oktobra 1884 v Šmarju pri Gorici. Pogreb se je vršil dne 15. decembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi na Lakeview pokopališče, kjer je bilo njeno truplo položeno v naročje materi zemlji. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so dali blagi pokojnici v spomin tako veliko število vencev in jo dobesedno odeli z cvetjem ter ji s tem izkazali svojo ljubezen in pa zadnjo čast. Najlepša hvala vsem. Njih imena sledijo: Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, društvo Danica št. 11 SDZ, Blaž, Helen in Anne Papesh, Ed in Helen Musil, Louis Stegovec, Sorn uslužbenci, Anton in Julia Marolt, Bertha in Ted Sulak, Budnick družina, Louis Majer družina, Loretta in Alex Thiel, Mr. in Mrs. Matt Kobal in družina, Charles F. Laseh, Women’s Photographic Society of Cleveland, Mr. in Mrs. Emil Bukovec, Polshak in Sternad družine, Dr. A. L. Gar-bas, Mr. John Komin, Cutter Salvage uslužbenci, Mestek družina, Jack in Evelyn Boncha, Leisy Brewing Company, Zupančič družina, Mr. in Mrs. Donald Slapnik, Pavlick Glass and Mirror, Dominic Lusin in družina, Penko družina, Euclid Race Dairy, Ted in Mary Vukčevič, Mr. in Mrs. Michael Telich in družina, Frances Russ, Mary Marsich, John Hodnick Sr. in družina, Cyril Grilc, Janko Rogelj, Lakeshore Poultry, Musso družina, Mr. in Mrs. John Pretnar, Jennie in Andy, Mr. in Mrs. John Nagy, Mr. in Mrs. Louis Slapnik, Edw. in Josephine Kovač, Louis in Florence Kovac, Mrs. James Debevec, Bill in Stel Temansky, Mrs. Mary Noch, Manheim Fish, Jean in Susan Ra-dinse, Mr. E. Gifford, Božeglav družina, Sadeckas družina, Mr. in Mrs. Tino Modic, Charles in Olga Slapnik, K. and K. Co., Kerr-Lakeside Industries, Bill Gislason, Charlie Kerr, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. Max Kobal, Žele družina, Demshar družina. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile na razpolago ter tako mnogim omogočili, da so se udeležili pogreba. Iskrena zahvala vsem, ki so darovali v denarju za posebne namene. Imena teh so: Leonard Polshak družina, Mrs. Ann /.adnik, Leonard Weintraub, Mrs. Nettie Kalish, Marinčič družina, Leo in Anna Bonca, Edward Dunn. Dalje se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so prišli pokojno pokropit ter jo obiskali, ko je počivala na mrtvaškem odru. Iskrena zahvala vsem za izraze sožalja bodisi pismeno ali ustmeno ter vso naklonjenost in pomoč ob tej za nas tako težki uri. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za tako lepo in vzorno vodstvo pogreba ter vso poslugo, ki so nam jo dali« A Ti, ljubljena in nikdar pozabna soproga in mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine. Počivaj v miru, snivaj sladko. Tvoji žalujoči ostali: MARTIN ŠORN, soprog; FRANK, sin; CAROLINE poročena KOVATCH, hči; PAUL KOVATCH, zet; CAROLINE ANN, vnukinja. Pokojna zapušča brata LOUIS in tri sestre v Evropi, ter mnogo sorodnikov Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v grobu spi, lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni. Cleveland, Ohio, 19. januarja 1953. • ' f. - ; -A. ... • ' ' • V . '•