Na osnovi Pravilnika o sofi- nanciranju novih delovnih mest z namenom zapos- lovanja brezposlenih oseb, objavljenem v Uradnem vest- niku občin Ormož in Ptuj št. 33/93 POZIVAMO UPRAVIČENCE ZA VLOŽITEV V LOG ZA SOFINANCIRANJE SAMOZAPOSLITVE ALI ZAPOSLITVE BREZPOSLENIH OSEB 1. Do sredstev v višini 30.000,00 SIT za sofinanci- ranje brezposelnih oseb je upravičen prejemnik, ki seje samozapcxsIil ali je zaposlil brezposelno osebo, pri- javljeno na Uradu za delo Ptuj. Delovna mesta se bodo sof- inancirala do višine proračun- sko zagotovljenih sredstev za leto 1993. 2. Vlogi mora biti priložena fotokopija pogodbe Re- publiškega zavoda za zapos- lovanje, s katerim so bila odo- brena namenska sredstva, in fotokopija obrazca M-l/M-2 (potrdilo o prijavi-odjavi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zdravstveno varstvo). 3. Vlogo z dokazili predložite na naslov: Občina Ptuj, Sekretariat za družbene dejavnosti, Mestni trg 1. SEKRETARKA Silva čerček, dipl. Rent-a ear MONACO V 062/7»».040 NOHSTOr Y r p w V' • Vesel bozic iz Evrodisneyland je evropska ET-^^T^ZZD pravljica. To so uresničene sanje otrok I in staršev, dedkov in babic, tet in stricev ...Se posebej sedaj v prazničnem in prednovoletnem času je obisk te pravljične dežele izredno velik, saj jo krasi nešteto lučk, obeskov ter božičnih drevesc. V samem centru, na začetku osrednje ulice, so postavili kar 20 m visoko božično drevo, ki je še posebej bogato okrašeno. Zm tem drevesom se vsako popoldne prične velika božična parada, v kateri v velikem blišču nas- topajo vsi legendarni junaki Disneyjevih risank. A njen vrhunecje šele na koncu, ko štirje pari jelenov na velikih saneh iz daljne pravljične zimske dežele ob velikem navdušenju obiskovalcev pripeljejo Božička. ''Vesel božič in srečno novo leto.''' vzklika in njegove utrujene roke neprestano vračajo pozdrave neštetim obiskoval- cem iz vsega sveta. M. Ozmec Crifiodnji praznicm dnevi so priložnost za premislek o preteklem in bodočem, so pa tudi priložnost, da se prepustimo svečanemu razpoloženju. Skupščina občine ^tuj in Jzvrsni svet Skupščine občine C^tuj vam želita lep božič in srečno 199i. leto. ORFEJCKOVA PARADA'93 Osrednja prireditev razprodana - na ogled javna generallca Le šc tri dni in v dvorani Srednješolskega centra bodo zadonele viže Orfejčkove parade '93. Vsebino in nastopajoče predstavljamo v posebni prilogi Tednika, kjer je objavljena tudi velika Mercatorjeva križanka z nagradnim fondom 30.000 to- laijev. Naj dodamo le še prijetno tolažilno novico za vse tiste, ki so ostali brez vstopnic za osrednjo večerno predstavo, saj je ta . Zaradi izredno velikega zanimanja smo se odločili, da si boste lahko po znižani ceni 500 tolarjev ogledali popoldanskojavno generalko, ki se bo pričela ob 14. uri. Veliko glasbenih užitkov vam želimo! -O M ALFI in NJFGOVI MUZIKANTJE PTUJSKIH 5 Ans. JOŽETA EKARTA PRIMORSKI FANTJE na(;elj BRATJE IZ OPLOTNICE VRTNICA MAREIA INTERNATIONAL PREROD ŠTAJERSKIH 7 ŠTIRIE KOV AČI PTUJSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL Ans. MIRA KLINCA Ans. TONIJA VERDERBEIUA VINOTEKA KARAVAN'S SLOVENSKI KVINTET BRENDV KORADO BI /T:TI ALEKSANDER JEŽ SANJA MLINAR EDVTNELISER LLKA in PEPI ter SLA VICO ŠTERMAN iz NIZOZEMSKE PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO-TEDNIK PTUJ in Turistična agencija ANKA Generalni pokrovitelj C0NEX10 Domava - prodajalne SOLII) POKROVITEIJI: okrepčevalnica GASTRO Salon pohištva ŠMIGOC BOl.CAR- AGROAVTOMHTAl. PTLJSKA Mi^EKARNA GRADIŠ - GPG PTUJ 2 - DOMA IN PO SVETU 23. DECEMBER 1993 - TEDNIK Kosanje umirajo... Božični čas j C čas d nižin- ske intimc. Družina, ki je med letom raztepena in preziiposlena z opravki in televizijo, se na božič stisne Branko Cestnik skupaj. Vsem je lepo. Napetosti so pozabljene, prabitna čustva obujena. Ko smo zaviti v prijetno ob- jaslično rjizpoloženje, je prav, da se spomnimo tudi vseh tistih revežev, ki - kakor betlehemsko Dete - nimajo svojega doma in morajo spati na prostem. Go- vorim o "klo.šarjih". "Dane'štaki količek,ko'švuns šol," bi rekli na Hajdini in z be- sedo "liček" označili abstraktno pifiarsko osebnost, ki joje šolanje oddaljilo od stvarnosti. Da bi se izognil tej nevarni deviaciji in bil komu vsaj v nečem koristen, med drugim že tretje leto sodelujem z dobrodelno organizacijo "San Vi ncenzo". Vsak petek zvečer s še nekaj prostovoljci krožimo po ulicah in ponujamo brezdomcem toplo večerjo. V treh urah razde- limo okrog sto petdeset obrokov. Koga srečamo na ulicah? Klasičnih "klošarjev" bolj malo. V glavnem naletimo na vzhodno- evrospke in severnoafriške priseljence, ki so v Italiji videli oblubljeno deželo. Dela je malo in tako so se znašli dobesedno na cesti. Čez dan se klatijo po mestu in iščejo zaslužek, zvečer se zbi- rajo okrog dobrodelnih ustanov in vržejo vase krožnik toploh makaronov, čez noč pa spijo v zapuščenih avtomobilih, ne- dograjenih stavbah, pod mostovi, v parku... Med njimi najdeš vse mogoče in nemogoče človeške profile: od hrvaških dezerteijev do neapeljskih prostitutk, od arab- ski h žeparjev do poljskih garačev, od uličnih filozofov do beračev zamegljenega spomina in izse- sanega razuma. Zlasti trije klošaiji so se mi globoko vtisnili v spomin. Lani septembra je prišel v Rim osemnajstletni Poljak Marek - čeden, vesel in navihan fant. Prišel je v Italijo, ker je sanjal o Kanadi. "Zaslužiti toliko, da si priskrbim kanadsko vizo in kupim karto za Toronto," je po- jasneval s pomočjo prevajalca. To, da je spal pod mostom in "zaenkrat" še ni našel dela, ga ni obremenjevalo. Ko je Marek prvič čakal v vrsti na makarone in sendvič, se je zagledal v lepo prostovoljko nje- govih let - živahno Valentino. Med njima seje hitro razvil - bolj zabaven kot resen - ljubezenski "čiv-čiv". Valentina seveda ni klo- nila Marekovi navihanosti, Marek pa tudi ni podlegal Va- lentinini očarljivosti. Kanadski sen je bil premočen. Njuno po- govarjanje in hahljanje je naredilo vzdušje okrog lonca ma ka ro nov bolj sp rošče no. Marek ni našel dela. Postajal je zamorjen. Oči je imel vedno bolj rdeče (pot mostom pač piha). Preden je izginil neznano kam, sem ga še nekajkrat videl: od- soten, pijan in umjizan seje preri- val v vrsti. Lepa Valentina ga ni več zanimala. In Bog ve, ali je še ostalo kaj od kanadskih .sanj in ali trdo življenje ni ugnobilo še ene mladosti. Sprejeti krožnik makaronov zahteva od klošarja vsaj nekaj ponižnosti: priznati mora in vsem pokazati, daje prisiljen prositi. Ko smo nekega večera delili hrano večji skupini Arabcev, je mednje na stopnice sedel visok črnec. S seboj je imel majhnega psa. Pristopil sem in mu ponudil krožnik makaronov. Prijazno in ponosno je odklonil rekoč, da se je samo slučajno ustavil tukaj. Bilo mu je nerodno. Vedel sem, daje lačen. Medtem so nekateri Arabci končali večerjo. Precej makaronov so pustili na krožnikih. Pobral sem jih in pripravil lepo porcijo za psa, kije že od vsega začetka milo gledal po testeninah. Črnec mi je zago- tovil: "Ni treba! Doma ima hrane, kolikor hoče". Bolj kot njemu semverjelprosečimpasjimočem. In res; pes je urno pohlastal por- cijo makaronov. Enako se je zgodilo tudi zdrugo. Šele pri tretji seje umiril in začel-kot pravimo- "uživati v prehrani". Njegov gospodar se je narejeno smehljal in kar naprej ponavljal: "Glej ga! Doma imavsega, pa še tukaj hoče vse pojesti! Tega psa sploh več ne razumem. Čudna žival, kajne? Kakor da nima kaj jesti! ..."Ostal mi je v spominu kot žalostna po- doba strtega človeka, ki se na vse načine trudi hoditi pokončno. Nedolgo tega sem se približal kupu škatel iz kartona. Prisluhnil sem in slišal pod kartonom di- hajoče bitje. Spoštljivo potrkam. "Kaj bi rad?" se oglasi globok, neprijazen moški glas. "Ali boste povečerjali, gospod?" vprašam previdno. "Ne," me odbije osomo kupkartona i n nadaljuje: "Kdo pa ste? Karitas?" Karton se začne premikati. Iz nekakšne luknje prikuka neobrita in bleda glava z vsemi znamenj^ prehlada in pod- hranjenosti. "Čuj ti, smrkavec, pusti me na miru! Nisem te klical ...Nemislisi,dadelašdobrodelo, če tem lenuhom delišvečerjo. Že dve leti spim na ulici, živim ob kruhu in vodi in ti povem, da ni revežev, so samo lenuhi," je začel svojo petminutno pridigo, nabito zjezo in psovkami. Zvedel sem, dajevpenziji in da si je služil kruh kot sindikalist. Klošarsko življenje si je izbral sam, ker je bil sit družbe ter njenega čvekanja o socialni pravičnosti in podobnem. "Ali si razumel?" me vpraša po petih minutah. "Da, gospod," mu odgovorim. Nato poskušam znova: "Krožnik makaronov pa le boste, mar ne?" Bleda, nahlajena glava meje še enkrat opsovala in se potegnil med karton. Včasih - med klošarji - prideš prav tudi kot koš za smeti, kamor ti nesrečneži lahko iztresejosvojo grenko dušo. TEDNIK_ TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor uF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO- TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zu- panič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: Slavko Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6,62250 Ptuj, p.p. 99; telefon (062) 771- 226;faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev, za tujino 6240 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92z dne 12. 2.1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvo- dov po stopnji 5 odstotkov. Slovenski vinski prvaki 1993 Kmetijski novinarji Slovenije so v petek, 10. decembra, že petič v zadnjih letih razglasili slovenske vinske prvake. Slovenski vinski prvak lahko postane vino, kije prejelo na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani najmanj veliko zlato medaljo ali naziv šampion. Gostitelj letošnje razglasitve prvakov je bila vinska klet v Gornji Radgoni, seveda zato, ker e njihova zlata radgonska penina prejela na ctosnjem vinskem sejmu naziv šampion. Poleg nje so letošnji vinski prvaki še: chardon- nay 1992 Dušana in Si vije Kristančič iz Medane, sauvignon 1992 Srečka Srebrniča, Ccglo - Dobrovo, sauvignon 1992 - pozna trgatev Bogomirja Vrecla iz Zgornjih Hoč, ru- landec sivi pinot 1991 iz Radgonskih goric, laški rizling 1991 - izbor, KZ Kostanjevica, laški rizling 1986 - izbor, Vina Brežice, ter tramincc 1986 - izbor, Vinogradniškega gospodarstva Kapela. JB Ormož postaja zanimivo naku- povalno mesto v Se ne tako dolgo so hiteli Ormožani in drugi prebivalci krajev ob meji s Hrvaško po nakupih proti Varaždinu in Cakovcu. Če si preračunal (ulično) menjavo med slovenskim tolarjem in hrvaškim dinarjem, so bili nekateri izdelki na Hrvaškem resnično cenejši. Posebna gneča je bila konec tedna in ob plačilnih dnevih. A kot seje to živahno trgovanje na Hrvaškem pričelo, seje tudi končalo. Pač pa smo srečevali čedalje več avtomobilov s hrvaško registracijo na Petrolovem bencinskem servisu v Ormožu. Letošnjo jesen so pričeli prihajati po nakupih ne samo tisti, ki živijo na hrvaški strani takoj prek Drave, in tisti, ki so zaposleni v ormoških podjetjih, temveč tudi drugi, ki so prej v Ormož redko zašli. Najraje prihajajo v diskont trgovskega podjetja Mercator Zarja, pa tudi v druge trgovine. "Pravi naval z druge strani Drave se je pričel v sep- tembru s prodajo sladkorja, nadaljevalo pa se je v oktobru. Največ kupcev iz Hrvaške pa smo imeli v novembru in sedaj v decembru," je povedala Majda Galovič, poslovodkinja diskonta. "Kupujejo živila, prodamo pa tudi dosti njihovih izdelkov ter ogromno Palominega toaletnega papiija, sladkoij a, mesnih izdelkov, belega olja, kave in jajc. Zaradi vojne v Bosni ni več tuzlanske soli, mi pa jo uvažamo iz Poljske in hrvaški kupčijo na veliko ku- pujejo." Razlogza tolikšnognečososevedacene,sajsopri nas dosti nižje kot na Hrvaškem. Hrvaški kupci plačujejo s tolaiji, ki jih na banki ali menjalnici do- bijo za marke ali šilinge. Več kupcev je tudi v drugih obmejnih krajih. V Središču ob Dravi po besedah poslovodje Mirana Antoliča kup)ci iz Hrvaške kupijo veliko bele tehnike in razno drugo tehnično opremo, zlasti šte- dilnike na trdo gorivo. GNEČA TUDI NA BENCINSKI ČRPALKI Na ormoški Petrolovi črpalki prodajozadnječase tudi za 35 odstotkov več goriva kot običajno. Hrvaški kupci namreč najprej pokupijo blago po trgovinah, z ostankom denaija pa napolnijo rezer- voarje svojih železnih konjičkov. Kupujejo tudi avtomobilske plašče ter akumulatoije, ki so pri nas cenejši, pa še prometni davek dobijo vrnjen. Težko je napovedati, ali bodo ti tokovi trgovanja trajni ali so samo trenutna muha. Ormožani bi bili seveda veseli, če bi takšen način trgovanja postal trajen. Vida Topolovec Pogodba zavezuje najemnika za 31 delavcev ^ z 22. novembrom je Kombinatova družba Žaga Jelka, ki je opravljala mizarska dela, v stečaju. Od takrat so vsi delavci te družbe brezposelni, pred tem pa so bili na čakanju. Ptujski mizarji so sedaj v povsem nezavidljivem položaju. Zadnjičsojim obračunali plače 30. junija, potem pa so dobili le še enkratno denarno pomoč, čeprav bi morali do stečaja prejemati osebne do- hodke, je povedal predsednik sindikata v stečaju Alojz Bezjak. Bivši delavci so sedaj sicer upniki podjetja v stečaju, vendar v njihovem sindikatu še nevedo,za kolikšno vrednost sploh gre. Te podatke pričaku- jejo v kratkem od Kombinata. Stečajni upravitelj Franc Ješovnik je povedal, da ocenjujejo vrednost podjetja v okviru stečajnega postopka in da morajo vložiti delavci kot upniki vlogo na sodišču najkas- neje do naslednjega naroka, to je 28. januarja. To nameravajo bivši zaposleni napraviti organizirano prek sindikata. V njihovem nekdanjem podjetju, ptujskem Mizarstvu, že teče nova proizvodnja, v katero na- jemnik zaenkrat poskusno vključuje bivše delavce. Pogodba med Kmetijskim kombinatom in najem- nikom za najem objektovdoloča, da mora najemnik do konca naslednjega leta zaposliti tudi 31 bivših zaposlenih v Mizarstvu. M.Zupanič Na ptuj sko občino prispelo skupaj 1059 vlog Na treh sekretariatih ptujske občine so prejeli do ponedeljka 1059 vlog za denacionalizacijo odvzetega premoženja. Ne glede na to, daje rok potekel že 7. de- cembra, pisne vloge še prihajajo, prav tako pa bodo prispele tudi vloge, ki so vložene na napačne naslove. V podaljšanem roku prispele vloge so v glavnem ne- popolne, v veliko primerih man- jka celo potrdilo o državljanstvu. Največ, 816 vlog, so prejeli na Sekretariatu za kmetijstvo; upravičenci zahtevajo 4500 hak- tarjev kmetijskih zemljišč in 1270 hektaijev gozdov. Na Sekre- tariatu za urejanje okolja so pre- jeli 216 in na Sekretariatu za gospodarstvo 27 vfog. McZ Letošnje praznovanje ob novoletnih jelkah bo za otroke ptujske občine potekalo podobno kot v prejšnjih dveh letih. Pripravljena je Novoletna pravljica, ki jo izvajajo člani ptujskega gledališča in gostji, profesionalni igralki, ki naj za zdaj ostaneta še skrivnost. Poskrbeli smo, da bo tudi letos pravljično doživetje dostopno vsem otrokom, saj smo organizirali brezplačen avtobusni prevoz iz vseh krajevnih skupnosti v občini, ki so se odzvale naši ponudbi. Letos smo pravljico ponudili tudi mlajšim osnovnošolcem. Novost je tudi to, da bodo odrasli spremljevalci otrok plačali 100 tolarjev vstopnine za predstavo, saj financiranje te velike prireditve (33 predstav) v občini ni sistemsko ure- jeno. Zaradi šibkega gospodarskega položaja je tudi odziv sponzoijev bolj skromen, zato bo drugi del prireditve, obisk dedkove"sladke jame", mnogo manj bogat kot doslej. Starše bi radi prosili, naj pripeljejo otroke točno ob uri, ki bozapisananavabilu. Mlajši otroci, ki vabil še ne bodo dobili, so prav tako vabljeni v gledališče, če bodo seveda lahko sledili predstavi. Predstave potekajo od 18. do 26. decembra. Naveselo snidenje z dedkom Mrazom! Društvo prijateljev mladine Ptuj sm ¥ swiKif BIHLlL^HHF BOSNA IN HERCEGOV INA; Tiskovni predstavnik ženevske mednarodne konference o bivši Jugo.slaviji John Millsje v nedeljo optimistično ocenil, da se lord OvveninThoiAaldStoltenbergna vso moč trudita doseči podpis sporazuma med sprtimi še do božičnih praznikov. Nov niz pogajanj se je začel v ponedeljek zvečer. Najnovejša različica Muslimanom zagotavlja več ozemlja kot prejšnja. Odločilni so bili pogovori v torek, ko sta Tudman in Miloševič odlo&ila o izhodu Muslimanov na moije, Hrvati in Srbi pa naj bi našli sporazum za izhod namoijetako,dabi Hrvati v zameno za ozemlje na jugu Jad- rana dobili izhod na morje ne severu, ki je zdaj v srbskih rokah. V reševanje položiija v BiH se želi vključiti tudi ruska diploma- cija. RUSUA - NEMČUA: Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je konec minulega tedna obiskal Rusijo. Njen zunanji minister Andrej Kozirev mu je zagotovil, da ruska zunanja in varnostna politika ostajata nespremenjeni. Kinkel je ob obisku v Rusiji dejal, da v Nemčiji izida ruskih volitev niso sprejeli z odobravanjem, vendar pa po njihovem mnenju stvari ne kaže dramatizirati. Rusko Liberalnodemokratsko stranko, ki je najavila obnovitev mej imperialne Rusije, je Andrej Kozirev označil za nepomembno skupinico. SRBIJA: V nedeljo je na volitve prišla le četrtina volilnih upravičencev, kosovski Albanci pa so volitve znova bojkotirtali. Miloševičevim Socialistom so v ponedeljek napovedovali zmago, vendar uradnih rezultatov do zaključka redakcije Sveta v stolpcu (v ponedeljek dopoldan) še ni bilo. Volitve so potekale v vzdušju popolnega gospodar- skega propada in revščine. Ven- dar te težave Miloševičeva stranka pojasnjuje s sankcijami mednarodne skupnosti, ki bojda goji proti Srbom zaroto. Dinar kotplačilnosredstvojevdneh ok- rog volitev doživel popoln zlom, saj so d ržav ne i n za seb n e t rgov i ne uvedle plačevanje s točkami. Tudi opozicijska stranka Vuka Draškoviča ter demokratski stranki Dragoljuba Mičunovica in dr. Vojislava Koštunice ne ob- sojajo več Miloševičeve agresivne osvajalske politike, temveč so si že v predvolilnem boju pričele pripisovati tudi z(fir[rJL onn n on ^fir o n nirn nn V LETU 1994 OD TURIZMA 520 MILIJONOV TOLARJEV __ V kratkem bo ptujski turistični minister Peter Vesenjak predstavil marketinški načrt ptujskega turizma v letu 1994, v okviru katerega bo podrobno predstavil, koliko denarja lahko v Ptuju zaslužimo s turizmom. Direktni dohodek naj bi znašal med 36 do 40 milijonov to- larjev, v celoti pa naj bi s turizmom v prihodnjem letu zaslužili 520 mili- jonov tolarjev. Pri tem še posebej poudarja, da boTurističnoinforma- tivni center še naprej "prodajal Ptuj", vendar tako, da bo pri tem tudi zaslužil. ZA REPUBLIŠKI KOLSAR Č^EZ^PTU^^ Vptujskem Funstičnomformativnemcentrusožesestavihprogram prireditev v prihodnjem letu v ptujski občim. Na njem je več kot 70 prireditev, ki jih bodo uvrstili tudi v republiški koledar prireditev. Nekatere teh imajo že dolgoletno tradicijo. BOLNIŠKO ^^^^ ............... .....__ v ponedeljek je bila v kabinetu fototerapije Oddelka za kožne in spolne bolezni Splošne bolnišnice Maribor slovesnost ob prevzemu novega medicinskega aparata - univerzalne obsevalne kabine, za katero so denar zbrali kanadski Slovenci, pomagala pa sta tudi mari- borski Rotary klub in Rotary St. Catherine v Kanadi. Aparat, ki ga bodo uporabljali za zdravljenje luskavice in drugih kožnih bolezni na najsodobnejši način, je bolnišnici predal kanadski Slovenec John Holer, kijebilorganiziUorzbiranjadenaijavKanadi. TIC Ptuj je organiziltor novoletnega sreainja Ptujčanov pred mestno hišo. Začelo se bo na silvestski večer ob 22. uri, končalo pa v zgodnjih jutranjih urah prvega januaija. Ob enih zjutraj na novega leta dan bo veliki novoletni ognjemet, občanom pa bo vse dobro in lepo v novem letu zaželel tudi ptujski župan Vojteh Rajher. Za jedila in pijačo bodo poskrbeli nekateri ptujski gostinci. Pripravila: MG Ptuj bosta obiskala Božiček in dedek Mraz Komunalno podjetje že lep čas z raznobarvnimi žarnicami okrašuje Ptuj. To zamudno opravilo, v katerega je sodila tudi okrasitev dveh prazničnih dreves in je bilo dokončano 20. decem- bra, je letos stalo ptujsko občino 766 tisoč tolaijev. Ze prejšnji teden se je pričel pred Blagovnico in na delu Miklošičeve ulice no- voletni sejem s stojnicami. Na njem ne bo tekstilnih izdelkov, ki se na sejmih pojavljajo najpo- gosteje, pač pa bo mogoče kupiti vrsto daril, kristal, obutev in še marsikaj drugega. Sejem bosta letos obiskala Božiček in dedek Mraz. Merca- tor Mip Ptuj jima bo naložil zvrhana koša bonbonov in jih bosta razdelila ptujskim otrokom. Božiček bo prišel pred Blagovnico danes, 23., in jutri, 24. decembra, dedek Mraz pa 28., 29. i n 30. dece mbra, ved no ob 17. uri. McZ V Ptuju konec skupščinskega leta v razmeroma tesni večini so se poslanci Skupščine ol)čine Ptuj v torek šc zadnjič letos zbrali v dvorani narodnega doma. Za konec leta so bili tudi precej delavni, čeprav so počasi odha- jali in povzročili pri zadnji točki nesklepčnost.Takojc predsed- nik izvršnega sveta Branko Brumen o dosedanjem, skoraj triletnem delu občinske vlade in o pogledu v novo leto govoril nesklepčni skupščini. Seveda pa kljub temu velja njegova ugo- tovitev, da se je izvršni svet zavzemal za uspešno promocijo Ptuja in ustvarjanje, v danih razmerah, čim boljših možnosti gospodarjenja. Zasedanje so po uvodnih for- malnostih nadaljevali s poslan- skimi pobudami in vprašanji. Pri tem je več poslancev opozorilo, da odgovori na mnoga vprašanja izostajajo oziroma prispejo pre- pozno, ko sploh več niso aktualni. Menili so, da naj ustrezna insti- tucija pripravi odgovor pravočasno, da ga bo mogoče priložiti skupščinskemu gradivu. Tudi danes so postavili vrsto vprašanj in dali mnogo pobud. Nanašala so se na cestno službo, ki ob obilici snega ni bila dovolj učinkovita, pri tem so na zatožno klop postavljali tako Cestno pod- jetje pri čiščenju zunanji hcest kot Komunalo pri čiščenju mestnih ulic in parkirišč. Spraševali so, kako je z izvajanjem sklepov skupščine glede gramoznic in kam se bo preselila separacija. Zakaj že skoraj leto dni zamujafi- nančno poročilo o turkerijah, koliko stane TIC in ali se bo res preoblikoval v podjetje? Da de- javnost Dinosa in Surovine ne sodi v mesto in da obe organi- zaciji tako ne opravljata poslan- stva zbiranja sekundarnih surovin. Ali res obstaja kanalska poveziiva med Dravo in Stu- denčnico? Kako se izpolnjujejo sklepi skupščine o preprečevanju alkoholizma med mladimi in uživanja drog? Majšpcrk bi potreboval še enega zdravnika, saj je gneča v tamkajšnji ambu- lanti nepopisna. Vprašanj je bilo še veliko s kmetijskega in cestnega po- droqa. Branko Brumen je oblju- bil za začetek novega leta pose- bno točko dnevnega reda, posvečeno prav usodi poslanskih vprašanj in pobud. Hitro in brez pripomb so poslanci potrdili Jožeta Laha za ravnatelja OŠ Hajdina in Jožeta Gorenca za direktorja ptujske Lekarne. Pri odločitvi o statutu knjižnice Ivana Potrča so si z od- logom vzeli še nekaj časa, pripravljalec pa naj upošteva nji- hove pripombe; najbolj bistvene so se nanašiile na sestavo sveta javnega zavoda in vsebino nje- govega dela. Sprejeli pa so spre- membe statuta zdravstvenega doma in tako formalizirali nov dispanzer za mentalno zdravje in administrativno-računovodsko dejavnost za zdravstvene de- lavce, ki se odločajo za privatno prakso. Na predlog direkcije za gospodarsko infrastrtukturo so spremenili odlok o komunalnih taksah, ki bodo višje za igralne avtomate. Nekaj časa so se zatem zadržali pri osnutku odloka o us- tanovitvi zavoda Center interes- nih dejavnosti, ki bo nekak nado- mestek dosedanjih institucij za delo z mladimi in povezovalec vseh, ki se s to dejavnostjo že danes ukvarjajo. Osnutek z nekaj dopolnili so sprejeli. Zataknilo se je pri hitrem postopku sprejema odloka o ustanovitvi Biroja za strateško-tehnološki razvoj. Namestozavoda so predlagali us- tanovitev profitne organizacije, konkretno pa ni nobeden od razpravljalcev nastopil proti us- tanovitvi biroja. Ko je izvršni svet po hitrem posvetu ponudil kom- promis v obliki enoletnega dela biroja v obliki Zavoda in poznejšo transformacijo v proti t no organizacijo, se je zataknilo pri glasovanju o hitrem postopku. Najbolj drži ugo- tovitev podpredsednice skupščine, da je za, proti in vzdržano glasovalo manj poslancev, kot jih je bilo v dvorani. O biroju bo torej beseda še na naslednji ali naslednjih se- jah skupščine. Karmalcejezein užaljenostije bilo ob poročilu o uresničevanju Kompleksnega riizvojnega pro- grama Haloz in Slovenskih goric. V poročilu omenjene sicer pomembne pridobitve v obli ki as- faltnih cest, vodovoda in tele- fonov ter elektrike .so razdeljene nepravično: na vzhodnem delu Haloz veliko, v srednjem manj in v zahodnem zelo malo ali skoraj nič. Od tu sklep, da skup.ščina vzame poročilo zgolj kot infor- macijo, izvršni svet pa naj do pri- hodnjih pripravi analizo dose- danjih vlaganj po KS in konkretni projekt vlaganj v prihodnjem ob- dobju. J. Bračič Govori se... ... DA je zdravstvena sekre- tarka v poročilu o Mini Paracel- susu očitala novinarjem nepozor- nost do sejma zdravega življenja in iskanje afer. Morda je spregledala vrsto dolgih pris- pevkov na to temo, kot najdeno afero pa očitek, da so vzordajalci na prizorišču Mini Paracelsusa vlekli kot Turki. Menda se tudi sama ni mogla izogniti omam- nosti puhanja dimnih oblačkov - zdravemu sejmu navkljub. ... DA so se poslanci še post fes- tum ukvarjali z minulim snegom oziroma s problemom, zakaj ga niso pravočasno in učinkovito odstranili. Tisti, ki naj bi to storili, pa so očitno gledali v stoletno pratiko in čakali na odjugo. Pra- tikaževe, kaj napoveduje. ... DA še vedno ni bilo odgo- vora poslancu, ki je že večkrat vprašal, kdo in s čigavim do- voljenjem je dal prometno zapreti Rajšpovo ulico. Tisti, ki poznajo kadrovske premike v ptujskih firmah, tega ne sprašujejo, pač pa namigujejo na skorajšnjo zaporo Rogozniške. ... DA sneg in zima na cestah najbolj motita poslanca, ki bi moral, če bi bil to, za kar se piše, zimo prespati. Ob vneti in ponovno ponovljeni razpravi mu je na zadnji skupščinski seji, po naključju ali v opomin, zatulila celosirena. ... DA ptujska novinarka, pa ne Radio-Tednikova, išče idealnega moškega. Pogoji so: 180 - 82 - 42. (stoosemdeset milijonov v banki, dvainosemdeset let starosti in 42 stopinj temperature). Programi za nova delovna mesta DEJANSKA SREDSTVA RENOMINACUE PTUJSKEGA PRORAČUNA ZNAŠAJO 124 MILI JONOV TOLARIET * SEDEM KREDITOV ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO, 24 ZA KMETIJSTVO *22 PROJEKTOV JAVMIIDELVLETU 1994 Skupna sredstva renominacije, ki jih je dobila ptujska občina, znašajo 228 milijonov 876 tisoč tolarjev. Od te vsote je potrebno odšteti dodana sredstva,za inves- ticijo v OŠ Videm 50 milijonov, za komunalo 18, za sanacijo suše 6,4 in 30 milijonov za vzdrževanje cest, tako da dejanska sredstva renominacije, ki se bodo upoštevala v osnovi za sestavo prihodnjega proračuna, znašajo 124 milijonov tolaijev. Za razvoj kmetijstva so v okviru drugega letošnjega natečaja razdelili 24 kreditov v skupnem znesku enajst milijonov tolarjev. Z razvojnimi sredstvi so podprli 16 projektov prašičereje, dva govedereje, enega kozjereje, enega dopolnilne dejavnosti, dveh sadjarstva in prav toliko vi- nogradništva. Čeprav so imeli člani vlade vrsto pomislekov na takšno delitev sredstev, ki ni skladna s prizadevanji za spre- membo strukture kmetijstva, so jo na koncu le podprli s pri- poročilom, da naj Sekretariat za kmetijstvov bodoče pri delitvi teh sredstev da večji poudarek višjim oblikam predelave. Pri delitvi kreditov sedmega natečaja za razvoj obrti in pod- jetništva v skupnem znesku 30 milijonov tolarjev so kljub 53 vlogam kredite odobrili le sed- mim projektom, ki bodo zago- tovili odprtje 120 delovnih mest, uvajajo novo tehnologijo in tudi sicer zagotavljajo razvoj pod- jetništva na širšem območju občine. Gre za programe za nova delovna mesta, ki jih ptujska občina glede na veliko število nezaposlenih še kako potrebuje. Tudi pri oblikovanju projektov javnih del v letu 1994so se trudili, da bi zajeli čim večje število nezaposlenih. Na razpis re- publiškega zavoda za zapos- lovanje se bo ptujska občina pri- javila z 22 projekti, v katere naj bi v prihodnjem letu vključili 329 oseb. Ptujska občina je ena na- juspešnejših na tem področju, zato pričakujejo, da bodo tudi v bodoče uspešni. Posamezni občinski sekretariati naj bi pred- loge posameznih programov javnih del podrobno proučili, in če bo le mogoče, tudi zagotovili sredstva za uresničevanje. Pro- jekti javnih del so poleg razvojnih sredstev ena temeljnih sestavin socialnega programa na občinski ravni. Na četrtkovi seji ptujski izvršni svet ni podprl že izdelanega pred- loga sklepa Sekretariata za družbene dejavnosti, da bi se javni Zavod Radio Tednik or- ganiziral kot podjetje. Preden s bodo o tem odločili, želijo imeti stališče sveta zavoda o bodočem statusu zavoda in glede možnega načina lastninjenja. Člani vlade so se tudi tokrat veliko pogovarjali o razmerah v ptujskem Pokrajinskem muzeju, ki je že postal stalnica razprav ptujskega izvršnega sveta. Pri tem je bilo posebej poudarjeno, daza kadrovanje vjavnih zavodih izvršni svet nima pristojnosti, ker gre v tem primeru zastrankarsko- politični pristop, zato tudi kljub toliko prizadevanjem še nimamo ravnateljevknjižnice in muzeja. MG Veličastna parada Foto: M. Ozmec Veličastenjepogled na enega najlepših nastopov koran- tov izven svoje dežele. Številni obiskovalci Evrodisney- landa nedalečod Pariza so z navdušenjem sprejeli "de- monske maske iz Slovenije" - 22 korantov iz Ptuja in Lancove vasi, ki so drugi teden v decembru sodelovali na velikih predbožičnih paradah po pravljični deželi. Svojo nalogo so odlično opravili, saj so tako najbolj pristno in nevsiljivo predstavili svojo domovino in naše mesto. Hvala, koranti, za vaše veliko poslan- stvo! OSEBNA KRONIKA Rodile so-čestitamo:MarijaCafuta,Drstelja 18, Destrnik-deklico; Majda Kukovec, Bratislavci 28, Polenšak - Mihaelo; Anita Plohi, Kajžar 28, Miklavž - Danielo; Marija Drevenšek, Jablovec 1/b, Podlehnik - dekl ico; Anica Horvat,Stojnci 55, Markovci - dečka; Irena Ljubeč, Spuhlja 133, Ptuj - Marka; Kristina Mlinarič, Markovci 6 - Marka; NevenkaLebar,Gorišnica93/a,-de klico; KarolinaGjura, Jas- trelxi 31, Kog - deklico; Olga Belšak, Cirkulane 23 - Nejca; Tatjana Potočnik, Sagadinova 7, Ptuj - Marcela; dr. Zlata Vičar Polak, Ptujska 13, Ormož - Tima; Anica Kukovec, Lasigovci 10, Polenšak - Denisa. Umrli so: Anton Tomasino, Belšakova ul. 69, Ptuj, 1923 -111. de- cembra 1993; Anton Majcenovič, Markovci 91, 1929 -112. decem- bra 1993; Jožica Vizjak, Grčaijeva 14, Maribor, 1917 -17. decembra 1993; Slavica Vnuk, Hrastovec 130, 1929 - 1 13. decembra 1993; Jakob Kuhar, Podvinci 16, ^ 1916 - t 13. decembra 1993; Jožef Pleteršek, Mihovce 61, ^ 1951 -19. decembra 1993; Alojzij Jerenko, Apače 100, ^r^ 1925 - t 14. decembra 1993; Matilda Cvetka Kosec Gorup, Brstje 5, Ptuj, ^ 1926 - t 15. decembra 1993; Ana Dornik, Kraigheijeva ul. 17, Ptuj, ^ 1910 -115. decembra 1993; Vincenc Veit, Vintarovci 62, ^t: 1905 -116. decembra 1993. 4PONASlHKRAnH 23. DECEMBER 1993 - TEDNIK Ob koncu rokometne mone Rokometni klub Drava Ptuj je uspešno končal sezono 1993 v vseh ekipah, pose- bno pa v moški prvi državni ligi, saj je tu os- vojil tretje oziroma četrto mesto in postaja pomemben nasprotnik drugih klubov. Klub se skupaj z vodstvom zaveda, daje pred njimi še dosti težkih nalog in da jih čakadostinapornegadela. Res je, da imajo ekipe v prvi moški državni ligi do 15. januarja prosto, vendar se morajo pripravljati za tekmovanja. Priprave bodo v Radencih, saj mislimo, da šotam trenutno najboljši pogoji za rokomet. V ženski državni ligi je uprava neuspeh pričakovala. Trenerji, ki so ekipo vodili pred prvenstvom, so vedno zatrjevali, da je ekipa sposobna in dovolj močna. Predsed- stvo kluba bo še naprej poskušalo žensko ekipo spremljati v vseh pogledih in jo po zmožnostih okrepiti. Je pa res, da kakovost ženskega rokometa v Sloveniji nasploh pada. Ptujčani se premalo zavedamo, kako velika odgovomost je voditi tako velik klub, kot je Drava. Rokometni klub ima dve ekipi v prvi državni ligi in več kot 150 igralk in igralcev v tekmovanjih. Gre za kolektivni šport in to pomeni, da je treba igralke oz. igralce pripeljati na tekme z avtobusom. Vse to je vezano na velike finančne stroške. Lahko je pisati o klubu in kritizirati, kot so si to pravico vzeli nekateri (npr. objave v Ted- niku), še težje je klubu pomagati. Vendar je klub dokazal, da zna premagati tudi takšne prepreke. Prepričani smo, da rokomet v Ptuju do- biva svojo ime, gledalce, stalne navijače. To dokazuje zadnje čase polna dvorana Center na vseh rokometnih tekmah. Ob tej priliki se zahvaljujemo gledalcem in navijačem, predvsem pa spoznorjem - skratka vserp, ki so karimo .spoznali - da s; v .ipečni pn-iz\'od- nj- ne mtjremo kosati z velikimi pn .-r.ajalci -p^.čnih izd. lkov v velikih serijah. Poiskati moramo izdelke, ki so v manjših serijah, kakovostnejši, pa tudi cenovno zanimivejši. Že lani smo pričeli investicijo v zorilnico gline, ki smojodokoncaletošnjcgalctaže skoraj zaključili. Vrednost te in- vesticije je 1.300.000 nemških mark. Druga zelo pomembna odločitev jc bila nabava si roj i za očkovno varji nje armature, s ;cate'-'m delnmo od poletja ieti vrednost investicije paje 500.000 nemških mark. Zmogljivost stroja nam omogoča pokrivanje vseh domačih potreb, uspeli pa smo tudi izvozit i armature v vred- nosti 250.000 nemških mark." Vrvico ob odprtju prodajnega salona keramike je prerezal di- rektor ptujske opekarne Optc Marjan Pišek. NaV Direktor Opte Marjan Pišek je prerezal vrvico Ptujski laboratorij tudi za druge bolnišnice in ustanove Nekateri avtorji imenujejo laboratorij "dii.šo" bolnišnice. Laboratorijske preiskave so danes nujni pripomoček zdravniku pri ugotavljanju diagnoze, nujne pa so tudi za kontrolo uspešnosti zdravljenja z zdravili. Tako danes niti ne moremo soditi, koliko preiskav opravijo v diagnostične namene, koliko pa za kontrolo terapije. Pri delu labo- ratorija gre za rutinsko delo in znanost oziroma razvoj hkrati. Voddelkuzalaboratorijskodi- agno.stiko ptujske bolnišnice opravljajo preiskave za potrebe bolnišničnih oddelkov ter za zu- nanje naročnike. V Sloveniji je njegovo delo prepoznavno. Iz večjih in velikih slovenskih zdravstvenih ustanov uporabljajo tudi njihove storitve. Za mariborsko bolnišnico opravljajo nekatere encimske preiskave, za obmoqe od Celja in Slovenj Gradca do Maribora določajo nekatere oligoele- mente, saj imajo atomski ab- sorbcijski spektrometer, derma- tologi iz Celja in oddrugod potre- bujejo preiskave krvi na prisot- nost cinka, psihiatri omenjenega obmoga pošiljajo kontrole litija, ki gaje potrebno dajati ob strogi kontroli koncentracije v kri psi- hiatričnim bolnikom. NE SAMO ZA DOMAČO BOLNIŠNICO Predstojnik laboratorija doc. dr. Ivan Malešič je ponosen na "svoj" mali kolektiv. Pravi, da so kot ena družina in se izredno do- bro razumejo. V takem vzdušju je delo lahko uspešno, posebej še, ker je zaradi strokovnega dela na drugih področjih pogosto od- soten. Na Oddelku za farmacijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo vodi podiplomski študij iz klinične biokemije. Od drugih nalog velja omeniti nadzor nad nekaterimi laborato- riji, raziskovalno delo in pomoč bodočim strokovnjakom; pravi pa, da mu je delo hkrati hobi. Laboratorij ptujske bolnišnice je tudi neke vrste inkubator za vzgojo strokovnjakov posameznih strok, ki jim je doc. dr. Malešič strokovni mentor. Klinična biokemija je interdis- ciplinarna stroka. V Avstriji in Nemčiji jo vodijo zdravniki, v Franciji v glavnem famacevti, v Sloveniji farmacevti, kemiki in bi- ologi, na Hrvaškem (Zagrebjebil Meka biokemične stroke v nek- danji Jugoslaviji) pa so že razvili usmerjeni študij za inženirje medicinske biokemije. Labora- torij ptujske bolnišnice je tudi neke vrste preizkusni laboratorij. V njem testirajo veliko novih apa- ratov in kompletov za preiskave za potrebe diagnostike. Brez dvoma je to tudi zasluga doc. dr. Malešiča, ki na področju klinične kemije velja za enega največjih strokovnjakovv Sloveniji. Zaradi njegovega ugleda in strokovnosti se pogosto dogaja, da laboratorij dobi kakšno opremo tudi brezplačno, kar je velika pomoč, kajti v bolnišnicah je denarja za preprotrebne aparature vedno premalo tudi na zahodu. —————— PREISKAVE SO OSNOVA SODOBNE DIAGNOSTIKE Doc. dr. Malešič prvi, da se je pri današnjem razvoju medicine, ki gre vse bolj v eksaktnost, težko povedati, koliko preiskav je diag- nostičnih in koliko zaradi kon- trole, s katero se ugotavlja uspešnost terapije. Osnovne laboratorijske preiskave potre- buje splošni zdravnik že ob posta- vitvi osnovne diagnoze, zahtevne biokemične preiskave pa so danes nenadomestljive ob rentgenski diagnostiki in ultraz- voku jeter, ledvic in trebušne sli- navke, kjer na osnovi klinične slike zdravnik ne more postaviti diagnoze. Sistematski pregledi pri nabornikih, na primer, terjajo celo vrsto laboratorijskih preiskav, enako pa tudi v medicini dela. LABORATORIJI IMAJO VEDNO VEČ DELA V razvitem svetu in tudi pri nas se potrebe po laboratorijskih preiskavah povečujejo. Letna rast znaša v povprečju dvajset od- stotkov. Rešitev je v avtomati- zaciji. Laboratorijska služba je bila do leta 1991 v Ptuju enotno or- ganizirana. Daje bila služba pod enotnim vodstvom, je bila čisto strokovna rešitev, brez politike. Ko pa je prišlo do delitve zdravstvenega centra na dva javna zavoda, je do tedaj enotna laboratorijska služba razpadla in Zdravstveni dom ima zopet svoj laboratorij za osnovne preiskave. Po delitvi dela naj bi bila biokemija v manjših krajih loci- rana v bolnišnicah. Zdaj je celo težnja, da naj bi se opravljala tudi v laboratoriju zdravstvenega doma, kar je glede na drage apa- rature (anatomski analizatorji) popolnoma nesmiselno, ker na dveh mestih ne bo amortiziran nobeden aparat. Razvoj laboratorijske de- javnosti je zelo tesno povezan z razvojem zdravstvenih domov. V tem trenutku se že pogovarjamo o razvoju zdravstva do leta 2000, ne vemo pa še, kaj bo z zdravstvenimi domovi glede na težnje po privatizaciji osnovnega zdravstva. Ovira za planiranje in razvoj je tudi bipolarnost: us- tanovitelj in pokrovitelj bolnišnic je država (Ministrstvo za zdravstvo), zdravstvenih domov pa občine. Zdravstveni domovi so organizirani po občinah, bolnišnice za širše območje. Ne glede na organiziranost in druge težave v zdravstveni službi na primarni in sekundarni ravni ter organiziranost pa si pacienti želimo, da bi bila ta čim bolj dos- topna in čim bolj kakovostna. Zato razbijati nekaj, karje bilo do sedaj dobro, pod izgovorom, da zavarovalnica nečesa ne plača, ne more biti smiselno. MG Doc. dr. Ivan Malešič. Začasni zbirni center za be- gunce v Ptuju so v torek, 14. de- cembra, obiskali člani podmladka Rdečega križa iz Gradai v sosednji Avstriji. V ak- ciji Otroci otrokom so mladim beguncem v Ptuju izročili 400 za- vojev s praktičnimi novoletnimi darili, predvsem igračami in slad- karijami. V imenu vseh se je za humano praznično pomoč za- hvalila vodja centra Vanda Kosi, begunski otroci pa so .svojim do- brotnikom in njihovim sprem- ljevalcem pripravili pri.srčen kul- turni -Sprejem. -OM Begunski otroci so bili daril iz Avstrije zelo veseli. Foto: M. Ozmec TEDNIK -23. DECEMBER 1993 ŠPORT - 11 12 - NASVETI 23. DECEMBRI993- TEDNIK Kdaj in l(al(0 ul(repa policija ob pokanju petard .Na IINZ Maribor in policijskih oiiotali smo v letu 1})1)2 in |})1)3 imeli več pritožb državljanov nad pretirano in 'neliu- nano' uporabo pirotehničnih sredstev. Poškodovanih jebilo /ee oseb in objektov. Zasedli smo čez25.000 kosov različnih pirotehničnih izdelkov in zoper več oseb podali predlogi; za ivedbo postopka o prekršku. Objestna, neprevidna, nepremišljena in zlonamerna prižiganja in netanja petard ter drugih pirotehničnih sredstev pogosto povzročijo lezjiželene posledice. Te so najpogosteje: -na zdravju in telesni celovitost i oseb (hude opekline, poškodbe oči, ibrazii in drugih delov telesa itd.) - poškodovanje oblačil oseb, r;izni požjiri in daige oblike materialne »kode, -vznemiijenost ljudi na javnih krajih, - motenje ljudi (okolice) s hrup(.)m ter motenje miru ali ogrožanje /arnosti o.seb v zasebnih prostorih, -mučenje živali al i grdo ravnanje zživalmi in dmge podobne oblike. V preteklih letih so posledice najpogosteje nastale, koso bili pirote- hnični izdelki uporabljeni neposredno ob skupinah ljudi, v sobah, /rtcih, bolnišnicah, hodnikih stanovanj in stanovanjskih blokov, ;erkvah in drugih objektih ali njihovi neposredni bližini. V teh primerihje bilo tudi največ vznemirjanja ljudi. Tisti, ki uporablja (prižiga - meče) petarde in druga pirotehnična sredstva na tak način, da nastanejo navedene posledice, stori: - kaznivo dejanje (lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posebno huda telesna poškodba, povzročitev splošne nevarnosti, poškodovanje tuje stvari itd.), - prekršek po Zakonu o prekrških zoper javni red in mirali Zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (v skladu z Zak- onom o okolju) in po odlokih skupščin občin. V vsakem primeru, ko je podan sum, daje s tem bilo storjeno katero od kaznivih dejanj, policisti v skladu s 151. čl. Zakona o prekrških tako osebo ovadijo javnemu tožilstvu, petarde in druga pirotehnična sred- stva, najdena pri osumljencu, pa zasežejo. Ce dejanje pomeni kršitev Zakona o hrupu v naravnem okolju. Zak- ona o prekrških zoper javni red in mir ali odlok občine, policisti tako osebo predlagajo v postopek o prekršku pri občinskem sodniku za prekrške. V skladu s 13. členom tega zakona lahko za prekršek poleg mlado- letnika odgovarjajo tudi njegovi starši oz. skrbniki, če je dejanje poslednica njihove opuščene skrbi za mladoletnika. Da je postopek o prekršku uspešen (in smotern), mora policist zbrati in v predlogu za postopek o prekršku zapisati tudi dokaze o tem, daje nekdo storil to dejanje (priče - osebe, ki so videle ravnanje oseb) in objektivne znake enega od prekrškov. Nedovoljeno posledico je nu- jno potrebno konkretizirati z navedbo oseb, ki so bile s takim ravnan- jem vznemirjene, motene s hrupom, motene pri miru ali je bila ogrožena njihova varnost. Vsakdo, ki želi učinkovitoukrepanjepolicistov zoper te kršitelje, naj torej v ta namen policistom nudi že opisane podatke. Po veljavni ziikonodaji je nabava in posest petard in drugih pirote- hničnih sredstev v R Sloveniji prosta. Osebe, ki nabavijo ali imajo te predmete v posesti, ne storijo prekrška in ne kaznivega dejanja. Običajna uporaba (prižiganje in metanje) petard in drugih pirote- hničnih sredstev (z dosegom zvočnih in svetlobnih učinkov) na krajih, kjer ni ljudi, oz. navaren način (tako da ne vznemirjajo in motijo ljudi), prav tako ni prepovedana. Policisti zato take običajne uporabe ne preprečujejo in zoper osebe v takih primerih ne ukrepajo. Otroci in mladoletne osebe do 16 let lah ko uporabljajo pi rotehnične izdelke le pod nadzorstvom staršev oz. skrbnikov. Analogno je ome- jena tudi nabava pirotehničnih izdelkov za otroke in mladoletnike. Uvoz pirotehničnih izdelkov fizičnim osebam ni dovoljen, razen če imajo ustrezno dovoljenje. Za vsak prevoz mora prevoznik imeti us- trezno dovoljenje v smislu prvega odstavka 41. člena Zakona o prevozu nevarnih snovi, ki ga izda Ministrstvo za notranje ziideve R Slovenije. Za večino ljudi bi bilo idealno, če bi policija bila preventivno pri.sotna ob vsakem času na vsakem kraju, takodaposamezniki nebi na nedovoljen način uporabljali (metali) petard in pirotehničnih sred- stev. Ker druge, pomembnejše (redne in interventne) naloge za- htevajo prioritetno ukrepanje policistov, je nemogoča stalna preven- tivna navzočnost policistov na vseh krajih in tudi ni mogoče dosledno intewentno(takojpoobvestilu)odzivanjepolicistovsprihodi na kraje ob metanju (pokanju) petard v tistih primerih, ko glede nasprejeto ob- vestilo ni mogoče razbrati dovolj osnov za utemeljen sum, daje bilo storjeno kaznivo dejanje ali da so podani elementi prekrška. Ker je sedaj tudi v R Sloveniji mogoča in dovoljena uporaba petard in drugih pirotehničnih sredstev, zaradi nepredvidljivih posledic zaradi slabe kvalitete in neseznanjenosti z lastnostmi petard pri- poročamo, da kupci in uporabniki: a) te izdelke kupujejo le v trgovinah, ki imajo za tako prodajo do- voljenje Mi nistrstvaza not ranjezadeve, ter se izogibajo nakupu petard in pirotehnike pod roko od raznoraznih preprodajalcev.To je (ob tem, daje prekršek) lahko tudi zelo nevarno, ker nihče ne jamči lastnosti in kvalitete artiklov; b) ob nakupu zahtevajo od trgovca: - potrdilo, da je zi\ konkretni izdelek bilo s strani MNZ izdano do- voljenje za uporabo v R Sloveniji; -ob vsakem izdelku zahtevajo tudi navodila za uporabo (trgovec ta navodila mora vedno priložiti), ki morajo biti obvezno v slovenščini (ob madžarski oz. italijanski meji pa tudi v madžarščini oz. itali- janščini). Pred uporabo naj navodila preberejo in jih ob uporabi upoštevajo. VekoslavRajh, načelnik Uprave za notranje zadeve Maribor Žaga na Rogozniški dela v zasebnih rokah v začetku letošnjej[ja leta je prišlo do denacionalizacijskega postopka na na ža^i na Roj^ozniški cesti 33, elu j)odjetja Kmetijski komoinat Ptuj. V tistem delu podjetja je do takrat približno 45 zaposlenih dokaj spesno opravljalo svojo dejavnost - razžag()vanje hlodovine ter deloma predelavo žaganega lesa. ()» iicetku denacionalizaciiskega postopka je bila proizvodnja ustavlje^na in delavci so bili delno premeščeni a druge dele podjetja, delno pa so izrabljali razne plačane ali neplačane dopuste. v tistem času je bivši lastnik dobil v naravi vinjene objekte in zemljišča (upravne prostore ter proizvodne prostore novejše iz- vedbe, ogrevane, razsvetljene...). Preostali, ohromljeni del pod- jetja (proizvodne hale brez ogre- vanja in s starejšo tehnologijo. brezupravni h prostorov, brez do- voza) je bil dan na razpolago vsem, ki bi ohranili vsaj delno proizvodnjo in zaposlili vsaj nekaj delavcev. Zainteresiranih je bilo precej, toda do zagona proizvodnje ni in ni prišlo. Takrat seje Franc Kukovec odločil za us- tanovitev podjetja ter za zagon proizvodnje. 28. maja je na Ro- gozniški C. 33 pričelo poslovati podjetje L. K. F., d. o. o. Podjetje je ohranilo osnovno dejavnost - razžagovanje hlodovine, v glavnem pa prešlo na in- tenzivnejšo predelavo oziroma finalizacijo lesne mase. Pred pričetkom proizvodnje je novo podjetje odkupilo od bivšega podjetja vsa osnovna sredstva po tržni ceni (z razumevanjem in pomočjo komintentne Ljubljan- ske banke - enote Ptuj), z la.st- nikom nepremičnin, KK Ptuj, pa je bila sklenjena najemna po- godba s predkupno pravico. Sedmega junija so ponovno pričeli rednoproizvodnjo terstis- tim dnem zaposlili 26 delavcev tega dela podjetja. Pričetek je bil zelo težak, saj so morali opremo iz vrnjenih objektov na svoje stroške prenašati v ohranjene proizvodne prostore. Toda volja in zainteresiranost vseh sta bili neverjetni, saj so vsi želeli delati; takrat so delali vsako soboto in nedeljo od jutra do noči. Ugo- tovili so, da imajo med zaposleni ravno vse potrebne poklice, uredili so proizvodne linije, dozi- dali in preuredili, tako da so nas- tale pravšnje proizvodne enote. Od takrat ustvarjajo z izredno nizkimi osebnimi dohodki, kerje njihova glavna želja in cilj, da zraste zdravo podjetje, na katerega bodo lahko ponosni vsi in povsod kamor bodo prišli. V tem času so uredili že marsikaj, glavni njihov uspeh pa je proiz- vodni ciklus za izdelavo zidnih in talnih oblog ter drugega skobljanega žaganega lesa. Poleg tramov, šperovcev in desk nudijo razne obloge, les za mizarske de- lavnice ... Glavni problem je da ljudje ne vedo, da proizvajajo. To najbolj opazijo, ker imajo v zim- ski sezoni nazalogi večjo količino bukovih in smrekovih drv poželo ugodnih cenah, totla ljudje jih marsikje drugje kupijo precej dražje. Proizvodnjo so pričeli praktično iz nič, brez surovin, zato je njihova glavna naloga priskrbeti dovolj surovin, da bodo imeli delo stalno zago- tavljeno. Načrtov pa imajo še ogromno. Proizvodnja je stekla sedmegajunija. Podjetje za predelavo lesa, trgovino in storitve L. K. F., d. o. o., Rogozniška c. 33, odkupuje v.se vrste hlodovine (bukev, hra.st, je- sen, javor, češnja, topol, lipa, hruška,galx;r, kostanj,vse iglavce..,). Nudijo vam lastni posek v gozdu ter spravilo hlodovine iz gozdov, pa tudi lasten prevoz in vse drugo. V dogovoru z vami zamenjajo razne svoje izdelke m vašo hlodovino. Cene hlodovine so dokaj ugodne, saj je trenutno povpraševanje večje od ponudbe, pa tudi oil ku puj ej o b rez pos red n i ko v. Vse bivše in nove stranke vabijo, da se oglasijo na Rogozniški c. 33, kjer vam bodo ponudili vse vrste lesnih proizvodov primerne prede I ave> pa t udi drva, ki j i h vse m n aloži jo na prevozno sredstvo ali po potrebni zapeljejo tudi na dom. Pokličete jih lahko na telefon 771-191. Če imate možnost pro- daje hlodovine, jih pokličite in povedali vam bodo cene ter pogoje plačevanja - ne bo vam žal, PR. KO IZVOUENI ČLAN VAŠKE SAMOU- PRAVE GLEDA SVOJE INTERESE V Čannanovi ulici, Kokolovi iir Doriiavski cesti v Ptuju se z problenratiko tele- fona ukvarjamo že od 1986. V teh ulicah je 25 gospodinjstev, ki bi se želela prik- ljučiti natelefon. Od 1992. seintenzi\iiiK)govarjamootelefonih.Vodboi'u za grad- njo telefona smo se dogovorili, da bomo vztrajali, da dobijo telefon vsa omenjena gospodinjstva. Na dosedanjih sestankih so nam predstavniki PTT Maril)or zatrjevali, da ni nrožiro priklopiti niti enegii telefona. A glej ga, zlomka: 19.11. 1993 seje poja\ila vest, daje naš predsednik gr-adberrega odbora in tudi izvoljeni član vaške samoupi-ave dobil telefon. Zato smo se odločili napisati teh nekaj stavkov z mislijo, da še tudi danes obstajajo krajani, ki gledajo samo za svoje interesein poziibijo nasovaščane. Mislimo, da vbod oče nebomo ino^i večzauiMiti takim vaškim delegiitorn. Za naročnike telefona: Božo Doki KRVODAJALCI 7. DECEMBRA: Konrad Visočnik, Placar 54, Destrnik; Samo Kočevar, Dravska 3. Središče; Igor Džankič, Kraigherjeva 6, Ptuj; Alojz Petrovič, Pacinje 20; Danilo Krajnc, Arbajterjeva 7, Ptuj;Stanko Peteršič, Dornava 72; I^eopold Vodušek, Župečja vas 6/a, Lovrenc; Edi Poharič, Slekovčeva 4, Ptuj; Andrej Čuš, Kicar 119/a; Boštjan Zajšek, Skorba 71; Dragica Kclc, Stojnci 56/a, Markovci; Drago Ko- drič, Stopercc 12; Alojz Cajnko, Zagrebška 12, Ptuj; Peter Markež, Placar 5, IDestrnik; Karolina Žinko, Bolečka vas 6/c, Ptujska Gora; Venčeslav Kacijan, Trubarjeva 7, Ptuj; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7, Trnovska vas; Jože Belšak. Popovci 5, Ptujska Gora; l^opold Rodošek, Seia 3 l/a, Lovrenc; Franc Rižnar, Polenšak 41; Ciril Predi- kaka, Majšperk 51; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Roman Dajnko, Dobrina 1, Žetale; Franc Vilčnik, Muretinci 20/a, Gorišnica; Franc Vaupotič, Popovci 15, Ptujska Gora; Marjan Brenholc, Mezgovci 70, Dornava; Zlatko Novak, Stopercc 67; Stanko Meglič, Trubarjeva 15, Ptuj; Srečko Letonja, Kicar 97, Ptuj; Sergej Cvikl,Stritarieva pot 1 O/a, Ptuj; Damjan Jerič, Zg. Hajdina 148; Ivan Šešerko, Dornava 76/b; Franc Cvetko, Polenšak 51; Zvonko Kolednik, Meje 18/a,Cirkulane; InesKustec, Brstje 12/a. 9. DECEMBER: Terezija Pihler, Trnovska vas 15/b; Franc Pihler. Trnovska vas I5A:); Slavko L.aura. Gorišnica 139; Marjan Hasaj, Dolga lesa 10, Ormož; Srečko Kosec, Draženci22, Hajdina; FrancZagoran- ski, Hajdoše 101; Cvetka Majerhofer, Hajdoše 40; Anka Zebcc, Drstelja37, Destrnik; Milan Marinič, UI.25.maja8,Ptuj; Ivan Furek, Hajdoše 39, Hajdina; Marjan Repič, Zg. Hajdina 78/a, Hajdina; Branko Šenkiš, Zabjak 61, Ptuj; Alojz Jerenko, Draženci 73; Janko Fras, Flegeričeva 1, Ptuj; Stanko Žnidar, Gerečja vas 66; Alekdander Vrbnjak, Zakl 30/a, Podlehnik; Jožef Šprah, Pobrežje 27, Videm; Alojz Cestnik, Draženci 19; Andrej Bukvič, Draženci 34; Ludvik Vi- dovič. Videm 58; Kari Furek, Draženci 87/a, Hajdina; Peter Liber, Ix)vrečan 19, Cestica; Maksimiljan Godec, Draženci 21/d, Hajdina; Martin Turnšek, Skorba 29, Hajdina; Ivan Gojkošek, Draženci 65, Hajdina; Rudi Nahbcrger, Zg. Hajdina 87; Janez Zebec, Drstelja 37, Destrnik; Roman Ekart, Sp. Jablane 19; Aleš Verlek, Gubčeva 22, Ptuj; Franc Fridl, Zg. Hajdina 97/a; Stanko Pleteršek, Pleterje 71, Loivrenc; Drago Furek, Hajdoše 39, Hajdina; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Alojz Mihelak,Majcigerjeva9, Maribor; Simon Hodnik, Bevkova 3, Maribor; Ivan Rola, Selce 59. Voličina; Silvester Kiscijak, Prepolje 21; Bojan Trlep, Hajdoše 59/c, Hajdina; Štefan Durkin, Žmavčeva 4/a, Maribor; Franc Petek, Sp. Jablane 45, Cirkovce; Krešo Novak, Štrekljeva64, Maril>or; Miran Poglonik. Bevkova 1, Maribor; Jožef Zajšek, Hajdoše 60/a; Dušan Furek, Draženci 87/a, Hajdina; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a. V jeseni, ko z vrta pospravimo pridelke, sadje in zelenjavo, ko cvetlice odcveto, trajnice pa .se pripravijo na prezimitev, vrt po- spravimo in očistimo. Vremen- ske razmere poleti so povzročile kasnitev vegetacije, tako da je listjeostalo na drevju in trajnicah, pa tudi utrdile se rastline za prez- imitev niso dovolj. Letošnje zgodnje jesenske snežen padav- ine so mnoge vrtičkarje pre- senetile in vrtove prekrile, pre- den smo uspeli opraviti jesensko pospravljanje in čiščenje. Ko je prvi sneg sredi decembra skopnel, je zapustil na nepo- spravljenih vrtovih klavrno po- dobo. Steblovje in ostanki vrtnin so polomljeni in potlačeni k tlem, odpadlo listje z drevnin pa je veter nanesel na kupe. Nepo- spravljen in neoči.ščen vrt pozimi ne samo da kazi okolje, temveč.so ostanki sočivja in odpadlo listje za gojene ra.stline škodljivi. Listje, ki ga veter često nanese v debelejše plasti, se vlažno zlepi, prične gniti in do spomladi povsem uniči travno rušo. Na ogoljenem rastišču se bodo namesto trav razraščali širok- olistni pleveli. Odpadlo listje pa ne samo da onesnažuje okolje ter uničuje trato, temveč je v njem leglo raznih rastlinskih škodljivcev in bolezni. Zimski trosi sadnega škrlupa, rje in drugih glivičnih bolezni praviloma v večini prez- imijo na listju, od koderspomladi okužijo brstje in mlade lističe na sadnem in okrasnem drevju. Če smo med letom imeli bolno d re vj e, od pa d 1 o 1 i stj e sežge m o, če pa to ne bi bilo mogoče, pa ga kompostiramo. Za po.speševanje trohnjenja in razkuževanje listja uporabljamo apneni prah, ki ga posipljemo po plasteh na vsalcih 20 cm kom- postne mase. Kompostiramo pa tudi ostanke sočivja in okrasnih rastlin, ki soostalivjeseni navrtu. V SADNEM VRTU so se v letošnjih posebnih vremenskih razmerah listne uši množile bolj kot v preteklih letih. Vzrok je poleg vremenskih razmer za raz- voj uši vse manj naravnih sovražnikov, ki uši uničujejo ozi- roma se z njimi hranijo. Ko listje z drevja odpade, .so na vršičkih, ki so jih okužile listne uši, dobro vidne kolonije jajčec zimske zalege. Uspešno jih uničimo, če vejice, obložene z zalego, premažemo s čopičem, namočenim v pripravke, ki jih sicer uporabljamo zji zatiranje uši. Pripravek naj bo vsaj v trik- ratni koncentraciji od tiste, ki smo jo uporabljali v času vege- tacije. V OKRASNEM VRTU zavaru- jemo pred pozebo yucco. Yucca je sicer okrasna zimzelena tra- jnica, sorazmerno odporna na os- trejše zim.ske razmere, vendar pa njeni suličasti listi ne prenesejo ledeno mrzlega vetra v brezsnežni zimi. Ohranili jo bomo, če okrog rastline v tla po- taknemo smreim»memmmimmm VOZNICA IN SOPOTNIK HUDO RANJENA Z lokalne na prednostno magis- tralno cesto pri Lancovi vasi je v soboto, 18. decembra, ob 20.40 z osebnim avtomobilom zavijala Ivana Šmigoc iz Maribora. Po pred- nostni magistralni cest i je prav tedaj z njene desne pripeljali osebni avto, ki ga je vozil Džuro Šoštarič, začasno stanujoč v ZR Nemčiji. Prišlo je do trčenja, v katerem sta bila hudo ranjena voznica Ivana Šmigoc in njen sopotnik Jože Šmigoc. FF